Štev. 83. V Ljubljani, sobota dne 23. marca 1912. Leto I. mm mar Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8* uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani r upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto eeloletno K 20’—, polletno K 10 Za četrtletno K 5'- , mesečno K 1‘70. "ozeinstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. :~ Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ••• • •• Posamezna številka 6 vinarjev. k: Uredništvo in upravništvo: ~ Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranldrana pisma j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po« ::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, s: TeleLm številka 118. :« Protislovanski veter v Rusiji. Časopisje je zadnje čase prineslo nekoliko slučajev o protislovanski smeri, ki se pojavlja v višjih in vladnih ruskih krogih. Začelo se je n. pr. gibanje proti sokolstvu, ki je položno po ruskih mestih šele svoje prve temelje. Šlo je za to, da postane sokolski telovadni sistem ruski vojaški telovadni sistem. Višji krogi so sicer skrbeli dolgo za to, da bi car ne bil zadovoljen s tem, toda car je bil zadovoljen. Sedaj Pa je zavel drug veter. Nacionalisti, ki so v vznešenih besedah povdarjali po slovanskih shodih svoje slovanstvo, doma pa glasovali za Predloge, ki so bili naperjeni proti Poljakom, so udarili sedaj odločno na protislovanske strune. Sokolom se je odpovedala znižana vožnja za sokolski zlet. o vseslovanski razstavi ni več govora. listi, ki povdarjajo slovansko misel, so konfiscirani, slovanska društva se ne smejo ganiti in tudi vseslovanski shod za občno zdravje je odpovedan — ne zaradi praškega sokolskega zleta — kakor se je reklo, — ampak zaradi tega, ker veje nad višjimi glavami močan protislovanski veter. Vzrok tej izpremembi leži v raznih nem-ško-ruskih in avstrijsko - ruskih zbliževanjih. Pred vsem seveda Nemčija potrebuje zase pro-tislovansko — slovansko Rusijo. Glasovanje zaradi kolinske gubernije je vlado razjezilo. Vladna predloga je padla, cel svet, ki ima v sebi še kaj smisla za pravičnost se je veselil, vlada pa je mislila, da je glasovanje tako izpadlo vsled slovanskega gibanja, zato se je postavila proti takemu slovanskemu gibanju, ki stoji na stališču: vsakemu svoje. Nasprotno vlada podpira kolonizacijo Nemcev in posl. Berazovski je pred kratkim interpeliral vlado, zakaj je prepustila v neki guberniji celili 700.000 desjatin nemškim kolonistom. Seveda vlada se na vse to ne ozira. Kokovcev je rekel: Naša pot gre čez Vyborg (Finsko), tam hočemo postaviti svojo silo in če je treba gremo naprej z razlaščevanjem (s tem da se posestniku po sili vzame in proda posestvo). Taka so pota sedanje ruske politike. Čehoslovan (ruski češkoslovanski list) piše: Pri sedanjih volitvah skušajo napredne stranke ustvariti zmerno napredno skupino (blok); ki bi združila vse napredne elemente. Sliši se, da ima ta misel mnogo pripadnikov in tak blok bi bil dober nasprotnik sedanji desnici, v kateri igrajo nacionalisti prvo ulogo. Oktobristi Pridejo najbrže na tretje mesto, drugo pa se Pridruži levici. Tak je položaj sedaj. Ženska volilna pravica. Ženski shod za žensko volilno pravico na Dunaju je dal zadnji čas priliko, da se je pisalo in govorilo o ženski volilni pravici. O tem vprašanju so mnenja zelo različna, resnica pa je. da se danes družba in tudi one politične stranke, ki bi bile z žensko volilno pravico oškodovane — to so napredne stranke v deželah, kjer ima na ženstvo močen upliv klerikalizem — ne stavijo proti zahtevam žen. V tem oziru velja ono stališče, ki so ga zavzele Čehinje, češ da se ni treba zaradi žensk bati klerikalizma, ker bodo z žensko volilno pravico ženske in stranke primorane, da ustvarijo in izpopolnijo žen. organizacijo in da se pobrigajo za višjo splošno in politično izobrazbo žen. Vprašanje, ki je danes na Angleškem vsled nastopov sufragetk tako kričeče, postaja »itng ■Mapa——w tudi pri nas važno in ga ne smemo preiti kakor brezpomemben ženski prepir. Ministrski predsednik Stiirgkh, ki je sprejel deputacijo žen v parlamentu, je sicer izjavil, da se takoj ženskim zahtevam ne bo ugodilo, toda tako je bilo pač z vsako »zahtevo«. Mnoge parlamentarne stranke bodo morale podpirati zahteve žen, ker imajo (kakor n. pr. na Češkem) v svoji organizaciji tudi močno in delavno žensko organizacijo, ki bo zahtevala, da se stranka postavi za žensko volilno pravico. V tem oziru tako važen oklic čeških žen, ki so ga podale na poslance in ljudstvo. Oklic se glasi: Češki poslanci, češko ljudstvo! Brez bistvenega prednaznanila raznesla se je po časopisju vest, o stališču vlade napram volilni pravici žen v češkem kraljestvu. In vendar je segla avstrijska vlada na del narodnih pravic, iztegnila je roko, da zlomi dosedanjo enakopravnost hčera te domovine z njenimi sinovi — enakopravnost, katera postavlja naše kraljestvo na čelo najnaprednejših svetovnih dežel! Navajeni smo že, da nima dunajska vlada nikakega razumevanja za kulturno višino češkega naroda, in da tudi češke žene najbrže ceni in obsoja po inteligenci klerikalnih, v razvoju zaostalih alpskih dežela, da nima niti smisla za duha časa. Drugače bi se ne mogla posluževati proti enakopravnosti žena tako zastarelih razlogov. Res je: žene nimajo dolžnosti, da bi zasedale v javnih uradih — kakor pravi vlada — imajo pa dolžnosti biti varuhinje otrok in njih vzgojiteljice, vidijo v teh dolžnostih tudi važne pravice in pač ni krivda žena, da dela zakon ženam take krivice, da jih ni pripuščal dose-daj k javnim uradom. Na to krivico polaga vlada novo krivico in hoče, da naj postane to zakon s pomočjo naših poslancev. In zato se ne obračamo danes k avstrijski vladi. Kličemo k svojim poslancem v deželnem zboru češkega kraljestva, brez razločka kurij, iz katerih so izšli: Branite in ubranite dosedanjo, dasi dose-daj bolj teoretično enakopravnost čeških žena, branite jo kot zapuščino iz absolutističnih dob, cenjeno šele v današnji dobi, katera cvete le pod vlado prave svobode, branite jo, da očvr-stite svoje vrste v podporo svojih rok in glav, ki omahujejo v dolgih bojih. Ako ne ubranite danes pri slabih razlogih vlade, bodemo jo morali pridobivati po desetletjih po izgubi dragocenih narodnih močij z novimi težkimi boji. Kličemo s povdarkom in čakamo z zaupanjem, ker še verujemo, da bode sledilo besedam in obljubam češkega moža tudi odločno dejanje! V Pragi 14. sušca 1912. Odbor za volilno pravico žen. Osrednji iz-vrševalni odbor nar. soc. žen. Ženska organizacija nar. str. svobodomiselne, češka napredna stranka. Žene češkoslov. soc. demokracije. Prof. T. G. Massaryk. Pisateljica Vilma Seid-Iova-Sokolova za žene državnopravno napredne stranke. Med klerikalne »alpske dežele« so prištete tudi slovenske zemlje. V resnici pri nas še ni ženstvo na isti visoki stopinji, kakor na Češkem. Danskem. Finskem, ali tudi na iugu: na Srbskem in Bolgarskem. Značilno je. da so slovanske vzhodne dežele v tem oziru pred za- mjjjuiBnra padnimi. Poglejte n. pr. kako ulogo igra ruska žena v politiki in v literaturi. Vendar se tudi pri nas na jugu giblje. Hrvatice na Reki so osnovale novo mlado organizacijo. Doslej je avstrijsko ženstvo pri svojih skupnih nastopih pogrešalo Dalmatink. U-pati je. da se tudi tam kmalu obrne na boljše. Pri nas — no, pri nas se giblje, pa ne preveč. Te izpremembe in zahteve, o katerih slišimo danes, so posledica gospodarskega razvoja zadnje dobe. Danes je mnogo več žensk samostojnih, nego n. pr. pred dvajsetimi leti. Koliko inteligentnih mladih trgovk imamo, koliko obrtnic. Poleg lega učiteljice, kontoristke, uradnice! Kako se je pomnožilo število delavk! Meščanska hči, ki se je pred 20 leti še skrivala za domačimi vrati in je bila odvisna od očeta. dokler se ni poročila — danes neče biti več doma. hoče delati, biti samostojna. Število ženskih delavnih in izučenih moči narašča, zato je treba misliti na prihodnost. Konkurenca žene in moža se kaže na vseh poljih, zato je treba izpremeniti mnenje v javnem življenju. Žensko gibanje torej ni kaprica, to je danes socijalno javno vprašanje. Zato je čas. da tudi Slovenke premišljajo o tem. M. Parlamentarno. Včeraj je poslanska zbornica končala prvo čitanje brambne predloge. K besedi prideta danes le še glavna govornika in sicer pro govornik nemški nacionalec Krait in kontra govornik Choc. Nato se predloga od-kaže odseku. Ali se snide brambni odsek že pred Veliko nočjo k zborovanju je še dvomljivo, ako se pa snide tedaj postavi samo brambno predlogo na dnevni red. Koncem seje jeodgovarjal naučili minister Hussarek na nemške interpelacije glede zloglasnega lex Kolisko, katero hočejo Nemci na vsak način izsiliti, da bi mogli na ta način udušiti češko šolstvo na Dunaju in v Nižji Avstriji. Povedal je Nemcem prav naravnost, da je stališče vlade, ki ne more predložiti tega zakona sankciji popolnoma pravilno, ker bi vlada na a način očividno kršila S 6. državnega ljudskošolskega zakona. — V nemških krogih se sodi o vladnem odgovoru skrajno nejevoljno in se splošno obsoja in obžaluje, da se vlada drži v tem vprašanju tako ozkosrčno zakonsk. besedila. Tudi po tem odgovoru bo Nationalverband posvečal lex Kolisko največjo pažnjo ter poiskal način, da vendarle doseže sankcijo zakona. — V poslanski zbornici se je sešla in ustanovila svobodna učiteljska zveza, kateri pripadajo vsi ljudskošolski-poslanci naprednega prepričanja brez ozira narodnosti. Svobodna učiteljska zveza si je vzela kot najvažnejšo točko svojega programa skupne in najodločnejše nastope za dosego učiteljskih zahtev. Predsednikom zveze je bil izvoljen češki učitelj Alojzij Konečny, član češke napredne ljudske stranke, tajnikom pa nemški nacionalec nadučitelj Hedra. Glose. Angleška. Gospodarski krizi, ki je na Angleškem nastala vsled generalnega šrajka, pridružila se je še politiška. Konservativci so se namreč oiicielno izrekli proti predlogi o minimalni mezdi in v njih imenu bo predlagal Baliour odklonjenje predloge. Delavska stranka vstraja najodločnejše pri predlogi in zahteva še nadaljnih dodatkov, ki naj spopolnijo vladno predlogo. Vsled tega je parlamentarna kakor tudi vladna kriza neizogibna, zlasti, ako se del Ircev pridruži konservativcem, kar bi provzročilo padec sedanjega kabineta. Baliour je prevzel vodstvo konservativcev v boju proti vladni predlogi. DNEVNI PREGLED. Slovensko gledališče. Deželni odbor je sklenil, da odda gledališko poslopje za letos še dramatičnemu društvu. Stavi pa obenem pogoje, ki jih je obetal že naprej namreč inge-renco na imenovanje ravnatelja in pa reper-toire. Klasična je pa pripomba: Ako bi se društvo drznilo vprizoriti kako igro proti volji deželnega odbora, se gledališče tisti hip in bodisi tudi sredi sezone zapre. — V kontrolo postavi posebnega cenzorja, ki bo cenzuriral 67. Prijatelj, pred politiko prav resno te svarim: kdor ljudstvo kdaj svaril je zmot, — zavpili so: na pranger z njim! 68. To največja je uganka, česa da nam najbolj manjka; česa imamo preveč, povedati ni težka reč... 69. Na jugu kličejo: Edinost! na severu glasi se: Sloga! na jugu in na severu — nihče ne uboga!... 70. V Trstu mislijo, da bila bi pravica zmota, če se razumeta zločinec in porota. 71. Pri nas zdaj take imamo junake, ki se prepirajo le za — napake. 72. Navada taka je pri nas. ko stavbo narodno gradimo, da mnogo zakrivimo vsi — potem pa — enega dolžimo. igre. — Ti pogoji, ki jih stavi deželni odbor so tako važni, da se nam zdi neumestno, da bi sklepal o njih sam odbor Dramatičnega društva, treba bi bilo, da se posvetuje o zadevi občni zbor! Koiportaža z vstopnicami za ljudski oder. Iz občinstva se nam poroča: Kadar hoče kdo posetiti kako javno prireditev si preskrbi vstopnico. Kogar dotična stvar zanima, bo že poskrbel, da izve, kje dobi vstopnico. Klerikalci pa ne zaupajo svojim ljudem toliko, da bi se iz lasnega interesa zanimali za svoje prireditve, eni obsikujejo iste na povelje svojih predpostavljenih, da pa napolnijo svoje hiše poslužujejo se nič kaj častne kolportaže, da prodajajo in ponujajo vstopnice kakor Kočevarji po javnih lokalih. Tako je podajala včeraj neka star ženska vstopnice k predstavi v Ljudski dom po mestu. Res žalostno, ako se morajo klerikalci posluževati takih sredstev, da napolnijo svoje hiše! Prav nič ni častno za njih kulturno zavest. Enoletna vojaška služba in trgovske šole. Naučno ministrstvo je izdalo z ozirom na pravico do enoletnega prostovoljstva absolventom trgovskih šol naslednjo važno odredbo: Spričevala, ki jih dobe absolventi državnih, ali pa zasebnih s pravico javnosti višjih trgovskih šol (trgovskih akademij), kakor tudi absolven-tje trgovske sekcije trgovske in nautične šole v Trstu, se morajo označiti z nadpisom odhodna spričevala ne pa zrelostna. Ta odredba je velike važnosti za absolvente trgovskih šol, ki se hočejo posluževati pravice enoletnega prostovoljstva na državne stroške. Dokaz usposobljenosti za enoletno vojaško službo dajo le zrelostna spričevala srednjih šol; odhodna spričevala pa dajo dokaz usposobljenosti za enoletno službo na državne stroške le takrat, ako dobi absolvent odliko. Vsled te odredbe je LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Nočni mrak je naraščal čimdalje huje. Ognjanov je hotel dospeti v vas Ovčero, katere pa ni videl. Kmalu je zapazil, da je zablodil; znašel se je v nepoznani goščavi. V zmešnjavi je obstal in poslušal. Bil je ze v Srednji Gori. človeški glasovi so mu dohajali ^a ušesa. Domišljeval si je, da v tej nočni dobi zamorejo to biti samo oglarji. Sedaj se je tudi spomnil rdečkastega plamenčka, ki ga je bil zagledal od daleč. Toda kdo so oni: Bolgari ali Turki? Zablodil je bil ves premrl in onemogel. Ako so kristjanje, je smel pričakovati, da se ga usmilijo. Stopil je nekoliko višje in zopet je zagledal ono ognjišče, a to že Povsem blizu. Nameril je korake naravnost Proti njemu. Skozi veje je bilo moči razločno v>deti obrise človeških postav, sedečih okrog Pgnja in Ognjanov je vjel nekoliko bolgarskih Pesed. Kako se hoče pokazati? Bil je krvav, ^jegov prihod je lahko mogel nakloniti k begu te Bolgare, ali pa imeti zanj še hujše nasledke, BiH so trije; eden izmed njih je bil zavit; “ruga dva sta nekaj pomenkovala kraj tleče-ognja. Nekoliko na strani je konj, pokrit Preprogo, hrustal seno. Ognjanov je napel »sesa. »Naloži še drv ih ne govori sam s seboj... jaz vržem kobili še nekaj sena«, reče starejši izmed nju ter vstane. »Toda saj jaz poznam tega Verigovčana! Saj je to Nenko. strica Ivanova sin!« reče radostno Ognjanov. Verigovo, vas na drugi strani Srednje Gore. je bila tudi znana Ognjanovu. Nenko se približa h konju ter se nagne, da bi zajel sena iz vreče. V tem hipu se mu približa Ognjanov iz grmovja ter de: »Dober večer, baj Nenčo!« Nenko se prestrašen zravna. »Kdo si?« »Ali me ne poznaš, baj Nenčo? Slab žar ognja osvetli Ognjanovo lice. »To si ti, daskal?« Pojdi, pojdi, naši ljudje so tukaj... Naš Cvetan, baj Dojčin... Za zlodja, saj si mrzel kakor led, ves otrpel...« je govoril kmet. vlekoč Ognjanova s seboj k ognju. »Cvetan, naloži več drv, da bo dobro gorelo ... Treba nam je osušiti in ogreti nekega kristjana... Ali ga poznaš? »Daskal! zakliče vesel mladenič, kje si se ti vzel?« na kar je pripravil nekoliko suhega protja. da se je Ognjanov nanj vsedel. »Bog te živi in ti daj zdravje. Cvetan!« »S krogljo so te zadeli, ti lopovi«, zprego-vori Nenčo jezno, »toda hvala Bogu da ne nevarno.« »Zlodja! »Stric Dojčin, vstani, imamo gosta!« s temi besedami sprebudi, ali bolje rečeno strga Nenko deda iz spanja. Kmalu je plapolal velik ogenj pred njimi. Oglarji so sočutno gledali na obledelo lice Og-njanovo, kateri jim je pripovedoval s kratkimi besedami, kaj se mu je pripetilo. Kmalu je začutil blagodarni učinek ognja. Otrpli adi* so se mu ogreli in rana ga ni več tako hudo bolela. Stric Dojčin je izvlekel iz svojega raztrganega žepa kos kruha in glavo čebule ter podal oboje Bojču. »Kar imam. to dam... Toploto nam je dal Bog, v tem smo ogatejši od cesarja. Naj ti tekne, daskal.« Ognjanov se je počutil že bolje. Njegova duša se je napolnila z novo in veliko slastjo. Ta krasen, zlat, velikodušen plamen, ta senčnata gora okrog njega, ti začrneli. grobi, preprosti obrazi, iz katerih je svetil topel, prijateljski pogled, ter razpokane, črne. delavne roke, ki so mu nudile revni grižljaj, bolgarske gostoljubnosti, vse to ga je neizrekljivo ganilo. Ko bi ne bilo telesnega trpljenja, pa bi si bil Ognjanov zapel navdušeno: »Gora, gora zelens « . . . Bilo je že proti svitu, ko je Nenčo, ki je vodil konja, na katerem je sedel Ognjanov, potrkal na neka vrata v Verigovi. Psi na dvorišču so zalajali in prikazal se je sam stric Marin. Iz tega, da se je trkalo ob tako nenavadni uri, je sodil, da prihaja nenavaden gost. Z eno besedo so se pozdravili z drugo si pojasnili, kako stoji stvar. »Bog naj kaznuje te ogavne pogane! Psi naj jih požro! Zlod naj pobere njihove duše!« se je hudoval stric Marin, odkladajoč polagoma Ognjanova s sedla, čegar bolečina se je po stresanju še povečala. Odpeljali so ga v osamljeno sobo, kjer je Bojčo bil že enkrat prenočeval. Stric Marin mu je pozorno pregledal in obvezal rano. »Iz tega se kmalu izližeš kakor pes«, je omenik 2e se je bilo povsem zdanilo. XXVIII. V Verigovem. Zdravljenje Ognjanova je uspešno napredovalo, dasiravno ne tako urno. kakor je stric Marin napovedal. Njegova gostoljubna rodbina si je prizadevala na vse mogoče načine ustreči bolniku ter olajšati mu njegove muke. Sam stric Marin ga je zdravil — on je bil v tem nekoliko veščak — baba Mariniča pa si je prizadevala, da je pokazala svojo kuharsko umetnost. Nastavili so sod z belim, srednjegorskim vinom in vsako jutro se je premetovala na dvorišču kaka kokoš brez glave, da je potem odičila mizo Ognjanova, ki je sedel sam. ker je bil uprav adventni post. Ognjanov obkoljen s takšno prisrčno pozornostjo in s skrbjo v tej bolgarski domačiji, je prebil tako tri tedne ter se počutil dan za dnevom bolje. Mučila ga je samo nestrpljivost, da bi poizvedel čim poprej, kaj se godi v Beli Cerkvi z Rado, s prijatelji in s rečjo, od katere so ga odrinile nesrečne okoliščine. Prosil je strica Marina, naj pošlje tje nekoga na poizvedbo, toda stric Marin se ni strinjal s tem. »Ne. jaz ne pošljem nikogar, marveč pojdem črez eden teden sam, da si preskrbim eno pa drugo za praznike. Do tega časa imej potrpljenje, sinko... Bodi samo miren, da čim poprej ozdraviš. Bog je milostjliv.« »Nu, do druge nedeje pojdem lahko sam.« »Ali če te tja pustim, to je drugo vprašanje. Jaz sem tvoj zdravnik, mene moraš vprašati«, omeni kmet z ljubeznivo strogostjo. »Rad bi obvestil Rado o tem. da sem še živ.« »Daskalica ve, da živiš, kakor hitro s* ne nahajaš v turški rokah.« Ut Ognjanov se je vdal. vojno ministrstvo odredilo, da se vojaška u-prava ozira na te določbe! Promocija. V sredo dne 27. t. m. bo promoviran v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča za doktorja vsega zdravilstva g. abs. med. Viktor Breskvar, sin občespoštovanega vodje Blasnikove tiskarne g. Svitoslava Breskvarja. Češke žene pripravljajo akcijo, da naprosijo vse češke narodne stranke, naj ne postavljajo nobenih kandidatur na izpraznjeni mandat dr. Škardovi za deželni zbor, ker mislijo kandidirati na njegovo mesto učiteljico gco. M. Tuma in tako demonstrirati za volilno pravico v državni zbor. V koliko se bodo sprijaznile s to idejo ostale stranke, ni znano, narodno-socialna stranka bi teinu ne nasprotovala, glavno besedo imajo v tem oziru seveda mladočehi, ker je bil ta mandat dosedaj v njihovih rokah, kakor poroča »Ceske Slovo« Vprašanje narodnosti v češki soc. demokraciji. Zaradi glasovanja tržaških soc. demokratov v vprašanju podpor šolskim družbam se je razvnela pri nas važna debata v soc. demokratskih vrstah, ali lahko glasuje soc. demokrat za obrambno šolsko društvo. To vprašanje se je že dolgo reševalo tudi na Češkem, kjer je jezikovno vprašanje privedlo do tega, da so se soc. demokrati razdelili v auto-nomiste in centraliste. Pri tem je postalo važno vprašanje, ali je lahko češki delavec soc. demokrat autonomist član narodnih šolskih in obrambnih društev. V zadnjem času je postajalo to vprašanje čim dalje bolj napeto. »Češky Dennik« piše o tem: Češka social- na demokracija je bila prisiljena ne vsled pritiska od zgoraj, ampak vsled pritiska najširših mas, torej z voljo ljudstva, da bi boj za skorjo kruha ne oddaljevala od boja za narodno eksistenco, za kos pravice češkega jezika. Zato bo češka soc. demokracija s tem pritiskom mas potlačena med vrste narodnih organizacij, kajti ljudske mase morajo same spoznati, da češke obrambne organizacije niso bojevne, napadalne naprave, ampak le o-branrba, in da niso »meščani«, oni. ki jim nosi ta obramba in to delo največ dobička, ampak najširše vrste ljudstva, mali češki človek, v prvi vrsti češki delavec kajti češki delavci so to, ki po veliki večini tvorijo prebivalstvo čeških manjšin in katerih deca polni češke manjšinske šole; ki jih ustanavljajo in vzdržujejo narodne šolske in obrambne družbe. Velja tudi za nas! Pomiloščenje maloruskih dijakov. Ministrski predsednik grof Sturgkh je sporočil ma-loruskim držav, poslancem, da je vlada izposlovala pomiloščenje maloruskih dijakov, ki so bili obsojeni radi velikih izgredov na lvovskem vseučilišču. Le pet dijakov, ki jim je bilo tekom obravnave dokazano, da so aranžirali nemire, bo moralo prestati svojo kazen, toda brez vsakih pravnih posledic. Kakor znano, so stali pred sodiščem sto in trije rusinski dijaki, ter se je obravnava splošno imenovala proces sto in treh. V političnih krogih se sodi. da je to pomiloščenje politiškega pomena. Malorusi so namreč opetovano izjavljali, da je vsak dogovor med njimi in vlado toliko časa nemogoč, dokler se ne pomilosti obsojenega dijaštva. Ministrski predsednik grof StUrgkh pa potrebuje sedaj kvalificirane večine, ter se misli s pomi-loščenjem prikupiti maloruski državnozborski delegaciji. Sturgkh je vedno le mešetar, na podlagi svojih mešetarij si hoče zagotoviti večino in svoj obstanek. Ogrska amortizacijska banka, kateri je stal na čelu državni poslanec Szivak, ki se je ustrelil v železniškem vozu, izkazuje izgubo v znesku 2 in pol miljona kron. Denarne vloge so se v zadnjem času znižale od 1’6 miljona na 600.000 kron. Čestitke mrtvih. Zagrebški uradni list objavlja čestitke, ki jih je dobil hrvaški ban Čuvaj povodom svojega imenovanja tajnim svetnikom, med temi častitkami se pa nahaja tudi čestitka patriarha Brankoviča, ki je pa slučajno že pred leti umrl! Zato ni čuda, da vzbuja ta čestitka iz drugega sveta splošen smeh, ker dokazuje, da Čuvajevo imenovanje ni vzbudilo veselja na tem, ampak na drugem svetu! Mohamedanska ozkosrčnost. Kako se Mo-hamedanci drže svojih verskih načel, ki segajo tudi v privatno življenje, kaže slučaj, ki se je nedavno dogodil v Bosanskem Brodu. O tem »strašnem dogodku« piše z veliko žalostjo glasilo bosanskih mohamedancev »Zeman«: Te dni se je mudil na trgu v Bosanskem Brodu gledalcem grozen prizor. Znani Hasib Bir-nidžija je odvedel iz svoje hiše svojo najmlajšo ženo v čisto moderni evropski obleki, sprehajal se je z njo roko v roki po trgu. a na to Nekoliko zvestih kmetov ga je obiskovalo; z vneto prošnjo so dobili od Marina dovoljenje. da so smeli zahajati k Ognjanovu. Njihove duše so koprnele zaslišati navdušene besede »daskalov« in zmerom so hodili od njega bodrega lica in z leskečimi se pogledi. Najsvobodnejši pristop k Ognjanovu je imel pop Jožef, predsednik komiteta. 2e sedaj je bil oblečen za vojvoda in zastavo je imel skrito med mašno opravo v cerkvi. K Ognjanovu je zahajal še stric Mina, star učitelj. Ognjanov je bil prepričan, da razun teh in Marinove družine nihče drugi v vasi ni vedel za skrivnost. 1 (Dalje.) Prijatelji in sovražniki naše lepe domovine. Sovražno postopanje avstrijskih Nemcev proti slovenskemu življu je vsem dobro znano. Na vsak način nas hočejo poniževati, zatirati, potujčiti ali sploh ugonobiti. Diši jim naša lepa zemlja. Ker dosedanja metoda ni imela zaže-Ijenih uspehov, so poiskali novih potij. Potujčevalnim namenom naj bi služila tudi beletristika; kajti pod naslovom lepe literature se da marsikaj še lepše in drugače povedati, nego v premletih političnih noticah. Tudi človek v lepo obliko lažje skrije svojo laž, ki bi morebiti gola ne smela med svet. Veliko pozornost je vzbudil v nemškem svetu — in tudi pri nas — nemški stotnik Rudolf Bartsch, ki je postal s svojimi deli zadnje čase slavljen slovenski pisatelj. V svojih romanih in povestih rad popisuje življenje na naši narodni meji, se- odšel z njo v gostilno na pivo. Mohamedansko prebivalstvo ie bilo skrajno razubrjeno. hotelo je napasti modernega Turka, da se jim je moral skriti. Mohamedansko duhovno sodišče ga je pozvalo na odgovor, a ga je moral oprostiti, ker ne pozna zakonik nikakih kazni za take zločince. Iz tega se razvidi, kako ozkosrčni nazori vladajo še med Mohamedanci. Samomor v brzovlaku. Alojzij Erker iz Srednje vasi pri Kočevju si je v kupeju tržaškega brzovlaka bohinjske železnice pred Celovcem prerezal z britvijo vrat. Težko ranjenega so prepeljali v celovško bolnico. 61 let v bolnišnici. V dunajski bolnišnici Filadelfija je umrla te dni neka 87 let stara žena, ki je prebila v isti bolnišnici 61 let. Kot 26 letno ženo so jo pripeljali v bolnišnico, ker je po kozah, na katerih je obolela izgubila popolnoma spomin. Obsojen aristokratski duhovnik. Iz Londona se poroča, da je bil radi homoseksualnosti obsojen pred sodiščem v Leedsu na deset let težke ječe katoliški duhovnik knez Ferdinand Louis de Braganza, ki je stari stric pregnanega portugiškega kralja Manuela. Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 23., nedeljo 24. in pondeljek 25. marca 1912: 1. Pogled v zavod za nagačenje živali, (naraven posnetek). 2. Bitka. (Velikanska anierilcanska vojna slika. Učinkovitost.) 3. Moric zamorec. (Velekomično. Igra Prince.) 4. Vampirska plesalka. (Artistska drama. — Senzacijski film Nordiskfilm Co. — Samo zvečer.) 5. Fric gre v Tripolis. (Komična učinkovitost. Najboljša dosedaj znanih Fricevih slik.) — Spored za torek dne 26., sredo 27. in četrtek 28. marca: 1. Indokina. (Naraven posnetek. Samo popoldan.) 2. Začarana hiša. (Trikfilm. — Samo popoldan.) 3. Otok Marken. (Kolorirana potovalna slika.) 4. Kdor ne pride v pravem času. (Komično.) 5. Prijeten vlomilec. (Velekomično.) 6. Braziljanske živali. (Naraven posnetek.) 7. Grobnica živega. (Učinkovita drama. Samo zvečer.) 8. Zigotto in premeteni Janko. (Velekomično.) V petek, dne 29. marca 1912: Specialni večer z izbranim sporedom; posebno se mora omeniti: »Močnejši od smrti.« (Drama v barvah.) V soboto, dne 30. marca do 1. aprila 1912; »Smrtna ladja« pri vseh predstavah. Pripravlja se učin-koviost Aste Nielsen: »Uboga Jenny«. Idrija. Avtomobilno zvezo med Idrijo in Logatcem bomo imeli odslej tudi redno vsako nedeljo in vsak praznik, ker ima lastnik Valentin Lapajne sedaj na razpolago dva avtomobila in dva šoferja. Ob nedeljah in praznikih bo odhajal iz Idrije točno ob 12. uri opoldne, vračal se bo pa v Idrijo ob 4. uri popoldne. S tem je potujočemu občinstvu gotovo ustreženo. Deželni odbor je dne 15. t. m. poslal v Idrijo svojega stavbnega izvedenca, da si je ogledal prostor pri Moravcu, kjer namerava občina zgraditi novo mestno klavnico. Ali ostane samo pri ogledu? Popraviti je v naši notici v št. 81., da se je vršil večer v uradniškem kazinu, ne pa v uradniškem konzumu, ki ga v Idriji ni in ne bo. PROSVETA. Slovensko deželno gledališče. Netopir. Sinoči je drugič nastopila ga. Polakova kot gost in seveda zopet pred razprodano hišo. Qa. Polakova je umetnica, ki je ohranila še vso svojo svežost na odru, njen glas pa je pridobil na finesah. Cela predstava je bila harmonična in moramo reči, da so se v nji našle v skupnem uspehu naše najboljše operetne sile. V zadnjem dejanju je sicer par bolj cirkuških dovtipov — ampak smeha je polna hiša, in tega menda še edino želi naše občinstvo. Zato Netopir zopet in zopet polni hišo. In če pride to ali ono ravnateljstvo treba se bo zopet in zopet zateči k opereti, ki vabi in to je za kaso glavno. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v soboto gostuje v opereti »Netopir« (za lože par), gospa Irma Polakova zadnjič. Gospa Polakova poje danes vložko »Ljubavna pjesma«, ki jo je zložil ravnatelj Srečko Albini za londonsko premiero svoje operete Baron Trenk. Gostujeta tudi gdč.Hana Vojačkova ter g. Drag. Krelijus, člana baleta kr. zemalj. kazališta v Zagrebu ter izvajata v baletnih kostumih troje baletnih plesov. — V nedeljo popoldne ob pol 3. zadnjič v sezoni Parmova opereta »Caričine amaconke« pri zelo znižanih cenah (za lože nepar); zvečer ob pol 8. zadnjič v sezoni Millockerjeva opereta »Dijak prosjak«, v kateri plešeta baletne plese gdč. Vojačkova in g. Krelijus. (Predstava za lože nepar — V pondeljek pop. »Lumpacij Vagabund« (za lože par), zvečer 32tič »Rokovnjači« (za par abonente 44. predstava.) — V sredo prvič nova opera »Ljubimkanje« Neu-manova. Slovo gospoda Ljublše Iličiča. Naš priljubljeni operetni tenorist gospod Lj. lličič zapušča naš oder, da si na Dunaju poišče mesta. Za nedeljo zvečer, 24. t. m. je določen njegov zadnji nastop in sicer v Dijaku prosjaku. Ko je leta 1908 prišel iz Novega Sada v Ljubljano, si je takoj pridobil simpatije vseh, in tekom njegovega dolgega engagementa v Ljubljani se ni mogla kritika nikoli o njem pritoževati. Nasprotno je v vsej dolgi vrsti igranih operet pokazal sijajne zmožnosti in povzdignil našo opereto na visoko umetniško višino. Zajedno z g. Lj. Iličičem odhaja tudi njegova soproga, gospa Desanka Iličičeva. Tudi ona je spravila na oder mnogo zelo ljube-znjivih vlog, ki so jo napravile težko pogrešljivo. Tudi v družabnem oziru bomo pogrešali naše umetniške dvo- jice, saj sta bila poleg prijetnih družabnikov, vedno vneta za narodne naše potrebe in sta marsikatero narodno prireditev znatno dvignila s svojim sodelovanjem. Zato sc bo Ljubljana znala dostojno zahvaliti, kakor je znala ceniti umetnost g. Iličiča in njegove ggospe soproge. Nedeljski večer naj pokaže, kal nam je bil g. 111-člč in kakšna je naša hvaležnost DRUŠTVA. Politično društvo »Vodnik« v Spodnji Šiški priredi javni ljudski shod dne 23. t. m. v soboto zvečer ob pol 8. uri pri Moharju v Spodnji Šiški. Poročata g. državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar in g. deželni poslanec dr. Fran Novak. Samišljeniki udeležite se polnoštevilno shoda. Redni občni zbor pomočniškega zbora gostilničarske zadruge v Ljubljani se bo vršil v torek dne 26. marca 1912 ob 3. uri popoldne v salonu gostilne »pri Leonu« Florjanska ulica št. 6. Redni občni zbor pomočniške bolniške blagajne gostilničarske zadruge v Ljubljani se vrši dne 26. marca 1912 ob 4. uri popoldne v gostilniškem salonu gospoda Leona Pogačnika v Florjanski ulici št. 6. Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mostah ima svoj redni občni zbor v pondeljek dne 25. marca 1912 ob pol 4. uri popoldne v gostilni g. Jak. Novaka p. d. pri Trčku v Mostah. Dnevni red: Pozdrav predsednika. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Poročilo revizorjev. Volitev odbora. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi lepe, nove pomladanske razglednice. Vabimo C. M. podružnice in slovenske trgovce, da razpečavajo predvsem te razglednice, in le-te naj se uporabljajo za razpošiljanje pomladanskih in velikonočnih pozdravov in drugih voščil. Naročajo se v pisarni družbe sv. Cirila i Metoda v Ljubljani, »Narodni dom«. — Gdč. Antonija Potočnik, služkinja pri Sv. Roku ob Sotli je poslala C. M. družbi 1500 rabljenih znamk, 3 kepe štanjola, nekaj starega denarja, 1 K, katero je dobila, »ko so prodali junčka«, njena prijateljica Ana Turnšek je priložila 1 K. Hvala iskrena tej častiti rodoljubni služkinji! Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah, Gorenjsko priredi gledališko predstavo v nedeljo, dne 24. marca 1912 v »Gasilnem domu«. Uprizori se »Domen«, narodna igra s petjem v petih dejanjih. Sokol v Šoštanju vabi tem potom vse prijatelje sokolske misli na svoj redni občni zbor, ki se vrši z običajnim vzporedom na praznik, 25. t. m., ob pol 3. uri pop. v hotelu Avstrijav Šoštanju. Prijatelji, pokažite s svojim prihodom na ta občni zbor umevanje iskrenih narodnih teženj našega mladega društva. Družmlrje pri Šoštanju. Požarni brambi v Družmir-ju naklonil je cesar velikodušni dar 200 K. Medtem ko bilježimo to veselo vest, prosimo obenem kar najiskrenejše prijatelje našega drušva, katero tako vrlo in uspešno deluje in si hoče nabaviti še potrebno gasilno orodje, da nam blagohotno priskočijo na pomoč! Za vsak, še tako skromen znesek bo blagim podpornikom iz srca hvaležna: požarna bramba v Družmirju, p. Šoštanj. Na pomoč! Slovensko akademično društvo »Adrija« v Pragi si je izvolilo za XIII. tečaj (letni tečaj) sledeči odbor: Predsednik: Saša Železnikar, pravnik, podpredsednik, Drago Leskovšek, tehnik, tajnik: Rak Janko, medicinec, blagajnik: Jeg Riko, kom., knjižničar: Fran Marinič, medicinec, gospodar: Jože Žerjav, tehnik, časnikar: Fran Gaffarin, tehnik, namestnika: Edvard Abram, tehnik in Ognjeslav Perko, tehnik, preglednika: Mirko Gnus, pravnik in Fran Tavželj, pravnik. Umor na ulici. Najlepša ulica v Pragi je živahna Ferdinandova cesta, ki se v praškem narečju krat-komalo imenujeFerdinandka. NaFerdinandki je vsak večer od 5. ure naprej najlepša praška promenada, kajti na koncu Ferdinandke stoji ob Vltavi Narodno gledališče. V sredo se je zgodil na Ferdinandki ob času največje promenade grozen slučaj, ki je razburil vse mesto. Okoli 8. zvečer je namreč pribežala na promenado mlada ženska za njo pa mlad moški z nožem v roki. Predno je moglo občinstvo vedeti. kaj se godi, je zabodel mladi človek ženski nož v levo stran vratu, tako. da je takoj padla. Občinstvo je hitelo ranjeni ženski na pomoč, prenesli so jo v vežo in poklicali zdravnika. Toda vsaka pomoč je bila zaman. Mlado dekle je v nekaj minutah izdihnila na mestu. Nastal je seveda takoj velikanski naval ljudstva in policija je tudi zločinca takoj prijela. Da bi ne prišel v roke pravice, se je petnajstkrat zabodel z istim nožem v prsa. toda njegova moč je bila preslaba in si ni mogel zadati smrtne rane. Vendar je zelo krvavel in so ga prepeljali v bolnišnico, kjer ga je komisar takoj zaslišal. Povedal je, da se imenuje Jaroslav Turek, star 26 let, ona se je imenovala Karolina Kotabova, stara je bila 24 let. Poznala in ljubila sta se že dalje časa in sta v zadnjem času skujjaj stanovala v Dolgi ulici. On je bil brez posla, zato je morala ona zaslužiti za oba — tako ali tako. Zadnje dni se je potikala po praških ulicah in po sumljivih zakotnih shodiščih — in je iskala zaslužka. On pa je bil zelo ljubosumen. V sredo jo je Turek iskal po vseh zakotnih luknjah in jo je nazadnje našel v krčmi »pri zlati dvojki«. Med zaljubljencema je prišlo takoj v krčmi do ostrega prepira, on ji je očital nezvestobo, ona pa je mu očitala, da mu mora z nezvestobo zaslužiti kruh. Med prepirom sta odšla ven in sta se prepirala tudi na ulicah. Neki železničar je slišal, kako je Turek od nje zahteval denar. Kotabova najbrže ni imela mnogo denarja, ali pa mu ni hotela takoj dati. Tako sta med prepirom prišla na Fer-dinandko, kjer je vpričo izprehajajoče se množice Turek napadel svojo ljubico in je izvršil svoj grozni čin. — Ta slučaj vzbuja tem večjo pozornost, ker kaže na jasnem dnevu, kako življenje se živi v temnih kotih današnjega velikega mesta, kjer mora pogosto ženska s skritim pouličnim življenjem vzdrževati svojega lenega ljubljenca, in se mora prodajati drugim, da dobi zanj denar. Javen lokal. (Zgodba izpred sodišča.) Pri vsaki hiši in tudi na javnih trgih v mestih se nahaja prostor, ki ga spodobni ljudje imenujejo navadno s tisto besedo, ki je ne sme izreči slovenski vojak, ako ga pokliče njegov predstojnik. Bolj olikani ljudje imenujejo oni kraj locus, ali hic. Da pa kdo ne mislil da je ta kraj kaj posebnega, se navadno zaznamuje z dvema ničlama. V sjDOdobni družbi se ga s pravim imenom sploh ne sme nazvati, dasi je pogosto nujno potreben. Navadno se mu daje tuje ime. dasi je povsod domača naprava. Da stvar bolj nobel izgleda, se rado rabi zanj francosko ime, kakor se rado rabi francoske besede tudi za kaj nefrancoskega. Na javnih prostorih nosi navadno kratek naslov »Za gospode«, »za dame«, brez vseh drugih opomb. A odločilen trenutek vsak ve, kako in kaj. Zuunanjost nam pogosto kaže, kaj se skriva v notranjosti. Človek bi mislil, da je stvar brez pomena, pa je zelo važna in dela hišnim gospodarjem in raznim uradom pogosto velike sitnosti. Kaj se človeku pripeti na takem javnem prostoru, kaže sodnijska razprava, ki se je vršila pred graškim sodiščem. Na nekem trgu v Gradcu stoji tak javen lokal, z dvema [^osebnima oddelkoma za moške in za ženske. Zgodilo se je, da je nekoč prišel tja nek častnik S. po nujni potrebi. Ker je bil moški oddelek zaseden, mu je oskrbnica dovolila, da je šel v ženski oddelek. Med tem pride gospa E. F. po nesrečnem naklu-čju tudi v ženski oddelek in se zelo razjezi nad oskrbnico, da dovoljuje moškim prihajati v ženski oddelek, češ da se je to že večkrat zgodilo. Oskrbnica se je opravičevala, da je bil zadnjič tam gospod »S.« in da se ne da pomagati. Gospa E. F. pa je rekla: Gospod S. ali pa cestni pometač, meni je vseeno. Med tem stopi gospod častnik pred njo in pravi: Ali ste huda moja gospodična. Gospa pa je jezno odgovorila: Z vami ne govorim, ampak z oskrbnico. Na to je baje častnik začel nov stavek z »Ljubo dete«, da bi jo potolažil. Ona pa ga je zavrnila, da ni ljubo dete, niti gospodična, ampak gospa doktorja Fuchsa. Častnik se je na to baje opravičil in je hotel oditi, toda gospa mu je stala na poti in tako je prišlo do besedi. Gospa mu je rekla, naj gre pri ženskem oddelku ven, on pa je rekel, da jo pusti aretirati, gospa je rekla, da se vede zato tako predrzno, ker je oficir, on pa ji je baje rekel, da se vede kakor vlačuga. Gospa je zahtevala ime in častnik ga je povedal. Ona je na vse še navrgla svoj pfui, častnik je odšel — in scene je bilo konec. Gospa je doma vse to potožila svojemu možu, mož pa je pisal na vojaško oblast, kjer je v jhsmu rabil sramotilne izraze proti častniku. Častnik je proti njemu in njegovi ženi vložil tožbo, in graško sodišče je obosodilo dr. Fuchsa na pet dnij zapora in na 100 K kazni zaradi žaljivega pisma, gospo je pa osvobodilo. »Tagespost« je prinesla obširno poročilo o razpravi, ki v mnogem spominja na par slučajev iz preteklega leta, ko je bilo par tožb proti častnikom pred ljubljanskim sodiščem in so bili vedno drugi obsojeni (slučaj v kupeju gorenjske železnice in dogodek z damami v Šelenburgovi ulici). veda na tak način, da se pokaže slovenski živelj kot inferioren, naša zemlja pa kot bogata in lepa pokrajina, ki je vredna, da si jo Nemci osvoje. Bartsch ima jako lep jezik, vidi jasno in opisuje zelo živo; to mu pridobiva čitateljev in prijateljev v nemškem svetu; še večje navdušenje vlada zanj pa na naši narodni meji kjer ga ne časte le kot pisatelja umetnika, ampak tudi kot štajerskega Nemca, bojevnika. Tuintam skuša Bartsch ohraniti nepristranost nasproti Slovencem, toda le na videz, iz vsega se pokaže njegov namen: pokazati zmago nemškega življa nad slovenskim. Da, spozabi se celo tako daleč, da pokaže Slovence kot idi-jote in perverzne ljudi. Sicer je žalostno za literaturo. ako si mora na tak način delati reklamo, in za pisatelja ni slavno, ako išče na tem polju slave. Seveda take knjige nesejo denar in tudi pisatelj ima kaj od tega. Kajti svet — in tudi nemški — zahteva kaj »posebnega« in tako je prišel boj dveh narodnosti iz politike v umetnost. Snov je zanimiva in gotovo nudi lahko narodna meja vsakemu pisatelju dovolj gradiva za nova dela, posebno naša slovenska štajerska meja. Toda le sosed je sosedu volk in sovražnik in le naši bližnji Nemci ne najdejo o Slovencu nič lepega. To mnenje nosijo v svet renegati, ki jih mrgoli na naši meji; odpadnik najbolj zasramuje lastni rod. Drugače pa o nas sodijo Nemci, ki so nas presodili nepristransko in jim je naša narodna meja bila le lepa pokrajina, ki nudi s svojim ljudstvom pisatelju hvaležne snovi, brez vsakih sovražnih namenov. Tako je našlo naše Pohorje med Nemci še drugega pisatelja, ki je napisal lep roman iz življenja naših Pohorcev. Ta mož je Artur Achleitner. ki je izdal romati »Planinski kralj«. (Der Waldkonig, Berlin, Otto Janke). V tem romanu popisuje Achleitner naše slovensko Pohorje, kras tamošnjih logov in prebivalce teh pokrajin, naše vrle Pohorce, z divno poštenostjo in srčnim zanimanjem ter podaja ravno nasprotno, resnično sliko onih razmer, ki smo jih drugače vajeni čitati iz sovražnih domačih virov. Achleitnerov prijazen in prosto - pošten spis je našel ravno pri Severonemcih živo pozornost; vzhodnoprusko in posebno berolinsko časopisje nas pozna in uvaža sedaj mnogo objektivneje in pravičneje, nego naši bližnji Nemci, katerim seveda jeza in zavist ne dopuščata, da bi bili nepristranski. To priznanje, ta prevrat, je pa edina zasluga Achleitnerova. to zanimanje in to nazorje je vtisnilo njegovo spretno opero. - V vseh ocenah se podajajo nam prijazni in častni nazori; tam v severni Evropi ne sumi nihče o dobrih lastnostih Slovenca, ker te dokazuje in povdarja Achleitner — oni Achleitner, kateri je tudi kot prvi proslavil avstrijski gorati svet in vzbudil vrlo zanimanje za zdravo turistiko; to je oni Achleitner, ki je napisal v enem četrtstoletju nad 100 večjih, po vsem svetu znanih in priljubljenih povestnih knjig. Kar on piše, velja njegovim nebrojnim čitateljem kot čista resnica, posebno pa se ozira Achleitner na krajevne krasote in kulturnozgodovinske posebnosti goratih pokrajin. Achleitner ni napisal svojega »Planinskega kralja« to trdo korenino našega Pohorja, zato da bi pokazal Nemcem: češ zbirajte denar, pojdite, poglejte in kupite si te lepe kraje. J ak namen ima Bartsch in baje Rosegger. Achleit- ner je popisal naše Pohorje in njegove prebivalce. ker se mu je ta zemlja priljubila in ker ljubi naše pošteno ljudstvo kakor je; ako bo kateri njegovih čitateljev obiskal naše kraje, ne bo prišel tja z nemško nacionalnimi nameni, ampak da si ogleda naš narod, ki ohrani svojo pristno naravo, dokler ostane slovenski. Ce bodo torej tudi Nemci »iz države« prihajali k nam Slovencem in če si bodo ogledali naše kraje, naše šege, naš napredek, našo narodno posebnost, bodo gotovo razvideli, da govori Achleitner resnico, in ne naš domači židovski list »Neue Freie Presse«, ki odkrito odsvetuje to knjigo kupiti in čitati; seveda se bo Nemcem marsikateri turist in s tem tudi groš izgubil! Izgovorimo torej naše mnenje očitno: mi ne maramo onih razgrajajočih Nemcev, kateri nimajo za nas ne pravičnega čuta in ne srca, ki sploh niso Nemci; mi se pa veselimo onih pristnih, poštenih Nemcev, kateri nas posetiju kot prijazni, mirni in opazujoči potovalci! Naša narodna dolžnost je pa, da vemo tud' sami, kako drugi o nas pišejo, in pred vseh* moramo poznati Achleitnerovega »Planinskega kralja«, kajti to zahteva tudi hvaležnost. I11 hvaležnosti se moramo ravno mi privaditi nasproti našim redkim bližnjim kakor daljnim prijateljem, kajti ravno v tem oziru smo že neizmerno škodovali našemu ugledu in našeinu napredku, da nismo znali razločevati med pri' jateljem in sovražnikom. Toda naši sosedje s° nas storili nezaupne. Achleitner je izjema. Za' to nas veseli njegova knjiga. V. G. Pavel I. car ruski. Poljsko-francoski zgodovinar K. Walisze-wski je izdal v Parizu veliko zgodovinsko študijo o nesrečnem sinu carice Katarine carju Pavlu I., ki je vladal od leta 1754—1801. V svojem delu na temelju najnovejših, doslej neznanih 'irov opisuje življenje, vladanje in tragično smrt tega ruskega cara. Avtnr prikazuj jasno sliko tega carja, ki ga je vse sovražilo, a se ga tudi vse balo. C«jtrk«valiiic». Pivnic«. Gramofoni - automati!! O KZS o tovarniška zaloga o a □ Za vsak gramoion pismeno jamstvo. Gramofon - Atelij er A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur In šivalnih strojev. Imam Specijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. PiSite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte :: si mojo zalogo. :: Vse potrebščine la vsakovrstno kolesje v zalogi. Priznano najboljše slovensko pivo “tšr se toči v hotelu „ILIRXJA“. Kavarna je vsako noč do jutra odprta. m Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9. Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame in deklice. Solidno blago po čudovito nizkih cenah. Ceniki zastonj in franko. ======= Kavarna »CENTRAL". Vsak dan vso noč KONCERT Ve;t op prost. 135 dunajskega elitnega damskega orkestra. Z velespoštovanjem Štefan Miholič, kavarnar. MIHAEL KASTNER, Ljubljana • IIIIHHHHH lOHHHHHHHMII IM M UMI IIII MII •••• IH tl Kongresni trg štev. 10 IHIIIItHHHIIIHHIHIIHHIUII dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živinsko sol; petrolej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin ^a motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi. Senzacijonalna prodaja praznike! Obleke za gospode . . od 8 K naprej Obleke za dečke . , . » 6 K Obleke za otroke . ... 2 K Površniki in raglani za gospode .... „ 12 K Površniki ali modre bods- jopice za dečke . . „ 6 K Klobuki in čepice za gospode in dečke .. od 1 K naprej Dežni plašči za gosp. in dame „ 10 K Kostumi ali dolgi raglani za dame................. Krila ali bluze iz blaga za dame...................... 10 K 3 K Velika izbera pariških in berolinskih modelov. Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesta 44 Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela. DKel8S ljubljanska kreditna banka v Ljublfani. m« Stritarjeva, ulica, štev. 3, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlogo na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 411 01 2 o — 230 — vas. da se jutri ob deseti uri sigurino zglasite veste kje!- Jaz sam imam čast, sprejeti vas in vas voditi. Kak odgovor mi izročate? Passavant je odgovoril s trdnim glasom, kakor brez pomisleka: — Pridem, gospod! — Ne, ne pojdem, se je odločil. HišaSaint Pol... hidelonskis tolp... zahvalim! Ne grem. Vojvoda Burgundski je upoštevanja vredna o-seba. tako so mi pravili. Dama prebiva v Hiši Saint Pol in mora biti tudi vplivna. Čudno pa je, da mi je zagomezelo po hrbtišču, ko sta uprla v me svoje oči in me je zazeblo kakor pred sluzasto plazivko... Ne. ne proč od Hiše Saint Pol, proč od hidelonskega stopa! Spreletelo ga je. 2e je hotel še enkrat govoriti, ali Bois Redon se je bil že naklonil in izginil med vratmi. Ko je stopal skozi izbo. v kateri je sedel slikar Kart. mu je Redon pomignil. Guigonneur mu je prikimal in srknil iz posode požirek servazije. Bois Redon pa je stopil na cesto. XXVII. Jacquenim Gringonneur. Obed s katerim je postregel Thiband Pa-ssavantu s četvorico je bil naravnost pojedina. Ko so pri vinu prišli vsi v dobro voljo je začel Passavant: — Gospoda, gospodarja iščem, da mu ponudim v službo svoj meč. ki se je začel že zelo dolgočasiti radi brezdelice. Veliko ste mi napovedali o vojvodi Burgundskem in zdi se — 231 — mi. da bi bil on tudi zame pripraven gospod. Zagotavljam vas, da povprašam sam v njego- vi palači o tem. Sedaj pa ne govorim več in rajši pijmo! — Tako je. je potrdil Scas, ki je imel navado in veliko veselje nad tem, če je mogel koga upijaniti. Pijmo [ Le še to vam moramo povedati, da vas naš gospodar že pričakuje. — In kdaj? — Jutri zvečer! — In kje? — V hiši Saint Pol. V hiši Saint-Pol! Povsod le Hiša Saint-Pol! Kaj naj to pomeni? Hardy se je zamračil; zopet se mu je skrčila koža v kurjo polt. Ali le za hip; kajti takoj bi odpodil nekaj ne-zarec, stresel se. kakor bi odpodil nekaj neljubega in vzkliknil: — Gospoda, na zdravje in nasvidenje v Hiši Saint-Pol. Tam se zopet najdemo! — Da, da! so hiteli ponavljati vsi štirje. Na svidenje v Hiši Saint-Pol. Ocquetonville in tovariši so spravili, kar jim je bilo naročeno. Vzdignili so se, prisegli si s Hardyjem večno tovarištvo in nato odšli. Ko so koračili skozi glavno izbo, je Ocqueton-ville sumljivo pomignil v kotu sedeči trojici, enako kakor preje Bois Redon Gringonneuru. In Bruscaille je pomežiknil z očmi češ: bodite mirni; mi smo na mestu! Ogleduška trojica se je pomaknila v temni kot, odkoder je imel lep razgled po izbi in v sosedno sobo. Bilo je okoli štirih popoldne in mrak se je že jel tega poznega november, dne gostiti v krčmi. Iz njihovega mračnega zati- Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom dobre reklame svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:: odvisnem dnevniku :: „DAN“ ker ima to inseriranje gotov uspeh. « • • Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.