Stev. 358.
V Trstu, v ponedeljek 27. decembra 1915.
Letnik XL
iz aja vsik dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
L'rednifivc l'lici Sv. Frančisk« Asiikcga it 20, L nad str. - Vsi ćop si naj »c pošiljajo nredniltvu llata. Nefrankirana pis-a se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Iz- >tei] in odgovorni urednik Štefan Godina. Lasin;k kon»or*ij I » .Edinost*. - Tisk tiskarne .Edinosti', vpisa« ^ttJ
cacicriini porcavom v Trsta, ulica Sv. Fran£;§ka Aslskega m. Telefon uredništva in aprave Ste v. 11-57.
Naročnina znala: Za celo teto .
Za po i leti . . . .......
ta trt neteče..........
ca nedeljsko izdajo xa celo leto trn pol leta..........
K 24 — . 12--. 6-. 5.20 . 2.60
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 9 riozifcrr. zastarele številke po 10 vinarje*.
Oglasi se računaj na milimetre v "Irokosrt ene kofonei
Cehe: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vira.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih a-
^vodov...... . ......mm po 20
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 2tJl—
vsaka nadaljna vrsta........ ...	i—
Mili oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj p* tO vfrmje*
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinost:-. Nsrofcnfn* ta reklamacije se poSilJjJo upravi lista. PUhtje ss »zkhveno 1» upravi .Edinosti'. — Plafa in toži se v Trstx
Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv Frun'tfVe AsAesa IL 2a — Pottnohranllni&il račun 5t 341.652
PMM nojnouejilh dožotlKov.
Italijanska fronta. — Topovski boi i pri tolminskem predmostju. Napadi na severno pobočje Al ti ss ima in doberdobsko planoto odbiti.
Balkansko bojišče. — Položaj v splošnem neizpremenjen.
Rusko bojišče. — Poizvedovalne akcije Rusov v Poljesju in v vzhodni Galiciji odbite. Uspešne akcije nemških patrulj v o-koiici Dvinska.
Zapadno bojišče. — V splošnem nobenih posebnih dogodkov.
Turška bojišča. — Obkoljevalne operacije Turkov pri Kutelamari. V Dardane-lali topovski boji in spopadi z vojnimi ladjami. Turški plen pri Anaforti m Ari Burnu znaša 12 tonov.
Razno. — Sazonov o splošnem političnem položaju. Bivši ruski dunajski veleposlanik Šebeko v avdijenci pri rumun-skem kralju Inspekcijsko potovanje generala Casteinaua v Solun in njegova av-dijenca pri grškem kralju.__
I rtfcilaliiartta \m
DUNAJ. 25. (KorJ Uradno se razglaša: 25 decembra 1915. opoldne.
italijansko bojišče. — Sovražni topo\ skl o^enj proti posameznim mestom tolminskega pretimostja je trajal čez dan. Na severnem p*jbočiu Altissima je bil za-vmien nanad Italijanske stotnije. Na ostalih odsekih fronte je potekel včerajšnji dan
mirno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
DUNAJ. 26. (Kor.) Uradno sc objavlja: 26. decembra 1915, opoldne.
Približevalni poizkusi proti južnemu de-In doberdobske planote so bili z lahkoto
odbit L	x u
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
Poročilo Cadorne.
DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 24. decembra: Na višinah zapadno Gorice je skusal sovražnik v prvih jutranjih urah 23. decembra napasti naše oddelke v frontnem odseku Grabenberga. Ker je posegla vmes artiljerija in so bila takoj pritegnjena oja-čenja. ie bil napad zavrnjen. Na kraški planoti so se na desnem krilu naših postojank skušali sovražni oddelki po živahnem ognju iz pušk in metanju bomb in u-porabivši svetilne rakete, približati na-5im strelskim jarkom vzhodno Selc. Pod našim sigurnim ognjem so se umeknih v neredu.
Italijansko vojno posojilo.
RIM, 24. (KoO Prospekt vojnega posolila se'razglaša uradno. Emisija obstoji v obligacijah, ki so plačljive tekom 25 let po nominalni vrednosti in se ne morejo konvertirati ali odkupiti pred 10 leti. emisijska cena ie 97.50. obrestna mera 5%. Podpisovalni rok je od 10. januarja do 10. februarja 1916. Podpisani zneski se podeljujejo neprikrajšani. V plačilo se sprejemajo tudi navadne zakladnice.
MMM bojltie.
DUNAJ. 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. decembra 1915, opoldne.
J u g o v z ho d n o bojišče. — Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 25. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. decemb. 1915.
Balkansko b o j i š č e. — Nič novega.	Vrhovno armadno vodstvo.
DUNAJ. 26. (Kor.) Uradno se obiavlia: 26. decembra 1915. opoldne.
Položaj je neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 26. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. decemb. 1915.
Položaj je v splošnem neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Črnogorski poroči o.
ŽENEVA, 25. (Kor.) Uradno črnogorsko poročilo 24. decembra: V smeri proti Ro-žaju in Beranam smo odbili napad proti Tujku (vrh okoli 15 km vzhodno Beran) in smo zadali sovražniku velike izgube. V smeri proti Biočain smo pognali sovražnika nazaj do vasi I vanje (okoli 18 km severno Beran).
LUGA NO, 24. (Kor.) Crnogorski generalni štab poroča v uradni brzojavki s Cetinja 20. t. m.: Sovražnik je 10. t. m. opetovano zaman napadel naše postojanke pri vasi Lipovak (na zemljevidu ne-najdljiva vas). Pri tem smo ujeli nekaj mož ter smo uplenili eno strojno puško. V smeri Berane-Rožaj smo prešli v ofenzivo ter smo sovražnika potolkli na vsej tej fronti. Sovražnik se ie pri Rožaiu u-meknil. Pri zasledovanju smo ujeli nekaj vojakov.
General Castelnau v SohiiMi in Atenah.
SOLUN, 25. (Kor.) General Castelnau je končal svoje nadzorovalno potovanje in se je podal po številnih razgovorih z generalom SarraiJom in poveljnikom angleških čet v Atene, kier je bil sprejet od kralja.
BERN, 26. (Kor.) Kakor poroča »Echo de Pariš«, se je general Castelnau vrnil iz Aten v Pariz.
Ru-Ko bojišče.
PtlDl
I fc K
CREŠN1CE.
fltL i.au. — IrtKcotkj spisal X&vicr a« Moutepin
Ostalo vem. — jo je prekinil Mauri-
ce.
Potem veste toliko kot jaz.
—	Ne. kajti ne vem ničesar gotovega o stvareh, ki so se godile, preden se je osvestila Leontina in ko je bila brez varstva prepuščena vašemu sokrivcu.
—- Zgodilo se ni prav čisto nič.
—	To je neverjetno.
—	Ponavljam, da jo je oni gospod sazrio prijel za roko in zbudila se je takoj.
- Torej ni bil izvršen nanjo atentat in tudi aai bil poizkušen?
—	Povem vam. da se je oni častiti gospod iloicknil saino njenih prstov in ničesar drugega.
-—Ali pa jc to tudi res?
--%veti Bog v nebesih, prisežen varn, fcfriikorkrat hočete in glavo položim pod frckiro. če sem v zlagala tudi le eno saino besedico, Sicer pa vprašajte Leomiuo in
DUNAJ, 25. (Kot.) Uradno se razglaša:
25.	decembra 1915, opoldne.
Rusko bojišče. — Sovražne sile, ki so se po včeraj odbitem napadnem poizkusu vkopale blizu pred našimi postojankami vzhodno Raranč, smo ponoči nenadoma napadli in jih pregnali. Dve strojni puški ste ostali v naših rokah. Drugače nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
BEROLIN, 25. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. decemb. 1915.
Vzhodno bojišče.— Na različnih mestih fronte so se vršili spopadi med patruljami. Ruski poizvedovalni oddelki, ki so poizkušali vdreti v naše črte, so bili zavrnjeni.
Vrhovno armadno vodstvo.
DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se objavlja:
26.	decembra 1915, opoldne.
V močvirnem ozemlju Poljesja so bili na več mestih vrženi močni sovražni poizvedovalni oddelki. Sicer nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN. 26. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. decemb. 1915.
Akcije nemških patrulj v ozemlju Dvinska so bile uspešne. Močnejši ruski poizvedovalni oddelki so bili odbiti severoza-padno Cartorijska in pri Berestjanih (jugovzhodno Kolkega).
Vrhovno armadno vodstvo. Car na fronti
CARSKO !E SELO, 25. (Kor.) Car se je podal na fronto.	__
Rusko dnn.
PETROGRAD, 24. (Petrograjska brzojavna agencija). Proračunski odsek dume je imel sejo, v kateri je imel minister zunanjih stvari Sazonov več kot enouren govor, v katerem je napovedal, da je pooblaščen. da poda v plenarni seji dume izjave o splošnem političnem položaju.
Minister je ugotovil, da so odnaša* napram Grški zaradi utrjevanja Soluna po zaveznikih popolnoma določeni. V bodoče da mora Rusija napram Perziji zavzemati trdno stališče. Na vprašanje posl. Mi-Ijukovega o govorici glede pogajanja v svrho miru je izjavil Sazonov odločno, da je ta govorica neosnovana in nesmiselna. Minister je potrdil ponovno, da ima carska vlada neomajni namen, da se bo vo-jevala do zmagovitega konca. Odsek }e , sprejel nato po poslancu Šingarevem predlagano resolucijo, v kateri se izjavlja z največjim povdarkom, da Rusija noče miru. dokler ni Nemčija poražena. Odsek je nato sprejel tudi resolucijo posl. Milju-k- vega. ki označa za potrebno, da se posveča več pozornosti perzijski fronti z o-ziroin na posebno važnost, ki jo ima azijsko bojišče zaradi najnovejših balkanskih dogodkov. Končno je izrekel odsek željo, naj minister zunanjih stvari, ne glede na vojaška podjetja, neposredno ukrene vse. da se utrdi ruski vpliv v Perziji.
Z zoprnem feollfto.
BEROLIN, 25. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. decemb. 1915.
Zapadno bojišče. — Vzhodno La Ba^see so uspešne razstrelbe naših čet razdejale sovražne, proti našim postojankam porinjene mine. Drugače se nI dogodilo nič pomembnega.
Vrhovno armadno vodstvo.
BEROLIN, 26. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. decemb. 1915.
Vsled stalnega deževja je bilo bojno delovanje na večjem delu fronte le neznatno, živahnejše v okolici severno Alberta, na posameznih mestih v Šampanji in v Vo-gezlh severno Sennheima.
Vrhovno armadno vodstvo.
Skupne dosedanje angleške izgube.
LONDON, 25. (Kor.) Uradno se poroča: Angleške izgube na vseh bojiščih do 0. decembra znašajo: na moštvu 119.923 mrtvili, 238.758 ranjenih in 69.546 pogrešanih; na častnikih 7.567 mrtvih, 13.365 ranjenih in 2.149 pogrešanih.
Armadno povelje angleškega krai«a.
LONDON, 25. (Kor.) Kralj je izdal na božično jutro dnevno povelje na armado in brodovje, v katerem izreka obema zahvalo in zaupanje za bodočnost. Končno pravi kralj: Zopet Je minilo leto, kakor je pričelo težavno, s prelivanjem krvi in tr-plenjem. Vendar pa ga veseli, da ve, da se namen, po katerem stremite armada in brodovje, vedno bolj približujeta.
Francoska zbornica.
PARiZ, 25. (Kor.) Zbornica je končala razprave o težkočah pri preskrbovanju premoga." Pri ministrstvu za javna dela se ustanovi centaini urad za razdelitev kurilnega materijala, da se preskrbi industrija in gospodarstva s premogom. Ta centralni urad ima pravico, da zapleni premog pri rudokopih in v uvoznih pristaniščih. Dalje je bil sklenjen popust davka za premog za domačo uporabo in ureditev uvoza.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 24. (Ag. Tel. MUL) Glavni stan javlja: Dardanelska fronta: Od časa do časa prenehajoč pehotni, topovski In bombni ogenj z obeh strani. Naša artiljerija je utišala tri sovražne baterije, je dosegla dobre učinke proti sovražnim četam, ki so se bavile z utrjevalnimi deli, in je razdejala del sovražnih strelskih jarkov. 22. L m. se je približala torpedov-ka ofcali pri Ari Burnu, ie izstrelila brez učinka neka! krogelj In se je umeknila nato. Nekaj naših baterij v morski ožini je včeraj z učinkom obstreljevalo izkrce-vališča v Teke Burnu in pri Seddil Bahru se v bližini nahajajoče barake in šafcpe ter je tako preprečilo transport čet. Se-
pove vam stvar ravno tako kot jaz, in videl boste, da sem govorila resnico.
To govoreč, je Brankadorka zopet zadobila svojo odločnost, kajti videla je, da jc sedaj zavarovana proti vsaki nevarnosti in da je bila mena zadnja trditev velika tolažba za srce in dušo mladega u-metnika.
Maurice je pomišljal nekaj časa, potem pa je dejal zopet:
—	Ne ovadim vas, toda samo pod enim pogojem ne ....
-- Sprejemam ga že naprej.
—	Da mi daste še neko pojasnilo.
—	Kakšno?
—	Vedeti moram ime in naslov onega nesramneža.
—	Katerega nesramneža?
Onega, ki vas ie plačal, da bi mu pribavila Leontino.
—	Njegovo ime?
—	Da.
—	Zahtevate nekaj nemogočega.
—	Zakaj?
—	Ker lahko pokličem za pričo vse nebeške svetnike, da tega imena ne vem.
—	Pojdite, pojdite; to je nemogoče.
—	la vendar jc tako.
—	Prej ste mi pa povedala sama. da žc dolgo časa poznate tega človeka.
—	Seveda.
—	No, in?
—	Poznam ga pač. nikakor pa ne vem, kako se imenuje. Zamislite se samo v moj položaj. Preuuliovit ste, da ire-bh megel pojmiti popolnoma, da vsi ti imenitni gospodje, ki me počaščajo s svojim zaupanjem, prihajajo k meni skrivaj in mi ne razkrivajo svojih imen in naslovov, in da sem jaz, kar pač tudi veste, tako skromna, da ne povprašujem po onem, kar se mi ne pove. Ker pa želite in samo da u-strežem vam, bom iJoizvedovala in povpraševala, in kakor hitro kaj izvem, vam sporočim. Povejte, ali ste zadovoljili, da storim tako?
—	Ne, — je odgovoril Maurice in se obrnil k vratom; — nisem zadovoljen.
—	Kako ne?
—	V prihodnje nočem imeti ničesar več opraviti z vami. Odgovorila ste na moja vprašanja in ste storila prav; toda videl bom šele, ali ste mi iiovedala resnico. Ce mi je niste, potem gotovo nemudoma izvršim svojo grožnjo in vas ovadi.sodišču.
dem barak }e bilo razdejanih In dve nakrcani šalupi potopljeni Število pri Anafortl in Ari Burnu sovražniku vzetih topov se je zvišalo na deset, osem velikokalibrskih in dva potiska topa. Postaja za brežični brzojav je tudi v naših rokah. 21. t. m. smo spravili vse, kar se da porabiti, s številnih ladij, ki so zadele na suho in smo jih razdejali nato. Z ostalih front se ne da poročati nič.
CARIGRAD, 25. (Kor.) Z glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Obko-Ijevalno gibanje okoli sovražnih čet, stisnjenih pri Kutelamari. se nadaljuje z uspe-hom od vseh strani. Obstreljevanje sovražnih postojank in zalog pri Kutelamari po naši artiljeriji izkazuje dobre uspehe. Kavka&ka fronta: Razven slabega topovskega ognja nič novega. — Dardanelska fronta: Dne 24. decembra je naša artiljerija trikrat zadela sovražno križarko, ki se je poskušala približati Saroškeinu zalivu. Križarka se je nato oddaljila. Popoldne ste ena križarka in ena torpedov ka izstrelili par granat na Klreč Tepe, Bujik Kemikli in Ari Burnu. Naša artiljerija je enkrat zadela torpedovko. Pri Seddd Bahru je naša artiljerija obstreljevala sovražne strelske jarke nasproti našemu levemu krilu in jih je znatno poškodovala. Sovražno letalo, ki smo je sestrelili pri Bir el Sebi, bomo po popravi zopet uporabljali. Ujeti letalski voditelj, ki je živ, je francoski stotnik; opazovalec, angleški poročnik, je mrtev.
Angleške izgube ob Dardanelah.
ROTTERDAM, 24. (Kor.) »Maasbode« doznava iz Londona, da je državni podtajnik Tennant izjavil v dolnji zbornici, da so vsevkupne izgube ob Dardanelah znašale do 11. decembra: 1609 častnikov mrtvih, 2969 častnikov in 72222 mož ranjenih in 33 častnikov in 12.114 mož pogrešanih. Tennant da je pristavil, da je bilo od 25. novembra pa do 11. decembra 96.682 mož sprejetih v bolnišnice, da pa je upati, da se zmanjša število bolnikov.
Boji ob egiptovski meji.
PARIZ, 26. (Kor.) Poročilo »Tempsa« iz Rima popolnjuje prejšnjo vest o bojih med Angleži pod polkovnikom Cordonom in Arabci v okolici Matruha, vzhodno Tripciisa, toliko, da se je zaradi napadoy arabskih vstašev garnizija umeknila tz Solluma. OjaČenja so na potu.
Romunija.
BUKAREST, 25. (Kor.) Kralj je sprejel deputacijo senata, ki mu je izročila odgovor na prestolni govor. Kralj je izjavil, da je v časih težke izkušnje, v kateri živimo. edinost vseh src najsigurnejša garancija, da bodo veliki interesi Romunske varovani modro in krepko. Edin v isti misli z večino naroda pozdravljam z veseljem sklep senata, da hoče podpirati mojo vlado, da moremo izvesti veliko nalogo do konca. Mi se zamoremo z zaupanjem zanašati na armado, ki ostane vedno na višini svojega poslanstva.
BUKAREŠT. 25. (Kor.) Delavski minister je predložil ministrskemu svetu predlog, ki za 29. t. m. odpoveduje cestno takso, ki se je pobirala dosedaj za izvažano žito.
Sebeko v avdijenci pri romunskem kralju.
BUKAREŠT, 25. (Kor.) Bivšega ruskega veleposlanika na dunajskem dvoru, Šebeka, je včeraj sprejela kraljica Marija v avdijenci in ga nato povabila na zajtrk. Nato je Šebeka tudi kralj sprejel v posebni avdijenci. _
Vojna razstava na Dunaju.
DUNAJ, 24. (Kor.) Vojna razstava v cesarskem vrtu v Pratru se otvori L maj-nika.
Vpoklic črnovojnikov na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA, 25. (Kor.) Uradni list prinaša pozivni razglas, po katerem imajo ernovojniški obvezanci letnikov 1873.,
—	Ne bojim se ničesar, ker si nimam očitati ničesar in se zanašam na vašo lojalnost, — je odgovorila Brankadorka, spremljajoč Maurica do stopnjic.
—	Uf! — se je oddehnila, ko je zaprla vrata za seboj, — vendar je enkrat konec! Ha! To ie bil hud napad, in prava sreča je bila, da je stvar potekla tako dobro. Sem pa tudi popolnoma izmučena in treba je, da se nekoliko odpočijem.
Brankadorka je odšla v svojo spalnico.
—	Liza! — je poklicala.
—	Madame! — je odgovorila sobarica.
—	Prinesi mi vrček curacao in stekle-ničico maraskina. Upam, da me par kozarčkov zopet poživi in okrepi.
• • •
Tekom tega dneva sta Leonida in njegov nerazdružljivi prijatelj Galimand kot olikana možaka, prišla h gospe Branka-dorki, da se ji poklonita.
Brankadorka, ki je bila še precej izmučena po jutranjih dogodkih, dasiravno se je neprestano krepčala z različnimi pijačami, je sprejela svoja sokrivca v precej slabem razpoloženju.
—	A, moja lepa	ftU sta zo^et pri-
1874., 1875., 1876. in 1877. kakor tudi letnikov 1591., 1895. in 1896., nadalje one o-sebe, ki so bile pritegnjene na podlagi čr-
novojniškega in vojno-dajatvenega zakona, pa so bile med tem odpuščene iz te službe, in naposled vse v letih 1873. do 1897. rojene osebe, ako so bile pri ponovnem črnovojniškem prebiranju spoznane kot sposobne za črnovojniško službo z orožjem, dne 17. januarja 1916. odrinitipod orožje. Ta naredba se razteza tudi na vse v omenjenih letih rojene avstrijske državljane, ki so asentirani na Ogrskem ter spoznani sposobni za črnovojniško službo z orožjem.
Pozi¥!
Na podlagi točke 143. določeb o organizaciji črne vojske se pozivljejo vsi črno-vojni obvezanci, rojeni leta 1865. in daffe, ki pripadajo spodaj navedenT'n poklicem in še niso v aktivni črnovojni.ški službi, da se od 28. do 31. decembra I. 1915. prijavijo v vojaškem oddelku inestn^i magistrata (ulica SS. Martiri št. 4, f.§ soba štev. 1) in sicer:
1. zdravniki, 2. inženirji (izvzemši železniške inženirje), 3. arhitekti, 1. stavbeniki 5. žlvinozdravniki in 6. podkovači.
MESTNI MAGISTRAT.
Poizvedbe glede vojnih ujetnikov. V
zadnjem času se innože slučaji, da se obračajo zasebniki na c. in kr. vojno ministrstvo s prošnjo za podatke glede usode posameznih vojnih ujetnikov. Občinstvo se radi tega opozarja, da se je za take informacije glede vojnih ujetnikov ze v interesu hitrejših odgovorov obračati izključno na skupno osrednjo i>oizvedo-valno pisarno Rdečega križa — poizve-clovalnica za vojne ujetnike, Dunaj l. Eischhof 3 (Gemeinsame Zentraluachvvei-sebureau vom Roten Kreuze Auskuft-stelle fiir Kriegsgeiangene, Wien I. Fisch-hof 3). Vprašanja, ki prihajajo na c. in kr. vojno ministrstvo, jih izroča isto imenovanemu poizvedovalnemu uradu za vojne ujetnike, tako da se trati s tem le čas.
Rojanska mladina abi na „Zabavni večer , ki se l.o vršil na dan starega leta v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu pri cerkvi. Na sporedu bodo telovadba, deklamacije in o polnoči ži a slika. Nato bo sledila prosta zabava. Vstopnina bo l odrom na sedanje razmere prosta, a hvaležno se bodo sprejemali radodarni prispevki.
Nevarne igrače. Ker se je že vseh drugih igrač naveličal, se je devetletni Marcel Bertini, ki stanuje z roditelji v hiši št. 82 v ulici D. Rossetti, včeraj opoldne spravil nad vžigalice. Držal je škatljico v rokah, vžigal vžigalice eno za drugo ter jih Iučal v zrak. Naenkrat je pa bolestno zakričal. Glavica ene vžigalice rnu je ravno v onem hipu, ko jo je bil vžgal, skočila v levo oko ter ga precej hudo opekla. Mati ga je morala spremiti na zdraviliško postajo, kjer mu je zdravnik podelil primerno pomoč.
Na delu. Včeraj dopoldne je 451etni Ivan Zak, ki stanuje v ulici G. Schiappa-relli št. 8, ua delu tako nesrečno padel, da si je izvinil desno roko za pestjo. Ker vsled tega ni mogel več prijeti za delo, se je podal na zdravniško postajo, da mu jo je tam službujoči zdravnik naravnal in jo tesno povil.
Pes jo je ugriznil. Včeraj opoldne jo šla 28Ietna Antonija Klaričeva. ki stanuje v ulici del Petronio št. 18, proti domu, ko jo je nenadoma napadel neki pes ter jo ugriznil v meče leve noge. Ker ji je rana hudo krvvaele in jo tudi skelela, je šla Klaričeva na zdravniško postajo, kjer jt je zdravnik rano izžgal in obvezal.
šla? — je vzkliknila, ko ju je Liza pripeljala v sobo, — spravila tfta me v lepa brozgo, vsa čast vama!
—	Kaj, kaj pa je vendar? — je vprašat Galimand ves začuden.
—	Kaj se je pa zgodilo vendar? — dostavil prav tako začudeno Leonida. »
—	Davi je prišel tukajle sem neki ga* spodič in me obdelal tako pošteno, kako.* se še ni tako nikdar in nikoli zgodilo kaki ženski moje vrste.
—	Moj Bog, zakaj neki?
—	Ali morda zaradi Leontine?
—	Ali je to mogoče? — je dejal Leont. da. — O, ta malopridnica! Povejte, vejte vendar, niadamc, kako je bilo,
—	Poslušajta.
Sorodnica jima je pripovedovala nato. ves dogodek z vsemi podrobnostmi, tet« kor smo ga opisali pravkar.
Galimand, ki je pazljivo poslušal* H premenil barvo in se je tresel po vsem životu.
—	Kaj pa vain je vendar? le vprašala Brankadorka.
—	Ce nas t>va«ii	— je delat i pridušenim sMtxnU — r
Str 4« D.
V TrUn. dje 27. dtc—ibm 1911
»EDINOST« it 359.
Rot politične vesti
Poljsko vprašanje. »Glos Narodu« piše, da vprašanje o razmerju med poljskim klubom in vrho. lirn narodnim odborom ie sedai ni končno urejeno. Poljski klub se bo po vstopu socijalnih demokratov sicer okrepil, a po mnenju poljskih časopisov vendar ni kos svoji nalogi. Čudijo se, kako da se pod dosedanjim predsednikom bilinskiin še nikoli ni zbrala parlamentarna komisija poljskega kluba. Ironično izražajo svoje občudovanje, da imajo tako krepkega in samozavestnega predsednika, a mislijo, da tudi najsposobnejši človek ne more sam voditi poljske politike in reševati vseh težkih vprašanj o bodočnosti Poljakov.
Poljaki se čudijo, kako da vodilni poljski politiki tako molčijo o poljskem vprašanju. Poljaki že od Napoleonovih časov niso doživeli tako važne dobe kakor je sedanja. In res se slišijo plemeniti glasovi o poljskem vprašanju. A »Nova Reforma* se Čudi, da so to samo glasovi ogrske opozicije, ne pa Poljakov. Će pojde tako naprej. se važnejša poljska vprašanja rešijo brez Poljakov. Voditelji poljske politike naj se potrudijo, da poljske legije ne bodo zastonj prelivale krvi za domovino.Ce niti poljski klub niti vrhovni narodni odbor ne zmoreta tega dela, naj se pa ustanovi še novo vodstvo. Zbere naj se nekoliko najodličiiejših poljskih mož in naj se zavzamejo za domovino.
Zanimivo je, da liberalno demokratična »Nowa Rtforinas pozivlje poljsko plemstvo k vodstvu poljske politike. V monar-hičnih državah ima plemstvo*še vedno važno ulogo. Poljaki imajo veliko visokega in zares odličnega plemstva, ki se je vedno zavedalo svojih pravic, naj se tedaj zave tudi v svojih narodnih dolžnostih. Kadar so v zadnjih letih aristokraciji očitali politično nedelavnost, se je izgovarjala. da je sedanji čas preveč demokratičen in da aristokratom noče priznati odličnega mesta. Sedaj pa piše »Nowa Reforma« da kot liberalno demokratično glasilo v imenu poljskih demokratov prosi poljsko aristokracijo, naj se loti narodne politike, naj stopi na čelo poljske politike. Aristokraciji ponujajo naj odličnejše reservirane prostore. Torej na delo!
Določbe za potovanju
Ker se pri nabavi za potovanja v »vojna ozemlja« potrebnih potnih listin še vedno dogajajo zmote, se za to obstoječi predpisi v naslednjem objavljajo javnosti:
Z naredbo vsega ministrstva, izdano 17. avgusta 1. 1915, drž. zak. št. 241, se je ukrenilo za potovanja v vojna ozemlja in za potovanja iz vojnih ozemelj, da morajo potniki imeti potne liste.
Za potovanja v takoimenovano »širše vojno ozemlje« je potreben potni list, ki je opremljen s fotografijo, lastnoročno podpisano po lastniku potnega lista, in je izkazan v l.jem namen potovanja ter pri-dejana klavzula, da ima pi&vtco za potovanje v dotično >širše vojno ozemlje« ali iz dot'črcjja ozemlja. (»Ve'javno za po-tovaiu*. . irše — iz širšega vojnega ozemlja iO	v.....; namen.....; velja
do... m/
Za r ui list je treba prositi pri politični okrajni, oziroma deželnoknežji policijski oblasti bivališča.
Svoj potni list mora imeti vsaka oseba iiad M let stara; lastnika potnega lista smejo spremljati le otroci do te starosti, ki so navedeni v potnem listu.
Prekoračenje meje takoimenovanega ^ožjega vojnega ozemlja« splošno ni dovoljeno in je mogoče samo v izjemnih slučajih na podlagi potnega lista in posebnega vojaškega dovoljenja za prekoračenje meja dotičnega »ožjega vojnega o-zemlja«.
Za potni list za potovanje v ožje ozemlje je tudi treba prositi pri omenjenih oblastih in se izdaja samo v izjemnih slučajih.
Tak potni list mora biti napravljen za potovanje v dotično ?ožje vojno ozemlje < ali iz njega in vsebovati izrecno pripombo, da potni list daje pravico za prekoračenje meje »ožjega volnega ozemlja« le z dovoljenjem pristojnega c. in kr. povelj-ništva in se sme za izkazovanje v »ožjem vojnem ozemlju« uporabljati le s tem dovoljenjem. (»Veljavno za potovanje v širše in ožje — iz ožjega in širšega —
vojno ozemlje in sicer v.....; namen
.....; velja do.....Potni list daje le z
—	Se ni treba bati.
—	Bomo videli. Jaz prav gotovo nisem pomirjen.
Ah, bodite miren, strahopetec; ponavljam vam, da se ni treba bati ničesar.
—	Kdo ve?
—	Torej premislimo stvar nekoliko. Ali ne razumete, da je ta mladič Leontinin
liubimec.
—	To |e jasno.
—	Zateleban je vanjo.
—	Priznavam.
—	No, torej! Ce bi nas hotel ovaditi, bi moral potegniti v blato svojo ljubimko: jamčim vam pa, da tega ne stori nikoli. Ko bi bila norica ostala samo dve uri dalje tu in bi bil moškat vplival bolje, potem. mislim, da bi bilo po nas vseh. Po sreči pa ta stari invalid Vaunoy ni preveč podjeten; to je še edino dobro v vsej stvari. Kaj ne, Leonida?
—	Da, — je odgovoril Leonida čemerno.
—	Daj. daj, kaj ti pa je vendar, starina? — je dejal Oalimand, katerega je popolnoma pomirila neizpodbitna Branka-dorkina logika.
j dovoljenjem oristojnega c in kr. poveljni-štva pravico za prekoračenje meja ožjega vojnega ozemlja in za izkazovanje v njem.«)
Ko ima stranka ta potni list, mora zaprositi vojaškega dovoljenja za prekoračenje meja dotičnega »ožjega vojnega o-zemlja < pri poveljništvu. ki je upravičeno v to.
Pismeno prošnjo (brez kolka) mora stranka s priloženim potnim listom poslati pristojnemu vojaškemu poveljništvu ter mora biti v prošnji natančno naveden namen potovanja, pot, cilj potovanja m približno dan nastopa potovanja.
V	izjemnih slučajih se more prošnja vložiti na pristojno poveljništvo tudi potom oblasti, ki izdaja potne liste; brzojavnim potom morejo take prošnje vlagati samo oblasti, ki izdajajo potne liste, in edino le v posebno nujnih slučajih in z izrecno izjavo pristojnemu poveljništvu, da je dotična oseba znana uradu kot zanesljiva, in zaupljiva ter da že ima potrebni potni list.
Za trgovske potnike iz monarhije se more vidiranje potnega lista nadomestiti s takoimenovano »razkaznico« (»Aus-kunftsbogen«), potrjeno po obrtni oblasti in vidirano po trgovinski in obrtni zbornici.
Za aktivne dvorne, državne in železniške uslužbence veljajo naslednje posebne
določbe:
Veljavna uradna, s fotografijo in lastnoročnim podpisom opremljena železniška legitimacija daje namesto potnega lista pravico za potovanje v »širše vojno ozemlje« ali iz njega.
Nadalje zadostuje ta legitimacija v o-žjein vojnem ozemlju se nahajajočim dvornim, državni,m in železniškim uslužbencem za izkazovanje v tem ozemlju, toda seveda z izključenjem takoimenovanega četnega območja, t. j. ozemlja med fronto in prvim orožniškim kordonom.
Nasprotno pa se morajo aktivni dvorni, državni in železniški uslužbenci, če prekoračijo meje »ožjega« vojnega ozemlja, če potujejo službeno, poleg železniške izkaznico izkazati še z dotičnim pismenim j uradnim nalogom svoje službene oblasti.;
Za privatna potovanja v ožje vojno o-' zemlje ali iz njega pa si morajo aktivni dvorni, državni in železniški uslužbenci prej oskrbeti za prekoračenje meja tega ozemlja potrebno dovoljenje pristojnega; vojaškega mesta in sicer ali naravnost z j doposlatvijo svoje legitimacije, ali pa u-: radnim potom.
Za svojce vojaških oseb ter dvornih, državnih in železniških uslužbencev (žene in otroci nad 14 leti) in upokojence velja-; jo iste določbe kot za druge civilne ose-j be. Svojcem zgoraj omenjenih oseb, kij imajo uradno legitimacijo s fotografijo in j lastnoročnim podpisom (ne samo identi-tetne izkaznice), nadomestuje ta legitimacija potni list za potovanja po širšem voj-; nem ozemlju; za prekoračenje meja ožjega vojnega ozemlja pa jim je, kakor drugim civilnim osebam, treba potnega lista in v«>iaškega dovoljenja.
Za izkazovanje pripadnikov oborožene «ile avstro-ogrske monarhije ali nemške J države ter onih civilnih oseb, ki pripadajo armadi na bojišču, veljajo posebne določbe.
Za begunce, ki se * skupnih zaključenih transportih vračajo v okraje, ki jih dovo-l
ljuje ministrstvo notranjih stvari, veljajo določbe, ki jih ministrstvo notranjih stvari j razglaša od rlučaja do slučaja.
»Vojna ozemlja.«
V	naslednjem navajamo samo ono vojno ozemlje, ki prihaja v poštev za naše kraje in to je jugozapadno ozemlje.
Jugozapadno »ožje vojno ozemlje« obsega
a)	v Avstriji: Tirolsko, izvzemši sodna okraja Landeck in Ried ter politične okraje Reutte, Imst, Inomost, Schwag, Kuftstein in KitzbiiheL potem vso Koro-ško. Kranjsko, Istro, Gorlško-Gradiščan-sko in mesto Trst z okolico;
b)	na Ogrskem: mesto Reko z okolico;
c)	na Hrvatskem: županiji ličko-krbar-ska in modniško-reška.
Jugozapadno »širše vojno ozemlje« obsega:
a)	v Avstriji: zgoraj imenovane okraje na Tirolskem in vso Predarlsko, bolno-graško in štajersko.
b)	na Hrvatskem: zagrebško, varaždinsko in belovarsko-križevsko županijo ter mesto Zagreb.
Kdo izdala vojaško dovoljenje?
Vojaško dovoljenje za prekoračenje meja vojnega ozemlja izdaja:
za Kranjsko. Istro, Goriško-Gradlščan-sko ter mesto Trst z okolico: Skupina za potne liste, vojna pošta 330. (Passier-scheingruppe, Feldpost 330);
za vse jugozapadno vojno ozemlje: poveljništvo jugozapadne fronte (poročevalski oddelek, vojna pošta 149 — Nachrich-tenabteilung Feldpost 149.)
Za potovanje ozemlja pulskega okrajnega glavarstva je treba posebnega dovoljenja vojnega ministrstva, oz. mornariškega oddelka v vojnem ministrstvu, kakega armadnega poveljništva, kakega ar-madnega etapnega poveljništva, ali pa poveljništva vojnega pristanišča v Puli.
Za potovanje iz Tirolskega na Predarlsko in v Švico, je treba dovoljenja mestnega poveljništva v Inomostu in za potovanje iz Švice na Predarlsko in Tirolsko pa dovoljenja poveljništva mejnega varstva v Feldkirchu.
iz Mlnolostf«bodočnost
Meseca decembra I. 1910 se je vršila pred delegiranem porotnim sodiščem v Celovcu porotna razprava proti znanemu Tržačanu Brunu Ferluga radi znane afere z bombami. Trije momenti s te razprave so, ki jih treba ravno danes posebno osvežiti, ker so karakteristični za pHitične razmere, v katerih smo tržaški Slovenci živeli in — trpeli! Ti trie momenti so: 1. da so celovški porotniki Ferlugo oprostili; i. daje ena prič pod prisego izrekla, da tiste bombe niso bile namenjene proti kaki državni instituciji in ne za kake protidržavne pojave, marveč za — Sokole, in 3. vsa vsebina bra-niteljevega govora.
Bilo je tedaj ljudi, ki so hoteli videti neko koincidenco med ravnokar omenjeno izpovedbo in faktom oprostitve. No, pustimo to.
Akl^alne važnosti pa so izvajanja tedanjega branitelja — Nemca — dr. Maksa Messinerja. Danes Se le, v luči sedanjih dogodkov moremo prav presojati sliko, ki jo je branitelj razvil pred celovškimi porotniki o razmerah v Trstu, o a-spiracijah Italijanov in o — krivičnosti vladnega postopanja proti njim. Ko imamo danes ta obrambni govor pred seboj, moramo priznati, da je bil g. dr. Messi-ner spreten slikar, ki zna poljubno dajati predmetu kolorit, da dosega tiste efekte, ki jih — hoče doseči, v službi tendence in na škodo resnice. Spreten slikar, ali ne — fotograf, ker ta posnemlja naravo in jo predoča svetu.
Da, da, v obrambnem govoru dra. Messinerja je vsebovana vsa narav vse italijanske politike na eni, na drugi strani pa dejstvo, da vladna politika ni izhajala iz pravega razumevanja druge poli-tik$.
V mestni bolnišnici dne 23. t. m.* Hochwund Karel, 44 let; Miniussi Italija, 23 let; Pitteri Josip, 75 let.
Prijavljeni dne 26. t. m. na mestnem fizikatu: Benigni Leonilda, 85 let, v zavodu »Austro-amerikane« pod Skednjem, begunka iz Gorice; Moravč Gašper, 74 let, ul. D. Rossetti št. 35; ZidariČ Josipi-na, 3 leta, v zavodu »Austro-amerikane« pod Skednjem, begunka iz Gorice; Čebo-hin Katarina, 74 let, ul. del Molino a Ven-to št. 11; Preselj Zorka, 15 let, ul. sv. Vida št. 9; Marigonda Marija, 54 let, ul. del Sapone št. 5.
Darovi.
—	Da počastita spomin pok. gce. Vla-ste Slavikove, darujeta odvetnik dr. Ki-movec K 10.—, trgovec Štamcar pa K 5 moški podružnici CMD v Trstu. Denar hrani uprava.
—	Za božićnico so nadalje darovali na polo ge. M. Bartol: gdč. E. Peternel 4 K, ga. K. Gerdol-Delak 4 K, gdč. V. Košir 2, gdč. K. Subotič 2, ga. M. Daneu 2 K.
V sobotnem izkazu naj se glasi pravilno Fanny NajdiČ (ne pa Majdič) K 10—.
Razne oesti.
Podpiralte Inžln sv. Orila n Melola!
Kako se tihotapi olje čez mejo. Iz Nizozemske poročajo: Kako se spravi ob sedanji izvozni prepovedi št*ri tone lanene-ga olja čez mejo, ne da mejna straža prijela dotičnika zaradi tmoiapstva? Možakar, ki se je bavil s tem vprašanjem, se je domislil, da izvede stvar s pomočjo oblasti samih. Poštena, dobrodušna vna-njost mu je bila v oporo pri njegovi nakani. Možakar je torej prišel v neki nizozemski obmejni stražni urad in je skromno prosil dovoljenja, da bi smel odpraviti nekoliko lanenega olja čez mejo. Poročnik je začudeno pogledal možaka, misleč, da ne more biti prav pri pravi pameti.
—	Ne, dragi moj, s to stvarjo ne bo nič!
—	Ali, gospod, saj ne gre za izvoz, — je nadaljeval oni ponižno.
—	Za kaj pa neki? — je vprašal poročnik.
—	No, glejte, gospod, — je dejal možakar, — sicer to ni moj pravi posel, toda gospod pastor me je naprosil in napravil bi, dokler je suho vreme ... Namreč bi cerkvico tamle na polju popleskal z o-ljem ... Odzunaj seveda, potem bi mokrota ne udarjala v notranjost skozi stene...
Možakar fe pripovedoval vse tako odkritosrčno in preprosto, da je uradnik, ki je bil morda tudi pobožen mož in bi bil rad ustregel pastorju, začel omahovati. Toda sam ni hotel prevzeti odgovornosti in napisati dovoljenja za stvar, ki se ni smela izvažati. Rekel je torej možakarju, naj nekoliko potrpi, da pride njegov tovariš, da se posvetuje žnjim.
—	Da, gospod, če pa v tem začne deževati? — je vprašal oni. — Potem zopet ne morem popleskati cerkve, ker se olje ne prime na mokrem kamnu.
Poročnik je nekoliko pomišlja!, potem pa dejal:
—	Koliko ton lanenega olja pa potrebujete?
—	Štiri tone. Cerkev je treba pošteno popleskati.
—	No. nai bo v božjem imenu, — je dejal uradnik, — vam pa dam dovoljenje.
Možakar je vzel uradni papir in izginil. Cerkev pa še danes ni popleskana z oljem.
86!eten podčastnik. Najstarejši še služeči podčastnik avstro - ogrske armade je 86Ietni narednik Mihael Drozdovski, pri-dodeljen rezervni bolnišnici v- Brnu. Ta vojaški veteran, ki je še povsem krepak in izvrstnega zdravja, je služil 20 let kot vojak in 34 let kot poštni poduradnik in se je udeležil vojen 1. 1859. in 1866. v Italiji in Schleswig - Holsteinu. Prsi njegove di-čijo različne medalje. Naj pripomnimo še, da tudi njegov oče Še živi in šteje 114 let.
	MALI OGLASI::		
□□ □□ □□		bo računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se ra&a-najo enkrat več. — NajmanjSa : pristojbina znaša 40 ctotink. •	□□ □□
VffhfiVlffV vrst> ol navadnih, do najfinejših JuUUtflU Beflere) se dobe po zmernih cenah. Obrniti so je: Miei Prencis, Nomenj, poŠta Boh. Bi trica.
Trsouci In prekupoualcl. ItL
kvarljivo Fino pec vo nndi hiter in dober za-sluiek. Karton z 36, 72 ali 144 kosi K 4. Kazpošilja najmanj 3 kartone. BRANDT, Ljubljana \ Sta 7. 630
llftltlff rabljena kupuje se. Črna in sira po K VU111U 4, bela do K 8. — Anton Kogoj, ulica Kiborgo 5, Trst.	619
Htflfnn kavo bo napravi samo z specijaliteta ilUlIlU AMERLNO-. Gospodinje pokusiiolabko to kavo pri tvrdki „aXA" d. z. o. z., ul. Miramar štev. 13 (skladiftče). V8 kg pristnega „AMERTNCH K 1-35.	610
F0t0$Fflf AntOU	posluje zopet v svojem
Stev. 10.
ateljeju v Trstu, Via delle Po-to
Me&liranaBOba odda (K 241 poštp
levo.
dični. UL Commerciaie III. nad
517
PraJlče aiAr11
Taufier Kristina, 636
repa sladka In kisla in feSko kislo
L lica ČarintU 19
. vrste po najnižjih cenah.
622
Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na nlnseratni oddelek Edinosti« —
I Umetni zobje
♦ j In brez čeljust!, zlnte Krone in obroSkl
| VILJEM TUSCHER
-	konces. zobotehnlk
TRST, uL Coserma št. 13, II. n. ♦
Ordinira od 0 zjutraj do 6 zvečer, t
Umrli so:
Prijavljeni dne 25. t. m. na mestnem fizikatu: Tonut Ivan, 6 mesecev, Škorklja št. 800; Oerstenfeld Amalija, 6 let, ul. della Fonderia št. 12; Pipp Ljudmila, 32 let, Rojan št. 201; Moscheni Ana, 79 let, ul. Valdirivo št. 40; Juriš Josip, zagata sv. Saverija Št. 3; Kljun Ivanka, 79 let, zagata dei Pozzi št. 1.
V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 23. t. m.: Cesare Josip, 39 let; Bran-dolin Lucija, 11 mesecev; Valentič Uršula, 47 let.
i i
Zaloga dalmatinskega vina
lastnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu
Filip Ivanišević
unca Tom Man ca 18. Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
Gostilna-Buffet v ul. Nuova it. 9, v kateri tofi svoja vina prve vrste.
fPELERillE S topio!
j	(loden)	j
i 'HfflE SOKiLU S i OBLEKE I
■ Hidrata prodajalnlca ■
j Bohlnec & Cej
= Trst, ulita Ponterosso štev. 8 = | uosal vin Marta Terasa št. 13. |
= FiKE OBLEKE PO MERI Izdelulelo nuj- = I boUJi krojači. — Postrežbo točno. I
laiiHBHiimiHiial
VELIKE ZALOGE OBLEK IGNAZIO STEINER ■ Trst, Corso St. 1-4
Obleke - Suknje - Kožuhovine Obleke za ženske in deklice
VOJAŠKE UNirO lME LASTNA KROJAČNICtt z BLAGOM.
K že velikim zalogam tukajšnje tvrdke so se pridružile še zaloge goriške tvrdke, tako da moremo kljub pomanjkanju in znatiHm povlškom blaga, vseskozi vzdržati navadne ter izplačljive cene in da razpolagamo z bogato izbero.