Po petnajstem zasedanju mešanega odbora
Tako iz uradnega sporočila 0 zadnjem, petnajstem zasedanju italij ansko-ju goslovanske ga mešanega odbora, ki je bil u-stanovijen v smislu čl. 8 posebnega statuta londonske spomenice o soglasju, kot tudi iz intervjuja, ki ga je dal našemu listu veleposlanik Zvonko Pe-tišič, predsednik jugoslovanskega dela tega odbora izhaja, da so bili na zadnjem zasedanju storjeni nekateri koraki na-Prej, čeprav pa istočasno tudi jzhaja, da nekatera bistvena in najpomembnejša vprašanja manjšine še vedno niso rešena.
V poročilu je rečeno, da so Preučili nekatera vprašanja, ki se nanašajo na svobodno uporabo jezika, na pravično predstavništvo etničnih skupin, dejavnosti njih organizacij ter drugih programov, ki se tičejo ozemlja za izvajanje londonske spomenice o soglasju.
Predsednik Perišič pa je dejal, da je zasedanje potekalo v duhu dobrih odnosov, ki pozitivno delujejo na razvoj in Položaj posamezne etnične skupine, in da istočasno reševanje posameznih življenjskih vPrašanj s področja kulture m življenja narodne skupine na splošno zelo pozitivno deduje kot spodbuda za dobre in prijateljske odnose.
Predsednik Perišic je nadaljeval :
«Lahko rečem, da je to zasedanje potekalo v tem duhu, in ugotovilo se je, da obstajajo med dvema državama nekate-ra vprašanja v interesu slovenske etnične skupine v Itali-ii in italijanske etnične skupi-ne V Jugoslaviji, ki so rešena, heka.tera se rešujejo, in mislim, da ne bo treba dolgo čakati na njih ureditev, nekate-ra vprašanja pa čakajo na u-strezno rešitev. Mislim pa, da ie ozračje ugodno, da se tudi la vprašanja lahko čim prej rešijo.»
Med osnovnimi vprašanji je uPoraba materinega jezika v odnosu do oblasti, pri čemer gre prav gotovo za bistveno vPrašanje, ki je do sedaj le slabo rešeno. Glede tega govo-ri člen pet posebnega statu-ta o zaščiti pravic narodnih naanjšin naslednje:
Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju pod Italijansko upravo in pripadniki italijanske etnične skupina na področju pod jugoslovansko upravo bodo lahko svobodno uporabljali svoj jezik v osebnih in uradnih stikih z u-Pvavnimi in sodnimi oblastmi obeh področij. Imeli bodo pravico prejemati od oblasti odgovore v istem jeziku, pri Ustnih odgovorih bodisi neposredno ali po tolmaču; v ko-respondenci morajo oblasti zagotoviti vsaj prevod odgovora.
Javnim dokumentom, nanašajočim se na pripadnike teh etničnih skupin, vštevši sodne razsodbe, bo priložen prevod v Ustreznem jeziku. Isto velja za Uradna obvestila, javne razglase in publikacije.»
Glede te odločbe so zadeve na področju jugoslovanske u-Prave — da uporabljamo terminologijo spomenice o soglasju in posebnega statuta — re-Zene neprimerno bolje, kot so na področju, ki je pod italijansko upravo. Je bistvena razlika: na področju bivše cone “S**, in točneje na celotnem mešanem področju, kjer v republiki Sloveniji in republiki •frvaški živi italijanska manjšina, je dejansko poslovanje u-Prave dvojezično, kar pomeni, da sta oba jezika na tem o-Zemiju enakopravna, da so vsi °dloki, tiskovine itd. dvojezični da je poslovanje povsem svobodno: ali slovensko ali italijansko, oziroma ali hrvaško italijansko.
.Gre torej za tipično dvoje-zi6no poslovanje, katerega o-menjeni člen pet niti ne pred-videva, ki pa je očitno rezultat notranjega demokratičnega razvoja v Jugoslaviji in poglobljenega urejevanja manjšinskega vprašanja ne oziraje Se na formalna določila med-barodnih sporazumov.
. Pri nas na tržaškem področju ne moremo govoriti o ((dvojezičnosti«, ker so že naše zahteve omejene na prevod ne-imga uradnega dokumenta, kot določa omenjeni peti člen, in Sre torej že s tega stališča za
bistveno kvalitetno razliko in za nekaj bistveno manj.
Dejansko pa je v praksi tudi ta pravica do svobodne u-porabe prevoda, zelo zelo okrnjena. Omejena je s pravnimi predpisi, ki še vedno v fašističnem duhu prepovedujejo uporabo slovenščine pred sodiščem, in glede tega ni uvedba tolmačev pomenila nekaj bistveno novega. Predvsem pa je omejena z objektivnimi o-koliščinami, ko niso ustvarjeni niti osnovni pogoji na občini, prefekturi, deželi, pokrajini in v drugih javnih uradih, da bi se lahko te pravice posluževali.
Pravice, ki izhajajo iz člena 5, so zato tesno povezane z določili o enakosti vseh državljanov, ki izhajajo iz drugega člena posebnega statuta in ki se glase:
«Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju, ki ga upravlja Italija, in pripadniki italijanske etnične skupine na področju, ki ga upravlja Jugoslavija, bodo uživali enake pravice in ravnanje kakor ostali prebivalci obeh področij.
Ta enakost pomeni, da bodo uživali;
a)	enakost z ostalimi državljani glede političnih in državljanskih pravic kakor tudi ostalih pravic človeka in osnovnih svoboščin, zajamčenih s členom 1;
b)	enake pravice v pridobivanju ali opravljanju javnih služb, junkcij, poklicev in časti;
cJ enakost glede stopanja v javne in upravne službe; v lem oziru bosta italijanska in jugoslovanska uprava ravnali po načelu, da bo jugoslovanski oziroma italijanski etnični skupini pod njuno upravo omogočeno, da bosta pravično zastopani na upravnih položajih na področjih, kakor so šolski inšpektorati, kjer gre zlasti za korist teh prebivalcev.))
Že pred zadnjim zasedanjem mešanega odbora smo morah ugotoviti, da se te določbe v praksi ne izvajajo in da dejansko ni slovenskih funkcionarjev v nobenem uradu, pa čeprav je v posebnem statutu izrecno določilo o pravičnem zastopstvu v obeh smereh; med funkcionarji države in drugih javnih ustanov in med imenovanimi ali voljenimi ila ni raznih komisij itd.
V bistvu imamo torej opravka s stanjem, ko so Slovenci «pravično» zastopani samo v tistih organih (kot so občinski sveti in podobno), kjer se na raznih listah ali v okviru strank sami izvolijo in kjer so dosledno izključno v tem okviru imenovani v neke odbore. Drugače pa se načelo o «pra-vičnem zastopstvu)) ne spoštuje in Slovencev ni v skoro nobenem uradu ali na nobenem drugem položaju v javni u-pravi.
Tako bi lahko nadaljevali s pregledovanjem vseh ostalih členov posebnega statuta in bi povsod ugotovili, da nekatere bistvene stvari še niso urejene. Na primer pri javnih napisih, kjer je bil sicer storjen določen premik, da se upravičenost te zahteve več ne osporava, ko pa istočasno obstajajo skoro izključno samo tisti dvojezični napisi, ki so jih postavile slovenske občine. Pa glede zaščite etničnega značaja, glede gospodarskega razvoja in seveda glede številnih nerešenih šolskih vprašanj.
Se pred petnajstim zasedanjem smo ugotovili, da smo mnenja, da mora biti vprašanje odnosov do manjšine predvsem stvar notranjih odnosov in notranjega demokratičnega razvoja, zaradi česar je odvisno predvsem od notranjih premikov, kako in v kakšni meri se bo reševalo tudi manjšinsko vprašanje.
Vendar pa smo ne samo ob tej priložnosti tudi ugotavljali, da imajo na to vprašanje razumljiv pomemben vpliv tudi mednarodni odnosi. Mešani odbor sam je samo eden izmed organizmov, ki ima po členu osem posebnega statuta omejeno pristojnost «pomagati in dajti nasveten, ne more pa sklepati. Torej od njega ne moremo niti s formalne plati pričakovati dokončnih sklepov, lahko pa pričakujemo konkretno pomoč pri preučevanju in I poglabljanju vseh vprašanj, kar I je tudi v znatni meri opravil.
Alles Bes te, mon general
Včeraj so v državnem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu odkrili doprsni kip Žige Zoisa, po katerem se zavod imenuje. Na slikah: Ravnatelj zavoda dr. Turina odkriva kip, študentka pa polaga h kipu venec
....................................................................................................iiiiiiiiimmimiiiiiiiimiiiim..............................
POVSEM NEPRIČAKOVANA ODLOČITEV
De Gaulle: Frank ne bo razvrednoten General bo nocoj govoril po televiziji
Minister za informacije trdi, da v Bonnu niso zahtevali razvrednotenja - Pričakujejo se novi gospodarski tikče-pi in uvedba izredno strogega varčevanja - Prvi komentarji
PARIZ, 23.

— Francoski frank ne bo razvrednoten. To so nocoj javili & kratkim sporočilom iz predsedniške palače ob koncu seje ministrskega sveta. General de Gaulle bo govoril jutri ob 20. uri po radiu.
Proti vsem predvidevanjem je de Gaulle nocoj na kratko sporočil, da ne misli razvrednotiti franka in da je torej sklenil nadaljevati obupno bitko, da reši ugled francoske valute in se izogne «ponižanju» zmanjšanja njene mednarodne vrednosti.
De Gaullova odločitev, ki je delovala kakor bomba, je bila sporočena po petih urah čakanja. že ob 15. uri, ko se je sestal ministrski svet, je- veliko število francoskih in tujih časnikarjev že čakalo pred predsedniško palačo. Vsi so bili prepričani, da je razvrednotenje že določeno, in da bo zadevno sporočilo objavljeno kvečjemu pol ure po začetku seje. Toda ni bilo tako. Poteklo je več ur, preden so ministri zapustili sejno dvorano. Kljub dežju se je pred palačo zbrala velika množica. O-zračje na dvorišču in okoli predsedniške palače je postajalo vedno bolj napeto. Mnogi so to o-zračje primerjali ozračju 23. maja, ko je de Gaulle med krizo proti vsem napovedovanjem sporočil, da namerava ostati na oblasti.
Ministri niso hoteli odgovarjati na vprašanja časnikarjev. Samo minister za informacije Theu-le je izjavil, da bodo odločitev javili z uradnim sporočilom. De Gaulle je po seji vlade odšel v svojo pisarno v spremstvu de Murvilla, in čez eno uro in deset minut je bilo objavljeno sporočilo v petih vrstah.
Poročilo se glasi: ((Predsednik republike sporoča, da je bila na seji ministrskega sveta, ki se je sestal danes, 23. novembra, sprejeta naslednja odločitev: pariteta franka ostane nespremenjena. General De Gaulle bo govoril po radiu jutri, 24. novembra ob 20. uri.»
Vsi, ki poznajo de Gaulla, dobro vedo, da se . je ta najbolj krčevito branil vsakokrat, ko je bil skoraj na tleh. Toda priznati je treba, da je nocojšnja de Gaullova odločitev vseh presenetila. Uradno sporočilo, ki so ga objavili ob zaključku zasedanja desetih v Bonnu, je namreč dopuščala domnevo, da je bilo že vse dogovorjeno.
Ni znano, ali je francoski finančni minister Ortoli na zasedanju v Bonnu dal privolitev v razvrednotenje franka. Toda zdi se, da Francija ni dala dokončnega odgovora. To je sicer izjavil nocoj tudi minister za informacije. Theule po televiziji. Na vprašanje, ali odločitev, da se o-brani sedanja pariteta franka, ne pomeni razbitje stabilnosti desetih, je odgovoril: «Absolut-
no ne. V nobenem trenutku ni skupina desetih, ki se je zbrala v Bonnu, zahtevala od Franclje, naj razvrednoti frank. Odločitev, ki smo jo sprejeli, ne. more na noben način menjati odnosov, ki jih imamo z desetimi. V Bonnu ni nihče zahteval razvrednotenja franka.
Prav gotovo bodo številne druge odločitve in verjetno je, da bo predsednik republike obrazložil, zakaj je sprejel: to odločitev. Poleg tega bodo parlamentarci lahko ’ razpravljali o sedanjem stanju od torka dalje, ker bo vlada podala svojo izjavo v poslanski zbornici, kateri bo sledila.«
Te izjave ministra za informacije pa ne prepričujejo nikogar. Neki francoski časnikar je nocoj izjavil, da ni pretirano domnevati, da je de Gaulle sklenil nadaljevati bitko za «svoj» frank do zadnjega, ker je bil njegov ponos zadet v živo z ironičnimi komentarji, ki so se množili v svetu v zadnjih 72 urah in zlasti v zvez; z znamenitimi «sed-mlmi besedami«, ki jih je de Gaulle izgovoril 13. novembra (((razvrednotenje franka bi bil absurd«).
Kakor je znano, je klub desetih sklenil podeliti Franciji posojilo dveh milijard dolarjev in kredit 985 milijonov dolarjev pri mednarodnem skladu. Sedaj nastaja vprašanje, ali bo klub desetih kljub temu podelil to posojilo Franciji. V nasprotnem primeru, kako bo lahko francoska vlada lahko premagala sedanje težave. Sedanje rezerve Francije po strahotnih izgubah
v zadnjih mesecih so padle na okoli tri milijarde dolarjev. Vprašanje je, koliko časa bodo te rezerve zadostovale, da bi omogočile Franciji, da sama nadaljuje bitko. Kako bo vlada lahko izpolnila ogromen primanjkljaj v proračunu in hkrati ’ zagotovila nadaljevanje življenjskega in nujno potrebnega razmaha? Kako bo lahko dajala olajšave in podpore za izvoz in financirala potrebno večanje uvoza za razvoj proizvodnje?
Kvečjemu se lahko postavi splošno predvidevanje: De Gaulle bo uvedel železen režim varčevanja, s tem da bo Francozom rekel: «Kar lahko stori Wil-son v Angliji, da reši funt šter-ling, lahko storimo tudi mi v Franciji, da rešimo frank.« Po mnenju opazovalcev je treba pričakovati, da se v Franclji razglasi izjemno gospodarsko stanje, in se ne izključuje uvedba novega nadzorstva nad trgovi-
no. V tem primeru bodo morali biti ukrepi mnogo ostrejši kakor. letošnje poletje, s katerimi so zajezili naraščajoči beg kapi-talov. Predvideva se tudi novo zvišanje obrestne mere in uvedba trših pogojev za kredite.
Toda na mednarodni pozor-nici bo naloga Francije mnogo težavnejša. Opazovalci se sprašujejo, kako bo de Gaullova odločitev vplivala na odnose med šestimi skupnega tržišča. Po mnenju opazovalcev bodo morali revidirati mnoge probleme, ki so bili že rešeni ali blizu rešitve v okviru evropske skupnosti. Jasno je, da Francija ne bo mogla sedaj obnoviti svoje ofenzive proti dolarju, in mnogi bi bili zelo posrečeni, če bi de Gaulle v bližnji prihodnosti znova začel svojo akcijo, da bi dosegel, da bi se tudi frank sprejemal kot mednarodna valuta za izmenjavo.
BRUSELJ, 23. — V krogih evropske skupnosti so zelo presenečeni nad de Gaullovo odločitvijo. Sprašujejo pa se, ali se bo francoska vlada lahko izognila nadaljnjim špekulacijam proti njeni valuti.
BONN, 23. — De Gaullova odločitev je zelo presenetila vladne kroge v Bonnu, ki so bili prepričani, po sestanku skupine desetih, da je edino vprašanje, 'ki ga je treba rešiti, razvrednotenje franka. Do sedaj pa ni še uradnih komentarjev.
LONDON, 23. — V londonskih finančnih krogih so zelo presenečeni nad sporočilom, da frank ne bo razvrednoten. Iz vladnih krogov pa ni še komentarjev. U-gotavlja pa se iz več krogov, da so omejitveni ukrepi, ki jih je včeraj uvedla britanska vlada, deloma veljali kot obramba šterlinga pred razvrednotenjem franka.
ZUERIOH, 23. — V švicarskih bančnih krogih pravijo, da gre za «de Gaullov poizkus, da odbije žogo na Nemčijo«. Poleg tega mislijo tudi na možnost ((gospodarske vojne«, vendar pa menijo, da kljub temu zadnjemu naporu Francije, Nemčija ne bo revalvirala marke.
Zahodnonemški tisk, komentira danes s splošnim zadovoljstvom izid konference kluba desetih v Bonnu. Hamburški list«Die Welt» piše, da kriza ni spravila samo v hudo preizkušnjo mednarodni valutni sistem, temveč tudi strnjenost zahodnih industrijskih držav in njihovo voljo po sodelovanju. »Kakor se je zgodilo druge krati, piše list, je zopet general de Gaulle otežkočil skupno akcijo. In zopet je bila Nemčija potisnjena v vlogo grešnega kozla«.
List pravi, da ((Francija, ki Je v preteklih letih, gotova moč!
svoje valute, vedno odklanjala vsako koncesijo o reformi mednarodnega denarnega sistema in je imela svoje poglede glede tega kot odločilne za ves svet, je izkoriščajoč šibkost dolarja, hotela to pot, čeprav je bila v velikih težavah, vsiliti svoje stališče. Njen močan pritisk za re-valvacijo marke je naletel na podporo Londona in' Washingto-na. Kar se tiče nemških ukrepov za vzpostavitev mednarodnega ravnotežja, jih Francija ima kot nekaj samoumevnega, čeprav vedno nezadostnega.«
List pozdravlja odločnost nemških voditeljev, kj. «se spominjajo, kako je dolar, ki je bil po vojni tako trden, postal z leti vedno šibkejši, in so videli, kako je frank v nekaj mesecih padel z višine, na kateri je ponosno kraljeval Zaradi tega niso precenjevali moči marke, kakor se to dela v tujini. In zaradi tega so namesto reva'va-cije izbrali rešitev, ki se 'ahko elastično izvaja in ki se v primeru potrebe tudi razveljavi.
žrtev mednarodne denarne krize je, tudi guverner nemške zvezne banke Karel Blessing, ki je podal ostavko začenši od konca leta. Ostavka je posledica spora z vlado v zvezi z zahtevami za revalvacijo marke. Bles-sing se je bil namreč izrekel za revalvacijo.
Najnovejši dogodki okoli francoskega franka predstavljajo zadnji člen v verigi, ki ji lahko postavimo začetek v lanskem novembru. Tedaj je namreč Anglija razvrednotila svojo valuto in s tem sprožila vrsto verižnih reakcij, ki so močno odjeknile v poslovnem svetu. Funtu šterlingu so sledile na pot razvrednotenja še nekatere druge valute, ZDA so zavrle mednarodno pretakanje kapi-talov, sodelovanje mednarodnih finančnikov se je okrepilo, trg z zlatom je doživel preobrazbo. Spekulacija z glavnimi svetovnimi valutami pa se ni polegla, in se tudi ne bo, dokler ne bo prenehala sedanja praksa postopnega krpanja vrzeli, ko se te pojavljajo zdaj tu zdaj tam v svetovnem denarnem ustroju.
Zaradi znanih težav z zlatom je ameriški dolar še vedno v ozadju, kjer ga deloma zadržuje tudi medvladje Johnson - Nixon; angleški funt si še ni opomogel od lanske bolezni in je kot rezervna valuta zelo občutljiv za vsakršno temperaturno spremembo na sosednih tržiščih. Druge valute, med njimi italijanska lira, so mirne; v središču pozornosti pa sta že dalj časa francoski frank in zahodnonemška marka, prvi zaradi svoje šibkosti, druga pa zaradi svoje ((pretirane« trdnosti. Frank in marka sta najvidnejša zunanja pokazatelja gospodarskega razvoja v dveh sosednih republikah: prvi je močno ošibel zaradi dolgotrajnih stavk v preteklih mesecih, zaradi nedosledne gospodarske politike Pariza, zaradi hudih davčnih bremen in pomanjkanja notranje agilnosti. Marka pa je postala v zadnjem času tako trdna, da so se začeli širiti glasovi, da jo bo Bundesbank revalvirala. V mednarodnih denarnih krogih se je ustvarila velika napetost: pred dvema tednoma pa se je začel blazen lov na marke, v pričakovanju, da bo njihova ce na kmalu poskočila. Druge valute so postale nezanimive in njihova ponudba je vzporedno narastla; kolikor ni bilo na mednarodnih trgih na razpolago dovolj mark, so finančniki začeli spreminjati te valute v zaloge zlata, srebra, kave, sladkorja, cina, kavčuka in drugega blaga.
Revalvacijo marke so si želeli špekulanti, ki so si nabrali večje svežnje nemške valute, upravljavci tako imenovanih potujočih kapitalov, pa tudi zahodnoevropske države s šibkejšo valuto, med njimi v prvi vrsti Anglija in Francija. Takoj ko bi namreč Bundesbank dvignila vrednost marke, bi se cene nemškemu izvozu — izražene v markah — dvignile, ta-l.o da bi nemško blago postalo manj konkurenčno na mednarodnih tržiščih. Nasprotno pa bi se cene blaga iz drugih dr žav vzporedno zmanjšale, saj bi morali odšteti na primer na angleški izdelek, ki je stal poprej 8 mark, po novem odšteti 5 mark. S tem bi se presežek zahodnonemške plačilne bilance 'Moma preselil v bilance držav partneric, ki bi si
tako opomogle na račun Zahodne Nemčije.
Čeprav se je zadnje dogajanje v zvezi s francoskim frankom odvijalo v okviru tako imenovanega kluba desetih, sta si pa vendar v glavnem v Ba-zlu, kakor tudi v Bonnu ter se včeraj v Parizu, stala zato nasproti le dva glavna sobesednika: Francija in Nemčija. Nemci so dali jasno razumeti Francozom, da ne marajo prispevati iz svojega, da bi rešili njihov frank ali katero koli drugo valuto. Kljub močnemu pritisku desetih so se spretno izognili temu, da bi prevzeli nase dolgoročne obveznosti, kakršno ni predstavljala na primer revalvacija marke. Obvezali so se le, da bodo začasno zavrli domač izvoz in razširili vrata uvozu iz tujine, kar v bistvu ustreza začasni in omejeni revalvaciji domače valute, da bodo prispevali večji delež posojila v tuji valuti, ki ga je klub desetih podelil Francozom, da bi lahko branili frank, ter da bodo sodelovali pri dokončni in temeljiti ozdravitvi mednarodnega monetarnega ustroja, do česar naj bi prišlo po Nixonovem nastopu spomladi prihodnjega leta. Tudi s tem, kar so popustili na 30 ur dolgih pogajanjih v Bonnu, so Nemci deloma ustregli sami sebi: vsaj začasno so odvrnili od sebe nevarnost, da bi se razširilo na njihova tla splošno naraščanje poprečnih svetovnih cen (v ZDA, Veliki Britaniji in Franciji je to napredovanje doseglo 5 odst.), in navsezadnje so se le morali zavedati, da gre tudi za njihovo kožo, ko že gori sosedova stena.
Francozom zdaj trda prede, čeprav neradi to priznavajo. «Devaluer sarait une absurdi-te«, ponavlja general de Gaulle. Nesmiselno ali ne — lanski primer devalvacije angleškega funta kaže, da so takšne priložnostne operacije v dolgih dobah res nesmiselne, če ostanejo vsi drugi mednarodni gospodarski parametri nedotaknjeni — bo Francija, če ne danes, pa kdaj pozneje morda le morala razvrednotiti svojo valuto. Pa ne samo to: s posojilom kluba desetih bo morala ponosna Marijana uvesti močno «austerity» v vsakdanje življenje svojih državljanov In sprejeti v domačo hišo nadležne mednarodne nadzornike. To bo toliko bolj grenko, ker se je pred letom dni prav Francija najbolj zgražala, ko je Velika Britanija v podobni stiski sprejemala mednarodna posojila. In vrhu vsega, ostanejo še vedno odprta kočljiva vprašanja, kot so na primer bilančna neuravnovešenost, brezposelnost itd. De Gaulle bo pač dolgo pomnil svoj 78. življenjski praznik. Z njim vred pa se ga bo dolgo spominjal tudi ves francoski narod, ki ga. čaka obdobje gospodarskega žrtvovanja in ki mu v perspektivi še vedno grozi nevarnost, da bo z razvrednotenjem franka postal na mah za ustrezen odstotek revnejši na svetovni gospodarski pozornici.
Elio Fornazarič
Pred dnevi so bile tudi v Trstu demonstracije proti smrtni obsodbi grškega patriota Panrigulisa. Slika kaže skupino mladih demonstrantov
PnmorTklTinevHIk
OSTRI SPORI MED DEMOKRISTJANSKIMI VODITELJI
'V'
Sele danes zasedanje sveta KD o novem vodstvu stranke
Predsednik Saragat bo danes zaključil prva posvetovanja o sestavi nove vlade - Izjave komunistov, socialistov, demokristjanov in republikancev
tizacija precejšnjega dela mladine in študentov. Zato mora delo organizacije temeljiti na doslednem uveljavljanju samoupravljanja, ki je edina pot za izgradnjo humane družbe, v kateri morajo biti vsi ljudje subjekti njenega razvoja. Ko se je dotaknil vprašanj reforme visokega šolstva, je omenil predvsem materialne probleme študija, kadrovske politike in znanstveno raziskovalnega dela na najvišji vzgojni ustanovi. Tako mora univerza — kot je dejal Jože Šlander — oblikovati široko razgledane ljudi, ki bodo sposobni spremljati razvoj znanosti in bodo na osnovi pridobljenega znanja resnično ustvarjalni. Organizacija Zveze študentov pa si mora pri boriti svoje mesto tudi v slovenski družbi; zato mora biti stalno prisotna v političnem življenju in enakovredno sodelovati pri hitrejšem l
OSTRA IZJAVA SOVJETSKE AGENCIJE
RIM, 23. — Vsedržavni svet KD dentov Jože Šlander, ki je poudaril, še vedno ni končal dela in se bo | da je za zadnji čas značilna poli-
menda dokončno sestal danes. Gre **—--------------*— -■ ■	— •
za dolgo odlašanje, saj so prvotno demokristjani menili, da bodo vse skupaj končali v enem dnevu, kas-neje so upali na petek popoldne, pa je prišlo do ponovnega zavla-■ čevanja in .je še vedno položaj izredno zapleten.
Porušila se Je namreč obstoječa večina v vsedržavnem »vetu. s tem da je iz večine izstopil Moro. istočasno pa so se slišali z levice ostri ...Klasovi, ki zahtevajo novo večino, iz katere naj bo izključena desnica. Vse skupaj je še mnogo bolj zapleteno, ker so se obnovile vse stare struje in stru.ičice in ker se prepletajo tudi osebna vprašanja.
Tako so sedaj nastale nekake možnosti, da pride do večine, ki naj zajame del levice, skupino Ta-vianija. skupino Fanfani.ja in mo-roteice, pri čemer naj bi postal predsednik vlade Rumor, tajnik pa Forlani. Pri tem bi bili izključeni iz vodstva stranke sindikalisti, pripadniki Morove struje in bivši cen-fristi Scelbove skupine.
Položaj pa je še vedno zapleten, teko" da je zvečer predsednik stranke Scelba pozval vse skupine, naj se dogovore do nedelje zjutraj, ker bodo drugače nastale resne težave za sestavo nove vlade in bo prišlo tudi do ostrejše vladne krize,” ker bo Saragat v nedeljo zaključil prva posvetovanja.
Vsa politična pozornost je usmerjena k vsedržavnemu zasedanju KD.
Zaradi tega so bila tudi posvetovanja pri predsedniku republike manj zanimiva, saj je očitno, da stranke levega centra niso mogle povedati nič bistvenega glede sestave nove vlade.
Demokristjani so bili danes pri predsedniku republike med prvimi in je kasneje Scelba dejal, da lahko pove samo to, kar je javno splošno znano, da menijo, da je treba rešiti vladno krizo z ustanovitvijo nove vlade levega centra s sodelovanjem socialistov in republikancev. Ta vlada naj bi bila stabilna in trajna, ter notranje zadeve raznih strank ne bi smele na njo vplivati.
Nenni je bil prav tako kratek in je povedal, da bo njih dolžnost, da preden rečejo nekaj določenega o sestavi vlade, skličejo zasedanje vodstva socialistične stranke, ko bodo že znani zaključki zasedanja vsedržavnega sveta KD. Nenni je dodal, da bi želeli že sedaj povedati nekaj dokončnega, da pa je bolje počakati še nadaljnjih 24 ur, saj gre za zelo velika vprašanja.
Za komuniste je po sestanku spregovoril Ingrao, ki je dejal, da so že pred šestimi meseci rekli, da ni moč rešiti krize, če se ne zapusti politika levega centra, ki je resnični razlog za to krizo. Sedaj je notranji položaj v KD in v PSI še resnejši. Zato so predsednika republike opozorili na borbe delavcev in študentov, ki hočejo od-
reševanju družbenih problemov. Njena dejavnost mora izhajati predvsem iz interesov slovenskih študentov. Pri tem pa je potrebno uveljaviti tudi dosledno odgovornost študentovskih predstavnikov v vseh organih. Zato mora Zveza študentov nadaljevati svojo dosedanjo usmerjenost in aktivnost in nikakor ne sme dopustiti, da bi študentje — po obetajočem juniju — zaspali, je končal Jože Šlander.
Zatem so predstavniki ljubljanskih študentov obravnavali razna vprašanja študija ter predlog zakona o visokem šolstvu. Menili so, da mora imeti univerzitetna reforma svoje nosilce na univerzi, med naprednejšim delom univerzitetnih in znanstvenih delavcev ter študentov. Globljih sprememb na ni mogoče uresničiti brez pravilnega mesta univerze v družbi, ki mora biti vedno zainteresirana za njen razvoj.
- IJ
Theodoratis, pet pa Stamatokis. štiri obtožence so obsodili na pogojno kazen, dva pa so oprostili Kot je znano, so obtožence na zasliševanju mučili, da so morali podpisati lažna pričevanja. Javni tožilec je včeraj za štiri od njih. ki jih je označil za ((komunistične plačance«, zahteval dosmrtno ječo.
Grška veleposlaništva v državah, ki so diplomatsko nastopile pri vladi polkovnikov in zahtevale pomilostitev na smrt obsojenega Pa
nillllMinillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIINIIIItMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllllIllllIlIlIllIlllllliilllllllllillllIlillIlliiinillllllllllllllllllllll
SVOBODA V GRČIJI PONOVNO POTEPTAM A
Nova sramotna razsodba atenskega vojaškega sodišča
169 let zaporne kazni za mlade antifašistične študen-te - Grška veleposlaništva o Panagulisovi obsodili
ATENE, 23. — Nova sramotne i nagulisa, so danes objavila uradne razsodba atenskega vojaškega sodi- sporočilo, v katerem se ožnačuje-šča: proces proti študentom, ki so • jo tuji posegi kot vmešavanja v jih obtožili prevratniškega delova- grške notranje zadeve. Istočasno nja in udeležbe pri ilegalni antifa- pa da sporočilo razumeti, čeprav šistični organizaciji «Rigas Perra-1	tega jasno ne	pove,	da	se je vla-
ios», se je zaključil z izredno tež-!	da odločila za	odložitev	eksekucije
kimi zapornimi kaznimi. Štiri štu- v nedogled.
dente, Athanassiosa, Yannadakisa, Tako je v poročilu, ki ga je ob-Kiaosa in Klomadianosa, stare od javn0 grško veleposlaništvo v Ri-20 do 25 let, je sodišče obsodilo mUi rečeno, da je dala grška vlada na 21 let zapora; Kariotakisa in večkrat dokaze svoje «veliko-Vyourgasa na 16 let; štirinajst let	dušnosti«, da	se je	pa	Panagutis
zaporne kazni sta dobila Marghe- •	z priznanjem	krivde	in	s svojim
ritis in Savakis, deset Tzakis in | zadržanjem na procesu postavil v
gTgfi y ST" "
.. ..........

MOŠKA B LIGA
tak položaj, da je bila smrtna obsodba neizbežna. Posegi tujih držav v korist obsojenca so v poročilu označeni kot ((kampanja, ki so jo na nesramen način vodili prevratniški krogi«.
TASS o sovjetskem odgovoru na zadnje sklepe NATO
Obtožbe o neupravičeni krepitvi vojaškega potenciala NATO in o vmešavanju v države, ki niso članice in ki jih niso nič vprašali Utemeljevanje prisotnosti sovjetskega ladjevja v Sredozemlju
MOSKVA, 23. — Agencija Tass je danes objavila dolgo pooblaščeno izjavo v zvezi z zadnjim zasedanjem NATO v Bruslju, in v kateri se zaključuje, ad bodo Sovjet ska zveza in druge socialistične države primerno odgovorile na vse nove akcije, ki bi jih lahko začela NATO, in da bodo »uvedli primerne ukrepe, da bi ščitili lastno varnost.«
Agencija Tass ugotavlja v svojem uradnem sporočilu, da je prišlo do zasedanja v Bruslju po obsežni sovražni kampanji proti socialističnim državam, ki so jo navdihovale razne vlade držav članic NATO. Ta kampanja je hotela ustvariti določeno politično ozračje v zahodnoevropskih državah, da bi se pripravflb	ha bkrdpi-
tev vojaških dejavnosti NATO, .in to s pretvezo, da .se. je tMsadnjem
času. spremenil položaj £* Evropi
na škodo NATO. Da bi ustvarili vtis izrednega položaja, se je Svet NATO sestal mesec dni pred že
^^"Vrobl^iTdmžbiVv Prej Predvidenim datumom, državi.
La Malfa pa je dejal, da je treba takoj obnoviti večino levega centra in pričeti reševati pereča vprašanja, pri čemer pa morata dati dokončen odgovor obe stranki, ki bosta v koaliciji. V zvezi s težavami teh dveh strank pa pričenja prevladovati v vrstah republikancev mnenje, da bi dajali pomoč samo od zunaj.
Jutri se bodo posvetovanja predsednika republike zaključila, ko bo dopoldne sprejel predstavnike mešanih skupin poslanske zbornice in senata, popoldne pa ponovno predsednika senata in poslanske zbornice ter bivša predsednika republike Segnija in Gronchija,
Ljubljanski študentje « svojem delu
LJUBLJANA, 23. - Včeraj se je začela v Ljubl jani redna letna skupščina Zveze študentov. Uvodni referat je imel predsednik Zveze štu-
Napadalni elementi v NATO so torej naredili vse, da bi se v Bruslju ustvarilo ozračje, ki bi preprečilo zdravo oceno dogodkov tudi s strani tistih držav, ki niso bile pripravljene slediti ZDA, Zahodni Nemčiji in Veliki Britaniji v njihovih vojaških pripravah. Vesti s tega zasedanja pričajo, da so splošni ton zasedanju dali oni, ki računajo na ohranitev napetosti, mislijo v terminih hladne vojne in zavračajo pot mirnega sodelovanja med evropskimi državami.
Na zasedanju v Bruslju so sklenili uvesti v okviru NATO nove vojaške ukrepe, s katerimi se bodo zvišali vojaški proračuni, ne da bi bili davkoplačevalci obveščeni, da bo treba stisniti pas.
Agencija Tass se v tej zvezi sprašuje, kako je moč uskladiti te sklepe z nalogami razorožitve, z mirnim reševanjem mednarodnih vprašanj in z mirnim sodelovanjem med raznimi državami. Očitno, da so ta vprašanja zadnja skrb organizatorjev skupščine NATO. V tej zvezi se nato nadaljuje, da se po-
služujejo obrabljene teze o sovjetski nevarnosti, da bi se zavrla težnja po večji neodvisnosti številnih držav, ki hočejo voditi svojo evropsko in mednarodno politiko.
Voditelji NATO so pripravljeni ustvariti nove, morda še ostrejše mednarodne probleme, poleg zapletenih problemov, ki že sedaj obstajajo. V tem cilju skušajo na svoj način razlagati mednarodno pravo, ustanovno listino OZN in štiristraske pogodbe o Nemčiji, pri čemer vključujejo v svoja »interesna področja« nove države, ki jih niti ne vprašujejo za mnenje, kot se jim zdi to potrebno za svojo napadalno politiko.
V izjavi se nato opozarja na so-vietskastališče, ko je bila usta-novljeriŽ TJATO, da gre za blok, s pomočjo katerega bodo velike imperialistične sile prevladovale nad šibkejšimi državami, in da bo bistva obstoja tega zavezništva v borbi proti demokratičnim in osvobodilnim gibanjem. Ta blok je povzročil več kriz v Evropi in je kriv, da so šla velika sredstva za oborožitev in ne v interesu ljudstva.
Pomemben je tudi odstavek, v katerem se omenja možnost raztegnitev delovanja NATO tudi na države, ki niso članice in kar naj bi ponovno ta vojaški blok označevalo kot napadalno koalicijo. Pri tem se trdi, da ne gre za nič novega temveč za izgovore, ki so se jih v preteklosti posluževali vsi oni, ki so napadali neodvisnost, ki so organizirali kolonialne vojne, in celo hitlerjevski napadalci.
Udeleženci zasedanja NATO so se zelo zanimali za položaj v Sredozemlju, saj bi jim bilo zelo všeč, ko bi na tem področju lahko gospodovali. Za nje je povsem pri-rodna prisotnost šestega ameriškega ladjevja, pa čeprav so ZDA na tisoče kilometrov daleč in na tem področju nimajo nobenih interesov. Prisotnost sovjetskega ladjevja pa je za nje nevšečna ker zavira njih napadalne namene
Sovjetska zveza ima vso pravico, da je kot dežela, ki je ob Črnem
PO PISANJU JUŽNOVIETNAMSKEGA LISTA «SUNDAY POST»
Salonski režim bo v kratkem poslal sto predstavnikov na pariška pogajanja
llunojski delegat Le Duc Tho se je vrnil v francosko prestolnico Dve ameriški izvidniški letali sestreljeni nad Severnim Vietnamom
SAJGON, 23. — Južnovietnamski list v angleščini «Sunday Post« da nes poroča, da bodo v kratkem objavili skupni ameriško-južnoviet-namski proglas o udeležbi sajgon-ske delegacije na pariških pogajanjih. Istočasno s proglasom naj bi tudi — po pisanju «Sunday Post«
- — naznanili sestavo južnovietnam-ske delegacije
List poroča tudi o neuradnih vesteh, ki krožijo v teh dneh v Saj gonu in po katerih naj bi v Pariz odpotovalo kakih sto oseb. razdeljenih v štiri skupine, ki naj bi jih vodil podpredsednik Cao Ky. Delegacijo, ki bo sodelovala na pogajanjih, naj bi sestavljalo deset vidnih osebnosti, ostale tri skupine pa naj bi imele različne naloge, kot so stiki s tujimi predstavniki, obveščevanje in propa ganda.
Poleg teh skupin pa naj bi šla v Pariz še posebna grupa, ki naj -bi jo sestavljali poslanci, predstavniki političnih strank ln zastopniki verskih organizacij:	ta
skupina bi imela nalogo ((podpirati« delo uradne južnovietnamske delegacije na pogajanjih.
Sajgonski list piše, da so tovrstne vesti povzročile začudenje in negodovanje v južnovietnamskem javnem mnenju, ki se boji, da bi bila pogajanja na tak način še bolj otežkočena. Toliko kuharjev — piše sajgonski dnevnik — bi utegnilo pokvariti omako v škodo naroda.
V	Pariz se Je medtem vrnil Le Duc Tho, posebni svetnik severno vietnamske delegacije na pogajanjih Prihod severnovietnamske o-sebnosti, ki je bil zapustil francosko prestolnico že pred Johnsonovo izjavo o prekinitvi bombardira nja, stavljajo opazovalci v zvezo z novimi premiki na pogajanjih. Ce je prišel Le Duc Tho — meniji opazovalci — bodo kmalu prišli tudi Južni Vietnamci.
V	Južnem Vietnamu je medtem ameriško topništvo znova bombardiralo severni predel demilitarizira nega področja. To je priznal sam ameriški vojaški glasnik, ki je po jasnil, da je do tega prišlo, ker so severni Vietnamci streljali proti ameriškim izvidniškim letalom Kakih dvajset km južno od Ds Nanga je v polnem teku opera cija iiDodge City», ki se je udele žuje pet tisoč marincev in dva tisoč južnovietnamskih vojakov. Zavezniške sile skušajo obkoliti pod ročje, kjer računajo, da je zbranih kakih tisoč pripadnikov osvobodil nih sil. V preteklih dneh se je moralo kakih 2.200 domačinov na silno umakniti iz ozemlja. Ameri ški viri poročajo, da so doslej ubili 90 ((gverilcev«, medtem ko so aretirali 416 ljudi, ki jih sumijo, da pripadajo FNO.
Ameriško vojaško poveljstvo Je tudi sporočilo, da so ameriške sile od 1. novembra, ko je bil izdan ukaz o prekinitvi bombardiranja,
opravile 67 letalskih, pomorskih ln topniških napadov na demilitarizirano področje. Samo del teh napadov — je povedal glasnik vojaškega poveljstva — je bilo opravljenih proti severnemu predelu demilitariziranega pasu, ki spada k severnovietnamskemu ozemlju. Vsekakor pa je poveljstvo v bistvu priznalo resničnost obtožb hanoj-skih glasnikov, po katerih so ameriške sile stalno kršile nevtralnost demilitariziranega pasu.
Z druge strani pa poročajo se-vernovietnamski listi, da so včeraj jugozapadno od Hanoja sestrelili novo ameriško izvidniško letalo brez pilota Gre za tretje letalo, ki so ga sestrelili po prekinitvi bombardiranja. Od začetka vojne so severni Vietnamci sestrelili 3.246 ameriških letal.
Preiskovalna komisija za ameriške zločine pa Je danes sporočila, da so ameriška letala v prvih dveh tednih novembra opravila nad o-zemljem Severnega Vietnama 140 vohunskih poletov.
Nekoliko pozneje Je hanojski radio javil, da so danes sestrelili nad ozemljem Severnega Vietnama še eno izvidniško letalo, tokrat s pilotom, ki so ga ujeli. Letalo tipa RF 4 C (v bistvu gre za izvidniški tip (iPhantoman) so sestrelili v pokrajini Quang Binh. se verno od demilitarizlrpnega pasu V ameriških krogih so vest 6 se strelitvi potrdili.
morju, in torej tudi ob Sredozer(-skem morju, prisotna na tem področju. Sovjetske vojne ladje niso v Sredozemskem morju, da bi grozile kateri koli državi ali kateremu koli ljudstvu. Njih naloga je zagotoviti stabilnost -n mir v Sredozemlju.
V zaključku je še rečeno, da temelji politika SZ na sklepih 23. kongresa KP SZ, sklepih plenuma in vrhovnega sovjeta ter na stališčih, ki so jih skupno podpisali z drugimi socialističnimi državami. Gre za politiko krepitve varnosti držav socialistične skupnosti, za politiko pomirjenja in krepitve mednarodnega sodelovanja ter politiko dobrih sosedskih odnosov.
Volkspartci
in polni stroški volivcev
BOČEN, 23. — Volkspartei je izplačala volivcem, ki so prišli iz tujine po 1.500 lir za delno kritje pot nih stroškov, za kar pa so morali predložiti potrdilo, da so v resnici volili na zadnjih deželnih volitvali 17. novembra. Na tej osnovi je prišlo do resne policijske akcije, ker je dajanje denarja, ali česar koli drugega, volivcem teden dni in na dan samih volitev po zakonu prepovedano ter zakon predvideva resne kazni od treh do pet let zapora. Policija in karabinjerji so že preiskali sedež stranke v Bocnu in v pokrajini in stanovanja 280 funkcionarjev stranke, kjer so povsod zaplenili okrožnico o plačevanju potnih stroškov, ki jo je podpisal u-pravni tajnik stranke Joseph Atz.
Sedaj pa se je položaj še zaostril, ker so inkriminirali list «Do-lomiten«, ki je objavil besedilo o nalogu za preiskavo, ki ga je podpisal državni pravdnik Andrea.
Predstavnik «stranke za socialni napredek* dr. Jenny, ki se je ločil od Volkspartei, pa je vložil na namestnika vladnega komtsarja vlogo, v kateri zahteva da se prvkli ce veljavnost volitev, ki še niso bile uradno proglašene. Njegova stranka je namreč samo za 652 glasov izgubila deželnega svetovalca. Dr. Jennv trdi, da plačevanje pot nih stroškov volivcem ne predstavlja samo kršitve zakona s kazenskega stališča (o čemer se sedaj vrši sodna preiskava), temveč gre tudi za kršitev volilnega sistema, pri čemer je bila njegova stranka oškodovana.
Prvi neuspeh Bora na domačem igrišču
Minelli ni bil nepremagljiv nasprotnik V zadnjem setu so borovci vodili 12:6
iiiiuiiiimiMuuiiiiiiitiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČEN KONGRES ZK SRBIJE
Odločno se zavrača teorija o omejeni suverenosti
Sprejeli so več resolucij, med katerimi tudi resolucijo o narodni enakopravnosti - M. Nikezič novi predsednik ZK Srbije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — S sprejemom več resolucij, med njimi resolucije o mednarodnih odnosih, resolucije o narodni enakopravnosti, novega statuta ter izvolitvijo novega vodstva ZK Srbije in kandidatov za vodilne organe Zveze komunistov Jugoslavije se je končal danes v Beogradu 6. kongres ZK Srbije. Za novega predsednika CK ZK Srbije je bil izvoljen Marko Nikezič, ki bo zaradi te izvolitve osvobojen dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve.
V	resoluciji o mednarodnih odnosih se ugotavlja, da je uporaba načela aktivne miroljubne koeksiste.« ce v današnjih pogojih edina osnova, na kateri je mogoče graditi trden in trajen mir ter zagotoviti nadaljnji razvoj odnosov in sodelovanja med državami. Krepitve hegemonizma velikih sil, razdelitev sveta na interesna področja in oživitev blokovske politike ovira mednarodno sodelovanje. V resoluciji se opozarja na nevarnost vojaških intervencij velikir: sil in krajevnih vojn, ki so vedno številnejše in se lahko spremenijo v svetovni spopad.
V	resoluciji se poudarja, da so vojne v Vietnamu, na Bližnjem vzhodu in intervencija na Češkoslovaškem kot tudi prejšnje intervencije v drugih državah najbolj groba oblika politike sile in izraz stremljenj po nadoblasti močnejših nad šibkejšimi. Zato je borba proti blokovski razdelitvi sveta sestavni del borbe proti imperializmu in hegemoniji vsake vrste Šesti kongres Zveze komunistov Srbije sodi, da se dejanska enotnost med komunističnimi in delavskimi strankami, naprednimi in protiimperialističnimi gibanji lahko doseže samo ob popolnem spoštovanju samostojnosti, enakopravnosti i.i nevmešavanja v notranje zadeve drugih partij in gibanj. Komunisti Srbije odločno za vračajo teorijo o omejeni suverenosti socialističnih držav in obsojajo vsak (joskus vmešavanja ene ali druge socialistične države v notranje zadeve drugih.
V	resoluciji sc posveča posebna pozornost političnemu delovanju vseh narodov in narodnosti Jugoslavije in v zvezi s tem se ugotavlja, da je za nadaljnji pozitivni razvoj odnosov s sosednimi državami zelo pomembna načelna politika Jugoslavije do narodnosti, ki živijo v Jugoslaviji, kajti narodnosti so močan činitelj prijateljstva in zbliževanja med sosedi.
V	resoluciji o nadaljnjem razvo ju in narodni enakopravnost' se poudarja važnost družbeno gospo danskih odnosov in političnega si stema <.a utrditev narodne enako
pravnosti, bratstva in enotnosti. Narodne enakopravnosti ne more biti brez samoupravnih socialističnih odnosov, brez enotnega družbenopolitičnega in gospodarskega siste ma, brez socialistične solidarnosti delovnih ljudi, narodov in narodnosti v premagovanju obstoječih raz lik. Zveza komunistov Srbije se bo zavzemala, se poudarja v reso luciji, da se v družbenem sistemu in samoupravni praksi zagotovijo pogoji za zadovoljitev posebnih potreb narodnosti. Pri tem je posebno potrebno zagotoviti skladno in sorazmerno zastopstvo narodnosti v samoupravnih organih in v organih družbeno - političnih skupnosti. U-sposabljanje mladih znanstvenih kadrov, kulturnih in umetniških u stvarjalcev iz vrst narodnosti je, kot se ugotavlja v resoluciji, eden pogojev enakopravnosti.
B. B.
Ljubljana dobi moderno zimsko kopališče
LJUBLJANA, 23. — Ljubljanski mestni svet je na eni izmed svojih sej razpravljal o graditvi osrednjega zimskega kopališča. Med raznimi idejnimi načrti so se odločili za inačico, ki jo je predložil ing. Franci Šubelj. Po tem načrtu bo zimsko kopališče — točno mesto zanj bodo šele zbrali na temelju predloga posebne komisije — veliko 50 x 20 m, zraven njega pa bo še bazen za otroke v velikosti 6,6 x 8 metrov. Stroške za graditev tega objekta v višini 25 milijonov dinarjev bo nosil mestni svet Ljubljane, povabili pa bodo k udeležbi v investicijah tudi razne druge ustanove in podjetja. S tem bo Ljubljana dobila svoje prepotrebno zimsko športno središče, ki bo tudi velikega zdravstvenega pomena.
MINELLI — BOR 3:1
(13:15, 15:13, 15:8, 15:12)
BOR:	Jurkič, Plesničar, Fučka,
Uršič, Veljak, Miot, Vodopivec, Starc.
MINELLI: Sardini, Zanetti, Nava, Longagnani, Astolfi, Bazzani, Nardini, Ragazzi, Fiorini.
SODNIKI: Guolo (Rovigo), Ča-putto; zapisnikar Ban.
GLEDALCEV: 120.
Po treh zaporednih uspešnih nastopih je sinoči Bor naletel na nasprotnika, ki sicer ni imel blesteče igre, vendar je bila njegova odbojka zelo koristna in vsaka podaja točno preračunana. Plavi so tokrat sicer zaigrali požrtvovalno, vendar ne tako kot proti Pagninu. Blok je precej ((puščal« in obramba je bila ob močno tolčenih nasprotnikovih žogah dokaj neučinkovita.
Napad tudi ni bil prodoren in Je živel v prvih, setih na od pozitivnih udarcev Plesničarja, ki je edini uspel plasirati v nasprotno polje več tolčenih žog. Dobro sta se odrezala pri serviranju Vodopivec in Veljak z japonskimi servisi na katere je Minelli odgovarjal zelo negotovo. Obe ekipi sta pokazali slabo prestrezanje servisa in žoga je večkrat prešla mrežo že pri prvi podaji.
Prvi set je bil precej izenačen in ekipi sta se menjavali v vodstvu a ne več kot z dvema točkama prednosti. Pri stanju 13:11 v korist Minellija, ko je že vse kazalo, da zn Bor ni rešitve, so slovenski odbojkarji ostro odgovorili in zasluženo osvojili niz.
Naslednji set je bil v začetnih potezah enak prvemu, nato je Bor močno povedel (9:5), Minelli je nekoliko popustil in zagrešil na mreži več neodpustljivih napak. Nato je popustil tudi Bor in dovolil nasprotniku, da je nadomestil razliko in spet se je ponovilo stanje iz prvega niza (13:11), tudi tokrat v korist Minellija, toda plavi zdaj niso ponovili svojega prejšnjega podviga in Minelli je izenačil stanje v stih na 1:1.
Tretji del igre se, je začel za Bor dobro. Vodil je že z 2:0, nato pa je nerazumljivo popustil in je dovolil nasprotniku, da je zbral preveliko prednost, katere borovci kljub dobri volji niso uspeli več nadomestiti.
V zadnjem setu so plavi močno poprijeli in vse je kazalo, da bodo tudi uspeli. Bor je z gotovostjo vodil in tudi njegova igra je soo-
ekiipe pričakuje, da bodo mlade 1-gralke postale jugoslovanske državne prvakinje še preden bodo stare 20 let,
mnmmmm
Poraz Olimpije
LJUBLJANA, 23. — V mednarodnem prijateljskem hokejskem srečanju v Ljubljani je češkoslovaško moštvo Gottwaldor premagalo domačo Olimpijo s tesnim izidom 5:4 (2:1, 2:2, 1:1).
Igra obeh ekip je gledalce navdušila, saj je bila to najboljša tekma, ki so jo letos videli v Ljubljani.
Gottwaldov je v 1. češkoslovaški hokejski ligi na 8. mestu.
VA TEK POLO
ZAGREB, 23. — V zagrebški izločilni skupini turnirja v vaterpolu za pokal prvakov je danes v tekmi prvega dne moskovski Dinamo premagal Ženevo 12:0, mag-deburški Dinamo je odpravil Kuhat iz Helsinkov 27:4, medtem ko je zagrebška Mladost premagala Duisburg 10:0.
Občni zbor ŠK Kras je uspd zelo dobro
V	Zgoniku je bil sinoči redni obi• ni zbor tamkajšnjega domačega športnega krožka Kras. Zbora se je udeležilo številno članstvo, ki je pozorno poslušalo izčrpna poročila odbornikov, nato pa se je razvila živahna diskusija v kateri so posamezni člani izrazili svoje mnenjt in sodbe o društvenem življenju.
Na volitvah so izvolili dvanajstčlanski glavni odbor, ki bo kasneje iz svojih vrst izbral izvršni odbor. V novem odboru so: Janko Budin, Srečko Budin, Stanko Budin, Anton Furlan, Jan Godnič, Stanko Gruden. Josip Guštin, Maks Pipan, Vladi Rebula, Vojko Simo-neta, Bruno Milič in Vojko Kocman.
V	nadzorni odbor pa so izvolil naslednje tri člane: Milko Maruilt, Egidij Milič in Anton Kobal.
POKAL PACCO
V	tekmi začetnikov Breg-Union 0:0
Breg: Sancin, Ota, Slavec (Kodrič). Siškovič (Manin), Glavina, Samec, štrajn, Sovič, Žafran, Zobec, Kre-vatin, Maver (Kraljič).
Union: Veljak, Benčič, Lombardi, Loredan, Urgolo, Pisocco, Bo-schetti, Mahnič. Butol, Šušteršič. Sodnik: Švara.
Breg in Union sta se tudi v drugem medsebojnem srečanju tega turnirja sporazumela za neod-ločen izid. Sicer so bili igralci U-niona ves čas bolj napadalni od Brežanov, odločujoče prednosti pa si le niso znali izsiliti.
V	začetku 2. polčasa je vratar Brega z izrednim posegom rešil svoje moštvo pred zadetkom, ki bi odločil srečanje. Najboljši igralec na igrišču je bil prosti Glavina,
iniiiiiiiiimMiiHiiiiiiiiiiimimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiimtimiii*
KVALIFIKACIJE ZA SP
—..........■ — ■ ■. .......M..	*■>
Zmagi za Romunijo in Zahodno Nemčijo
Romunija-Švica 2:0 - Ciper-Zahodna Nemčija 0:1
BUKAREŠTA, 23. — V kvalifikacijskem srečanju za svetovno nogometno prvenstvo je Romunija danes premagala Švico z 2:0 (0:0).
Skoraj vse srečanje med obema nasprotnikoma 6e je odvijalo na švicarski polovici igrišča. Romuni so namreč prikazali zelo napadalno igro, medtem, ko so se Švicarji zaprli v obrambo pred svojimi vrati z očitnim namenom, da bi ohranili neodločen izid ter tako ustvarili ugodne pogoje za povratno tekmo.
Toda ta taktika jim je uspevala le v prvem polčasu. V drugem
minjala na tekmo s Pagninom. Sta- pa so Romuni napadali še odločne-nje izida je bilo 9:5, nato celo 12:6.
Tu pa se je domačinom zataknilo.
Minelli je začel zbirati točko za točko in v zelo kratkem času je izenačil, povedel in zmagal.
Glavni vzrok tega popuščanja Bora je bil slab napad in netočne druge podaje, zaradi katerih so napadalci često tolkli izven igrišča.
f. v.
js in so dosegli gola v 14’ z Du-mitarecem in v 28’ z Domidejem.
Po drugem golu so Švicarji sicer skušali preiti v protinapad, vendar pa so domačini postavili na sredini igrišča pravi «blok» preko katerega gostje niso uspeli prodreti skoraj nikoli.
Po tej tekmi je lestvica 1. kvalifikacijske skupine naslednja:
1.	Portugalska 2 točki (1 tekma)
2.	Švica in Romunija 2 točki (dve tekmi)
4. Grčija 0 točk (1 tekma)
* • *
NIKOZIJA, 23. - V kvalifikacijskem srečanju za svetovno nogometno prvenstvo 1970 v Mehiki je danes v Nikoziji Zahodna Nemčija sicer premagala skromno ciprsko reprezentanco, vendar s pre-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
LESTVICE WBA
Mlade odbojkarice
Igralke odbojkarske ekipe Partizan iz Sremskih Karlovcev sestavljajo najmlajšo šesterko, ki nastopa v 1. jugoslovanski ženski ligi. Igralke so namreč poprečno stare komaj 17 let. Ker že danes predvajajo odlično igro, vodstvo te
Sandro Mazzinghi še vedno prvak
Seminar o urbanizmu v Ljubljani
LJUBLJANA, 23 — V Ljubljani poteka te dni zanimiv seminar, na katerem razpravljajo o vprašanju okolja v novih stanovanjskih soseskah. Seminarja se udeležuje okoli 80 strokovnjakov iz Jugoslavije, ZDA, iz Trsta in z Dunaja Prireditelja seminarja pa sta urbanistični inštitut Slovenije in jugoslovan-sko-ameriški načrt študijev za regionalno in urbanistično načrtovanje. Pričakovati je, da bodo prav Ljubljano izbrali za stalen sedež te mednarodne strokovne organizacije.
SYLVANIA (Ohio), 23. — V mesečnih lestvicah najboljših boksarjev na svetu, ki jih objavlja World Boxing Association, je Sandro Mazzinghi kljub «no - conte-sta» v dvoboju z Američanom Fred-dijem Littlejem, še vedno kot svetovni prvak na prvem mestu lestvice srednje junior kategorije. Kot izzivač je omenjen Little, medtem ko je za izzivača svetovnega pi-vaka srednje kategorije Nina Ben-venutija določen Američan Don Fullmer, ki se bo sredi decembra spoprijel s Tržačanom za naslov v San Remu.
Od Italijanov so v lestvicah se Carlo Duran (četrti v kategoriji srednje teže), Bruno Arcari (peti
v superlahki) in Salvatore Bur-runi (deseti v bantam kategoriji).
kjer so prvaka natančno pregledali.
LONDON, 23. — Olimpijski zmagovalec v srednji kategoriji Anglež Christofer Finnegam je javil, da se bo odpovedal amaterstvu n prestopil med profesionalce. Njegov prvi nastop v tej kategoriji bo 9. decembra v Londonu.
BANGKOK, 23. — Svetovni prvak mušje kategorije Charthai Chionoi je telesno pripravljen za dvoboj za naslov s predstavnikom Mehike Torresom. ki bo februarja prihodnjega leta. To so ugotovili zdravniki bolnišnice v Bangkoku,
senetijivo tesnim rezultatom 1:® (0:0).
V 7. kvalifikacijski skupini J® po tej tekmi lestvica naslednja:
1.	Zahodna Nemčija 4 točke (2 tekmi)
2.	Sikotska 2 točki (I tekma)
3.	Avstrija 2 točki (3 tekme)
4.	Ciper 0 točk (2 tekmi)
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Beograd-Olimpija 1:0
V tekmi 15. kola prve jugoslo-vanske lige Je ljubljanska Olimpija danes v Beogradu nesrečno izgubila obe točki v tekmi z OFK Beograd. Tekma se je končala z rezultatom 1:0 (0:0) za domače. E-dini gol Je dal Stepanovič v 50’.
Olimpija je imela v 78’ stoodstotno priložnost da izenači, toda njen krilec Kokot je zastreijal pravično dosojeno enajstmetrovko.
RIM, — Jutri se bo začelo italijansko košarkarsko prvenstvo A lige.
Na sporedu so naslednje tekme! AlTOnesta (Milan) — Reyer (Benetke)
Eldorado (Bologna) — Butanga* (Pesaro)
Boario (Padova) — Candy (Bologna)
Fides (Neapelj) — Snaidero (Videm)
Oransoda (Cantu) — Ignis (Va-rese)
Ramazzotti (Rim) — Slmmen-thal (Milan).
* * *
HELSINKI, 23. — V prvi tekmi prvega kola turnirja za pokal košarkarskih prvakov Je belgijski Standard premagal finsko peterko Tapion Honka 81:74 (37:36).
Za srečanje Benvenuti - Fullmer
Vstopnice po 50.000 lir
RIM, 23. — V Sanremu bo 14. decembra mednarodno boksarsko srečanje med Italijanom Benvenu-tijem in Amerikancem Fulmerjem, ki bo veljalo za naslov svetovnega prvaka srednje teže. Jutri se bo do Benvenutijevi zastopniki v Rimu pogajali z RAI za televizijski, prenos tega dvoboja.
Medtem poročajo iz Sanrema, da je pokrajinska uprava v Imperiji nakazala za organizacijo tega dvoboja prispevek 30 milijonov lir.
"Organizatorji srečanja so izjavili, da napreduje prodaja vstopnic zelo dobro, čeprav jih prodajajo po enotni ceni 50 (petdeseti tisoč lir. Doslej so prejeli že številna naročila za rezervacijo vstop nic, čeprav jih niso v tiskarni Se niti natisnili. Vstopnice so si že rezervirali med drugimi tudi prina Ranieri iz Monaca, Virna Lisi, Mar. cello Mastroianni, Renato Rascel, Giuliano Gemma in drugi
Pošta v Sanremu žigosa od danes dalje vsa pisma, ki odhajajo iz fe-ga kraja s posebnim spominskim žigom, ki je posvečen temu srečanju.
MILAN, 23. — Italijanski smučarji srednje in dolgoprogaši ter za nordijsko kombinacijo so dane* odpotovali z letalom v Stockholm, od koder bodo nadaljevali pot v v Volodelen, kjer bodo bili na skupnih pripravah. V Stockholmu st* italijanske reprezentante pričakal* tehnični komisar dr. Strumolo «* trener Niisson, ki sta že včeraj odpotovala na Švedsko.
V devetnajstčlanskl italijanski skupini, iz katere bodo sestavlja1* jedro reprezentance, so Bacher. Bertin, Biondini, Blanc, Busi«> Chiocchetti, Kostner , Lombard. Manfrol, Nones, Ponza, Serafim. Aldo in Gianfranco Stella in Stuf' fer za smučarske teke in Ooccdj Damolin, Morandini in Tomase«1 za nordijsko kombinacijo.
KOLESARSTVO
GRENOBLE, 23. — Nogometa*« Jeanu Luisu Quadriju je tudi Jnla* kolesar iz Val dTsere sledil v pr*' rani grob, ker Je zaužil poživil*’ 23-letnt Yves Mottin je umrl P® kolesarski dirki. Kot za nogom«' taša, tako so tudi za kolesarja gotovili med obdukcijo, da at* •* poslužila dopinga. V obeh primer«* je 6odna oblast uvedla preiaM**’
PETER DE VRIES:

Res je, da ženske prevet govorijo in res je tudi, da jih moški premalo oziroma sploh ne poslušajo. Ce se ti dve lastnosti človeškega obnašanja združita, navadno pride do vsakdanje krize, še dobro se spominjam dogodka, ki se mi je pred kratkim pripetil, in še vedno se bojim posledic. Zdi se mi, da do najhujšega še ni prišlo. Pred nevihto se nebo vedno umiri.
Pred nekaj tedni sem kot običajno sedel v svojem priljubljenem naslanjaču in po večerji pil kavo. Potem sem nejasno začutil, da mi žena pripoveduje nekaj, kar bi na vsak način moral poslušati. Dejansko mi je razlagala svoje sanje.
«Oblekla sem svoje nove hlače — saj veš, tiste rožnate,« je razlagala. «Sprehajala sem se po mestu. Ko sem zavila mimo knjigarne, sem srečala Jacka Bradyja. Ustavila sva se za trenutek in se pričela pogovarjati.«
«Res? Kaj je novega z Jackom?« «Kako?»
«Kaj je z Jackom?«
«Zdi se mi, da se ima kar dobro. Zakaj? Kaj pa ima on s tem opraviti? Saj ga vsak dan srečaš na vlaku!«
«Ne vsak dan. Saj veš, da se ne vozi vsak dan.« Nekaj sem moral reči, da ne bi pretrgal razgovora. «No, nadaljuj. Kaj se je Potem zgodilo?«
«No, potem je opazil moje hlače in se začel smejati. Vprašal me je, če so nove in ko sem mu Pritrdila, se je spet zasmejal.«
«Le zakaj se mu je bilo treba smejati,« sem rekel. «To je pa res njemu podobno. Jaok je prepričan, da ga ženske rade vidijo, vendar pa ga komaj prenašajo. Kaj je bilo potem? Kaj si rekla?«
»Bila sem zelo užaljena in sem ga prosila, naj mi vso stvar razloži. Pogledal je stran in mi rekel, da sem ena tistih žensk, ki se znajo zelo neumno oblačiti. Hotel je stvar olepšati.«
«Cepec! In še hinavec po vrhu! Kaj pa potem?«
«Odšla sem in ko sem prišla do glavne ulice, sem bila zelo vesela, ker sem srečala Louise Ma-ley. Na sebi je imela prav take hlače kot jaz. Povedala sem ji, kako me je Jack Brady užalil. Odločili sva se, da bova popili skodelico čaja...«
Ko mi je začela pripovedovati o neskončnem potepanju po me-■stu, se je moja pozornost zmanjšala.
Na neprijeten dogodek seim se spomnil šele naslednje jutro, ko sem zagledal Jacka Bradyja v jedilnem vozu na poti v mesto. Razjezil sem se. Ob tem času jedilni voz še ni bil odprt. Ker pa Je Jack eden stalnih večernih gostov, so mu kljub temu postregli. Oči je imel kalne. Verjetno Je prejšnjo noč preveč pil. Pa saj je lahko! Upal sem, da je popil že nekaj kozarčkov, še preden je užalil mojo ženo. Popustiti nisem hotel. Pa tudi nisem hotel obračunati z njim na javnem mestu, čeprav ljudje v vlaku niso bili pri polni zavesti. Večina Jih je zaspano dremala za časopisom. Ko me je pozdravil, sem mu le narahlo prikimal in šel dalje po vozu.
Čakal sem ga pri vratih, ko se Je prerival skozi množico.
»Jack,« sem ga poklical.
»Rad bi govoril s teboj. Stopiva tja.«
Pomignil sem mu in sledil mi Je skozi vrata do prtljažnega voza. Ta prostor se mi je zdel še najbolj primeren za razgovor. O-hlečena sva bila v enako obleko iz sivega volnenega blaga. Tudi najini torbi sta bili enake oblike, barve in velikosti. Zazdelo se mi Je, da sva dva viteza iz srednjega veka. Viteštvo torej še ni izumrlo.
Brž ko sva bila sama, sem ga ostro pogledal.
«No, prijateljček, lepo si jo zagodel moji ženi,« sem dejal.
»Kaj sem storil?« je rekel. «0 čem pa govoriš?«
((Dobro veš, kaj mislim. Dolge hlače. Ti bo to osvežilo spomin?«
Osuplo me je pogledal in spet zakašljal v robec, ki ga še ni bil Utegnil spraviti v žep. Presenečeno je zmajal z glavo. «Kdaj je to bilo?«
Dolgo je trajalo, da je prenehal kašljati in da sem lahko spregovoril. Bilo je kot v sanjah. «Ni-kar se ne delaj neumnega. Prav nič ti ne pristaja in zadeve s tem ne boš popravil. Sam dobro veš, kdaj je bilo in kaj je bilo narobe. Meni se zdi, da moji ženi dolga hlače zelo pristajajo.«
«No, nobeni ne pristojajo bo-JJe, pa kaj —?»
»Tako ne boš prišel daleč. Kratko in malo se človek do žensk tako ne obnaša. Zahtevam, da se opravičiš, ne meni, ampak njej,« &em dejal in ga potrepljal po prsih. «pa še nocoj!« Hitro sem se °brnil in odkorakal s postaje.
Kljub temu, da sem Jacku povedal, kar sem mislil, se nisem Počutil prav nič olajšanega. Dan s«m imel pokvarjen in tudi prisotnost kolegice iz urada me ni " hiogia spraviti v dobro voljo. Ze-lo se ji je mudilo na kosilo.
. "Zmenek imava s tistim, hm, pri-' J at el jem, ki sem ga spoznala na zabavi v Teanecku, suj veste, katerega mislim,« je rekla.
Verjetno ni vedela, da se mladim dekletom dandanes ne spo-,, dobi sedeti v restavraciji s starejšim moškim. Jaz pa nisem i-
slanjač,« sem dejal. «Vsak moški si želi velik, starinski, usnjen naslanjač, toda skoraj nihče se nanj ne spomni. Pojdite v veleblagovnico Macy. Tudi jaz sem tam kupil svojega.«
Zamišljeno je prikimala. Skrivnostno sem se nasmehnil, ker sem vedel, česar sama še ni mogla vedeti, pa bo verjetno kmalu spoznala: da se pravljica njenega življenja še ni končala. Res je, da je princ poljubil princesko in jo prebudil iz sanj. S tem pa se pravljica šele prične.
Nekateri že poznamo daljšo verzijo. Nikoli pa je ne pripovedujemo. Princeska in princ sta se poročila, po večerji obsedela za mizo in ona mu je začela pripovedovati. Govorila je in govorila, dokler mu ni glava omahnila na njene prsi in je zaspal. Ko bi vsaj za vedno, si je pred tem zaželel.
V sredo je bil v Kulturnem domu zelo lep recital mladega violinista žarka Hrvatiča, ki ga vidimo skupaj z njegovim profesorjem Oskarjem Kjudrom in spremljevalko, pianistko prof. Nevo Merlak-Corrado
.........
V ČASU, KO BI MORALA BITI BLIZU DRUGA PREMIERA
KAJ DELA V TEH DNEH NAŠE GLEDALIŠČE
Vrsta zelo uspelih gostovanj s «Tremi sestrami» od Pirana do Kranja - Redno delo je zelo zmotila bolezen igralca Edvarda Martinuzzija - Bližnje gostovanje MGL
mel časa niti moči, da bi jo opozoril. Naročil sem si sendvič s sirom kar v pisarno in si preganjal dolgčas tako, da sem ga počasi grizel. Ker sendvič ni bil prerezan, sem lahko obgrizel skorjo in mu dal žensko obliko. V šali sem se spomnil svoje kolegice in mu še dodal dve kisli kumari za noge in smešen klobuček iz kosov zeljnate solate, ki so mi jo prinesli zraven sendviča v majhni skodelici, opremljenimi s plastičnimi vilicami. Izdelek sem položil na povoščen papir. Natočil sem si hladen čaj in občudoval svojo umetnino. Tedaj je pozvonil telefon. Klicala me je žena.
«Za božjo voljo! Kako si mogel!« je dejala in vsako besedo dramatično poudarila. Njen glas je izražal skrajno in popolno o-bupanost.
«Kaj? Kaj pa sem naredil?«
((Pravkar mi je iz mesta telefoniral Jack Brady —»
((Skrajni čas je že bil. Zjutraj sem ga pošteno prijel in zahteval, da se ti opraviči«)
«Cemu?»
«Zaradi tiste neprijetnosti s tvojimi hlačami.	Kaj	pa	si mislila?«
«Kar zdelo	se mi je!«
Globoko je vzdihnila in rekla:
«Me boš vsaj zdaj pazljivo poslušal? Tokrat — Kaj pa tako šumi? Ali kaj piješ?«
«Samo mrzel čaj. V pisarni. Povej mi no že!»
«Sam ti si kriv za to zmedo; saj nikoli ne poslušaš, kaj ti pripovedujejo.	Zdaj	pa	me	dobro
poslušaj. Nobene neprijetnosti ni bilo, ker se mi je vse skupaj samo sanjalo.	Jack	mi	ni	ničesar
rekel, le sanjalo se mi je, da mu hlače niso bile všeč. To je vse.«
«No, lepo!« sem dejal. «Zelo mi je žal.. Napravil sem zmedo. Ubogi Jack! Pa ti tudi! Resnično mi je žal. Nikar ne skrbi, bom že u-redil z Jackom.«
«Ne. Najbolje je, da vse skupaj pozabiš. Jack se mi je res opravičil. Mislil je, da je malo preveč popil in potem govoril neumnosti. Pravi, da se mu to dostikrat pripeti. Torej ni bilo prvič!
Rekla sem mu, da si me ti gotovo napak razumel. Se najbolje je, da vsak čimprej pozabi. Nisem mu povedala resnice. Dovolj je že zmešnjave. Pusti ga kar lepo pri miru. Morda se boš zdaj navadil poslušati, kaj ti ljudje pripovedujejo. Na svidenje!«
Učinek je bil zelo velik. Vse naslednje dni sem pozorno poslušal, čeprav nisem slišal nič zanimivega. Razjedajoč molk je počasi popuščal. Čeprav sem bil prepričan, da do najhujšega še ni prišlo, sem se le tolažil, da se bo stvar kmalu uredila. Medtem pa je dogodek dobil svoj epilog.
Nekega dne je prišla k meni tista kolegica iz pisarne in mi povedala, da se je dvorjenje v Teanecku dobro končalo. V dokaz mi je pokazala zaročni prstan. Jezik se ji je malo zatikal, nazadnje pa me je prosila za uslugo.
«Ne vem, kaj naj mu dam za poročno darilo,« je rekla. »Zdi se mi, da bi mi vi lahko svetovali, ker imate že nekoliko več, hm, izkušenj.«
»Pojdite z menoj na kosilo, da se bova laže pogovorila,« sem predlagal.
Ze takoj sem vedel, kaj ji bom svetoval, vendar sem počakal, da sva popila aperitiv. «Na vsak način mu morate kupiti usnjen na-
1010011110011100100111001010000100100100011101011111110011110101111110001001111011101001011100101001110011100101101001010100011010101001001011111114111111100111110010011010001010001010101011
PO USPELEM RECITALU I BELA KRIZANTEMA
v srbohrvaščini
HLAPEC JERNEJ
v angleščini
V smislu dogovora o skupnem izdajanju nekaterih del domače književnosti sta Državna založba Slovenije in beograjska založba Prosveta izdali dvojezično izdajo Cankarjeve Bele krizanteme. Cankarjev tekst je v srbohrvaščino prevedla Roksanda Njeguš, knji go pa je sicer opremil Uroš Va gaja, ki je zunanji podobi izda je posvetil vso skrb. Bela križan tema je Cankarjev najobsežnejši in najpomembnejši polemični spis, v katetrem je pisatelj obra čunal s kritiko, ki mu je že na ravnost onemogočala umetniško udejstvovanje, obenem pa je v njem pozival na obrambo slovenske kulture pred nakanami novih gospodarjev. Prav zato se nam vsiljuje misel, da bi ta izdaja, ki je namenjena prvenstveno bralcem s srbohrvatskega jezikovnega področja, morala ime-
Prizor iz «Treh sester»
To vprašanje, vem, si je zastavil že marsikateri naš stalni obiskovalec. Premiera »Treh sester« Čehova je že zdavnaj za nami... Prav je, da damo našim zvestim gledalcem prikaz dela; saj je naše delo namenjeno prav njim.
Po premieri «Treh sester« Je ansambel takoj začel pripravljati novo delo. V želji, da bi čimprej prišlo do nove premiere, se je ansambel razcepil na dve skupini. Prva je pod vodstvom režiserja Jožeta Babiča študirala N. Simonovo komedijo »Zares čuden par«, druga skupina pa je z Jožkom Lukešem pripravljala otroško igro »Rdeča kapica«. Tudi datumi so bili določeni. Premiera komedije naj bi bila 30. novembra, premiera otroške igre pa 12. decembra t.l. Bolezen našega dragega igralca Edvarda Martinuzzija pa je povsem podrla že trdno sestavljen načrt. Delo se je ustavilo in preden se je lah-
ko preorganiziralo začeto delo, je prešlo nekaj dni. Kot povsod na svetu, tako smo morali tudi pri nas v hitrici zamašiti vrzel in gledališki stroj se je spet pognal v tek. (Pri predstavah «Treh sester« je za obolelega Martinuzzija vskočil Adrijan Rustja. Op. uredništva).
5.	novembra je gledališče začelo svoje daljše gostovanje s komedijo A. P. Čehova «Tri sestre«. Najprej je bil na vrsti Koper. Popoldanska predstava ob 16. uri je bila namenjena dijakom, večerna ob 20. uri pa odraslim. Obe predstavi sta bili razprodani že dan pred našim prihodom. Veliko je bilo takih gledalcev, ki so v zadnjem trenutku morali opustiti željo, da bi si o-gledali predstavo, ker niti stojišč ni bilo več na voljo.
6.	novembra smo igrali večerno predstavo v Izoli. Kljub izredno slabemu vremenu (lilo je
kot iz škafa) »i je predstavo o-gledalo 330 gledalcev.
7.	novembra smo igro ponovili v Piranu. Tudi tu smo zabeležili sijajen uspeh. »Popolnoma razprodano«, nekateri so se odločili za stojišča, medtem ko jih je veliko število godrnjaje odšlo.
8.	novembra smo obiskali Ilirsko Bistrico. Tudi tu nas je nebo pozdravilo z dežjem, ki pa ni preplašil gledalcev. 390 ljudi na 400 razpoložljivih sedežev.
Po kratkem premoru smo 11., 12. in 13. novembra gostovali v Kranju. Predstave so bile v a-bonmaju. Od 300 razpoložljivih mest smo prvi dan zabeležili 285 obiskovalcev, drugi dan 304, tretji dan pa 310. Zadnji dan so se užaljeno oglasili dijaki in protestirali, zakaj nismo igrali posebne predstave tudi zanje. Radi bi ugodili njihovim zahtevam, a dolžnosti so nas silile naprej.
14.. novembra nas je, kot vedno, prijateljsko sprejela Idrija. 380 ljudi si je ogledalo predstavo. In če bi kdo ugotovil, da so bili zadnji sedeži prazni, moramo v opravičilo pripomniti, da so se nekateri gledalci, raje kot bi sedeli v zadnjih sedežih dolge dvorane, odločili slediti igri stoje v bližini odra.
Ob tej priliki se čutimo dolžni, da se najlepše zahvalimo požrtvovalnim organizatorjem ZKPO Idrija. (Po predstavi so nam poleg cvetja pripravili tudi skupno večerjo.) Presrečni smo vsaki-krat, ko nas gostovanje pelje v Idrijo; pa ne zaradi dobrodošlic, ki nam jih izkažejo, tudi ne zaradi toplih sprejemov, ki nam jih nudijo — temveč zaradi ljubezni, ki jo izkažejo s tem vsem odrskim delavcem. Ceniti znajo napore in umetniške dosežke. In čeprav jih to nedvomno finančno obremenjuje, vsakikrat po-
Pogled v malo dvoraoo Kulturnega doma med predavanjem univ. prof. Antona Slodnjaka, ki je bilo v četrtek
v organizaciji Sindikata slovenske šole
Po svojem predavanju je prof. Slodnjak povedal, kako je nastalo njegovo Slovensko slovstvo, ki ga je te dni izdala založba Mladinska knjiga. Kot je v že objavljenem razgovoru z urednikoma Mladinske knjige Ivanom Potrčem in Bogomilom Gerlancem povedal, je prof. Slodnjak tudi v Trstu približno isto ponovil (navajamo po mariborskem Večeru):
«Moj rokopis ima začetek v vabilu prvega ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jožka Tisohlerja, ki me je pred leti o-biskal s prošnjo, da mu dam izvirnik svoje nemške zgodovine slovenskega slovstva (izšlo 1958 v Berlinu), da bi ga dal natisniti kot učbenik za svoj zavod. ((Izvirnika« nisem imel, ker sem knjigo pisal v nemškem jeziku, zato za naše zamejsko šolstvo
vnetemu gospodu ravnatelju nisem mogel ustreči. Tedaj me je on pozval, da naj znova napišem to zgodovino, češ da sem to dolžan storiti za koroške Slovence in vse Slovence sploh. Po daljšem premišljevanju sem se res lotil tega dela in med pisanjem vedno mislil, kako bi napisal to knjigo za vse Slovence ne samo na Koroškem, temveč tudi na Tržaškem in v Sloveniji in povsod po svetu, kjer živijo naši ljudje. Želel sem napisati knjigo, ki bi Slovence podrobneje seznanila in tudi duhovno združila z njihovim slovstvenim izročilom. Ta naloga se mi je zdela posebno važna že zaradi tega, ker se nam je približevala tisočletnica Brižinskih spomenikov, našega prvega slovstvenega spomenika.«
O sami metodi svojega dela pa
je Slodnjak dejal:
»Glede na metodo literarnozgodovinskega prikazovanja v novi knjigi opozarjam le na to, da ta metoda ni niti tako nova niti tako nepregledna, kakor se to zdi nekaterim. Kaj je njena podlaga? Gotovo pač le spoznanje, da je slovstvo del celotnega narodnega življenja in da je obenem samo po sebi nekaj živega ali organskega. Zato pa tudi nikdar in nikjer ne more pesnik ali pisatelj ustvarjati kot izoliran in v samem sebi zaključen umetnik, temveč tako da večno živi in deluje v nerazdružni enoti s sodobniki, in to tudi takrat, kadar se bojuje z njimi, ali ko jih celo prezira. Zato pa ga tudi ne moremo doumeti in prikazati v o-kviru njegovega individualnega življenja. Zaradi tega pač ne morem v isti sapi ali v istem po-
glavju razpravljati na pr. o Zupančiču kot pesniku Čaše opojnosti (1899) in Zimzelena pod snegom (1945), temveč moram prikazovati vse vmesno in kulturno dogajanje med eno in drugo zbirko.
Kar se tiče ((težavnosti« literarnozgodovinskega teksta, spisanega na temelju orisane metode, bi rekel, da takega teksta ni teže razumeti in si ga zapomniti, kakor vsebino kakega umetniškega dela. Pa tudi »nova« ni ta metoda tako zelo, kakor se dozdeva nekaterim, saj je prof. Kidrič pisal svojo Zgodovino slovenskega slovstva na podoben način, četudi je razdelil slovstveno dogajanje na posamezna desetletja. A v teh kratkih in mehanično določenih dobah je vendarle prikazoval avtorje v medsebojnih soglasjih in nasprotjih «
☆
Igralec Edvard Martinuzzi kot Saljoni v «Treh sestrah». Zaradi njegove bolezni je moral zanj vskočiti A-drijan Rustja.
☆
novno dokažejo, da smo jim dragi gostje. Krivični bi bili, če se ne bi zahvalili tudi osebju hotela Nanos ter kuharju, ki nam je postregel s tradicionalnimi idrijskimi žlikrofi. (Te pripravlja za goste vsako nedeljo in praznik.)
15.	novembra smo v komaj zasneženem Tolminu igrali večerno predstavo. Preko 430 gledalcev je popolnoma napolnilo dvorano in veliko je bilo tudi takih, ki so zaman čakali na vstopnice.
16.	novembra smo kot zadnji kraj obiskali Novo Gorico. Pred stava je bila v abonmaju. Dvora na je bila razprodana. Ce so bi li nekateri sedeži prosti, mora mo pripisati res slabemu vre menu.
Koliko krajev bi lahko še obi skali! Januarja bomo predstavo «Tri sestre« obnovili. V Kulturnem domu jo bomo igrali 11. in 12. januarja, nato bomo gostovali v gledališču «Ivan Zajc« na Reki, jo posneli za ljubljansko televizijo in tržaški Radio ter o-biskali nove kraje. In mogoče nas bo doma spet pričakalo kako veselo presenečenje. Kakšen dopis, kakršnega smo prejeli tokrat od zveste gledalke iz Izole. Dopis, kakršnega Slovenci kot sramežljiv narod, nismo vajeni pisati. Sploh so pismeni izrazi simpatij do našega gledališča red-
ki. Razen kulturnih in gospodarskih predstavnikov naše manjšine v Italiji se le ena sama družina v Trstu skozi vsa leta z vizitko in rožami redno spomni na naš kolektiv. Hvala tudi za to tej spoštovani družini, ki je svetal zgled ljubezni do gledaliških umetnikov.
Pismo iz Izole pa se glasi:
Izola, 7. XI 6? Cenjeni umetniki, dovolite mi, da izrazim zadovoljstvo in čestitke, Vam, kateri ste tako čudovito, prirodno in spontano znali dočarati in prikazati dramo Čehova «Tri sestre«.
Na odru bi Pas zasula s kakem cvetic in samo tako lahko izrazila srečo, kotero vzbujate ob igri v človeku. Ponosna sem ra Vas, ponosna sem, da sem Slovenka. Pridite še v našo malo Izolo, mi Vas čakamo.
Justina Pahor
Kdo bi se ne odzval takemu vabilu in vabila stotin sirom po Primorski!
Te dni smo pričeli študij Tavčarjeve komedije «Red mora biti« in upajmo, da ne bo dolgo, ko se bomo spet videli. Pred našim nastopom pa nam še pride v goste Mestno gledališče ljubljansko. Adrijan Rustja
ti vsaj najpotrebnejšo spremno besedo. Sicer bo knjiga ostala nerazumljena ali vsaj ne bo dosegla polnega namena. Pohvaliti pa je pri tej knjigi grafično razporeditev teksta, ki teče na eni strani vzporedno v slovenski in srbohrvatski verziji. Pa tudi izredno okusna oprema knjige je vredna priznanja.
V nasprotju s tem pa ima angleška izdaja ene najlepših Cankarjevih povesti Hlapec Jernej in njegova pravica na začetku knjige uvod. Ta uvod, ki ga je napisal Bratko Kreft, bo nedvomno olajšal razumevanje te Cankarjeve povesti, v kateri je Cankar izoblikoval podobo kmečkega upornika, kakršen je bil značilen za zaostale slovenske razmere ob prelomu stoletja. Knjigo je sicer prav tako izdala Državna založba, delo pa je ob sodelovanju Sewella Granta prevedla Sidonija Jeras. Opremljevalec knjige, ki sicer ni navedel^ je knjigo opremil v stilu angleških izdaj.
Državna založba je s tema dvema izdajama opravila pomembno delo, zlasti z angleško izdajo Hlapca Jerneja, ki je tako našel pot v svet. Za ti dve izdaji, od katerih je zlasti angleška izdaja najbrž nekomercialna, moramo založbi izreči priznanje, saj vemo, kako težko prodira slovenska literatura v svet in kakšne težave mora pri tem premagovati.
Sl. Ru.
<1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,11 mn umiim mm mm, |,Mllim,|| m
Osma knjiga Jurčičevega zbranega dela v ponatisu
Očitno je, da je med vsemi klasiki za Jurčiča največ zanimanja med slovenskimi bralci. Ne glede na to, da Jurčiča morda največ bero dijaki in da je branje obvezne. Kljub temu bi lahko trdili, da je tudi Jurčičeva priljubljenost pri preprostejših bralcih vzrok, da vlada za njegova dela danes stvarno zanimanje in da ni samo obveznost branja vzrok novih in novih izdaj Jurčičevih del. Drugače si tudi ne moremo razlagati dejstva, da je bilo Jurčičevo zbrano delo, ki ga izdaja Državna založba, najprej razprodano in da smo pravkar dobili že osmo knjigo zbranega dela v ponatisu druge izdaje. Ta druga izdaja osme knjige je sicer docela enaka prvi izdaji, le da jo je namesto pok. Mirka Rupla pripravil kot urednik Janez Logar. Knjiga prinaša tisto, kar je še ostalo Jurčičevega pripovedništva: nedokončana in rokopisna dela. Tu sta najprej dve povesti: Doktor Karbonarius in Hišica na Strmini. Obe sta ze izhajali v Janežičevem odn. Jurčičevem Glasniku. Ker pa sta reviji ugasnili, pisatelj ni našel volje, da bi ju dokončal. Tretje delo Slovenski svetec in učitelj pa je ostalo v
rokopisu, ker je smrt preprečila Jurčiču, da bi spis dokončal. Je pa toliko rokopisa, da ga lahko imamo za zaključene celoto za prvi del obširnega romana. Drugi del 8 knjige Jurčičevega zbranega dela obsega samo rokopisne stvari, med katerimi je najimenitnejša zgodovinska povest Janez Gremčič, ki je žal, dasi obsežen, torzo. Preostane še Jurčičev dnevnik iz leta 1863. To je najbolj enovita Jurčičeva beležnica, neposredno povezana z njegovim pripovedništvom. Na koncu opomb so objavljeni še osnutki za razna dela, zbrani iz beležnic in drugega gradiva. Gre torej za pretežno 'iterarno zgodovinsko gradivo, ki je po svoje seveda prav tako močno zanimivo in seveda prav tako sodi v okvir zbranega dela.
• * *
Slovenska matica je napovedala izdajo knjige Lavo Čermelj, Moja tržaška leta Spomini so avtobiografija od njegovega otroštva do prisilnega odhoda iz Trsta v Jugoslavijo leta 1929. Avtor prikazuje svoje življenje hkrati z usodo svojih rojakov, tržaških Slovencev.
TIVADAR ARTNER
Srečanj e z antično umetnostjo
Vsem tistim sorazmeroma številnim knjigam o umetnosti, ki smo jih dobili v zadnjem času od raznih slovenskih založb, se pridružuje nova knjiga. Gre za delo madžarskega umetnostnega zgodovinarja Tivadarja Artnerja Srečanje z antično umetnostjo, ki jo je iz nemščine (kot da pri nas ne bi imeli prevajalcev iz madžarščine) prevedel France Bratkovič. Avtorja pri nas ne poznamo, pobliže pa ga bomo lahko ocenili po knjigi, ki je zdaj pred nami. In po drugi knjigi, ki jo nameravamo izdati in ki bo govorila o srednjeveški umetnosti: Srečanje s srednjeveško umetnostjo. Knjigo Srečanje z antično umetnostjo je izdala založba Mladinska knjiga ob sodelovanju z madžarsko založbo Corvina v Budimpešti, pa tudi sicer je bila knjiga natisnjena v Budimpešti, kar kaže na to, da je založba Mladinska knjiga razširila svoje sodelovanje tudi na Madžarsko.
Knjiga Srečanje z antično u-metnostjo govori najprej o u-metnosti davnine. Nato je govor o egipčanski umetnosti, posebej še o ((dolini kraljev«. Umetnost Mezopotamije obravnava avtor v samostojnem poglavju, spet posebej umetnost stare Grčije. Stari helenski umetnosti so pravzaprav posvečena tri poglavja. Zadnji razdelek knjige govori o u-metnosti pri Rimljanih. Tako je v devetih poglavjih, ki slede u-vodu, obravnavana vsa antična u-metnost. In to v delu, ki nima namenov biti popolno, temveč ki naj pomeni neke vrste sprehod skozi živo snovanje antične u-metnosti. Knjiga je očitno namenjena predvsem mladini, pa tudi manj izobraženim bralcem, ki se žele poučiti o poglavitnih spomenikih najstarejše umetnosti. Napisana je zelo poljudno, o njeni strokovni kvaliteti pa bodo sicer strokovnjaki povedali svoje mnenje. Bralec bo lahko ugotovil predvsem poljudnost razlage, zanimivo pripoved, ki obravnava predvsem glavne spomenike antične umetnosti. Ugotovil pa bo predvsem, da je knjiga polna slik, ki predstavljajo bistven sestavni del knjige, ne pa samo dopolnitev teksta. Skorajda namreč ni strani, kjer ne bi bilo podobe, pa čeprav manjše. Veliko podob je seveda celostranskih. Ob dejstvu, da ima knjiga 250 strani, da je od tega najmanj polovica, najbrž še več prostora posvečenega slikam, je razumljivo, da je to delo le pregled stare umetnosti. Pregled, ki pa bo prav prišel vsakomur, posebno mladim bralcem ob želji, da se seznanijo z antičnimi umetniškimi stvaritvami. Knjiga je tudi zelo lepo opremljena in jo bo vsak rad vzel v roke.
* * *
Napovedan je izid češkega prevoda Samorastnikov Prežihovega Voranca. Prevod (Samorastli), ki ga je oskrbel F. Benhart, bo izšel proti koncu prihodnjega leta v založbi Odeon
* * *
Češka založba Odeon bo prihodnje leto izdala knjigo St?j*e semitske civilizacije, ki jo je napisal profesor semitologije na rimski univerzi S. Moscati. Pri isti založbi bo izšel tudi prevod knjige Temno zlo italijanskega avtorja G. Berta.
Vreme včeraj: NajviSja temperatura 13, najnižja 7.1, ob 19. uri 10.6 stop., vlaga 62".;, zračni tlak 1018,6 stanoviten, veter 4 km jugovzbodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14.8 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 24. novembra
JANEZ
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 9.10 — Luna vzide ob 11.58 in zatone ob 20.38 Jutri, PONEDELJEK, 25. novembra KATJA
KOMUNISTIČNI POSLANCI PREDLOŽILI ZAKONSKI OSNUTEK
Potrebna ustanovitev stalnih mest za nadzorniško in didaktično službo
Predloženi zakonski osnutek predvideva tudi ustanovitev mesta namestnika šolskega skrbnika za slovenske šole v deželi Fnrlanija-Julijska krajina
Kakor je bilo že napovedano, so slovenskih kmetov, za zgraditev to-
komunistični poslanci Skerk, Liz-zero, Scaini, Giorgina Arian Levi in Fasoli predložili poslanski zbor-nicPcSnutek zakona za ustanovitev novih staležev v slovenskih Šolah naše dežele.
Osnutek zakona je zelo kratek iu obsega 4 člene. Prvi člen določa, da se na slovenskih osnovnih Šolah v tržaški in goriški pokrajini ustanovi sedem stalnih mest za didaktične ravnatelje in dve stalni mesti za Šolske nadzornike, in sicer v tržaški pokrajini eno mesto za šolskega nadzornika in pet mest za didaktične ravnatelje, v goriSki pokrajini pa eno mesto za šolskega nadzornika in dve mesti za didaktičnega ravnatelja. Drugi člen določa, da se pri šolskem skrbništvu v Trstu ustanovi mesto namestnika šolskega skrbnika za slovenske šole v deželi Furlanija-Juli.jska krajina. Tretji člen določa, da se omenjena mesta dodelijo na podlagi natečajev kandidatom s slovenskim maternim jezikom, glede pravnega položaja in ureditve prejemkov pa naj veljajo zanje splošni predpisi. Četrti člen pa določa, da za zadeve, ki niso predvidene v prej omenjenih členih, veljajo splošni zakonski predpisi o šolstvu.
Kakor je razvidno, predvideva zakonski predlog dva ukrepa. S prvim ukrepom glede juridične ustanovitve didaktičnih ravnateljstev in šolskih nadzorništev se izpopolnjuje zakon o slovenskem šolstvu štev. 1012 od 18. julija 1961, z drugim pa se ustanavlja mesto namestnika šolskega skrbnika za vse slovenske šole v deželi Furlanija-Julijska krajina. Zakon za slovensko šolstvo v Italiji namreč določa, da se bo za nadzorniško in didaktično službo uporabljalo osebje, ki obvlada slovenski jezik, ne predvideva *>a ustanovitev zadevnega staleža. Taka koncesija ni zadostna in ni v skladu z načelom enakopravnosti slovenske šole z italijansko. Ne zadostuje namreč, da nekdo opravlja določeno funkcijo, n. pr. didaktičnega ravnatelja ali šolskega nadzornika, ampak mora biti za to službo z zakonom ustanovljeno stalno mesto, da se lahko razpišejo natečaji, kakor velja za italijansko šolstvo.
Ustanovitev mesta namestnika šolskega skrbnika, ki naj bi vodil in nadzoroval vse slovenske šole v deželi Furlanija-Julijska krajina, narekuje nujnost, da na najvišlem mestu šolske strukture skrbi za slovensko šolstvo odgovorni funkcionar, ki dobro pozna razmere in potrebe slovenskega šolstva, in zagotovi organičen in enoten razvoj.
O nujnosti ustanovitve didaktičnih ravnateljstev in nadzorništev ter mesta namestnika šolskega skrbnika za slovenske šole smo že večkrat pisali v našem listu in za to so se zavzemale in se zavzemajo razne slovenske organizacije in ustanove ter Sindikat slovenske šole Upamo, da bo zakonski predlog naletel na dober odziv in da bo v sedanjem ugodnem ozračju rešeno tudi to vprašanje, ki je velike važnosti za slovensko šolo v Italiji.
varn. Toda slovenska mladina ne bo mogla iti delat v te tovarne, ker se ni mogla strokovno usposobiti. Končno je treba tudi slovenski mladini zagotoviti, da lahko izbere med raznimi vrstami šol.
Danes
v Kulturnem domu «Tast po sili»
Goriško gledališče iz Nove Gorice, ki ga vodi Jože Babič, zaključuje danes svoje gostovanje na Tržaškem. Po uspešnih nastopih v Bazovici, v Skednju, na Opčinah,
v Križu in predsinočnjim v Nabrežini, bo danes popoldne nastopilo v Kulturnem domu z Goldonijevo veseloigro «Tast po sili».
Ansambel si je s svojim nastopom osvojil simpatije našega občinstva, ki je skoraj povsod do kraja napolnilo sicer skromne okoliške dvoranice, a je s svojim razpoloženjem in s svojim dojemanjem znalo ambientalno skromnost spremeniti v toplo gostoljubnost, gostujoči igralci pa so v tem vzdušju dali od sebe vse svoje sposobnosti
Prepričani smo. da bodo tako kot okoliški, danes tudi naši mestni ljubitelji gledališča polnoštevilno pohiteli v Kulturni dom. Predstava je primerna tudi za mladino in mlajšo mladino, saj je zabavna in smeha zato ne bo manjkalo.
ZBOR «VAS1LIJ MIKK» V KULTURNEM DOMU
PARTIZANSKA PESEM BO VEDNO NAVDUŠEVALA
Nekatere najbolj popularne pesmi je moral zbor pod vodstvom Ignacija Ote ponoviti
Moški pevski zbor tVasilij Mirk» s Proseka - Kontovela je sinoči v Kulturnem domu ponovil svoj koncert partizanskih pesmi, s katerimi je žel toliko uspeha pred časom, ko je razen v Kulturnem domu nastopil tudi v nekaterih okoliških krajih. Vendar ljubiteljev naših borbenih pesmi to ni motilo, da ne bi tudi tokrat prehiteli, čeprav v nekoliko manjšem številu kot prvič, na ta koncert, ki je znova pokazal. zlasti spričo velikega števila mladine, da bo naša partizanska pesem živela ne samo v naših zborih, temveč trajno tudi v srcih naših ljudi v poznejše rodove.
Zbor «Vasilij Mirk», ki se pripravlja na nastop v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, kjer bo gostoval 7. decembra (še prej pa bo koncert partizanskih pesmi izvajal tudi v Gorici), je pod vodstvom dirigenta Ignacija Ote celoten spored izvajal z zanosom
iiiiiiiniiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimutiniiiMiiiiiiniiMiil
LEPA SVEČANOST NA SLOVENSKEM TRGOVSKEM TEHNIČNEM ZAVODU
Odkritje spomenika Žigi Zoisu po katerem je šola poimenovana
Dopmni kip je delo akademskega kiparja Borisa Kalina - Govor ravnatelja zavoda dr. Vlada Turine
in glasovno ubranostjo, temperamentno po potrebi in zopet nežno in milo, kakor je pač zahtevala vsebina posameznih pesmi. Zlasti lepo je zbor podal Srebotnjakovo «Kolono», Maletičevo «Pjesmo slo-bodi» pa makedonsko narodno «Bolen mi leži» in še revolucionarno cKonjuh planinom». Učinkovala je tudi kratka v značilnem španskem ritmu podana «Rumbala», navdušenje pa je sprožila prav tako španska v izvirniku, vendar med našim ljudstvom še iz vojnih časov morda ena najbolj priljubljenih in tako-rekoč ponarodela «Na oknu glej», pesem polna miline in dekliškega hrepenenja. Zbor jo je, tudi po zaslugi solistke, moral ponoviti.
Zelo so vžgale tudi tiste ob spremljavi na harmoniko (Oskar Kjuder), kot ruska partizanska «Jutro na fronti» z odličnim solistom - tenoristom, pa naša stara puntarska «Le vkup, je vkup». zanosna «Pesem 14. divizije», poletna </Hej brigade» in na koncu «Na juriša, ki je tudi doživela ponovitev.
Ob klavirski spremljavi (Aleksander Vodopivec) je zbor izvajal zahtevno Gobčevo kantato, v kateri je uveljavil vse svoje interpretacij-ske mline.
Občinstvo je zadovoljno zapuščalo dvorano, potei v ko je z velikim aplavzom izreklo zboru, dirigentu, solistom in instrumentalnim spremljevalcem svoje priznanje.
Pesmi s kratko obrazložitvijo vsebine je napovedoval član SG Danilo Turk - Joco.
Na dvorišču trgovskega tehničnega zavoda (trgovska akademija) so včeraj dopoldne odkrili doprsni kip Žige Zoisa, po katerem je ta šola poimenovana. Kip je delo akademskega kiparja Borisa Kalina. Poleg dijakov in profesorskega zbora so se svečanosti udeležili predsednik jjokrajine dr. Savona, občinska odbornica prof. Faragunova, pokrajinski odbornik Foschiatti, šolski skrbnik prof. Angioletti, jugoslovanski konzul Vidas, tiskovni ataše pri jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu Gruden, član jugoslovanske delegacije mešane komisije Kolenc, škofijski vikar msgr. Škerlj, pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem prof. Mihelič, pedagoški svetovalec za italijanske šole na Koprskem prof. 'VhSntin, šolski nadzornik Oskar Bole. predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanislav Bole, dr. Ivan Baša, glavni tajnik Sindikata slovenske šole prof. Škerlj, predstavnik tržaške hranilnice in posojilnice, ravnateljica klasičnega in znanstvenega liceja prof. Abrami, ravnatelj učiteljišča prof. Jež, tajnik SPZ Edvin Švab, ravnatelj slovenskih srednjih šol itd. Po svečanosti je bila za goste mala zakuska.
Zbrane goste in predstavnike oblasti je jjozdravil ravnatelj zavoda dr. Vladimir Turina, ki je dejal:
«Prav na današnji dan pred 221 leti je zagledal luč sveta človek, kateremu danes odkrivamo kip in po katerem se naš zavod imenuje. Mislim, da z ozirom na človeka, katerega ime nosi zavod, izbira ni mogla biti boljša. Žiga Zois ni bil samo trgovec, poslovni člavek, bil je tudi humanist, osebnost globoke kulture in široke razgledanosti. Te značilnosti morajo biti lastne tudi zavodu, ki se po njem imenuje. Kakor mi danes, v vsakdanjih prijateljskih stikih s sodržavljani Hali jonske narodnosti, prav tako je on, ki je bil na pol Italijan, znal v listih časih navezati dobre in globoke gospodarske in kulturne odnos,'
Žiga Zois se je rodil v Trstu 23. novembra 1747, prvorojenec očeta Michelangela in njegove druge žene, Ljubljančanke Johanne Kappus von Pichelstein. Mati je bila Slovenka, oče Italijan iz Berbena pri Bergamu, kjer je v knjigi -tLibri baptizorum» njegov priimek jasno prvikrat napisali dne 3. julija 1637. Iz Trsta je odšel v Ljubljano, kjer je razvil svojo trgovsko podjetnost tudi na Trst.
Po prvih letih bivanja v Ljubljani je oče poslal Žigo v seminar — Collegio di Reggio Emilia, kjer je ostal od leta 1761 do avgusta 1765. Vemo. da je bil, med drugim član
Vprašanja s«n. Seme o slovenski strokovni šoli
Senator Paolo Šema je 19. t.m. naslovil na ministra za šolstvo vprašanje, da bi zvedel, zakaj niso ustanovili v Trstu strokovne srednje šole industrijske smeri v slovenskem jeziku in ali ne meni, da bi bilo prav, da bi se to čim-prej zgodilo. To bi bilo potrebno tudi zato, ker so zadnje čase raz-1 med slovenskim in italijanskim na lastili velike površine zemljišč, last I rodom.
•liillilMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiHiiniiiiimiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiMaiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiit
SMOLA MLADIH TIHOTAPCEV
Financarji so jih rešili a odkrili tudi cigarete
Fantje so pretihotapili cigarete s čolnom, ki se je prevrnil, tako da so se vsi premraženi borili z valovi
Naročniki! Bralci!
Kdor sc prvič naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal list zastonj vse do konca letošnjega leta. Poleg tega prejme v dar lepo slovensko knjigo.
Tudi tisti, ki bodo poravnali naročnino za vse leto 1969, dobijo v dar lepo slovensko knjigo.
Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset lepih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike!
stavkali v torek, 26. t.m. ves dan. Uslužbenci zahtevajo priznanje kvalifikacije in skrčenje delovnega urnika na osem ur na dan. Sindikata osebja parkirišč ACT-CGIL in CISL vabita avtomobiliste, naj podprejo borbo osebja za uresničenje pravičnih zahtev.
CISL je ugodno ocenila zadnjo stavko
Tajništvo pokrajinske zveze CI SL v Trstu se je sestalo in ocenilo rezultate splošne stavke 14. novembra ter je pohvalilo delavce za. .njihovo množično udeležbo. Tajništvo CISL se obvezuje, da se bo stalno prizadevalo za uresničenje boljše ureditve pokojnin. Podporo, ki so jc dali delavci sindikatom ob tej priliki, je jamstvo, da se bo borba nadaljevala in uspešno zaključila
Skupinica tihotapcev pa je res imela smolo. Motorni čoln se jim je prevrnil, rešili so jih finančni stražniki, jih nalili in ogreli, nato izidom 1:1 (2:1, 2:2),
Zgodilo se je predvčerajšnjim. Motorni čoln finančne straže je patruljiral po teritorialnih vodah tri milje od Miramara, ko je v večernem somraku neki financar opazil, da se nekdo bori z valovi. Približali so se neznancu in ga izvlekli iz vode. Bil je mlad fant, popolnoma gol in premražen zaradi mrzlih valov, ki jih je premetaval veter.
Nadeli so mu odejo, ga napojili z žganjem in kavo ter ga izprašali. Spočetka ni fant izustil niti besedice, kasneje pa se mu je jezik vendarle toliko razvezal, da mu je uspelo začudenim financarjem povedati, da sta v vodi še dva druga, ki sta se bila oprijela prevrnjenega motornega čolna.
Poveljnik patruljne ladijce je vzpostavil radijsko zvezo s prista-ni.-,kiin poveljstvom in s pomočjo druge ladijce so končno našli še druga dva brodolomca. Šlo je za 3Uetnega Bruna Babicha in 23-let-nega Franca Muciaccio, medtem ko je fant, ki so ga prvega rešili, 19-letni Giulio Kociancich. Vsi so Tržačani in so financarjem povedali. da se iim ie pred nekaj uranu prevrnil čoln. Muciaccio so morali odpeljati v bolnišnico, ker mu Je medtem postalo slabo, druga dva pa je moral spreleteti srh, ko so financarji začeli brskati po dnu čolna in kmalu iztaknili 21 večjih zavojev pretihotapllenih cigaret.
Glede tihotapstva je zakon še precej natančen: smatra se, da ie blago pretihotapljeno v Italijo te-
daj, ko ga nekdo pripelje vsaj v teritorialne vode. Čoln tihotapcev, ki jim sreča prav res ni bila mila, pa je že bil v teh vodah, ko se je prevrnil in zaradi tega se bodo morali komaj «rešeni brodolomci« zagovarjati pred sodnikom.
Jutri seja deželnega sveta
Jutri se zopet sestane deželni svet, ki bo nadaljeval razpravo o obračunu in proračunu. Doslej je spregovorilo 28 svetovalcev, vpisanih pa jih je š. 12 in sicer: Dal Mas (PSI), Pellegrini in Bacicchi (KPI), Bettoli (PSIUP), Di Capo-riacco (MF), Romano, Pittino, Ri-gutto, Virgolini in De! Gobbo (KD), Morelli in Bosch: (MSI).
Tragična smrt mladega Ljubljančana
Včeraj se je na tračnicah pod Miramarom odigrala pretresljiva tragedija, ki je terjala mlado življenje 21-letnega Ljubljančana Ludvika Bobnarja.
Izza ovinka je s hitrostjo 80 km na uro privozil vlak, ki je malo pred peto odpeljal z Opčin v Trst. Železničar, ki je sedel v kabini lo-komotorja, je v poltemi opazil senco nekoga, ki je stal na tračnicah. Pritisnil na pomožne zavore, toda vse zaman. Lokomotor je mladeniča podrl, da je bil na mestu mrtev.
O nesreči je v teku preiskava. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
«Academia dei Pronti», da je sodeloval v gledaliških predstavah gojencev zavoda, da so mu bili prijatelji bodoči pesniki Prancesco Cassoli, Luigi Ceretti in Luigi Lam beril. Po vrnitvi v Ljubljano je bil Gruberjev in Maffejev gojenec. Le ta 1777 zgubi očeta, ki mu je za tiste čase zapustil ogromno premoženje, ki ga je znal pridno in skrbno upravljati.
Zoisu ni bila skrb samo trgovina in premoženje ter njuna pridobitnost. bil je tudi tipičen človek pro-svetljenstva, ljubitelj filozofije in jezikov. Poznal je slovenščino, italijanščino, nemščino, francoščino, švedščino in latinščino, brez težave je prebiral tekste v glagolici in cirilici, navdušen je bil za glasbo in gledališče. Prav pri poslednjih ima velike zasluge, saj se je zanimal za predstave italijanskih gledaliških družb, ki so jih dajali v Ljubljani, in je prevedel tudi nekaj arij. Nič manj ljubezni ni pokazal do naravoslovnih in ekzaktnih ved.
Zois je veliko potoval po Nemčiji, Franciji, Nizozemski, Švici in seveda Italiji, kjer se ni zanimal le za trgovske posle Sistematično je tudi zbiral gradivo za svojo knjižnico, rudninske, ornitološke in botanične zbirke, deloma še ohranjene; in ruda zzoisiste» se imenuje po njqm. Pravijo, da je bil prvi Slovenec, po Nemcu Nastu, ki je iskal Trubarjeve knjige v kraju, kjer jih je bila večina tiskana.
Odlikot>ale so ga značilnosti filantropa, enciklopedijska kultura, bogastvo, radodarnost. Ustanovil je krožek prosvetljencev, ki je zbi ral tedanje književnike od Kumerdeja do Japlja in pozneje Linharta, Vodnika in druge in ki je bil izred nega pomena za slovenski kulturni preporod. On mu je bil pozorni mentor in njegovo bogastvo mu je dovoljevalo, da je bil tudi neprecenljiv mecen. Umrl je leta 1819, potem ko se je od leta 1797 bolan premikal s pomočjo vozička, ki si ga je sam zamislil.
Temu zaslužnemu človeku, slovenskemu rodoljubu in pionirju da našnjega kulturnega in prijateljskega sodelovanja med dvema sosednima narodoma, odkrivamo hvaležni ta doprsni kip. delo akad. kiparja prof. Borisa Kalina.»
Stavča osebja parkirišč ACT
Osebje parkirišč Tržaškega avtomobilskega kluba se je predvčerajšnjim sestalo na skupščini ter razpravljalo » negativnem stališču ravnateljstva ACT, ki ni pristalo na njegove zahteve niti po posredovanju deželnega urada za delo. Na skupščini --o sklenili, da bodo
Nagrada Sv. Justa arheologu dr. Leviju
Letošnjo nagrado «Sv. Justa« bodo podelili znanemu tržaškemu arheologu prof. Doru Leviju. Nagrado so mu podelili na osnovi referenduma med tržaškimi kronisti.
Lani je dobil to nagrado prof. Valdoni.
Vendar pa bo zlati kipec tržaškega patrona, delo kiparja Tristana Albertija, svečano izročen nagrajencu šele po novem letu, ker je arheolog trenutno zelo zaposlen g i svojimi izkopavanji.
I
Solidarnost mladincev z grškimi protifašisti
Študentje, ki so predvčerajšnjim manifestirali po mestnih ulicah proti smrtni obsodbi grškega patriota Panagulisa. so se po demonstraciji sestali v neki mestni dvorani in sprejeli vrsto sklepov; med temi tudi sklep, da bo odslej deloval stalen odbor, ki bo skrbel za izkazovanje konkretne solidarnosti grškemu protifašističnemu gibanju, študentje vabijo vse demokratične sile, naj se pridružijo temu akcijskemu odboru.
Pred tem je v dvorani zavladal trenutek . iskrene ganjenosti, ko so grški mladinci prebrali poziv žensk, ki so zaprte v nekem koncentracijskem taborišču n.-i Kreti.
Prisotna mladinska gibanja ACLI, ZKMI, republikanci. FGS PSI in PSIUP so izrazila tudi ogorčen protest zaradi novih sodnih razprav proti grškim študentom.
Za 80 milijonov lir prispevkov za šolstvo
Na predlog' deželnega odbornika za šolstvo Giusta je deželni odbor na svoji zadnji seji odobril 80 milijonov prispevkov za šolsko pomoč, in sicer na podlagi zakona št. 25 od 1. septembra 1966 Gre za pomoč občinam, šolskim patronatom, šolskim blagajnam in drugim ustanovam, ki skrbijo predvsem za šolske menze, za pošolski pouk in za dijaške domove. Omenjeni zakon predvideva vsako leto 80 milijonov lir prispevka vse do leta 1970. Od te vsote dobi videmska pokrajina 45 milijonov, tržaška 26 in goriška 9 milijonov Ur.
Otvoritev Marijinega doma pri Sv. Ivanu
Pri Sv. Ivanu bodo danes slovesno odprli nov Marijin dom. Slovesnost bo imela dva dela: prvi bo ob 16. uri z mašo v župnijski cerkvi, drugi •pa bo v domu samem, kjer bo akademija z govorom.
Vhod v poslopje je iz Ul. Bran-desija 25. Do vhoda vodi cesta levo od Cerkve do Brandezlje, to je približno 100 m, nato desno nav-
Zelo zadovoljivo občinstvo z odličnim «Don Pasqualom»
tDon Pasquale->' je že moral priti spet na vrsto kot ena izmed oper, ki se v vseh opernih gledališčih spet in spet vračajo v repertoar. Letos pa je uprava gledališča <tVerdi» poskrbela, da je bila predstava kar najbolj «domača». Poleg Paola Montarsola, ki je bil odličen kot pevec in kot dovolj komična pojava, so nastopili sami mladi domači pevci, ki so prispevali k dobri predstavi, ki je sicer ne moremo prištevati prav med vrhunske dosežke, a je vsekakor zelo prijetna in umetniško na dostopni ravni. Fulvio Ciano (Norina) je kar užitek poslušati. Claudio Strudthoff ima odlično šolan glas, ki" sicer ni prav močan, toda za vlbgo Malateste več kot zadovolju-je. Giuseppe Botta (Ernesto) ima prav tako primeren glas za take vloge, kot jo je 'imel včeraj, in ko bo svoj lepi glas še okrepil, bo lahko še zelo dober pevec. Zbor je svojo pesem v tretjem dejanju zapel s pravo virtuoznostjo.
Dirigiral je Luigi Toffolo, sedanji umetniški ravnatelj v «Verdi-ju». Zborotiodja je bil Gaetano Ric-citelli, režiser Enrico Frigerio. zelo lepo sceno pa je pripravil Tito Varisco.
Občinstvo je bilo s predstavo zelo zadovoljno, kar je pokazalo s pogostim ploskanjem med dejanji in po dejanjih ter še zlasti na koncu predstave.
DANES V KULTURNEM DOMU GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA — NOVA GORICA Carlo Goldoni
TAST PO SILI
(Un curioso accidente)
Veseloigra v narečju — v 2 dejanjih (5 slik)
Prevod in priredba v narečje J. B.
Režija: JOŽE BABIC Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi:	ANJA DOLENČEVA
priredi danes, 24. nov. ob 16 V Kulturnem domu v Trstu
Za predstavo v Kulturnem domu abonenti SG 50% popusta. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE» prireja
PR0SLA VE 100-LETNICE SLOVENSKE ČITALNICE PRI SV. IVANU
ki bodo v prostorih društva in v veliki dvorani na stadionu «Prvl maj«
SPORED PRIREDITEV Danes, 24. novembra 1968 ob 11. uri
OTVORITEV RAZSTAVE ZGODOVINSKIH SLIK IN DOKUMENTOV IZ ČITALNIŠKE DOBE PRI SV. IVANU
Razstava bo v mali dvorani odprta ves teden v večernih urah.
V ponedeljek, 25. novembra 1968 ob 20.30
GLASBENO - LITERARNI VEČER
s sodelovanjem svetoivanskih literatov in Vuga - Horvat. Pri klavirju prof. Neva
1«^-. Odbor za proslavo tejL stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju ' vabi na
FOLKLORNI VEČER
«NAŠA ŠČJEDNA U STARIH CAJTH»
ki bo v sredo, 27. novembra ob 20.30 v škedenjski kino dvorani.
Spored
1.	Nastop pevskega zbora z ljudskimi popevkami, ki so nastale v Skednju in na Kolonkovcu na pobudo zborov «Veles>ila» in «Slava».
2.	Folklorni ples s prizori v domačem narečju.
Komisija za kulturo pri SKGZ in Slovenski klub
priredita v torek, 26. novembra ob 20, uri v Mali dvorani
Kulturnega doma
ČERNIGOJEV VEČER
z naslednjim sporedom:
—	OTVORITEV JUBILEJNI! RAZSTAVE s priložnostnima nagovoroma (Hlavaty Montenero) ob umetnikovi sedemdesetletnici;
—	kratek koncert sodobne glasbe v izvedbi Dine Slame in Miloša Pahorja;
—	dokumentarni film Aljoše Žerjala o Černigoju.
Vljudno vabljeni!
sopranistke Marte Merlak • Corrado.
V četrtek, 28. novembra 1968 ob 20.30
PREDAVANJE O ZGODOVINI SVETEGA
Predaval bo dr. Samo Pahor.
IVANA
V soboto, 30. novembra 1968 ob 20.30
ZAKLJUČNA OSREDNJA PROSLAVA 100-LETNICE ČITALNICE PRI SV. IVANU
Sodelujejo: svetoivanski pevski zbor, društvena dramska in folklorna skupina, recitatorji in govorniki.
VABLJENI VSI ČLANI IN PRIJATELJI DRUŠTVA
Soproga našega stanovskega prijatelja Daria Rinaldija, vodje tiskovnega urada dežele Furlanije - Julijske krajine, Gabriella, je včeraj povila prvorojenca
ANDREJA
Srečnima roditeljema toplo čestitamo, Andrejčku pa želimo zdravja in krepke rasti
Včeraj-danes
Gledališča
Verdi
Danes ob 16. url za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Puccinijeve opere «Lastovka» z istimi izvajalci kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Oliviero de Fabritiis, pojejo Virginia Zeani v glavni vlogi, Al-do Bottion, Cecllia Fusco, Glanlulgi Colmagro In Piero Ds Palma. Režija Carlo Ptccinato.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
V torek za red B v parterju In ložah ter za red A na balkonih druga predstava Donlizzettijeve opere «Don Pasquale».
Teatro Slabile
Danes ob 16.30 in ob 8.30 komedija Itala Sveva »Marijina dogodivščina«. Komedija bo na programu še jutri In v torek. Vstopnice so v prodaji v galeriji Protti.
5. dec. bo obiskal
tMUldko- fotf
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23. novembra 1968 je v Trstu umrlo 9 oseb.
UMRLI SO: 76-letna Maria Antonia Ceschinl por. Assanti, 79-letna Carolina Metelko vd. Bolle, 80-letna Maria Sclolis vd. Gherini, 32-letni Giorgio Stefani, 66-letna Genoveffa Russo vd. Leone, 45-letna Maria Cos-sinovich por. Alfi ata, 81-letna Maria Rudan vd. Scelli, 62-letni Mario Furlan, 64-ietna Maria Maricevich vd. D'Alessandro.
OKLICI: strojnik Marcello Degras-si in uradnica Laura Cabas, častnik Mario Poldi in uradnica Onorina Co-ciancich, uradnik Aldo Zaccaria in uradnica Ermma Hannlch, uradnik Fernando Ambrogio in knjigovodki-nja Liliana de Benigni, doktor kemije Tulilo Vici in doktorica filozofije Annamaria de Manzano, pleskar Raimondo Chinchio in delavka Gra-ziella Schiavo, uradnik Sergio Gam-boz in gospodinja Anna Campanile, mehanik Carlo Armani in' delavka Maria Zaccaron, trgovec Adelchi Franco in gospodinja Cecllia Cade-naro, prodajalec Adriano Tuntar in prodajalka Adriana Dandri,, kemik Emilio Cebulec. in lekarnarka Maria Vida Liliana Savrin, uradnik Gian-franco Loche in prodajalka Lauretta Orsini, težak Matteo Vlsslch in šivilja Maria Plcinic, trgovec Remigio Miani in gospodinja Domenita Jankov, mehanik Livio Cobez in uradnica Maria Grazia RanciUio, častnik Pietro Baxa in učiteljica Lida Me-tel-H, pomorščak Salvatore Azzara in Mkalka Mara Ierman, mizar Guido Tarlao in prodajalka Fulvla Boico, geometer Edoardo Filippi in knjigo-vodkinja Maria Luisa Tomasi, inže nir Federico Erti de Minerbi in u-čiteljica Claudla Chiggiato, ind. izvedenec Carlo Kokorovec in blagajničarka Elettra Vecchione, pomorščak Claudio Ravalico in uradnica Marisa Dandri, uradnik Roberto Gefter-VVondrich in gospodinja Gabriella Colauttl, delavec Guerrino Friebl in delavka Vlncenza Cucoi, uradnik Pie. tro Skerlavaj in tajnica Ingeborg Winter.
Nazionale 14,30 (Zadnja predstava ob
22.10)	»Ma.verlling«. O. Sharif, C, Deneuve. J. Mason, A, Gardner. Technicolor.
Grattacielo 14.30 »Helga In Michael«. R. Gassmann, F. Franchy. V barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 15.00 «Un tranquillo pošto di campagna«. F. Nero in Vanessa Redgrave. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenlce 14,00 (Zadnja predstava ob
22.10)	«11 medico detla mutua«. Alberto Sordi.
Excelsior 15.00 (Zadnja predstava ob 22.10) «Pebulia». Jiulle Christie, G, C. Scott, R, Chamberlain. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 14.30 »El Che Guevara«. Francisco Rabal. Technicolor.
Alabarda 14.00 «L'onda lunga«. Jac-queline Bisset, Antony Franciosa. Color De Lux-Fox. Klnemaskop. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 »Bandolero«. John Ste-ward, Dean Martin. Raquel VVelch Colorscope. Zadnji dan. Filodrammatico 14.30 «Detective’s Sto-ry». Paul Nevvman, Parnela Tlffin VVarnercolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 15.00 «Scusl facciamo l’amo-re?» Pier elementi (Benjamin). — Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 14.00 «Ruba at prossimo« Rock Hudson, Claudla Cardinale Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo San Giacomo 1. Grigolon, Trg Virgilio Giotti 1. Ai Due Mori, Trg Unitži dTtalia 4. Ni-coli, Ul. dl Servola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commereiale 26. Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Dr. Signori, Trg Ospedale 8. Tamaro et Nerl, Ui. Dante 7.
69 17 61 33 35 57 61 53 82 4
ENALOTTO 822	11X X 2 2 X X 2
Kvote: 12 točk — 6.073.000 Ur, 11 točk —	166,000 lir, 10 točk
15.700 lir.
BARI	83	63	87	72
CAGLIARI	68	66	47	84
FIRENCE	82	69	85	54
GENOVA	17	82	63	22
MILAN	10	49	87	31
NEAPELJ	58	54	82	9
PALERMO	44	46	58	34
RIM	63	83	55	64
TURIN	67	8	79	78
BENETK^	44	66	73	62
1 ponovno začeli borbo in da bodo 1 zgor približno 250 m.
TOVARNA ČEVLJEV LUCKY SHOE IŠČE MLADE DELAVKE, ZAGOTAVLJA DOBRO PLAČO IN STALNO ZAPOSLITEV.
OGLASITE SE NA NASLOV: LUCKY SHOE, PUNTO FRANCO VECCHIO MAG, 28.
ODBOR ZA PROSLAVO 80-LETNICE USTANOVITVE ŠOL CIRIL-METODOVE DRUŽBE
vabi vse nekdanje učitelje in učence, ki so hodili v šole družbe pri Sv. Jakobu in v Ulioi Acquedotto, da se udeležijo
družabnega večera • srečanja
ki bo dne 8. decembra ob 16. uri na stadionu «1. MAJ«, Strada di Guardiella št. 7 pri Sv. Ivanu.
Ker je, kljub vsem naporom, odiboru uspelo zbrati le malo naslovov, nikakor ne more dostaviti vsem osebnih vabil. Vabilo prek časopisja velja zato za vse bivše učence in seveda tudi za njihove družine in prijatelje. Formalna vabila pa bodo na razpolago pri vhodu. Pridite vsi na to srečanje!
Odbor
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo France PreSerO v Boljuncu vljudno vabi vaščane in vse ljubitelje slovenske knjige, da obiščejo obnovljeno knjižnico, ki J* odprta vsako nedeljo od 10,30 do 12. ure na sedežu društva.
Mali oglasi
»CITROEN« — mehanična delavnic* Samaritani in Miceo in prodaja nadomestnih delov. Ulica Rittmayer 4/*-
STAVBNA PARCELA Devin - pristanišče blizu morja, lep razgled n* prodaj. Ponudbe na uredništvo Pri” morskega dnevnika v Gorici.
Darovi in prispevki
TEATRO »CRISTALLO* - Ulica Ghlrlandaio 12 — Od 29. do 30. nov. 1968 ob 21. uri glasbena predstava Bock in Harnick »FIORELLOa
45 igralcev, 20-članski orkester, 300 kostumov. Prodaja vstopnic v galeriji Protti 2, tel. 36-372.
Capitol 14.00 «Indovina chi vlene e cena«. S. Tracy. S. Poltier in K. Hepburn, Technicolor.
Impero 15.00 «Helga«. Technicolor. Dovoljeno vsem.
Vittorio Veneto 14.15 »Niente rose per OSS 117». John Gavin, Margaret Lee. Technicolor.
Garibaldi 14,30 «John 11 bastardo«. J. Richardson. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 15.30 (Zadnja predstava 21.30) «La notte del generali«. P. 0’Toole Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 14.00 «11 pianeta delle scim-m»e». Charlton Heston. Roidy Mc Dovvall, Maurice Vans. Technicolor. Abbazla 14.30 «Itallan secret Service«. Nino Manfredi, Francolse Prevost, Giorgla Moll, Gastone Moschin. Technicolor.
Namesto cvetja na grob pok. soproge direktorja Petrinje iz Kopra daruje Centralsped 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob drugi obletnici smrt) nepozabnega Mirka Subana daruje družina Baretto 1500 lir za Dijaško matico.
Rožarca Pepca Stoka s Ponteroš* daruje 1000 lir za Dijaško matico.
Kralj Edko iz Trebč je ob rojstnem dnevu daroval 5.500 lir za športno društvo Primorec. Družina Daned s Kontovela daruje 5000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob pok. Toneta Križmančiča (Tičetov) daruje Toni Marc (Pezdašov) 5000 lir z* športno društvo Zarja v Bazovici.
V počastitev spomina pok. Milana Sosiča daruje Peter Rauber 3000 l*r za spomenik padlim partizanom P* Opčinah.
Ob 12. obletnici smrti brata Silvestra Pregarca darujeta Sonja ln just Colja 1000 lir za Dijaško matico.
Ob šesti obletnici smfti dragega očeta daruje Ladi Milič z družin0 5000 lir za Dijaško matico.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujeva, vsem, W so pospremili na zadnji poti najinega dragega očeta
Maria Zaharja
Prav tako se lepo zahvaljujeva vsem darovalcem cvetja, učnemu osebju in otrokom osnovne šole v Boljuncu, pevskemu zboru in Pf°' svetnemu društvu «Slovenec».
Posebno zahvalo sva dolžna so' vaščanu Niku Kosmaču za ganljiv® besede ob odprtem grobu.
hčerka' in SIN
Boršt, Milje, 24. novembra 1968
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem ki so spremili na zadnji poti našega nepozabnega
ANTONA KRIŽMANČIČA
Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, dr. Poldiniju. prijateljem, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali.
DRUŽINA KRIŽMANCIC
Bazovica, 24. novembra 1968
SEJA GOSPODARSKO. SOCIALNEGA ODBORA
Seznam zahtev državi za uresničenje člena 50
V sredo bo odbor ki vsebuje razna mnenja
glasoval
o dokumentu, in priporočila
®®®fflB®B®l*TB®ffl®®l®®l«,Bffl IHI* H®lil» ffi®H®®®ffl®®®®®®®H®H®"i
■ " |
lil
1
Od 26. NOVEMBRA dalje I
J M
velika
IZ DELAVNICE FILMSKEGA AMATERJA ALJOŠE ŽERJALA
Deželni gospodarsko odbor (CRES) je proučil osnutek mnenja o predlogih deželnega odbora, ki se tičejo zahtev državi za uveljavljenje člena 50 posebnega statuta, ki predvideva posebne državne prispevke naši deželi za uresničenje razvojnega načrta. Na zadnji seji odbora je njegov predsednik dr. Giacometti prebral ta osnutek. Sledila je razprava, na kateri so številni člani odbora izrekli razne opazke. Na ta način so že vnaprej izrekli spre-minjevalne predloge k osnutku, katere bodo predložili pismeno, ko se bo odbor ponovno sestal prihodnjo sredo. Tega dne bodo namreč še enkrat razpravljali o po-
pravkih, podali glasovalne izjave in končno glasovali o osnutku.
Ker pa se ne bodo mogli udeležiti prihodnjega sestanka, so člani odbora dr. Doria, prof. Calzo-lari in odv. Lonciari že vnaprej napovedali svoj glas, in sicer prva dva v prid osnutku, tretji pa proti. Poleg njih so posegli v razpra-
icialni jinska uprava ter turistična in ie-- --x~’- vičarska ustanova v Trstu dale pobudo, da se ustanovi konzorcij za upravljanje stalne razstave omenjenih zbirk.
Pravila konzorcija določajo, da bodo ustanove, ki sestavljajo konzorcij dale prvo leto vsaka tri milijone lir prispevka, tržaška občina bo dala na razpolago tudi zemljišče med državno cesto štev. 202 in Golim vrhom. Pogodba za konzorcij naj bi veljala petnajst let O znesku nadaljnjega letnega prispevka (ne več kot 3 milijone lir) pa bo odločal občni zbor. V konzorcij lahko pristopijo po ustanovitvi tudi druge ustanove in zasebniki, ki se obvežejo, da bodo prispevali svoj delež.
V diskusiji se je prvi oglasil svetovalec odv. Ceccovini, ki je opozoril občinski svet, da je potrebna previdnost in da je treba predvsem ugotoviti, kaj vsebujejo zbirke prof. Henriqueza in kdo je lastnik. Poleg tega pa naj se pobudniki konzorcija zavzamejo, da
f
Dl
Film
groze
i «Rižarni» je dokumentarec in pretresljivega sporočila
I
tJ
NEKATERIH
KNJIG
Nenavadno leji barvni film o delu umetnika prof. Avgusta Černigoja - Aljoša Žerjal pripravlja film iz Mehiko
DRŽAVNE ZALOZBE SLOVENIJE
POPUSTI DO
70%
Vo:	prof Cadetto, geom. Geppi, j se zbirke podarijo konzorciju, sicer
flr T\4V\v»nrarvf i "DrvlziH- r\ rlr* Clonvvnn -u: i________________ n- *	. i  i
bi konzorcij upravljal zasebno lastnino in bi lahko nastale težave, če bi se konzorcij razpustil, ali pa če bi se pojavile zahteve ter ugovori glede lastninske pravice.
IZPRED OKRAJNEGA SODISCA
dr. Morganti, Poletto, dr. Scorzon,
Trevisan, dr. Grillo, Simsig, Stavro di Santarosa, poslanec Zucalli, prof. Lokar, dr. Alesani, dr. Sa-vona, Marinello in Zuliani.
Predsednik Giacometti je poudaril, da je hotel gospodarsko - s> cialni odbor s svojim »mnenjem« nakazati deželnemu odboru, katera vprašanja morajo imeti pri njihovem reševanju prednost ter določiti nekatere smernice pri razdeljevanju morebitnih sredstev. Odbor je nameraval uskladiti nekatere plati državne in zasebne industrije, preprečiti zdrobljenost posegov v kmetijstvu ter naglasiti nekatera nova vprašanja, kot so na primer znanstvene raziskave.
Dr. Giacometti je omenil tudi neki pridržek v dokumentu, s katerim bo odbor v primernem trenutku lahko ponovno analiziral zakonski osnutek deželnega odbora ter izrekel o njem čimbolj popolno'okrajni sodnik Losapio (tožilec A-sodbo.	|leffi, zapisnikar Corrado) obsodil
Po drugi strani pa je odbor na! včeraj dva mladeniča, ki sta bila
Uiaika kh\igdteui
TRST . Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61.792
3®®®®®®®®®®®®®®®®»®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®
Pred dnevi smo objavili kratico vest, da je naš znani filmski amater Aljoša_ Žerjal prejel na natečaju tržaškega kinematografskega kluba drugo nagrado za svoj najnovejši dokumentarec «Rižarna». Na istem natečaju je bil s posebno nagrado nagrajen tudi njegov dokumentarni film o umetniku profesorju Avgustu Černigoju ob njegovi 70-letnici.
Navajeni smo že na nagrade in priznanja, ki jih žanje Aljoša Žerjal s svojimi filmi, zalo nas njegov uspeh ne preseneča, toda za film «Rižarnu», ki je — če se ne motimo — poleg filma «čas ne izbriše*, njegov drugi takoimenovani angažirani filmski izdelek, moramo reči, da nas je vendarle presenetil s svojo lirično a obenem globoko vznemirljivo vsebino. Aljoša Žerjal, ki je v svojem ustvarjanju izrazit lirik, je to svojo osnovno značilnost v filmu združil s svojo iskreno, defal bi človečansko izpovedjo. «Rizarna» je sicer daljni žalostni spomin, a je še vedno ziv in bolj kot kdaj koli tudi potreben opomin. '.'Rižarnam je bila izraz skrajne nečlovečnosti, posla-
p a bi
niča o njej nost znova 'povzdigniti v smisel naše ekzistence, v vsebino človeškega sožitja. Angažiranost Aljoše Žerjala je v tem očitna, toda način kako jo je izpovedal je pristno umetniški, prost vsake retorike, vsake cenene preračunljivosti. Njegov jezik je jezik dejstev, dokumentov, povezanih v časovno in čustveno sosledje, prežarjenih z vedno prisotno grozljivostjo, ki pa je bolj kot obsodba želja, da se nikoli vec ne bi ponovila; da bi križ na dvorišču, na katerem so se pred več kot 23 leti glasovi človeških hijen in zvoki veselih koračnic izgubljali v krikih groze izmučenih rodoljubov, pomenil tudi križ čez to preteklost.
In prav v tem je presunljiva vrednost tega dokumentarca, v katerem nas Aljoša Žerjal s svojo kamero, pa tudi s svojim čustvom, popelje od si voumazanih pročelij stavbe groze, od živalskega pogleda esesovca Globolchnika in cinično smejočega se krdela Colottije-vih hijen ao notranjih _ celic, mučilnih naprav in razrušenega krematorija. Kot da bi hotel dati čas
morala človeč-1 za premislek se zaustavi na sten-' skih sporočilih žrtev pred smrtjo in nas potem sooči z njihovimi pogledi, obrazi mladih fantov in deklet, mož in žena, Slovencev in Italijanov, Židov, ki so v tem zverinjaku bili samo še na smrt obsojena bitja, na smrt obsojeno človeštvo. In ko se Mozartova spremljevalna glasba izpoje v filmskem posnetku bodeče žice, ko na struno skoraj neverjetne pripovedi u-glašeni glas komentatorja Maria
llllllllllllllllll||||||lllll|||IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIill|||||||||||||||||nill|lll||||«ll||||||lll||lllfllltll|llll|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||iil||llllllllltUl|li|||it|||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllf
Skoraj štiri leta in pol zapora prekupčevalcema z rabljenim avtom
Zapletena dogodivščina o dveh avtomobilih, goljufiji in ponarejenih podpisih
Na precej hudi kazni je tržaški
lastnine. Nazadnje je avto kupil že omenjeni Zocco. Ta je v prisotnosti Milla prodal vozilo Ginu Posarju. Prav tedaj pa je avto iz-svoji zadnji “sejTproučif tudi''vrsto i zapletena v neKo zapleteno kupčijo gubli prvotno evidenčno tablico, ka-načrtov iavnih del v Furlaniii-Ju-1 z rabljen-m avtom.	tero je nadomestila tista, ki je
liiski kraiini Med temi ie bil ore- Na zatožni klopi sta sedela: 30- i bila prej na Mattiovem avtu. Po-cei važen načrt o gradnji turist«- letni Giorgio Zocco Iz Ul. S. Pa-i leg tega je bila na šasiji avta. neJ ceste v Tarčetu"v Beneški Sle i squale 87 ter 23-letni Giuliano Mil-! ki so ga našli v Ul. Alessio, zbri-veniji. Nadalje Je odobril načrt za i	ki stanuje v	isti ulici v posl op-1
razširitev vodovoda v Tolmeču in j	. .	.
nekaterih njegovih zaselkih ter i	Obtožnica,	ki	so	jo	pripravile
načrt za tretji obrok del pri grad-	preiskovalne	oblasti,	se	lahko ra-
nji kanalizacije v Ogleju. Ugodno “®e samo^če	knatto
toilov iz roke enega v roke drugega lastnika.
2.
se je izrekel o razširitvi opremljanju doma za dijakinje v Gradežu. Prav tako je izrekel u-godno mnenje o nekaterih variantah načrta za gradnjo nove bolnišnice. Končno je ugodno ocenil
sana številka, oziroma je bila prekrita s plastjo kita.
Kam je izginila evidenčna tablica Duimovichevega avta, se ni nikoli zvedelo. Gotovo pa je, da je ta avto Imel evidenčno tablico Mat-tiovega vozila.
Tako sta se znašla v precepu
DIAMANTNA IN ZLATA POROKA V DOLIN!
60 let skupnega življenja Marije in Josipa Kanit
rava je znala premagati vse te trde in krute preizkušnje.
Kot spreten, izučen mizar, je bil po osvoboditvi več let zaposlen v Frandoličevi lesni delavnici v Ulici Istltuito (Pascoli), pozneje pa v delavnici De Toni v Ul. Tesa v Trstu.
Vest o njegovi smrti je bridko1 odjeknila med njegovimi najbliž-1 njimi, pa tudi med vsemi številnimi | znanci In prijatelji v Bregu.
Pogreba, kj je bil v torek 19. i t. m. se je kljub delovnemu dnevu : in neprimerni uri udeležilo veliko j število domačih vaščanov ln tudi iz ' sosednih vasi.
Ob grobu se Je od pokojnika s
aprila letos je Giorgio Mama f£raineg a sod nika 1. Alessio 11 prišel na nreisirn- I okrajnega sodnika
valnj oddelek karabinjerjev
Zocco in Millo. Oba sta prišla pred I toplimi besedami poslovi! domačin.
iz Ul. Alessio 11 prišel na preisko- I °“rjVne??0,0*S?ni“ „Y
■abinieriev ter nn-I 5.t.an-iu . (za.radl dr“8.ih prekrškov).
b,?" j Oba sta bila obtožena goljufije,
načrte za cesto na Kancavallo v j vadal, _da Je njegova.žena .^a!J^ita“^\
pordenonski pokrajini ter razlasti-; na dvorišču neki avto ki je imei i
tev zemljišč za gradnjo tako Ime- j •»>«	Em	! Izročila sta'mu prometno knjižico,
novane nceste gradov« in pokrajin- ga je bilonprodal že lanlMattla kl se je gIasjla ime Mattia, a ske ceste pri Osoppu v videmsKi s Je ^ Po asnil, da je kupil avto | pole	sta mu še lzroeila potr-
isto evidenčno tablico kot avto, ki
' da so vse spremne listine v redu.
pripornem j In slovenska pesem, katero je Mario tako ljubil, mu Je odmevala zadnji pozdrav!
M.
pokrajini.
Razprava o konzorciju za vojni muzej
avt° i rvu r
znamke «alfa romeo" Giufietta« z j ^ ag ■ ■ a
Delo policije v oktobru
evidenčno tablico TS 40561 dve leti prej. Vozilo je bilo. že rabljeno. Nekaj časa ga je uporabljal, potem pa se ga je skušal znebiti
Prodal ga je
Tržaška kvestura javlja, da je zaradi raznih prekrškov v oktobru prijavila sodnim oblastem 184 oseb.
Od teh je bilo 25 aretiranih, 5 pa v
potr
kjer je bil podpisan Mattia, a sopodpisal ga je Millo. Millo je
bil nadalje obtožen, da je upravljal avto brez .pravilne prometne prijavljenih v odsotnosti.
!knjižice, da fčr rrrteta šasija avto- i Med raznimi prekrški je bilo tu-' mobila številko, ki se ni mogla '=■ cn ------------- -----------^
mwle lsledU° ker se le Medtem!razbratl- Tudi Zooc° Je bil obl°-izsell? v Pakistan) Prizadeti i^ žen še dveh P«*rškov: upravlja-Na zadnji seji tržaškega	občin-	JL ,	L NT peruari	nrUhmilavto'nja	vozlla	brez	PredPisane	prometnega sveta v petek zvečer	se je	, ne&mu^škemTk	T&7* z i !&	>“«L‘nnlpoleg	tega	*	brez
*Mela tudi razprava o ustanovit, ra.zstavljanjem	rabljenih avtdino- \
vi konzorcija za upravljanje stalno bijov Qre za Marina carluccija, razstave zgodovinskih zbirk	prof	| .ki pa	je znan pod vzdevkom «Ma-
Heriqueza ((Zgodovinski	vojni	j rio n	Jrosso>) Mattia	ni nikoll pre.
?BV,il?®aLrnioM'Pa na 1 let0 in 6 mesecev za-
ea avtomobila	ler	vozn ike kniG	P01,8"	150 000 lir Slobe'	7 mesecev
lice (SSmiS	mu	Izroč M nožne e	in 20	dnI Pri'P°ra ter	200'0()0 lir
žice (tablico so	mu	izročili pozneje	denarne kaznl Nadaije	je sklenil,
da bo moral Zocco po prestani; kazni za najmanj dve leti v neko |
Razstave, koncert, gledališče
v Nemškem inštitutu
V Nemškem inštitutu (Ul. Con-neo 15) bo še do 29. t.m. odprta kolektivna razstava berlinskih grafikov. Svoja dela razstavljajo: Pe-
ter Ackermann, Vice Bremer
Gi-
R.
Licalsija izgovori poslednje besede | sela Breitling, W. P. Kunde in presunljivo zapisanega spremnega: G. Mordmiiller. besedila Mare Debeljuhove, ko utih-\ p četrtek, 28. novembra bodo vrne sum _ projektorja,^ se _ nehote teU fiim iz Xeta mt <<Der Kongrese
zdrzneš in še bolj občutiš, da je Aljoša Žerjal ustvaril grozljivo delo, pretresljiv povratek v preteklost, ki jo mogoče že mnogo premalo nosimo zavestno v sebi.
tanzU (Kongres pleše). V filmu nastopajo nekdaj slavni igralci: Lir lian Harvey, Willi Fritsch, Conrad Veidt, Adele Sandrock. Lil Dago-ver in Otto Wallburg Režiser Erič Govorjeni komentar je samo v ita- j Charell.
lijanščini, ker je bil film namenjen za nekatere natečaje v Italiji in ker se je avtorju tudi zelo mudilo. Znano pa nam je. da namerava Aljoša Žerjal poskrbeti tudi za govorjeni komentar v slovenščini, kar bo zelo prav, saj bi bilo prav in koristno, da bi film predvajali tudi na slovenskih šolah in v slovenskih prosvetnih društvih, kakor bi bilo koristno, da bi ga v italijanski verziji predvajali tudi na italijanskih šolah.
Razen filma «Rižarna* je Aljoša
Od 2. do 11. decembra bo v galeriji razstava grafik, ki se nanašajo na kraje, ki jih je Goethe obiskal med svojim potovanjem po Italiji
V	kratkem bo odprta razstava aBrecht na odru». Ob tej priložnosti bo ugledni literarni kritik znanega tednika «Die ZetU Marcel Reich - Ranizki govoril (v nemščini) o temi *Brecht in današnji angažirana*.
V	sredo, 11. decembra bo v ve-j liki dvorani koncert čelista Ludwi-
naten ,u,uu .n« je mjusu;	[jolscherja. ki ga bo pri klavir-
n^mčasupolmeTtudi barvni	spremljal Karl Heinz Lautner.
o slikarju prof. Avgustu Černigoju. | Od i2. do 21. decembra bo Nem-
Film prikazuje umetnika pri delu, razne tehnike njegovega ustvarjanja od zgodnje dobe do danes
ški inštitut v sodelovanju s Stalnim gledališčem dežele Furlanije-Julijske krajine pripravit gledališki
ter vrsto njegovih umetnin, iz ka- teden. Tako bo 13. decembra odprta terih diha, tako iz njegove oseb- že omenjena razstava tBrecht na nosti same, njegov mladeniški
iskajoči duh, ki je spričo umetnikove 70-letnice vsekakor zelo obetajoč tudi za njegovo nadaljnje snovanje.
Film je tehnično odličen. Prokofjeva glasba uglašena na smiselno igrivost, barve so živo konstrastne in zlasti umetnikovi <t.primi izraziti v neposrednem filmskem jeziku. Tudi ta film bi morali vrteti na slovenskih šolah tako zaradi umetnika samega, ki je mnogo svojih moči posvetil šoli, kot zaradi njegovega pedagoškega pomena.
Zaupno pa lahko se povemo, da pripravlja Aljoša Žerjal daljši film o Mehiki, kjer se je mudil med nedavno olimpiado. Film bo prikazal tako olimpijske igre v vsej njihovi maestoznosti in bogato mehiško zgodovino, kot tudi tisto stran mehiške medalje, ki se kaže
odru*, dne 17. decembra bo predaval prof. Aurelio Ciacchi: «Uvod v Kafkov ,Grad’», naslednjega dne bo predaval Giuseppe Betiilacqua, profesor z univerze v Firencah: «Uvod k .Minni von Barhelm'*, v četrtek 19. decembra pa bo srečanje s protagonistko «Minne von
i v revščini ljudskih
de
muzej«. Občinski svet je imenoval; od peruzzija ali svetovalsko komisijo, ki bo ugoto- j drugega evidenčne
avtomobila
Sodnik je spoznal oba za kriva j ter Je obsodil Zocca na 2 leti in 3 meseca zapora, 225.000 lir globe ter 40.000 Ur denarne kazni. Milla
vila dejansko stanje zbirk, kdo je i Jastnik itd.. Nato bo poročala občinskemu svetu, ki bo sklepal o Prestopu tržaške občine v konzorcij
V začetku diskusije je občinska Odbornica Faragunova pripomnila, da imajo zbirke prof. de Herin-tjueza zgodovinsko važnost in da hi bila velika škoda, če bi se te zbirke porazgubile in pokvarile. Zaradi tega so pokrajinska ustanova za turizem, tržaška občina, pokra-
t;|u
karabinjerji)
Tu se je popolnoma zabrisala sled za avtom, ki je imel zakonito e-videnčno tablico, ki smo jo navedli zgoraj.
Preiskovalni organi seveda niso bili prepričani, da je avto, kj so ga našli na dvorišču hiše, kjer stanuje Mattia, odgovarjal tistemu vozilu, k| je bil prodan Peruzziju. Na koncu skrbne preiskave so u-gotovili, da je bil najdeni avto last Alda Diiriimjvicha, ki ga Je prodal nekemu svojemu znancu. Ta je pozneje odstopil vozilo tretjemu kupcu. Vrstile so se razne kupčije (cena avtomobila je nihala okoli 50.000 lir), toda nikoli niso prizadeti poskrbeli za zakoniti prepis
d: 60 primerov nenamernih in 12 primerov namernih ranitev, 1 nenamerni umor, 1 primer žalitve javnega funkcionarja, 1 primer posilstva, 2 primera nasilnih in 8 primerov navadnih opolzkih dejani, 6 primerov žalitve, 2 ugrabitve, 6 grožnje. 19 tatvin, 14 primerov goljufije, 2 primera zvodništva. 8 primerov kaznive pijanosti.
Agenti kvesture in letečega oddelka so vrnili lastnikom za 13 milijonov 650 tisoč lir ukradenega blaga
Odkar pomnijo, je bilo v Dolini le malo diamantnih porok. Ce je res, kar so nam povedali stari Dolinčani, sta v tej breški vasi v zadnjem polstolet.ju le dva para
več tudi njegov predsednik, od konca prve svetovnČPVb.ftte 'do"Mer niso fašjsti zaprli naša prosvetna društva.
V prvi svetovni vojni je bil štiri
bila tako srečna, da sta svoje skup- jeta avstroogrski mornar najprej v no življenje povlekla do in čez pulju na največji avstrijski vojni 60 let. Med te resnično redke sreč- i oklopnici «Viribus unitiso, nato pa ne zakonske zveze se sedaj uvr-. v Šibeniku do konca vojne, ko se ščata zakonca Marija in Josip Ba- je srečno vrnil med svoje drage, rut, ki sta sklenila večno zvesto- ' Marlla ota ie tudi prava Brežan. bo pred slovenskim župnikom Zu- k „	ip r(>dila v Dolini 29
panom 21. novembra IflOB Od ta-
krat si naša slavljenca ze dolgih svo1	14 , t dokler se
60 let delita vse težave m dobro- nJ poroJeila> je delala J pralnici pri
t(!	i i nniini Domju. Tudi po poroki je, kot
25J marca 1886 Ko ie v^svoii roist Pridna Perica, vedno delala, da je 25. marca 1886. K.o je v svoji rojst lahkQ pomagaia družini, ki ie ved-
m vasi dokončal liudsko šolo. mu nQ bolj rasla v zakonu je povila
kazensko kolonijo.
BORŠT
Smrt In pogreb doslednega antifašista in zavednega Slovenca
141J10 «1K1S» PROSEK
predvaja danes, 24. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
Nicki mano fredda
(NICK* MRZLA ROKA)
(Letos ne pozna ne stre.hu in ne zakona)
Igrajo: PAUL NEWMAN, GIORGE KENNEDY in J. D. CANNON Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
Vročekven južnjak
V prometnem vrvežu se marsikdaj zgodi, da naloži mestni stražnik neprevidnemu avtomobilistu globo. Navadno se zaradi tega avtomobilist namrdne, ali pa skuša z nasmehom na ustih prepričati stražnika, da je to prvič in da je prekršil cestni zakonik samo slučajno.
Take reakcije je pričakoval tudi mestni stražnik, ki je naložil 20. t,. m. globo zaradi dvojnega prekrška 27-letnemu Neapeljčanu Raffaeleju Mauru.
Zgodilo se je na Ponterošu ob treh popoldne. Stražnik le zapiskal in prisilil Maura
V nedeljo 17. nov. je umrl 63-letni Mario Zahar. Bolehal je sicer že nekaj časa, kljub temu pa smo upali, da 'bo njegova odpornost vendarle premagala zlo, ki je skrito tičalo v njem in ga tako kmalu strlo.
Pokojni Mario Je bil eden tistih naših zavednih fnladincev, ki so v usodnem letu 1930 stali pred zloglasnim fašističnim ((Tribunale spe-ciale» kot uiporneži in zločinci in bil! zaradi tega tudi eksemplarično obsojeni in kaznovani, nekateri s smrtjo, drugi pa z mnogoletno ječo.
Tudi pokojni Mario je bil med ■temi ter je bil obsojen na 5 let ječe, katero je deloma presedel v Spoletu v Italiji.
Ponovno je bil v 1. 1941 Interniran v Nocero Inferiore, kjer pa je hudo zbolel in so ga morali dati v bolnišnico. Njegova krepka na-
ni vasi dokončal ljudsko šolo, mu | je bilo 14 let in se je zaposlil v j ladjedelnici Sv. Marka, kjer je delal samo dve leti. Nato se je izučil za zidarja. Več let je bil zaposlen v Aquili, kot zidarski mojster je bil zaposlen dolgo let na dolinski občini. Po skoraj 60 letih dela je stopil v zasluženi pokoj.
V mladih letih je zelo rad pomagal pri zelo lepi vaški tradiciji, «pri postavljanju dolinskega mlaja«. Kot nam je sam povedal, je "bilo, ko je bil še mlad fant, lepše in boljše kot sedaj. Vsa vaška mladina je sodelovala pri raznih vaških praznikih. Na dan sv. Urha vaškega patrona, ie bil ples, na katerem so vsi partnerji bili oblečeni v lepe narodne noše. Tudi glede prosvetnega delovanja je bilo v tistih časih boljše. Pevski godba na pihala
množic,
Jože Koren
rinni*	5 ,JI
* Barhelm*, znano igralko Antje Weis-gerber, ki bo brala «Das Gericht des Meeres* Gertrude von le Fort. V petek, 20. decembra pa bo v Avditoriju gledališka skupina *Die Brucke* v nemščini igrala «Das Schloss» (Grad) Franza Kafke v gledališki priredbi Maxa Broda. I-sta skupim bo drugega dne prav tako v Avditoriji, nastopila z delom «Minm von Barhelm* (v origimlu) Gottholda Ephraima Lessinga.
V diskoteki bo Guglielmo Caro-presi v soboto, 30 novembra prikazal novo izdajo Wagnerjeve opere «Das Rheingold* z dirigentom Her-berthom von Karajanom.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
IK Sl
Viale XX Settembre 16/111
SKBOFLKX
VSE Z A KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Prst. Ul. Mazzini U - Tel. 733-361
Prijatelje ln znano« naprošamo da nas obiščejo
---- ... ,—........da je ustavil avto. Kazalo je, da bo ta začel mirno razpravljati s stražnikom, zb°ri veselice in toda vročekrvnemu Neapeljčanu se	‘~
je preveč mudilo. S pestjo je udaril stražnika in nato poskusil zbežati, a mu ni uspelo. Sedaj se bo moral zagovarjati pred sodnikom
šest otrok, od katerih sta še živi samo dve hčerki: Dora. ki je poročena v Trstu, in Justina, ki živi v Dolini. Njena največia žalost pa je bila, ko je zgubila sina Josipa, starega komaj 20 let, ki ie bil več časa zaprt v fašističnih zaporih, nato odpoklican v italijansko vojsko in poslan v Palermo, kjer je tudi umrl.
Tudi naša slavljenka je bila pridna pevka in je dolgo let pela v domačem zboru. V vasi jo imajo vsi radi zaradi njenega značaja Ni v vasi poroke, krsta ali kakršnega drugega praznika, da ne bi bila prisotna naša Marija kot pridna kuharica, da ne govorimo o raznih prireditvah, pri katerih je Marija vedno v prvih vrstah. Mnogo sta slavljenca, posebna pa naša Mari-
SOCIETA’ NAVIGAZIONE SVIZZERA išče
STROJNE ČASTNIKE S PATENTOM za motorne ladje jakosti 7/17.000 HP
Pisati na:
KROVNE ČASTNIKE S PATENTOM S A R O C — Casella Postale 1384 — Genova
SESLJAN št. 54
pri hotelu Mirabel
d n £o'šotta
Bonboniere - darila - hišne potrebščine - lestenci
zaradi svojega vedenja. Do sodne j krat igral razprave bo sedel na hladnem v I Jubilant pa ni bil samo član do-koronejskih zaporih	mačega prosvetnega društva, tem-
so bili. ko je bil tov. Josip mlad, POjnagale in delala za časa steber prosvetnega delovanja v va- NOB. Oba sta zavedna Slovenca v si. Sam .ie bil član pevskega zbora pravem smislu, in stalna čitatelja in godbe. Tudi v raznih igrah ta- na-sega dnevnika, kratne dramske skupine ie več-1 Čestitkam otrok, sorodnikov, pri-
I 1—2—1 1 A.. 2. —. —• ■	— —v ’ —— — ' A —. — ——. . m »
Z avtom v zid
Mlada šolska postrežnica Marta Purich por. Carli iz Ul. Biancospi-no 10 je kaj neprevidna šoferka. S svojim avtom fiat 600 se je vozila po cesti, ki z Opčin pelje v Tnsit. Pri Obelisku je imela pred seboj fiat 850. Ta je malo pred ovinkom začel prehitevati vozilo, ki ga je imel pred seboj, ko se je tudi ženska odločila za prehitevanje. Pritisnila je na plin in zapeljala na levo, da bi prehitela obe vozili, a ji ni uspelo. Zavozila je preveč na levo in trčila v obcestni zid. Na kraj nesreče so prihiteli orožniki, a so medtem neprevidno žensko z zasebnim avtom že prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zaradi močnega udarca v spodnji del hrbta zdraviti en teden.
jateljev ter znancev se pridružujemo tudi mi in jima želimo še mnogo srečnih in zdravih let.
Ana in Albert Maver praznujeta zlato poroko
•*"
Tkdttui uAecUititiM
TTHtMM3®§)[ri][i[L[L
Tekoče oorivo 7" oorevnnje
KEROSHELL
Petrolej za ogrevanje doma
TELEFONIRAJTE NA: 811-304 — 812-316 LA NAFTA
di FURLAN GTUSEPPE - Rio Primario 2 - TRST
Te dni sem že nekajkrat izsledil v vašem dnevniku članke o bodoči telovadnici v Dolini. Ali se vam ne zdi neprimerno, da se danes gradijo nova šolska poslopja brez telovadnice, kot se je to zgodilo za novo poslopje osnovne šole v Dolini? Vsekakor pa bi rad vedel ali je res, kar se govori, da občinski tehnični urad v Dolini, ob pripravi načrta za omenjeno poslopje, ni vedel, da ima slovenska osnovna šola v Dolini pet razredov, ker so v novem poslopju za slovensko osnovno šolo lc štiri učilnice: zato je moral številm prvi razred (21 učencev) zasesti že ob otvoritvi poslopja, šolsko jedilnico.
Dolinčan
Op. ur. Odgovor o upravičenosti ali ne navedb v pismu tDolinčona*, prepuščamo upravi dolinske občine
AVTOM OB II IS Tl
z zaupanjem se obrnite na podjetje
AUTOFORNITURE
ZANCHI
TRST. UL CORONEO 4 TEL. 29 684, 69-588
OPREMA ZA ZIMO NI ODVEČNI STROŠEK. TEMVEČ MODRO GOSPODARJENJE
Velika izbira:
—	verig za sneg najboljših znamk
—	nosilcev za smuči za vsa vozili
—	ščitnikov za radiatorje in top'otnih zborov
—	sredstev za preprečevanje zmrzovanja vode — antifriz
Včeraj sta na Konkonelu praznovala zlato poroko Ana in Albert Maver.
Petdeset let že živita v složnem zakonu Bilo je marsikdaj lepo in prijetno, a tudi bridkosti in žalosti ni manjkalo. Toda naša slavljenca sta vse vdano prenesla.
Netka ln Pino, kot jima pravijo Po domače, sta se poročila takoj po končani prvi svetovni vojni, 23. novembra 1918, v župni cerkvi na
Opčinah. Ona Je Imela 26 let, on pa 27.
V zakonu sta imela šest hčera, od katerih sta dve umrli. Ena od teh je bila Anica, ki Je kot partizanska kurirka padla na pragu domače hiše, zadeta od sovražnikovega izstrelka, tik pred osvoboditvijo, 3. maja 1945.
Ob tem redkem Jubileju Jima želijo njuni otroci, vnuki, sorodniki, prijatelji In znanci še mnogo zdravih in srečnih let.

KRZNAR-I VO
••Kl.l.ll < KKIrt
NINO FERLUGA
VISCO - 3 um od Palmama • Tel 99-620
Vse vrste krzna izvršujemo naročila po meri - Specializiran v izdelavi krzna »cincilia« Raz novrsbna popravila
Najugodnejše cenel
PrTmorslcrjnpvnik
NEDEUA, 24. NOVEMBRA PONEDELJEK, 25. NOVEMBRA
RADIO TRS f A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.40 Šola - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah -17.00 Ansambel Pacchiori - 17.20
RADIO TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila
-	8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Kitara - 10.00 Godalni orkester - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Malot: «Brez doma* -12.00 Nabožna oddaja - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po Za mlade poslušalce - 17.55 Kako po željah 14.45 Z glasbo po sve- in zakaj - 18.15 Umetnost in pri-tu - 15.30 Madach: Tragedija člo- reditve - 18.30 Šola - 18.50 Zbo-veka - 17.20 Montenegrov orkester rovsko petje - 19.20 Motivi - 20.00
-	17.30 Beseda in glasba - 18.00 Športna tribuna - 20.35 Sestanek Koncert 18.45 Operetne melodije s Fansi - 21.05 Sambo: Spomin iz
19.15 Aktualnosti - 19.30 Lahka daljnih dni - 21.20 Melodije - 22.00
Slovenski solisti.
TRST
12.05 Furlanski glasbeniki -12.25 Tretja stran - 13.15 Domači avtorji - 13.40 Pianist N. Zumbro.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Or-
glasba - 20.00 Šport
20.30 POD FARNIM ZVONOM ŽUPNE CERKVE V MATAJURJU
21.00 Plošče - 22.00 Šport.
TRST
9.30 Kmetijska oddaja
11.00
Skladbe za godala - 11.20 Tržaški kestri -' 10.35 Prisluhnimo jim sku-motivi - 12.15 špor. - 14.00 El paj - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Campanon.	Današnji pevci - 11.45 Plošče Ri-
KOPER	cordi - 12.00 in 12.50 Glasba po že-
7.30, 12.30, 14.00, 19.15 Poročila -14-10 Za oddih in razvedrilo 7.10 Jutranja glasba - 9.10 Za- ' V'30 zY°klJn b"Y£ i 15 30 Po‘ bavni zvoki 9.30 Nedeljsko sre- Pu*ai;ne skladbe - 16.30 Športni po-čanje - 9.45 Baja Marimba Band - !le°?lj£.k..\ 14-40. Mozaik glasov -
10.00	Prenos RL - 10.30 Orkester -
10.45	Plošče Ariston - 11.00 Dogodki in odmevi - 11.30 Današnji pevci - 11.50, 12.50, 14.30 in 15.07 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 14.10 Sosedni kraji in ljudje - 16.00 Prenos RL
-	18.45 in 19.00 Nedeljsko športna poročila - 19.30 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila
-	8.30 Kmetijska oddaja - 10.45 Ura glasbe - 11.40 Roditeljski krožek - 12.00 Kontrapunkt - 13.15 Rumeno in črno - 13.35 Isabella Ja-netti in Dino - 15.30 Nogomet od minute do minute - 16.30 Popoldne z Mino - 17.45 Simfonični koncert 20.20 Glasbeni variete - 21.10 športna nedelja - 21 25 Sopranistka Gi-sela May - 22.15 Zbori.
II	PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 19.30 Poročila -
8.45	Oddaja za ženske - 9.45 Veliki variete - 11.00 Nedeljske pesmi - 11.35 Juke box - 13.00 Kvizi narobe 13.35 Program s P. De Filippom - 14.30 Aktualnosti - 15.00 Popoldanski spored - 15.45 Preizkušajo se diletanti - 16.35 Športna nedelja - 17.35 Fantazija pesmi -
18.45	in 20.00 Plošče in skeči -
21.00	Joyeeova Irska - 22.40 Jazz.
III	PROGRAM 10.00 Goldberg, sonata; Cimaro-
sa, koncert - 10.30 Skladbe za orgle - 11.00 Sopranistka N. Panni in basist F. Ventriglia - 12.10 Dostojevski in njegovi kritiki - 13.00 Slavni izvajalci - 15.30 F. Longo-bardi-G. Pressburger: Vita di po-co - 16.05 Komorni orkester - 17.30 Sličice iz Francije - 18.45 Orlando Furioso - 20.30 Preteklost in sedanjost - 21.00 C. Novelli; «1 Soldati di latta*.
FILODIFUZI JA
8.45 Schumannove skladbe - 9.00 Portret G. Petrassija - 10.10 Joli-vet, Nokturno - 10.20 Beethovnove variacije - 11.00 Antologija interpretov - 13.30 Plošče.
SLOVENIJA
6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 7.50 Informativna oddaja - 8.05 čopič: Pionirji iz Tihega dola - 8.46 Glasba za najmlajše -
9.05	«Dober dan vam želi J. Souček* - 10.05 še pomnite, tovariši...:
Pred 29. novembrom - 13.15 Veliki orkestri -- 13.30 Nedeljska reportaža - 14.05 športno popoldne -
16.00	Ansambel M. Dovžana -16.15 Janez Sever: »Profesionalci*, humoreska - 16.35 Operni koncert -
17.05	Slovenske popevke - 17.30 J.
Švare: »Zmaj*, rad. igra - 18.38 Beethoven: Sonata 19.00 Lahko »Kulturne diagonale* - 22.15 Jazz
nnn nli<n/>il 1 fl 1C 1_U--	-- OO HC D	Tl___•	no 11?
17.10 Prijetna glasba - 17.40 Duo Di Cesare-Zanettovich - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Zbori in orkester - 22.10 Motivi za vsakogar - 22.35 Večern; koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.10 Zvočni trak - 10 35 in 11.08 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 14.45 Nove pesmi - 16.30 Moderne melodije - 17.10 Glasba za mladino -18.38 Knjižne novosti - 19.13 Ren-zo Ricci in Eva Magni - 20.15 Sestanek petih - 21.00 Koncert -22.45 Glasbeno govorni spored.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10 00 E. Anton: La prodigiosa vita di Rossini - 10.17 Jazz - 10.40 Program z A. Lupom - 11.40 Pesmi desetletja - 13.00 Športni pregled - 14.05 Juke box -15.00 Jutranje plošče - 16.00 Nove pesmi - 16.35 Glasbena enciklopedija - 17.35 Enotni razred 18.00 Pisan spored 19 00 Leteči krožniki - 20.00 Operni svet 22.10 Kvizi narobe - 22.40 Franc, plošče.
III.	PROGRAM
10.40 Beethoven in Brahms -
12.20	Viottijeve sonate - 12.55 An-
tologija interpretov - 14.30 Prokofjev:	«Aleksander Nevski* -
15.20	L. Ricci: »Piedigrotta* (opera) - 17.20 Francoščina - 17.45 Glazunov, koncert - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled -
19.15	in 20.30 Koncert.
FILODIFUZIJA
8.35 Skladbe za orgle - 8.55 Kre-nek. Simfonična skica - 9.10 Sopranistka G. Galli in tenorist G. Limarilli - 10.55 Velike interpretacije - 12.30 Bazzinijev Kvintet za godala - 13.30 Antologija interpretov.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila - 6.30 Inform. oddaja - 6.50 Danes za vas - 7.25 Telesna vzgoja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže - 9.10 »Cicibanov svet* - 9.35 Paleta zvokov - 10.15 Pri vas doma - 12.10 Violinist V. Pikaizen -
12.30	Kmetijski nasveti 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Lahka glasba - 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Pesmi iz tematike NOB - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Iz opere »Cavalle-ria rusticana* - 18.00 Aktualnosti -
18.15	«Signali» - 18.35 Mladinska «Interna 469* - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Majda Sepe - 20.00 Simfonični koncert - v odmoru:
noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 »V nedeljo zvečer* 22.15 Serenadni večer - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zaplešimo.
ITAL ifcLEvižUfl 11.00 Nabožna oddaja - 12.30 Set-tevoci - 13.30 Dnevnik - 14.00 Kmetijska oddaja - 14.45 Športni pre-
23.05 B. žužek- Pesmi - 23.15 Zabavna glasba.
ITAL. TELEVIZIJA
Od 10.30 do 12.00 Šola - 12.30 Poljudna znanost - 13.00 Roditeljski krožek - 13.30 Dnevnik - 15.00 Ponovitev šole - 17.00 Giocagio -17.30 Dnevnik - 17.45 Program za
nof,! - 1;0(». Proffam za najmlajse mladino - 18 45 Knjižne novosti -18.00 Varietejski program -19.00	i9.15 Lenin - 19.45 Šport in ital.
Dnevnik - 19.10 Polčas nogometne kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 tekme - 19.55 Šport in kronike ™'— T -	™
strank - 20.30 Dnevnik - 21.00 S.
Ravajoli: Processi a porte aperte - 22.25 šport - 23.10 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik - 21.15 TV film • 22.05 Settevoci.
Film «Le fatiche di Ercole* - 23.00 Dnevnik.
l. KANAL
19.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Dvajset let odnosov ZDA-Evropa - 22.15 Simf. koncert • 23.10 Priroda in svet.
Jllli. miVIZIJA 01) 24. DO 30.-XI. 1968
NEDELJA. 24. novembra
20.00 in 22.25 Dnevnik - 9.40 Dobro jutro voščimo - 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Kala — slov. film 16.50 Boksarsko prvenstvo Hrvatske - 17.25 TV kažipot 17.45 Forsytsko dete se rodi — film -
18.35	Ob 70-letnici dr. Frana Sušnika - 19.05 Letalci — film - 20.50 Glasbena oddaja - 21.50 Športni pregled 22.40 VVaterpolo Mla-dost-Magdeburg.
PONEDELJEK, 25. novembra.
20.00	in 22.10 Dnevnik - 9.35 in 14.45 TV v šoli - 10.30 in 15.40 Ruščina - 11.00 Splošna izobrazba -16.10 Angleščina 17.05 Oddaja za otroke - 17.30 Otroka naj bi razumeli - 17.55 Ob dnevu slovaške TV
18.00	Hruška — risanka 18.07 Slamnati teliček — pravljica -18.15 Dokumentarna oddaja: Bratislava - 19.10 Stratena — film -19.23 Moj venec zeleni — folklora
-	20.35 R. Halisky: Konec in začetek — drama 21.45 Glasbena oddaja - 22.15 Glasba na slovaških gradovih.
TOREK, 26. novembra
20.00	in 23.20 Dnevnik - 9.35 in 14.45 TV v šoli - 10.30 in 15.40 Angleščina - 11 00 in 16.10 Splošna izobrazba - 16.40 Francoščina -18.00 Risanka 18.15 Znanost in mi - 18.45 Večer s P. Kernjakom
-	19.15 Ena od obeh Amerik - 20.40 Krošnjarji — film - 22.30 Koncert.
SREDA, 27. novembra 17.20, 20.00 ii. 22.35 Dnevnik -
9.35	TV v šoli 17.24 Lutke 17.45 Pisani trak 18.20 Oddaja za otroke - 19.05 Popularna glasba 19.45
Cikcak - 20.35 Ekran na ekranu -
21.45	O I. svetovni vojni - 22.40 Nogomet Anderlecht-Manchester.
ČETRTEK, 28. novembra
16.55,	20.00 in 23.05 Dnevnik -9.35 TV v šoli 10.3" in 15.40 Nemščina - 11.30 Praznična šolska oddaja - 13.30 in 14.30 Prenos športnega dogodka - 16.10 Splošna izobrazba - 17.00 Patentirani krokodil - 17.20 Akademija Ijubljan. srednjih šol - 17.50 Po Sloveniji - 18.10 Koroški akademski oktet 18.35 Rezerviran čas 19.45 Cikcak -20.30 Prenos iz Jajca - 22.00 Saga o Forsytih - 22.50 M. Kozina: Rova gora.
PETEK, 29. novembra
9.00, 20.00 in 22.40 Poročila - 9.05 Pozdrav iz Jajca - 9.10 Reportaža o Jajcu - 9.50 Ob 25-letnici zasedanja AVNOJ 11.30 Moški zbor Srečko Kosovel - 12.00 Ringaraja -
12.45	Risanke 15.30 Boksarsko tekmovanje - 18.00 Kaleidoskop -18.20 Mladinski koncert - 19.05 M. Bor: Šel je popotnik skozi atomski vek - 20.50 Diverzanti — jug. film - 22.10 Koncert.
SOBOTA, 30. novembra
14.55,	20.00, 22.50 Dnevnik - 10.00 Tiskovna konferenca predsednika Tita — prenos iz Jajca 11.30 Film za otroke 15.00 in 16.00 Nogomet Vardar-Velež ■ 15.45 Propagandna oddaja - 16.45 Narodne pesmi - 18.00 Partizanske šole na Primorskem 18.20 Tvoja mladost je naša mladost, republika - 19.20 Niso samo rože rdeče - 19.45 Cikcak 21.05 Koncert pihalnega orkestra milice 21.40 Sherlock Holmes — film - 22.30 TV kažipot.
Gorišbo-beneški dnevnik
TRADICIJA, KI SE PRILAGAJA NOVIM RAZMERAM
Prihodnji teden bo v Gorici otvoritev Andrejevega sejma
V soboto otvoritev razstav * Letos 81 zabavišč in kioskov
Čez teden dni se v Gorici prične tradicionalni Andrejev sejem. Uradno ga bodo otvorili v soboto popoldne z obiskom predstavnikov oblasti nekaterih pomembnih razstav, ki jih prirejajo vsako leto, kot so razstava kmetijskih strojev, vinska razstava s srečolovom, filatelistična in numizmatična razsta va; vse bodo na običajnih prostorih.
Poleg tega bodo takrat odprli celo vrsto zabavišč, ki jih bodo pripeljala k nam predvsem iz Vidma, kjer sedaj kratkočasijo mlado in staro. Ob letošnjem sejmu bo v Gorici kar 81 zabavišč in kioskov. Na Trgu C. Battisti jih bo 17 — zid smrti, avtomobilska gimkana, letalski vrtiljak, «Astro Jet», otroški vrtiljak, igralnica, balincarsko igrišče itd. V Ulici Petrarca bo 16 različnih vrst strelišč s fotografskimi in nagradnimi zadetki ter kristalni labirint. Na Verdijevem korzu pri Ljudskem vrtu bodo prodajalne «pop corna*, balincarska igrišča, strelišča, trgovine z mandorlatom. Otroška vlaka bosta v Ljudskem vrtu, prodajalne mandorlata v Ul. Boccaccio in na bližnjih trgih ter v Oberdankovi ulici, medtem ko bodo na Travniku znani »sputnik*, panoramsko kolo «La cometa*, i-gralnice, prodajalne, otroški vrtiljaki s konji. Elektronski avtomobilčki bodo na nezazidani parceli v Ul. Roma, medtem ko bo v Ul. Ca-dorna (za ljudskim vrtom) globus smrti.
Zabavišče »Luna park* že nekaj tednov deluje v Drevoredu Virgi-lio, kjer je tudi karavana potujočih bivališč. Te dni se v Ul. Itali-co Brass nastanjajo nova, ki bodo v prihodnjih dneh zasedla ves razpoložljiv prostor v tej ulici kakor tudi v Giustinianijevi, tako da bodo uvedli omejitev brzine na 20 km na uro. Ker bosta s potujočimi vagoni za bivanje zasedeni dve pomembni ulici, ki sta speljani v smeri sever - jug, in ker bo zaseden tudi Korzo in okolica Travnika, bi zares kazalo v prihodnje razmisliti, če je umestno zasesti vse tri glavne prometne žile, po katerih se vrši zlasti ob konicah izredno velik avtomobilski promet, in če ne bi bilo morda dobro pro-
Na pokrajinskem sedežu PSI v Gorici bo danes dopoldne ob 10. uri sestanek vseh socialistov na Goriškem, ki so v upravnih odborih krajevnih ustanov. Sejo bo vodil pokrajinski tajnik Dellago, poročilo pa bo podal odgovorni za krajevne ustanove Vittorio Semola.
Za ureditev mestnega kopališča
Tajništvo CGIL za Goriško je poslalo občinski upravi v Gorici pis mo, v katerem opozarja, da se številni delavci, ki nimajo doma kopalnice, pritožujejo, ker še vedno niso uredili mestnega kopališča v Gorici, da bi lahko zopet normalno delovalo. Priporočajo, da bi občinska uprava čimprej za to poskrbela.
iiiiiiiiiliiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiii
OB ZAČETKU GLEDALIŠKE SEZONE
učiti možnosti za premestitev bivališč vsaj z ene izmed obeh zunanjih ulic.
Če bo vreme kolikor toliko naklonjeno, lahko pričakujemo v soboto popoldne, predvsem pa v nedeljo zelo velik obisk s podeželja in sosednjih pokrajin, od koder so po kdo ve kakšnem nenapisanem zakonu ljudje vedno redno prihajali v Gorico na ta sejem. Morda je ta navada ostala še izza časov, ko je bilo potovanje v Gorico povezano z ugodniki nakupi ozimnice, ki so
jo pripeljali na trg gorjani in kmetje iz obeh dolin.
Če vsega tega na povojnih sejmih ne zapažamo več, pa je Gorica vendarle vabljiva za naše okoličane in prebivalce sosednjih pokrajin, še celo pa za prebivalce iz bližnjih področij Slovenije, zlasti severnega dela Primorske, ki so bili svoj čas ustanovitelji in poglavitni dejavnik sejemskega življenja. In morda ravno v združevanju ljudi ob tej meji se kaže prenovljena vloga posoške prestolnice.
Danes sestanek upraviteljev PSI
V TOREK V CERKVI NA TRAVNIKU
ORGELSKI KONCERT MOJSTRA BERGANTA
Umetnik bo nastopal z deli starih kot novejših skladateljev
Zanimiv program SG iz Trsta ki bo nastopilo tudi v Gorici
Na sporedu tudi (Rdeča kupica» in dramatiziran (Martin Krpan» - Gostovanja iz Slovenije - Razstava Andreja Kosiča v klubu (Simon Gregorčič»
člani Slovenskega gledališča iz Trsta so v petek zvečer nudili o-biskovalcem kulturnih večerov v klubu «Simon Gregorčič«, med katerimi smo opazili veliko študirajoče mladine, zares prijeten večer. Tudi okolje je bilo različno od običajnih večerov. Stene dvorane so bile polne živo barvanih slik Andreja Košiča. V tem okolju sta Mira Sardočeva in Stane Starešinič recitirala odlomke iz svojih umetniških stvaritev in sta ori poslušalcih, ki so v glavnem tudi zvesti obiskovalci gledaliških predstav, žela veliko odobravanje.
Prof. Josip Tavčar, umetniški vodja Slovenskega gledališča v Trstu, je prikazal položaj, nalogo in repertoarno politiko te naše najvišje kulturne ustanove. V lanski sezoni Je imelo naše gledališče 39 tisoč obiskovalcev in že to število je, pri tako majhnem zaledju kot Je naša manjšina, zelo velik u-speh. še večji uspeh pa doživlja repertoarna politika našega gledališča, saj danes slovi v Evropi kot zelo kvalitetno in mnogi dramski
umetniki iz cele države hodijo v tržaški Kulturni dom občudovati u-metniške stvaritve naših igralcev in režiserjev. Prof. Tavčar je pri tem podčrtal dejstvo, da je Slovensko gledališče v Trstu simbol kulturnega slovenstva v zamejstvu, zaradi tega pa mora biti vedno kvalitetno v stalnem soočenju italijanskim gledališčem. Naloga SG je tudi okrepiti kulturni most med Italijo in Jugoslavijo in to nalogo danes naša kulturna ustanova odlično vrši.
Govornik je nadalje prikazal letošnji repertoar našega gledališča. V študiju je delo samega Tavčarja, kmalu bo na odru «Rdeča kapica«, tako da bodo tudi otroci prišli pred prazniki na svoj račun, na sporedi) bo še Plautova «Am-fitruo«, ki jo bo režiral Jože Babič in za katero je bil prijavljen poseben prevod. Gledali bomo še Mahničevo dramatizacijo »Martina Krpana«, ki ga je režiral avtor sam in v poletnih mesecih še «Primor-ske zdrahe«, ki bodo šle na oder pod Babičevo režijo.
Program bodo izpoliiili še z nekaterimi gostovanji. Z enim delom bodo gostovali ljubljanska Drama, Mestno gledališče ljubljansko, Gledališče z Reke, zagrebška Opera in Jugoslovensko dramsko pozorište iz Beograda; slednje bo nastopilo kar s tremi deli. Naše gledališče pa bo gostovalo na Reki, v Ljubljani, na Primorskem in v Srbiji.
Po tem prikazu letošnje gledališke dejavnosti sta Mira Sardočeva in Stane Starešinič recitirala nekaj odlomkov iz dramskih del. Skupno sta recitirala dialog iz 2. dejanja «Treh sester« Čehova, Sardočeva sama pa je nastopila z monologom Jessice iz Shakespearovega »Trgovca«, monologom «Dine» iz čehovove «utve» in monologom iz 2. dela Tavčarjevega «Mrtvega kanarčka«. Stane Starešinič pa je nastopil s slavnim monologom «Hamleta», s Prešernovim «Uvodom
..........1.""""""»""im"«""......«««««...................................„„„„„
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
Smrtna nesreča zaradi gume na avto cesti pri Redipugli
ir
Šoferjeva mati je v bolnišnici podlegla poškodbam - Industrialec iz Gradiške oproščen obtožbe potvorbe menice
tirja iz Gradiške Ul. Gorizia, ki .kaj spremenil na menici in tudi je eden od lastnikov podjetja Cal- ni opazil, da bi bila na njej kakš-cisonzo v Zagraju ter ima med dru-lna potvorba ali popravek Tomasin
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v soboto, 30. novembra ob 21. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Vedijev korzo 13
koncert partizanskih pesmi
izvaj a
PEVSKI ZBOR VASILIJ MIRK S PROSEKA-KONTOVELA Dirigent: Ignacij Ota Klavir: Aleksander Vodopivec Harmonikar: Oskar Kjuder
Vstopnina 400, dijaki in pevci 200 Ur.
Predprodaja in rezervacija vstopnic od četrtka dalje na sedežu zveze, Ul. AscoU 1, tel. 24-95,
h Krstu pri Savici« in monologom iz 1. dela »Jajca« Felicijana Marce-auja.
Po nastopu gledališčnikov Je prof. Milko Rener prikazal umetniški vzpon domačega slikarja Andreja Košiča in govoril o sedanjem delovanju tega našega rojaka.
Pred zaključkom je predsednik kluba Marko Waltritsch prikazal nekaj točk iz prihodnjega delovanja kluba, med katerim Je omembe vreden literarni večer srednješolcev, ki bo v našem klubu čez dva tedna.
Sindikalne vesti iz Gorice
Jutri, 25. t.m. bodo obnovili pogajanja med predstavniki treh sin dikalnih organizacij in upravo splošne bolnišnice v Gorici za a-phkacijo sporazuma FIARO tudi v tej bolnišnici.
V torek 26. novembra ob 20.30 bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici orgelski koncert pro-jesorja Huberta Berganta. Na sporedu so v prvem delu skladbe starih mojstrov, v drugem pa najnovejša dela sodobnih skladateljev. Med tem bomo v Gorici prvič poslušali skladbo slovenskega avtorja Primoža Ramovša: Fanfara (za orgle).
Profesor Bergant je v Gorici ie dobro znan, saj so vsi ljubitelji resne glasbe že odnesli najboljše vtise z njegovega podajanja orgelske glasbe- Naj bi bil tudi tokrat njegov trud poplačan s čim večjo udeležbo.
Bergant je prejšnji teden z uspehom nastopil tudi v ljubljanski stolnici. Ce poznamo intenzivno dejavnost tega umetnika, potem moramo pritrditi ugotovitvi, da je v Sloveniji razmeroma malo repro duktivcev, ki bi zmogli pripraviti v razmahu enega leta po tri sa mostojne koncertne nastope, s katerimi se potem skoraj redno predstavi tudi goriški publiki.
Program obsega naslednja dela: L. Couperin «Chacone», Clerem-bault «Basse de cromorne«, «Duo» in «Caprice sur des grands jeux». V drugem delu bo igral naslednje skladbe: Franck «Koral v h-molu», Hindemith «Druga sonata», Ramovš »Fanjara«, Langlais «Phantasie» in Reger «Fantasia und Fuge uber den Namen Bach«.
Javna razsvetljava v industrijski coni
Na zadevno interpelacijo CGIL glede pomanjkljive javne razsvetljave na področju industrijske cone pri štandrežu je goriški župan odgovoril, da bodo tako razsvetljavo izvedli čim bo načrt zanjo odobren od pristojnih deželnih organov.
Na univerzi v Padovi je te dni diplomiral iz medicine dr. ROBERT \VINKLER
Mlademu doktorju iskreno čestitajo sorodniki
Občinski svet v Sovodnjali bo razpravljal o avtocesti
Na zadnji seji občinskega odbora v Sovodnjah so med drugim sklenili, da bodo skUcali sejo občinskega sveta za petek 29. t.m. Ob 20. uri.
Na dnevnem redu Je med drugim tudi županovo poročilo o- zadevi avtoceste Villesse-Gorica, s posebnim ozirom na resolucijo, ki jo je na prejšnji svoji seji izglasoval občinski svet ter predlagal
........»"""»""""»»lil"««.n ■■ ■iiiuiiiiii, .......................
S SEJE ODBORA BOLNIŠKE BLAGAJNE
Nadzorstvo nad bolniki naj opravljajo samo zdravniki INAM
S tem naj se prepreči šikaniranje bolnikov na doinn Znaten porast stroškov za bolnišnice in zdravila
pristojnim oblastem spremembo trase tako, da ne bi šekla središča vasi na dvoje.
Poleg tega so seveda na dnevnem redu tudi drugi problemi upravnega značaja, ki so se v zadnjem času nabrali.
•V • • I
Gorica
CORSO. 15.15, 22.00: «La ragazza con la pištola«, M. Vitti in S. Baker. Italijanski film v barvah.
VERDI. 15.15,	22.00:	«Helga e
Michael«, drugi film o spolni vzgoji, v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan
MODERNISSIMO. 15.00, 2.200 «Uf-fa, papa, quanto rompll«, J. Bar-ner in D. Reynolds. Ameriški barvni film.
VITTORIA. 15.00, 21.30: «Mauchet-te, tutta la vita in una notte«, Natal ie Nortier in Jean Claude , Guilbert.
CENTRALE. 17.15—21: »Due occhi di ghiaccio«, T. Stamp in J. Pep-tep. Film je v barvah.
'Tržič
AZZURRO. 15.00: «11 caso Thomas Crouv«, F. Dunaway, v barvah.
EXCELSIOR. 14.00: «Prudenza e la pillola«, D. Keer in D. Niven, kinemaskop v barvah.
PRINCIPE. 14.00: «11 medico della mutua«, A. Sordi, B. Valori in S. Franchetti, kinemaskop v barvah.
S. MICHELE. 13.30:	«11 princi-
pe coraggioso-i, J. Mason, R. VVagner in D Paget, kinemaskop-ski film v barvah.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Al Corso, Marzini,
Korzo Italija 89, tel. 24-43.
TRŽIČ
Danes je v Tržiču odprta lekarna «A1 Redentore«, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
RONKE
Danes je odprta lekarna «Alla Stazione«, Viale Garibaldi 3, tel. 77446.
Dežurna cvetličarna v Gorici
danes Je v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO, Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28.
Včerai-danes
Pred okrožnim sodiščem v Gorici se je moral zagovarjati 48-letni uradnik iz Trsta Vittorio Busettini, Ul. Del Mestri 3, zaradi nenamerne smrti njegove matere 79-letne Giuseppine Zega vd. Busettini, ki je stanovala skupaj z njegovo družino.
Obtožba se nanaša na prometno nesrečo, ki se je pripetila na avtocesti blizu Redipuglie dne 15. maja 1967 ob 17.30. Taljat se je Busettini peljal z avtom fiat 1500 od Palmanove proti Tržiču, ko je pri km 9,8 nenadoma izgubil kontrolo nad vozilom ter zavil s ceste na desni strani, kjer je podrl zaščitno žično ograjo in se je nato prevrnil po nasipu na polje. Z njim so bili še v avtu njegova žena Adriana, ki je ostala nepoškodovana ter mati, ki je pri nesreči dobila hude poškodbe in umrla v tržiški bolnišnici dne 25. junija, se pravi čez dober mesec. Pri nesreči sta bila lažje ranjena tudi njegova dva o-troka 7-letni Claudio in 6-letni Ser-gio ter sam šofer.
Zagovornik Dario Culot je pri zagovoru poudaril, kar je bilo navedeno tudi v policijskem zapisniku, da so po nesreči ugotovili okvaro na levem zadnjem kolesu avtomobila, kar naj bi bilo vzrok, da je šofer izgubil kontrolo nad vozilom in zavozil s ceste.
Upoštevajoč, da ni bilo nasprotnih dokazov, je sodišče obtoženca oprostilo, ker ni zakrivil kaznivega dejanja.
Zelo dolgo se je vlekla razprava v zadevi 46-letnega Tullia Po-
gim posle in interese tudi v družbi za tržiško plažo «Marina Julia*.
Obtožen je bil, da je v času od 15. maja do 9. avgusta 1966 spremenil podatke na menici za en milijon lir, ki jo je podpisal Antonio Tomasin v korist podjetja Cal-cisonzo. Prvotno je bilo napisano na menici, da zapade 15.10.1966, Postir pa naj bi datum zamenjal na 7. avgusta 1936 ter potem poslal menico v eskompt na podružnico goriške mestne hranilnice v Gradiški.
Postir je odločno zanikal, da bi
je preko svojega odvetnika Testa iz Padove vztrajal pri svoji obtožbi ter predlagal naj sodišče Postirja obsodi in določi tudi odškodnino, ki naj bi jo plačal prizadetemu To-masinu. Zaslišali so celo vrsto prič z e, in proti, vendar niso mogli ugotoviti Postirjevo krivdo v tej zadevi ter so ga zato oprostili, ker da ni zagrešil kaznivega dejanja. Branila sta ga odvetnika Pascoli iz Gorice in Polacco.
Drž. tož. dr. La Greca; preds. sodišča dr. Cenisi; sodnika Mansu-so in Gndelli; zap. Nodetti.
GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA — NOVA GORICA CARLO GOLDONI
TAST PO SILI
(Un curioso accidente)
Veseloigra v narečju — v 2 dejanjih (5 slik)
Prevod in priredba v narečje J B.
Režija: JOŽE BABIC Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: ANJA DOLENČEVA
Dne 20. t.m. je bila v Gorici seja sekcijskega odbora bolniške blagajne INAM. Novi direktor dr Gastone Borgo je pozdravil člane odbora in jim želel uspešno delo Na seji so sprejeli sklep, da bodo izvolili novega predsednika odbora iz vrst zavarovancev Oba nem so proučili izdatke INAM ter ugotovili da je bilo letos do av gosta 926 sprejemov zavarovancev v bolnišnico in 8.134 izdaj receptov za zdravila več kot v istem raz dobju lani. Tako povečanje vzbuja zaskrbljenost odbora tudi spričo dejstva, da so primeri, kot preveliko zauživanje zdravil utegne vplivati kvarno na bolnika.
Na seji odbora INAM so nadalje odobrili posebno resolucijo, ki so Jo predložili sindikalni predstavniki. V njej so ugotovili preveliko strogost zdravnikov, ki so določeni za kontrolo bolnikov na domu, ki vse prepogosto odmerjajo tudi denarno globo tistim bolnikom, ki jih slučajno ne dobijo doma. V resoluciji se ugotavlja, da s tem le finančno preganjajo bolnike, namesto da bi kontrolirali njihov napredek pri zdravljenju. Odbor je izrazil mnenje, da naj bi izvrševal: take kontrole samo glavni zdrav niki INAM pri ambulatoriju z izjemo tistih bolnikov, ki ne morejo zaradi bolezni z doma Kar se urnika za izhod bolnika iz hiše, ga lahko določi samo zdravnik, ki bolnika zdravi.
Padoan se je malo prej ponesrečil na delu v podjetju SILES, kjer je z cirkularko žagal kos deske pa se je udaril v obraz z navedenimi posledicami.
Na domu se je ponesrečil 54-letni Alojz Kocina iz Medane, Iti sedaj živi v Moši. Zdravniki so mu ugotovili poškodbo na nosu z verjetnim zlomom kosti. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju Ko cina, ki je spolovinar pri posestvu Codelli v Moši, se je ponesrečil na dvorišču svojega doma, ko je žagal drva in mu je kos lesa odletel v nos.
V nedeljo. 1. decembra ob 16. In ob 20.
DVORANI v GORICI, Korzo Verdi 13
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri gajni dvorane.
uri v PROSVETNI
bla-
Dve nesreči pri delu
Včeraj ob 16. uri so nudili v splošni bolnišnici v Gorici prvo pomoč 19-letnemu Giorgiu Pado-vanu iz Ločnika, Ul. Rialto 8. Zdravniki so mu ugotovili rano nad desnim očesom; nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v 7 dneh.
Film «Kozara» predvajajo na Goriškem
Po prosvetnih društvih na Goriškem že nekaj dni predvajajo za-n|miv jugoslovanski film »Koza ra«, ki prikazuje borbo za osvoboditev jugoslovanskih narodov. Včeraj so ga predvajali v Doberdobu, v ro-rek ga bodo predvajali ob 21) uri na Vrhu v prosvetnem društvu «Danica». v sredo je na sporedu ob 20. uri v Dolu Poljanah, v četr-tek ob 20.30 na sedežu prosvetnega društva «Oton Zupančič« v Stan drežu, v petek 29. t.m. pa v klubu «Simon Gregorčič« v Gorici.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE «DOM» v Gorici
obvešča slovenske športnike, da prične jutri zvečer z vadbo smučarske telovadbe.
Vaje bodo v telovadnici realne gimnazije na Trgu Div. Julia. Pričetek ob 20. uri. Vabljeni tudi ljubitelji odbojke
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu od 17. do 23. novembra se je v goriški občini rodito 30 otrok, umrlo je 20, poročila sta se dva para in dva so oklicali.
ROJSTVA: Alessandro Saunig, Pa-trizia Mazzarella, Eleonora Gira, Clara Scozai, Marinella Gallina, Roberto Stefanutti, Claudia Crosava. Gianni Buccarella, Ciro Pellegrini, Luisa Biondi, Lorena Robazza, Valentina Geron, Alberto Zucchion, Fabio Rosolin, Roberto Belli, Maria Zucchetti, Giuliano Innecco; Massimo Solinas, mrtvorojena Maria Colautti, mrtvorojen Lucio Vi-doz, Elisabetta Tomat, Damiana Macuz, Isabel Benvenuto, AndreS Franco, Giuliana Granzotto, Roberto Pizzignacco, KATJA Frandonc, Fabio Reia, Alessandra Grigolon. Riccardo Boschi.
UMRLI: gospodinja 57-letna Ed-vige Martinelli por. Panini; 81-let-ni Antonio Brumat; 83-letni Mat-teo Benassi; dninar 64-letni Antonio Berlot; trgovec 54-letni lt.a'0 Bressan; 82-letni Giuseppe Sandrini duhovnik 63-letni Giuseppe Zanol-la; kmetovalec 69-letni FranpescO Vida; en dan star Roberto Steta-nutti; 73-letna Matilde Gjubicn, «2-letna Teresa Geraldi vd. Černigoji mizar 60-tetni Alberto GormscsKi prodajalec 58-letnl Bruno Berbuc; gospodinja 78-letna Rosa Ltr.s» pro. Fersin; zavarovalni agent ->-y letni Antonio Zappaterra, 71-ietm Giuseppe Batti; gospodinja 73-let-na Lucia Spessot vd Picotti; upokojenec 91-letm Alberto Vlttori; gospodinja 4R-letna Natalia Pecorari por Pecorari m gospodinja 69-iet' na Maria Pavlin vd. Collenzini
POROKE:	pilot Glorgio Teren*
in knjigovodkinja Liliana Gantar"o ključavničar Giorgio Zimolo in petilja Lucia Mastroianni.
OKLICI: tekstilni delavec Sergio Calligaris in tekstilka Nadia Pa<>-letti; študent Giuliano Zucchlatd ln študentka Margherita Žnidarčič-
Vaša zlatarna v Gorici
ŠULIGOJ
UST. LETA 1908 GORICA. UL CARDUCCI 49 Bogata izbira ut in zlatnini
KONFEKCIM lllllllllllllll
IMONCARO
GORICA
VERDIJEV KORZO 117 TEL. 22-29
Najbolj ugodna menjava
NAJVEČJA IZBIRA OBIEK ZA MOŠKE; ŽENSKE IN OTROKE PO ZELO UGODNIH CENAH
ZANIMIVA KNJIGA DVEH AMERIŠKIH STEVARDES
Stevardese so tako izobražene in prikupne da najdejo vse med poleti prav kmalu moža
Lotijo pa se vedno le samcev, ki jih spoznajo po raznih znakih - Če jih hoče kak poročen moški preslepiti s tem, da odloži prstan, spoznajo po barvi kože na prstancu, da ga je pravkar snel
Za marsikatero mlado dekle je poklic stevardese veliki sen njenega življenja.. Potovati z raketnim letalom s kontinenta na kontinent! Danes v Milanu in Rimu, na Dunaju ali v .Parizu, jutri, pa, že zajtrkovati v NewYorku ali To^ciui Skratka, videti iri spoznati ves svet! In povrhu prejemati za to še plačo!
Brez dvoma imajo taka potovanja že sama ob sebi svojo privlačnost, svoj mik. Toda ne samo zaradi tega, ker ima pri tem priložnost videti tuja mesta in daljne dežele, ki bi jih morda drugače sploh nikoli ne mogla poznati. So namreč tudi čisto drugi stiki, ki imajo v očeh mladega dekleta svojo veljavo. T0 je stiki z moškimi potniki.
Pri nas še vedno niso take razmere, kot so na primer v Ameriki. Tam je potovanje z letalom nekaj vsakdanjega, ter si tako potovanje lahko privošči tudi navaden človek, ki ni ne kak funkcionar ne bogataš Medtem pa je pri nas potovanje z letalom še vedno namenjeno bolj izbrancem, bogatinom ali pa osebam, ki so na višjih položajih bodisi v poli-
tiki ali v industriji, oziroma v gospodarstvu vobče.
In zato ni nič čudnega, če so te vrste potniki za ta mlada dekleta nekaki «princi iz sanj« Kaj bi torej obsojali tako ste vardeso, če jo ob vsakodnev nem stiku s tolikimi uglajeni mi, bogatimi in še simpatični mi moškimi prešine želja, da bi med njimi našla svojo srečo, svojo usodo.
Da so take domneve upravičene, dokazujejo izkušnje dveh ameriških stevardes Trudy Baker in Rachel Jones glede tega, objavljene v knjigi z naslovom «Coffee, Tea or Me?» (Kavo, čaj ali mene?).
Ako moremo verjeti obema mladima Američankama, ko prostodušno zagotavljata, da se stevardese lotijo samo ne-oženjenih moških, oziroma, da So samo za dvorjenje neporočenih moških dovzetne. Kako pa vedo, kateri od moških potnikov so poročeni, kateri pa ne? To je najbrž njih poklicna skrivnost. Vsekakor je dokazano, da sleherna stevardesa že kmalu po svojem prvem poletu odkrije skrivnost, kako se spozna neoženjen moški potnik. Nekaj teh skrivnosti razkrivata tudi avtorici omenjene
KRIŽANKA
[T*	2	3	4	5	6	L	j	7	8	9	10		fn
iT-							14						
15"					IB	16					m	iT	
18”				1	19						20		
21"			IB	s						23			
jr			25			1		IB	26				
rr		28				©7 |,V 1	IB	29		‘	HsCfU		
												ir—	
		30	’' M	V|‘‘. <	;		5					32	33
%	35				m	36					m	3T	
38 1				1	39		1;			m	40”		
			m	42			□			43			
44			45	[					S	46.				
47		48					n	49					
5ČT						r		511						Lj
VODORAVNO: 1. znan ameriški pisatelj (John Dos), 7. objekt za pridobivanje soli, 13. glagolski vid, 14. grenka snov v limonini lupini, 15. telovadna vaja, 16. vrsta glasu, 17. veznik, 18. jezero v Etiopiji, 19. francoska denarna e-nota, 20. gora nad Kobaridom, 21. daljša doba, 22. živež, 23. vrsta množičnega teka, 24. kakor (lat.), 25. ime finskega tekača Nurmi-ja, 26. prvi glasbeni interval,, 27. mesto v severni Italiji, 29. nočno popivanje, 30. industrijsko mesto na južnem Uralu, 31 koledar s podobami, 34. sposobnost odločanja, 36. angleški pisatelj (Charles, 1814-1884), 37. kemični znak za radon, 38. nemško žensko ime, 39. nakovalo, 40. poljska cvetlica z rdečim cvetom, 41. očb, 42. Aristotelova filozofska šola, 43. osvežujoča pijača, 44. kemični znak za tantal, 45. mešetar v Smetanovi »Prodani nevesti«, 46. najboljši slovenski orodni telovadec (Miro), 47. okrasek, 49. vrsta karirastega blaga, 50. tip, nekdanje gimnazije, 51. rimski cesar, ki je močno razširil rimski imperij.
NAVPIČNO: 1. francoski kemik, utemeljitelj bakteriologije (Louis) 2. semitska boginja neba, 3. vez, 4. ožji sestanek, 5. pritok Volge, 6. avtomobilska oznaka Splita, 7. mesto v srednji Italiji, znano po zgodnjerenesančni umetnostni šoli, 8. polmilijonsko mesto v Sibiriji, 9. preprosto orožje, 10. veznik, 11. zlitina niklja, kroma in železa, 12. časopisni oglas,. 14. travnata stepa v Južni Ameriki, 16. najbolj razširjena rastlina, 19. nemški pisatelj pretežno zgodovinskih romanov (Bruno), 20. glasni vzkliki, 22. srednjeveška zveza nemških trgovskih mest ob Severnem morju, 23. krastače, 25. Ptičja obleka, 26 umetnostna galerija v Madridu, 28. veletok v SZ, 29. monarh, 31. del Dantejeve »Božanske komedije«, 32. sa-moveznica, 33. kopališče pri Kopru, 34. potnik, 35. ugasli vulkan na japonskem otoku Honšu, visok 3063 m, 36. samec domače Pernate živali, 39. mesto v starodavni Bitiniji (tudi Nikaja), 40. Ime slovenskega slikarja Preglja, 42. sijaj, blišč, 43. sprimek sne-8a, 45.' klica, 46. gbra v vzhodni Srbiji, znana iz nrve svetovne vojne, 48. egipčanski bog sonca, 4®. kemični znak za platino.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. listek, 7. fi-nost, 13. Antonin, 15. krtačar, 16. štip, 17. Tatre, 19. Lalo, 20. kes, 21. varnost, 23. kaj, 24. or, 25. part, 26. skat, 28. Ma. 29. Erina, 31. aroma, 33. Osaka, 34. Eol, 37. Trent, 39. vek, 40. diminki, 43. ZDA, 44. Enakiti, 46. manager, 48. strojar, 49. Asinara.
knjige Trudy Baker in Rachel Jones. Nekaj pravil, a ne vseh, ki jih vsaka stevardesa mora upoštevati, kadar se ji zdi kdo od moških v letalu vreden, da bi pri njem vzbudila zanimanje zase.
Poglej, če ima poročni prstan! je prvo pravilo. Ako je moški vtaknil svoj poročni prstan pred potovanjem v žep, oziroma ga je pustil v predalu svoje pisalne mize, se z nekoliko vaje more kaj kmalu spoznati po barvi kože na prstancu.
Se natančneje pa je moč u-gotoviti, kako je s tem z bežnim pogovorom, zatrjujeta o-be avtorici. Vprašaj ga po njegovem stanovanju, priporočata svojim kolegicam. A to ne samo po njegovi opremi, marveč zlasti po tem, kje leži. In kq nič hudega sluteča žrtev pove, da je njegovo stanovanje kie v predmestju, postani previdna, svarita izkušeni pisateljici Kajti v takem primeru je mož prav gotovo poročen. Samski moški, tako pravita Trudy Baker in Rachel Jones, najemalo stanovanje izvečine v središču mesta. Le v redkih iziemah v drugih predelih mesta. Seveda veliaio ta pravila in zaključki o tem samo za. a-meriške razmere, kot posebej poudarjata avtorici.
Toda tudi na drugačen način .ie mGč ugotoviti potnikov družinski položaj, menita Ba-kerleva in Jonesova. Opazovati je treba niegovo vedenje in posebej njegovo ravnanje. Ako si hoče že takoj prvi hip osvojiti žensko, je treba paziti.
Po navadi ni to znamenje moške moči, ki se pri tem kaže, marveč zgolj pomanjkanje časa, ki je po navadi poročenim moškim na razpolago za njih «skoke čez ojnice«. Saj mora tak moški dobro izkori-| stiti čas, ko je «prpst» in mo-l ra zato kar naravnost do smo-' tra Čakanj?, nj„Bfj njem všteto. Sicer to prav v vsakem primeru ne drži,pripominjata pisateljici, vendar pa je največkrat le tako.
Po vsem tem bi človek sodil, da stevardese ne počenjajo nič drugega, kot mislijo samo na to, kako bi si osvojile kakega bogatega, uglednega in še mladega moškega povrhu.
Kdor tako misli, je v zmoti. Saj .ne bi stevardes samo za to tako vneto iskali in skrbno pripravljali. Dolžnosti, ki jih ima stevardesa, so zelo velike in raznolike. V ta namen jim je potrebna posebna in tako rekoč vsestranska izobrazba. I-metj morajo izostren čut opazovanja in znanje psihologije. Da ne omenjamo hladnokrvnost, ki jo , mora sleherna stevardesa imeti v obilni meri Prav hladnokrvnost jim je vsekakor nadvse potrebna. Saj se pogosto dogaja, da se kak pot-
nik opije tako, da postane potem nadležen vsem drugim potnikom ter ga je treba znati u-krotiti. Ali pa so med potniki otroci, ki so nemirni in motijo druge. Tudi te mora znati stevardesa primerno pomiriti. Včasih so v letalu tudi starejše gospe, ki mislijo, da je stevardesa zato v letalu, da se ves čas poleta ukvarja samo z njimi. In se brž pritožijo pri upravi letalske družbe, ker se čutijo zapostavljene.
Nadvse nadležni so tudi moški, stalni potniki na določenih letalskih progah, ki z bolj ali manj prikritimi ponudbami nadlegujejo stevardese in jih niti pogoste zavrnitve, oziroma «košarice» ne spametujejo. Kajti, taki si sploh ne morejo misliti, da ne bi vsaka stevardesa, brž ko bi ji pomignil, pritekla k njemu in mu v vsem u stregla ter mu za to bila še nadvse hvaležna.
Seveda pa ni pravzaprav nič čudnega, če se mnogi potujoči moški tako močno zanimajo za ta dekleta. Ne smemo misliti, da jih očara samo njih privlačna zunanjost, njih umirjeno in skladno vedenje, temveč vsakogar prevzame zlasti njih velika duševna razgledanost, ob-
| širno znanje in vsestranska ver-ziranost.
To so namreč pogoji, ki so potrebni za sprejem v službo stevardese. Poleg lepe in prikupne zunanjosti mora dekle, ki bi rada postala stevardesa, imeti temeljito splošno izobrazbo in znanje več tujih jezikov. In to je tudi vzrok, da morajo uprave vseh letalskih prog nenehno iskati novih stevardes. Nobena namreč ne doseže visoke starosti v službi. Pa ne, da bi jih odpustili, temveč zato, ker gredo prej same proč, ker se povečini poročijo.
Za stevardese pa predstavljajo nevarnost poleg nadležnih potnikov nemalokrat tudi nasilni kolegi. Letalci so že tako domišljavi, ker so prepričani, da se jim nobena ženska ne more upreti. Morda je v tem tudi nekaj resnice. Toda za dekleta, ki so nenehno z njimi morda vendar le ni tako. Glede tega se pritožujeta tudi Ba-kerjeva in Jonesova.
Pri tako privlačnem poklicu kot je strežnica v letalu torej le ni vse tkko lepo in svetlo, kot bi si kdo mislil. SO tudi težave in senčne strani.
S. A.
Na sliki vidimo vsem zng.no filmsko igralko Julie Christie (Ie kdo ni videl filma dr. Zivago in se ni «zaljnhil» vanjo?), staro 25 let, ter 32-letnega VVarrena Beattyja, ki je tudi zelo znan po vlogi «Cly-deja» v filmu «Gangsters Story». Sedaj nastopat«, skupaj v filmu «Na sledi za Gregoryjem», ki ga snemajo v Milanu. Christie ho za svojo vlogo prejela kar pol milijarde lir. Pravijo, da se je silno zaljubila v VVarrena, ki d«, je baje zelo zapeljiv človek in je ranil doslej srca znanih igralk Natalic VVood, Leslie Caron in Faye Duna-way, katerim se te rane še niso zacelile. Kače, da ni šlo za platon sko ljubezen. Sedaj sta Christie m Beatty vedno skupaj »kuhana in pečena«. Videli bomo, ali bo iz te moke kaj kruha. Vsekakor pa lahko Boattyju zavidamo, ker vsaj po toplem pogledu lahko sodimo, d«, je Christie «ženska in pol«
MiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiirmHiiiiiimimiiimiB
LONDONČANI SE NOČEJO ODREČI SIMM NAČINU OllREVANJA STANOVANJ
Zaradi dima se pozimi megla v Londonu spremeni v znani in smrtonosni «smog»
Leta 1952 je zmes megle, dima in drugih strupenih hlapov urno-rila 4.000 ljudi - Še vedno je premalo zgradb s centralno kurjavo
Zima se počasi oglaša in se nam kaže v, raznih, oblikah. Močno opozorilo so padavine, močna vlaga in tudi megla, iz katere večkrat preži nevarnost posebno ob sedanjem prometu, ker človek je še vedno nemočen proti tej vremenski ujmi. Leta 1952 je prizadela huda megla Londonu ogromno škodo več kot nevihte in poplave, ki se večkrat ponavljajo. Pričela je megla v Londonu kot navadna londonska megla, taka kot jo vsakdo že davno pozna. Ob jutranjem svitu se je pojavila tako, da se še sonce ni več videlo in prižgane mestne svetilke so i-mele svetel meglen kolobar o-krog sebe. Vse hiše in palače so bile sanjavo obdane od goste megle, ki se je od ure do ure gostila. V četrtek 4. decembra 1952 se ni še nič vedelo, da bo ta poseben dogodek za Londončane, da bo ta megla, megla stoletja, ki bo
povzročila milijardno Škodo, ki bo ustavila in ohromila življenje milijonskega mesta in umorila 4000 Londončanov.
Naslednjega dne je bilo zavito mesto v vlažno in težko megleno odejo. Megla je bila gosta, da človek ni vedel, kam bi postavil nogo. Meščani niso več poznali ulic. Ljudje na cestnih hodnikih se' niso več videli, pričeli so kričati, da so se mogli izogibati, šoferji so hupali, tramvaj je trobil, pričenjala je panika po mestu. Megla je ostajala tako gosta, da bi jo dobesedno lahko rezal na rezine, kakor pravijo. Posebno nevarno jč bilo v središču mesta, kjer je bil hrup največji, čeprav so se avti pomikali tri kilometre na uro. Zaradi te počasne vožnje so se vozila kopičila in udarjala drugo ob drugo, tako da so šoferji začeli zapuščati vozila na križiščih in Od ure do ure je postajal promet težji in pro-
# $
TIHOTAPCI**««^
£ Ža-
metni policaji nis<? iVfdsh.več, kako rešiti zaostali in zagozdeni pronietni tir. Tudi na letališču sp ustavili promet. Ljudje so se posluževali podzemeljske železnice — dokler ni nastala taka gneča, da so morali tudi vlake prekiniti. Londončani so bili prisiljeni hoditi Po labirintu mestnih u-lic, saj so bilj navajeni hoditi Po mestu v temi izza časa vojne, ko so Nemci napadali London. Konec dneva je megla menjavala barvo. V jutranjih urah je bila umazano bela, ko pa so meščani prižgali v 'stanovanjih peči, najmanj en milijon, in so dimniki izkadili premogov dim, je megla dobila svetlorjavo barvo, pozneje temno in nazadnje črno. Megla je silila ljudem v nos, oči in grlo, postala je ostudna ta ko, da je vse prebivalstvo kašljalo. Povečini ni še tega vzelo resno, izvzeti so bili le vremenoslovci, ki niso predvidevali še očiščenja ozračja Megla se napravi, kadar se masa vlažnega zraka ohladi in se hlapi skondenzirajo v drobne kapljice, ki zadržujejo dim in saje. Takoj pa se megla razprši, ko nastopi tudi rahel zračni tok, vetrič ali pa se megla dvigne v mrzlejše zračne plasti.
Ta dan pa se ni predvidevalo zboljšanje vremena; nasprotno, zgornje toplejše’ zračne plasti so pritiskale na spodnjo ležeče meglo, ki se je vedno bolj gostila in se polnila s sajami in dimom. Prvi, ki so se pričeli plašiti, so bili naduš-ljivi, jetični bolniki in tisti, ki s0 bolehali na bronhijih. Pri teh bolnikih se je bolezen slabšala, ker so trpela pljuča in srce in mnogi med njimi so se zadušili. V teku tedna so bili vri zdravniki mobilizirani, bolnišnice so se od ure do tire polnile z novimi bolniki in meščani so pričeli umirati na veliko. Nastopile so hude ure za mesto. Po temnem mestu so se pojavili tatovi, ki so vdirali v trgovine, žeparji so čakali prilike, da koga izropajo. Policija je bila brez moči. Našli, so se tudi dobri ljudje, ki so pomagali pešcem in prometnim organom. Po uradih so bili uradniki v stalni službi, poslanci so ostali v parlamentu in so tudi tam prenočevali in se hranili, gasilci niso zapustili svojega delovnega mesta.
Megla pa je ostala nad mestom in se ni premaknila. V gledališču je bila predstava Verdijeve opere «Traviata». Vse prvo dejanje je šlo v redu. V teku drugega dejanja
Pa,ie„fnegJa,prhnila v gledališče, • da se je napolnilo in ljudje niso več videli na oder. Morali so zapustiti predstavo. Enako je bilo v kino dvoranah, le prve štiri vrste so nekaj videle, ostali pa ničesar.
Konec tedna je bila megla tako gosta, da je dopuščala dogled le 28 cm pred nosom. Ljudje so padali po cestah zadušeni. Mestni šum je potihnil, vse življenje in ves utrip mesta je prenehal. Slišal si le sirene avtov Rdečega križa, ki so tulile skozi meglo. Kopičili so se mrliči, ki so jih pogrebna podjetja nosila v mrtvaške veže.
Bilo je v ponedeljek, ko se je megla dvignila in prikazalo se je umazano mesto in u-mazana ostudna nesnaga. Vse je bilo črno od dima in saj. Celo blondinke so postale črne. Potrebnih je bilo mnogo tednov, da so mesto očistili, da je zadobilo normalno sliko.
Poprečno umre v Londonu na teden 2000 oseb. V času megle pa so umrle 4703 osebe, teden pozneje pa 3138. Po zdrav niških podatkih je megla zahtevala 4000 žrtev.
London je vedno imel svojo meglo, treba pa je preprečiti, da bele megle ne postanejo črne. Londonske tovarne ne povzročajo toliko saj, kolikor jih dimniki domačih peči in kaminov, kjer kurijo z bitumenskim premogom. Računajo, da je na 8 milijonov prebivalcev Londona 2 milijona kaminov. In iz teh prihaja dim in saje, ker bitumenski premog ni prikladen za tako kurjenje, saj povzroča veliko dima in da manj toplote.
Čudno je le, zakaj se Angleži ne ločijo od tega načina kurjenja. Angleži so ljudje tradicije, 800 let so kurili z bitumenskim premogom, ki je bil vsem dosegljiv in tako kurijo še danes kljub prepovedi oblasti. Stare kronike pišejo, da je bila tudi kraljica Elizabeta I. zelo proti uporabi te kurjave in je celo prepovedala s premogom kuriti v svojih a-partmajih.
V zimi 1879-80 je bilo nepretrgoma po štiri mesece črne megle in število mrtvih je naraslo na 10.000. Kljub tako velikemu številu smrtnih primerov prepoved ogrevanja s premogom ni prav nič zalegla. In danes? Mnogo novih modernih zgradb ima centralno kurjavo in ogrevanje z nafto, ampak je le večina prebivalstva, ki še vedno ljubi in je tesno priklenjena na svoj stari kamin, ki je skozi stoletja ogreval njih pradede.	M. P.
HORO
Veljaven od 24. novembra do 30. novembra 1968
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Z lepim obnašanjem boste dosegli v čustvenih zadevah mnogo več. Izogibajte se ljubosumnih nastopov in ohranite mir za vsako ceno. Na delu morate biti za sedaj potrpežljivi in ne smete siliti v ospredje. Zdravje bo naravnost izvrstno.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) z mirotn in vdanostjo v svojo u-sodo boste v čustvenih zadevah dosegli mnogo več kot z zaletavostjo. Obnašajte se moško in ne otročje. Na delu se boste morali braniti pred pretiranimi zahtevami, ki bodo tudi krivične. Na splošno boste zdravi.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Zdi se, da samo dogodki ščitijo ljubezenske zadeve. Neka oseba vam bo nekaj zanimivega zaupala, na kar Ji boste morali takoj in jasno odgovoriti. Na delu boste lahko povečali svojo dejavnost in izboljšali svoj položaj. Pazite na jetra.
RAK (od 22. 6. do /^T\ 22. 7.) Neke dobre (in v,-1udne os«be bo-I	J do posredovale, ta-
V	1 J ko da se boste po-
^ mirili in vas ne bodo več mučili dvomi glede neke osebe. Na delu boste rešili neko vprašanje, ki vas že dolgo tare. Neke sijajne zamisli ne boste mogli še uresničiti. Boriti se boste morali proti tesnobi.
_ LEV (od 23. 7. do f ~ 'S. 22. 8.) Prejeli boste j ^ — A neko zelo prijetno I novico, ki vam bo
V	J priskrbela srečne u-
-----x rice in nove upe.
čas je primeren za razne načrte. Morali boste dobro izkoristiti svoj sedanji optimizem, saj boste lahko gmotno napredovali. Na splošno boste zdravi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prejeli boste neki zelo koristen namig, tako da lahko popravite neugodni položaj. Ne smete se podrediti osebi, o kateri mislite, da jo ljubite. Na delu je bolje, da nekoliko počakate, da vsega ne pokvarite. Pojdite na sprehod, da okrepite mišice.
Tl
(BI
TEHTNICA (od 23.
do 23. 10.) V čustvenih zadevah izločite kesanje, ki vam mori duha. Glede bodočnosti v čustvenem življenju prosite za nasvet neko resno osebo. Na delu boste uvedli neke novosti, ki bodo dosegle velik u-speh. Muhasto razpoloženje bo škodilo zdravju.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. U.) Ljubljena oseba vam bo dala dokaz svoje ljubezni. Z dobrimi pobudami se bo vse
končalo tako, kakor si želite. Prejeli boste darilo. Na delu boste odkrili, da vam je neka oseba ženskega spola sovražna. Zdravje se bo izboljšalo.
STRELEC (od 22.
11.	do 21. 12.) Veseli boste zaradi neke novice, ki se tiče ljubljene osebe. Sprejmite nasvete
osebe, ki ji je zelo pri srcu vaša	blaginja. Na delu izberi-
te pot. ki vam jo narekuje vaša intuicija. Imeli boste lažje motnje na jetrih.
KOZOROG (od 22. /" N. 12. do 20. 1.) Zara-f _ k \ di malih laži in I	sumničenja bo pri-
V*	~>č/	šlo do spora. Sicer
-------' pa ne smete verjeti klepetu. Biti morate bolj velikodušni in bolj zaupati bližnjemu. Na delu bodite bolj pametni in pravični, le tako boste napredovali. Ne bodite preveč požrešni.
©
VODNAR (od 21 l do 19. 2 ) Ta teden boste veseli in polni upanja, čutili se boste tako evforično, kakor se že niste dolgo časa. Krenili boste na pravo pot za odstranitev vseh ovir na delu. Ne predajaj te pa se preveč optimizmu. Pri poročamo vam zmernost.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z zgrešenimi pobudami boste povzročili v ljubezenskih zadevah nesporazum. Bodite bolj previdni, nežni in popustljivi do osebe, ki jo imate radi. Na delu morate počakati in biti potrpežljivi. Preti vam nevarnost motenj v črevesju.
PFSSKRTŽnevnik
AVTOMOBILIZEM
Danes start avtomobilskega tekmovanja na maratonski progi London-Sydney
Tekmuje 100 posadk - Proga bo merila 16.823 km - Za zmagovalca 15 milijonov lir nagrade
LONDON, 23. — V angleški prestolnici se bo jutri ob 14. uri začela doslej najdaljša avtomobilska dirka na svetu, tekmovanje na maratonski progi London — Sydney. O tem tekmovanju smo pred dnevi že poročali, danes pa priobčujemo še nekatere druge podrobnosti.
Proga te gigantske dirke bo merila (brez vmesnih prevozov preko morja) skupno 16.823 km. Prvi del od I/jndona do Bombaya bo dolg 11.055 km, drugi del po avstralskih cestah pa 5.768 km.
Proga bo razdeljena na 31 etap, vendar bodo morali tekmovalci prevoziti v istem dnevu po več etap. Tekmovalnih dni bo namreč precej manj: 11. Od teh bodo 7 porabili za pot po Evropi in Aziji, o-stale 4 pa za vožnjo preko Avstralije.
Tekmovalci bodo predvidoma prispeli v Bombay 30. novembra, nato pa bodo imeli na razpolago dva tedna časa, da se z ladjami prepeljejo v Perth v Avstralijo, kjer bodo 14. decembra nadaljevali s tekmovanjem. Na cilj v Sydneyu bodo morali priti predvidoma 17. decembra ob 13.19, kar pa bo izredno težko, saj bodo morali vozači prevoziti ne le dolgo, ampak tudi izredno težko in nevarno progo, ki bo na vsakem kilometru poti skrivala vrsto pasti in zank.
Čeprav je proga točno določena je vendarle mogoče, da bodo na slabih azijskih cestah številni vozači zgrešili pot in zašli. Isto bi se lahko zgodilo v Avstraliji, kjer je večina poti (enako kot v Aziji) brez vsakih oznak in smerokazov. Na poti preko avstralske puščave se bodo udeleženci lahko orientirali o poteku proge le pri redkih farmah, ki leže po nekaj sto kilometrov narazen v tem skoraj ne-ob! videnem delu petega kontinenta.
Veliko težavo predstavlja ponekod tudi prehod državnih meja. V številnih azijskih državah so namreč mejni prehodi odprti le po nekaj ur dnevno in kdor bo zamudil pravi rok bo moral čakati naslednji dan. Na večini poti bo tudi oskrba z gorivom zelo težavna. Ponekod ga je v celih pokrajinah izredno težko dobiti ali pa ga sploh ni. Toda tudi če imajo v tem ali onem kraju črpalko, je običajno ta bencin izredno slab in deluje na motor škodljivo.
Nevarnost bo prežala na tekmovalce tudi zaradi številnih tovornjakov, ki zlasti v Turčiji in Afganistanu krožijo ponoči brez luči. V Avstraliji pa bodo avtomobilistom zastavljale pot tudi živali.
Tudi vozači sami bodo podvrženi izrednim naporom in to ne le zaradi dolžine proge. V kratkih razdobjih bodo morali skozi zelo različne klime. V Afganistanu se bodo morali tako povzpeti na 2.600 metrov visoko gorsko sedlo, kjer leži večni- sneg. 50 km kasneje pa bodo že prečkali puščavo Sarobi. kjer vlada neznosna vročina.
Jgsno je, da se je večina avtomobilskih hiš, ki nastopajo na tej maratonski dirki, pripravljala za ta podvig izredno skrbno in dolgo. Večinoma so te priprave trajale leto dni in tekmovalci teh tovarn so že v celoti prevozili progo, da bi jo preskusili. Najbolje so se pripravile na ta nastop tovarne Ford, BMC in Daf.
Nizozemska tovarna Daf je na primer svoje vozače poslala na pot že pred letom dni in so progo natančno proučili. Obe posadki te hiše bosta ves čas tekmovanja spremljala dva pomožna avtomobila z mehaniki in nadomestnimi deli. Ti avtomobili bodo med seboj povezani s posebno radijsko zvezo, s katero bodo lahko stopili v stik tudi z na poseben način iz-
delanim letalom DC 3, ki lahko pristane na izredno majhnem prostoru. V primeru potijsbe bo pripeljalo nadomestne dele, ki bi ju posadki obeh spremljevalnih avtov ne imeli s seboj.
Približno enako spremstvo bodo imele tudi ostale hiše, ki bodo sodelovale s svojimi «uradnimi» posadkami in to najbolje pove, kakšno važnost polagajo tovarne na ta nastop, ki bo služil kot izredno težka preizkušnja tud' za vozila.
To pa seveda tudi pove, kako naporno bo tekmovanje šele za tiste zasebnike, ki si takega spremstva ne morejo privoščiti. Edina Italijana — Baghetti in Bassi — ki nastopata na tej dirki (z avtom Lancia Fulvia Rallye 1300) sta si lahko privoščila le to, da sta z letalom poslala v Bombay nekaj nadomestnih delov, tako, da bosta lahko spravila v tem indijskem mestu svoje vozilo v red, pred naskokom na avstralske puščave. Zato sta pred odhodom tudi izjavila, da bi bil zanju že velik uspeh, če bi sploh prišla na cilj (in bi jima s tem vsaj_ delno povrnili izredno visoke stroške u-deležbe), če bi se pa uvrstila med prvih trideset, potem bi že presegla svoja pričakovanja.
Nastop na tej dirki za zasebnika
—	kar se tiče finančne obremenitve
—	ni lahka stvar. Že prijavnina je izredno visoka, saj znaša 800.000 lir. Tekmovalci pa morajo iz svojega žepa nato plačati gorivo, hrano, bivanje, popravila, prevoze z ladjo itd.
Seveda pa za tako veliko dirko tudi nagrade ne bodo majhne. Zmagovalec bo prejel 15 milijonov lir, drugouvrščeni štiri milijone in pol, tretji tri milijone in nato ostali vedno manj.
Tako lahko rečemo, da je treba premagati za nastop in uspeh na tej dirki tri težave. Prvo že zaradi visoke prijavnine in potnih stroškov. Drugo zaradi velikih težav na poti. In tretjo, ki bo bitka s časom. Na cilj bo pač treba priti v točno določenem času, sicer bodo padali penah. Priti točno pa pomeni, da ne smejo tekmovalci po enajstih dneh vožnje in skoraj 17 tisoč km prevožene poti privoziti na cilj na War-vvick Farm pri Sydneyu niti sekundo prezgodaj in niti sekundo pre-kasno. Zelo verjetno pa je, da na tej maratonski vožnji zamud tekmovalcev na cilju ne bodo merili ne s sekundami ne z minutami in niti z urami, ampak skoraj gotovo tudi z dnevi. Razen štoparice bodo torej sodniki skoraj gotovo potrebo vali tudi — koledar.
Proga te dirke bo naslednja (v prvem stolpcu številk so dolžine posameznih etap v drugem pa predpisana poprečna hitrost za dotično etapo).
	24. novembra	km	kmh
1	London-Calais	202	
2.	Calais-Pariz 25. novembra	290	63,900
3.	Pariz-Turln	780	58,500
4.	Turin-Beograd 26. novembra	1.200	56,600
5.	Beograd-Carigrad 27. novembra	950	60,900
6.	Carigrad-Sivas	875	70,400
7.	Sivas-Erzincan	291	105,800
8.	Erzincan-Teheran 28. novembra	1.440	65,300
9.	Teheran-Kabul 29. novembra	2.368	100,500
10.	Kabul-Sarobl 30. novembra	59	59,000
11.	Sarobi-Delhi	1.202	67,000
12.	Delhi-Bomfoay	1.398	61,100
Dva tedna počitka za	prevoz po	
morju v Avstralijo.		
14. decembra		
13. Perth-Jouanm-i	576	82,300
14. Jouanmi-Marvel L.	399	98,500
15. decembra		
15. Marvel L.-Lake King 198		99,000
16. Lake King-Ceduna 1.442		96,900
17. Ceduna-Quorn	508	80,600
16. decembra		
18. Quorn-		
Moralana Creeck	104	81,000
19. Moralana Creeck-		
Brachina	145	96,600
20. Braohina-Mingary	287	68,800
2i. Mingary-Menindee	195	88,600
22. Menindee-Gunbar	402	75,800
23. Gunbar-Edi	423	95,400
24. Edi-Brookiside	104	104,000
25. Brookside-Omeo	153	79,600
17. decembra		
26. Omeo-Murrindal	164	78,100
27. Murrindal-Ingebyra	124	81,700
28. Ingebyra-NU'meralla	117	79,100
29. Numeralla-		
Hindmarsh St.	56	80,000
30. Hindmarsh-		
Nowra Road Junction 210		105,000
31. Road-Warwick		
Farm (Sydney)	161	46,000
RUCBY
Jugoslovanska državna reprezentanca v rugbyju se bo letos prvič udeležila mednarodnega tekmovanja za pokal narodov. Nastopala bo v skupini z Italijo in Bolgarijo. Jugoslovani se bodo v prvem srečanju tega tekmovanja pomerili z Italijo 29. decembra v San Dona di Piave.
Znani madžarski nogometni reprezentant Varga je obvestil madžarsko nogometno zvezo, da se ne namerava več vrniti v svojo domovino. Trenutno se nahaja v Z. Nemčiji. Madžarska nogometna zveza ga je suspendirala za dve leti.
Varga je zapustil madžarsko nogometno reprezentanco med mehiškimi olimpijskimi igrami.
mmnm
SAO PAULO, 23. - Italijan Roberto Sorlini je z naskokom zmagal v osmi etapi kolesarske dirke Sao Paula za amaterje Piracununga-Pi-racicaba (145,200 km). Sorlini vodi tudi v splošni lestvici pred Portugalcema Agostinhom in Mirando, Francozom Guttijem in Italijanom Marzollijem.
VA TIR POLO
Budimpešta, 23. — V prvem dnevu turnirja v vaterpolu prve izločilne skupine za pokal prvakov so zabeležili naslednje izide:
Dinamo (Bukarešta) — Arcionia (Ščečin) 14:3.
Akademik (Sofija) — Rdeča zvezda (Košiče) 8:6.
Dinamo (Bukarešta) — Akademik (Sofija) 9:6.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiimii
NOUOMUT DANES
ALJ
A SKUPINA
C
(II. kolo)
ALESSANDRIA - PIACENZA Levrero
BIELLESE - PRO PATRIA Boscolo
CREMONESE - VERBANIA Lattanzi
LEGNANO-SAVONA Lenardon
MA.CO.BI. ASTI - MONFALCONE Alberti.
MARZOTTO - UDINESE Serafino
NOV ARA - TREVIGLIESE Crista
RAP. RUENTES - SOTTOMARINA Ferrari
TRIESTINA TREVISO Sgherri
VENEZIA - SOLBIATESE Bravi
B
m m
(8. kolo)
CATANZARO - MODENA Bianchi
CESENA - BARI Barbaresco
FOGGIA - GENOA Francescon
LAZIO - SPAL Branzoni
LECCO - CATANIA Lattanzi
LIVORNO - PADOVA Vacchini
MONZA - MANTOVA Bigi
REGGIANA - BRESCIA Gussoni
REGGINA - COMO Possagno
TERNANA- PERUGIA Michelotti
S
(8. kolo)
BOLOGNA - MILAN Picasso
CAGLIARI - TORINO Toselli
INTER - FIORENTINA Gonella
JUVENTUS - PIŠA De Robbio
L. VICENZA - NAPOLI Torelli
PALERMO - VARESE Bemardis
SAMPDORIA - ATALANTA De Marchi
VERONA - ROMA Motta
DOMAČI ŠPORT
D A IN E S
Nedelja, 24. 11. 1968
NOGOMET
2.	amaterska liga
14.30	v Standrežu
Juventina — Rosandra * * *
3.	amaterska liga
16.30	v Trstu, Ul. Flavia
Primorec — Vesna
* • •
08.15 v Nabrežini
Primorje — Uoop * * *
10.30	v Nabrežini
Libertas Prosek — Union
* * *
08.00	v Trstu, S. Sergij
Breg — Don Bosco * * *
Mladinsko prvenstvo
10.00	v Moraru
S. Lorenzo — Juventina * • *
10.00	v Miljah Breg — Fortitudo
* » *
12.30	v Nabrežini
Aurisina — Gaja * * *
Naraščajniško prvenstvo 9.45 v S. Sergiu S, Sergio — Union
KOŠARKA
Moška promocijska liga
15.30	v Trstu, Ul. della Valle
Bor — CUS
• * *
Naraščajniška liga
11.00	v Skednju Servolana — Bor
NAMIZNI TENIS
Moška B liga
14.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — US Recoaro Bočen
OUMPIADA
BARCELONA, 23. — Barcelona bo predložila kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger 1976. leta. To je danes javil na tiskovni konferenci župan španskega mesta Jose Maria De Porcioles.
OBVESTILA
Košarkarski odsek Športnega združenja Bor obvešča vse mladince, ki se zanimajo za košarko in bi se radi udejstvovali v miniba-sketu, da so treningi vsak teden ob torkih ob 16.30 na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu.
* * *
Športno društvo Breg obvešča vse svoje člane, da ima tudi letos na razpolago abonmaje za predstave Slovenskega gledališča v Trstu. Interesenti jih lahko dobijo na društvenem sedežu in pri vaških zastopnikih. * * •
Namiznoteniški odsek SZ Bor sporoča, da bodo redni treningi igralcev ob torkih in petkih ob 20. uri, v Trstu na stadionu «Prvi maj».
AVTOPROMET GORICA
NOVA GORICA TEL 21443
priporoča cimovanje na LOKVAH
dnevno oDratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Tei. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe.
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program
In gostilna »Pri hrastu gostilna «lvezda>’
telefon 21-239
ARETTA
ULTRA THIN
med elegantnimi in preciznimi urami je naicenejša znamka
Generalno zastopstvo « L A CLESSIDRA>
Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT rrodaia na veliko in drobno
rvD/iPT Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah!
ISA r UK / Izraden popust — Garancija —
SUPERMARKET
KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJ SKEGA VELURJA TER NAPA USNJA
NOVI ŠPORTNI IN KLASIČNI KROJI Bogata izbira ženskih kostimov, plaščev in jopičev ter moških suknjičev in klobukov
MODNE
NOVOSTI
•	USNJENA KONFEKCIJA, PODLOŽENA S KRZNOM
•	KRZNENI PLAŠČI IN BOVICE (nerc, kuna, dihur)
H0TEI, Sl,ON UliBI.JilIVIA
TITOVA UL. 10 - TEL. OD 206 tl DO 20645
n
HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM « PRIZNANA MEDNARODNA KUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • BISTRO’ Z DELIKATESO, EKSPRESOM, SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO • KLUBSKI PROSTORI IN BANKETNA DVORANA • APERITIVNI BAR
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno potniškimi ladjami: redno Unijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno Unijo z zahodno Afriko tei nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.0UU ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
.SPLOŠNA PLOVBA« Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Teleri:	341 23:	141-22 Plovba
Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-47« do 73-477
Hotel «PARK» Rovinj
Lel. »1122
Moderen gostinski objekt v borovem gozdičku ob morju. Odprt vse leto. 390 ležišč. Večina sob ima balkon s pogledom na morje. Vse sobe s tušem in WC. Centralno gretje. Internacionalna kuhinja pripravna za vse specialitete. Minigolf in vsi drugi športni objekti. Športnim ekipam, ki želijo pri nas trenirati, dajemo penzijon po ugodni ceni.
SUPER MARKET
v
SEŽANI
Najkvalitetnejše prehramnene potrebščine ■ Tobačne izdelke ■ Teksti) in konfekcijo Obutev Galanterijo in igrače Kozmetiko Izdelke domače obrti.
PRESKRBA SEŽANA priporoča nakup tudi v svojih bogato založenih trgovinah na Kozini, v Divači. Lokvi. Senožečah. IJu tovljah, Komnu in Brestovici.
ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA NUDI 107. POPUST PRI PLAČANJU V TUJI VALUTI.
GOSTILNA
NA KLANCU
»
Seča (Portorož) št. 81, telefon 73588 — ob glavni cesti proti Pulju
VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE • KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA
Hoiei«Grad Mokrice«
ob avto cest. Ljubljana - Zagreb
32 kontortnih sob-restavracija - Angleški park - Gostom na v,»ljo jahalni konji -dvovpregu s kočijo - Dnevno glasba s plesom.
Oglašujte
v PRIMORSKEM DNEVNIKU
Q Hasan Seidbejli	13.
TELEFONISTKA
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Ko bi bil Zakir tu, se Mehriban ne bi upala zlagati. Toda po telefonu je bilo laže :
«Saj sploh nisem prišla.«
Zakaj je odgovorila tako? Ali je hotela, da hi se imel za krivega! Ali preprosto iz samoljubja? Vsekakor je bila to nova črta v njenem značaju.
«Po službi vas bom čakal.«
«Ni treba. Ne čakajte.«
«Zakaj ?»
«Trenutek! Tretja. Dajem vam garaže Tretja.«
«Prišel bom, če vam je prav ali ne!« je vztrajal.
Mehriban je iz previdnosti odgovorila čisto tiho:
«Ne, nikar. Tretja. Zasedeno. Danes je že prepozno. Tretja.«
«Vsaj za deset minut ali četrt ure!« V njegovem glasu Je bila vztrajna prošnja.
In spet je komaj dahnila.
«Ne, nikar. Prepozno je. Motite me pri delu,« zadnje besede je dejala z glasom, s kakršnim govorijo po navadi i otrokom
«Kako ste neizprosni!« se je razjezil Zakir.
Mehriban se je nasmehnila, celo zamižala je od sreče.
«Zakaj mi ne odgovorite?«
«Koga? Imate pogovor. Tretja.«
Zakir, ki ni bil navajen, da ga je kdo zavrnil, je do-
končno vzrojil:
«Je to milo za drago za zadnjič ali kaj?«
((Tretja, Se ne oglasi. Tretja. Imate pogovor! Tretja!«
«Zakaj ne odgovorite? Vsaj kaj mi povejte!«
Mehriban je bila v sedmih nebesih.
Tretja... Tretja... Tretja...
«Ce je tako, bom vzel taksi in se pripeljal tja!« je zagrozil.
«Ne, ne, ne smete! Slišite, ne smete! Jutri imam nočno, pa se bova pogovorila! Obljubite mi, da ne boste prišli.«
Zakir je slabe volje zagodrnjal:
«Prav...»
Oči so se ji zasvetile od hvaležnosti:
«Lahko noč!«
Poklicala je Džamilo in jo prosila, če jo zamenja, sama pa se je udobno usedla na divan, odpela novo broško, metuljčka, in jo začela navdušeno ogledovati. Kako so se dekleta razveselila, da je zdaj redno nameščena! Da, življenje je vseeno lepo in dobrih ljudi je na svetu več kot slabih! Tu, v službi, je doživela hude trenutke, zato pa tudi precej lepih ur. In te prve drobce sreče je iztrgala življenju z lastnim delom, nove prijateljice so ji veliko pomagale! Vsi nocojšnji dogodki — čestitke in darilo, pogovor z Zakirom, vse to je dalo Mehriban toliko moči in zaupanja vase, da se je spremenil celo izraz njenega obraza. Ko bi jo bil zdaj kdo pogledal, bi opazil, da je žalost in nemir v njenih očeh zamenjala vesela razigranost, kot da bi našla tisti zaklad, ki ga je že od zdavnaj iskala in ki ga skriva zdaj pred nepoklicanimi očmi v strahu, da ji ga ne bi kdo vzel. Da, Mehriban je postala popolnoma samostojna: ima svoj dom in delo In tudi njeno življenje je dobilo zdaj nov smisel!
Kako je prosil, zahteval In se jezil! Jutri bo najbrž spet telefoniral in Mehriban bo nalašč dolgo govorila z njim, da bi podaljšala minute veselega nemira.
Tako je tudi bilo. Med nočno službo jo je Zakir spet poklical. Zato ker je bilo delo ponoči manj naporno in se
mu je Mehriban počasi že privajala, sta se lahko pogovarjala bolj mirno in manj v zadregi. Mehriban je pomirilo tudi to, da je sedela na kraju, na eni strani ni imele sosede, poleg tega pa je tudi vedela, da se zaradi slušalk skoraj ne da poslušati pogovorov. Hitro je odgovarjala na pozive in čakala, kaj ji bo Zakir povedal. Danes je slišala njegov glas zelo jasno:
«Vas ne motim?«
«Ne... Zdajle je malo pogovorov. Trenutek! Tretja. Dajem vam drugo halo. Tretja...«
«Mehriban...»
«Ja?»
«Se spominjate, kaj ste mi rekli včeraj ob koncu?«
«Rekla sem: Lahko noč!«
«Toda vso noč nisem mogel zaspati.«
«Zakaj?»
«Ne vem.»
«Odkod telefonirate?«
«Od doma.«
«Ste sami?«
«Sam... Ne bojte se, nikogar ni zraven... Oče dela v svoj; sobi... Samo jaz... in vi.»
«Mene ni tam.«
«Torej ne čutiva oba enako.«
Mehriban ni vedela, kaj naj odgovori. Zakir je zaključil misel.
«Prvo ali drugo: ali ste vi tukaj, z mano, ali pa sem jaz tam, z vami.«
«Tu, poleg mene, so samo naša dekleta.«
«Toda za hip si zamislite, da ni nikogar poleg vas.«
Na plošči so se prižigali signali. Mehriban je hitro odgovarjala :
«Tretja. Pristanišče? Pogovor. Tretja. Dajem vam raz-delilnico. Laboratorij? Pogovor. Tretja... Tretja...«
Lučke so postale redkejše, zato je spet nagovorila Zakira.
«Ali slišite, kje vse sem? Zdaj v pristanišču, zdaj v obratih, v laboratoriju, v razdelilnici.«
«Zdi se mi, da mi še niste povsem odpustili,« je rekel. «Ne, počakajte, povejte mi! Ne bi rad, da bi slabo mislili o meni. Ko bi vedeli, kako moramo delati pri nas, se ne bi jezili name. Počakajte in povejte mi, kaj vse se vam je nabralo na srcu. Kaj sem že mislil reči? Da. Stvar je v tem, da je pri nas včasih tako, da ne moreš zdržati in se ».kričiš na nekoga. Toda še nikoli se nisem opravičil, vi ste prvi.«
«Ce se niste imeli navade opravičevati, zakaj ste se potem meni opravičili?«
«Tudi sam sem precej premišljeval o tem. Ne vem, v vas je nekaj, kar... Zakaj gledate zmeraj tako žalostno? Kot bi vas	nekdo enkrat samkrat	in	za zmeraj	prestrašil? Ne,
počakajte, povedal vam bom, kaj mislim o vas. Zdi se mi, da ste iz dobre družine in da živite udobno. Zakaj ste potem šli	za telefonistko? Saj	imate vendar	majhno plačo.
Zakaj niste šli študirat? Toda ne, zdi se mi, da nisem zadel. Vi imate nad sabo neko skrivnost, ki vas muči. če vam lahko s čim pomagam, bom storil vse, kar morem. Povejte odkrito, nikar se ne sramujte.« Zakir se je hitro razgrel in se brž odločil.	Iskreno je mislil vse,	kar	je zdajle	pravil: «Če se
vam je	pripetilo kaj hudega, bom	storil vse	samo da vam
bo laže!«
Mehriban se je zdelo, da spet vidi čudovite sanje, in želela si je samo eno: da se nikoli ne bi prebudila. Nič ni mogla reči, zato je molčala.
«Zakaj molčite, Mehriban?«
«Vas poslušam.«
((Povejte mi že kaj!«
«Kaj naj vam povem?«
((Povejte mi, kaj vas muči! Kaj vam leži na duši?«
(Nadaljevanje, sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 lir SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska
Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice i so lir — Mali oglasi 40 Hr beseda — Ogi	ko in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletk Pubblicitš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst