r v NOVO MESTO, 7.7,1982 LETO XII. ŠT. 10 LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor - Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO . fin \ ■ r-H% JH ■ ™ H '({Si Koletkiv TOZD Temenica je s polno truda uspel izpolniti polletni plan. boleča stanovanjska problematika v tip - topu V TOZD TIP -TOP je na razpolago 600.000 dinarjev za stanovanjska posojila. Skupno je v tem kolektivu deset prosilcev, ki sami zidajo, ostaja pa še precej druge neurejene stanovanjske problematike. Sredstva, ki so na razpolago, ne ohrabrujejo, še temnejša pa postane slika ob dejstvu, da nov zakon na tem področju zaostruje odgovornost delovne organizacije. Z novim zakonom o stanovanjskih razmerjih bo lahko delavec reševal svoj stanovanjski problem le v sodelovanju z delovno organizacijo. V TIP TOP-u, ki je po starostni strukturi najstarejša temeljna organizacija v Labodu, pa ostaja še dodaten problem, na katerega so tudi sindikati že močno opozarjali. Nihče naj ne bi odšel v pokoj z nerešenim stanovanjskim vprašanjem. V tej sredini ostajajo trije taki primeri, ki ob že omenjenih sredstvih takorekoč nimajo rešitve. Vemo, da osebni dohodki v primeru naše neposredne proizvodnje ne omogočajo kakšnih večjih prihrankov, da so naša posojila za pomoč pri nakupu stanovanj ali gradnji le minimalna, rezultat tega pa so nerešena stanovanjska vprašanja tudi starejših delavk. SKRBNO Z EMBALAŽO Embalaža sodi med posebne stroške in predstavlja visoko postavko v financiranju in realizaciji le-teh. Da bi stroške embalaže za gotove izdelke v programu PŠ omejili, je razvojna služba, skupaj s TOZD Commerce, izdelala program za kar najbolj varčen in racionalen odnos, ki bo stroške v bodoče omilil. V sklopu tega je tudi mesečno poročilo o porabljeni embalaži po namembnosti in velikosti le-te. temenica je izpolnila plan Ker delo za izvoz do začetka kolektivnega dopusta v TOZD Temenici še ni bilo opravljeno, so na zaključnih fazah v šivalnici in likalnici delali tudi dva naslednja dneva. Po slabših delovnih rezultatih v prvih mesecih letos, so še s temi zadnjimi napori uspeli doseči polletni plan, saj prvi in okvirni izračuni kažejo na 99,50 odstotno realizacijo. Ni bilo lahko premagati slabe rezultate prvih mesecev! V skupni in celoviti akciji pa so vendarle vsi delavci Temenice skupaj uspešno izbojevali bitko. Prizadevanja za zmanjšanje bolniške, kije v začetku leta znašala kar 7 odstotkov mesečno in prizadevanja za kvaliteto ter boljši delovni uspeh, so poteka- la po sindikalnih skupinah, na zbOorih delavcev, družbenopolitične organizacije so se močno vključevale in zahtevale od delavcev resnejši odnos. Prizadevanja so obrodila in tako so delavci Temenice zadovoljni odšli na letni dopust. srednjeročni program ponovno pred preverjanjem Naša razmišljanja o dopolnjevanju srednjeročnega plana delovne organizacije v letu 1981-1985 sovpadajo v čas, ko je za uresničevanje gospodarske stabilizacije potrebno povezano zavzemanje vseh dejavnikov v naši družbi, in najširša akcija za uresničitev programa stabilizacije. Menim, da so v tem trenutku potrebni taki ukrepi, ki naj bi vspodbudili neizkoriščene zmogljivosti in ekonomiko dela ter družbenega kapitala. To bo v marsičem odvisno od tega, kako in koliko uspešno bomo uveljavljali tiste dejavnike razvoja, ki ne terjajo novih vlaganj, ki bodo zagotovili optimalno izkoriščanje obstoječih kapacitet, boljši izkoristek delovnega časa, ki bodo zagotovili uspešno delovanje enotnega jugoslovanskega trga, združevanje dela in sredstev, skupni prihodek in dohodek na temelju delitve dela in skupnih vlaganj itd. To so edine prave rezerve, ki lahko skrajšajo pot za prilagajanje gospodarstva ob večji rasti od predvidene, zaposlenost in proizvodnost dela. Ob takih izhodiščih bomo morali še nagleje razvijati samoupravne odnose, sporazumevanje, dogovarjanje in odločanje ter delegatski sistem. Naša družba lahko pričakuje od nas, da bomo delavci sprejeli take usmeritve, saj vemo, kaj pomeni spodsekati korenine za- srednjeročni program ponovno pred preverjanjem služkov brez dela in bolje gospodariti z družbenimi sredstvi, seveda pod pogojem, da to postane način dela in življenja tudi vse nadgradnje od spodaj do vrha. Čim prej bomo spoznali, da družbena nadgradnja ne more vzdržati v tolikšnem obsegu, s tendenco nenehnega širjenja tem bolje bo. Vse to so že znane resnice, ki so našle svoje mesto v nekaterih kongresnih dokumentih ZK pa tudi v gradivih, ki jih je v zadnjem času objavila komisija zveznih družbenih svetov za vprašanje gospodarske stabilizacije. Ob predpostavki, da bomo v naši družbi sprejeli resne ukrepe za: 1. Učinkovitejšo monetarno politiko, 2. zmanjšanje potrebnih sredstev za splošno in skupno porabo, 3. zaostritve na področju investicijske politike, 4. dosledno izvajanje sprejete politike cen, 5. - doslednejše izvajanje politike realnega tečaja dinarja, 6. normalno politiko obrestnih mer ipd. se postavlja pred nas naloga, povečati našo lastno gospodarsko učinkovitost. V naših programih bomo zato morali temeljito preveriti in določiti: 1. Ukrepe za dvigovanje produktivnosti dela, 2. ukrepe za zvečanje koeficienta zvečanja obratnih sredstev, 3. ukrepe za zvečanje koeficienta zvečanja osnovnih sredstev, 4. ukrepe za zmanjšanje poslovnih stroškov, 5. naloge za poživitev proizvodnih inovacij, sprememb in dopolnitev v proizvodnih programih, 6. dolžnosti za izboljšanje organizacijskega modela DO s stališča gospodarske učinkovitosti in učinkovitosti samoupravljanja, 7. ukrepe za povečanje izvoza ob zmanjšanju uvoza, 8. ukrepe za programsko rast bruto in neto osebnih dohodkov, 9. ukrepe za rast bruto akumulacije in njene uporabe in 10. program rasti rezervnega sklada. Pri vsem tem, bo moral sodelovati ves kolektiv, ker je to v samoupravljanju zagotovilo za popolnost, realnost in uspešnost vseh programov. Posebno vlogo morajo ob tem dobiti v smislu vsklajevanja organi upravljanja in poslovodne strukture. Če hočemo vspodbuditi vse dejavnike, ki vplivajo na večjo proizvodnost dela in uspešneje poslovanje, se moramo zavedati, da je pri tem posebej pomembno dosledno uveljavljanje načela delitve po delu, pa naj si gre za razporejanje dohodka za osebne dohodke ter za razširjanje materialne osnove dela in za rezerve, ali pa za delitev sredstev za osebne dohodke med delavci. Ti odnosi so in bodo poglavitne sestavina sistema socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Zagotoviti bomo morali enotnost tega sistema, na enakih načelih v vseh strukturah. V sedanjem trenutku je za kompleksnim pristopom k takim razmišljanjem in programiranju še precej neznank, ki onemogočajo celovit pristop k poglobljenemu delu. Zaradi tega smo naša prva razmišljanja ob možnih dopolnitvah srednjeročnega programa strnili na področja kot so: Preveritev načrtov rasti zaposlovanja S sprejetim srednjeročnim načrtom je bila stopnja zaposlovanja na ravni delovne organizacije minimalna — 0,5 odstotna. Menimo, da morajo temeljne organizacije, kjer to dovoljuje prostor in kjer je na razpolago dovolj delovne sile, omogočiti zaposlitev delavcev, ki na delo še čakajo. Tako predvidevamo, da bi v Labodu do konca leta 1985 združevalo delo 2012 delavcev, kar pomeni stopnjo rasti 1,14 odstotkov. Močnejši porast zaposlovanja predvidevamo v TOZD Libna. Delta in TIP-TOP. Produktivnost dela in proizvodne kapacitete Že povečanje zaposlovanja daje več proizvodnih kapacitet, merjenih v minutah, tako da predvidevamo do leta 1985 stopnjo rasti 2,1 odstotek. Proizvodne kapacitete bi v tem srednjeročnem obdobju dopolnjevali s kapacitetami v kooperaciji, ki je v srednjeročnem programu močneje poudarjen element. Računati je, da bi v srednjeročnem obdobju opravili v kooperaciji za program vrhnjih oblačil cca devet milijonov minut letno in v programu perilo—šport cca sedem in pol milijon minut letno. Produktivnost dela moramo in lahko povečamo s še bolj dosledno iz- peljavo organizacije dela, s tehnološkimi dopolnitvami v procesu proizvodnje, s še boljšim izkoristkom delovnega časa in ne nazadnje s še bolj odgovornim odnosom do dela. Proizvodni program in asorti-man izdelkov V primerjavi s prvotnim srednjeročnim planom predvidevamo premike v strukturi proizvodnih programov tako, da bi v lastni proizvodnji proizvajali vedno bolj zahtevne in modne izdelke. Predlagane so bistvene spremembe v količini ženskih bluz, predvideno je tudi povečanje izdelave ženskih kril in ženskih lahkih kompletov. Usmeritve na področju izvoza in uvoza Izhajajoč iz Labodovih, že čvrsto zastavljenih ciljev v izvozni usmeritvi, predvidevamo, da bi v srednjeročnem obdobju namenili še več proizvodov za izvoz. Leta 1985 naj bi tako plasirali v izvoz 55 odstotkov naših kapacitet, 45 odstotkov teh pa bi bilo za domači trg. Take usmeritve ne terja le današnji trenutek naše družbe, temveč je to tudi Labodov bodoči pristop k odnosu do izvoza. Investicije Pri področju investiranja v pct-letnem obdobju že v srednjeročnem obdobju nismo programirali nobenih investicij v razširitev prostorskih kapacitet. Z dopolnitvami načrta še bolj poudarjamo usmeritev v zamenjavo in modernizacijo strojne opreme, kar je predpogoj za našo konkurenčnost na trgu in za spremljanje modnosti izdelkov. Delitev dohodka, čistega dohodka ter osebnih dohodkov Pri delitvi dohodka in čistega dohodka moramo zagotoviti, najmanj razmerja, ki jih poprečno dosega naša branža. Tako bi razmerja med —skladi in osebnimi dohodki znašala najmanj 75 proti 25. Pri delitvi sredstev za osebne dohodke pa je pripravljen poseben projekt, ki naj bi zagotovil izpolnjevanje obstoječega sistema delitve in dosledno uredil osebni dohodek po delu. Program je zastavljen tako, da bi do sredine leta 1983 pretehtali našo notranjo organizacijo dela v temeljnih organizacijah ter delitev dela, dopolnili sistem stimulativnega deleža pri osebnih dohodkih ter izpopolnili sistem samoupravne kontrole in vseh dejavnosti, vezanih na izvrševanje planov, programov, doseganja norm, kvalitete izdelkov ter odgovornosti. Osnutek navedenih dopolnil srednjeročnega plana je sprejel delavski svet delovne organiza cije na svoji zadnji seji, 23. junija. Sklep je bil podan s priporočilom, da ga temeljne organizacije obravnavajo, da naj dajo svoje pripombe; na podlagi teh obravnav, pa bi v kar najkrajšem času pripravili predlog, o katerem bomo po letnih dopustih razpravljali in odločali na zborih delavcev. rri lepljenju posameznih skrojenih delov na preši Mayer v TOZD TIP TOP. boleča stanovanjska problematika v tip - topu Kako pa si lahko delavci dodatno zagrenijo to občutljivo in življenjsko pomembno področje, pa kaže tudi naslednji primer: TOZD TIP-TOP ni podpisal samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalnega gospodarstva za srednjeročno obdobje 1981-1985. Tako tudi ob zaključnem obračunu ne izloča sredstev v ta namen. To pa je tudi vzrok, da mora ob dokončnem nakupu stanovnja delavec v celoti sam plačati polno ceno kvadratnega metra stanovanjske površine, medtem ko bi bil ta znesek v primeru, če bi bil TIP TOP podpisnik srednjeročnega plana komunalnega gospodarstva, za nekaj odstotkov nižji. Pri današnjih cenah kvadratnega metra stanovanjskih površin pa že vsak odstotek veliko pomeni. Tokrat sem se pogovarjala s tov. ŽOHARJEM vodjo proizvodnje v TOZD Libna. Najin pogovor je stekel v smeri razmišljanja o izdelavi visoko modnih ženskih bluz, ki prihajajo iz Libne, o majhnih serijah, zahtevnih modelih, sicer pa prisluhnimo tov. Žoharju: Usmeritev Laboda je v maloserijske in zahtevne artikle v katere je vnesenega veliko dela, ki se tudi dražje plasira. Lahko trdim, daje TOZD Libna prva v Labodu, ki se je spoprijela s temi nalogami. Pri nas ni velikih serij, ni uniformiranosti, zahtevnost artiklov pa je zares velika. Visoka modnost modelov nam je povzročila tudi nekatere težave, na katere pa nismo bili pripravljeni. Ob tem ne moremo kazati le na staro ali neustrezno strojno opremo, pač pa taka usmeritev zahteva veliko znanja, veliko spretnosti. Naše šivilje so v večini usposobljene v največ tri operacije, ženska bluza pa se je v kratkem spremenila za več kot trideset odstotkov. Volančki, gube, naborki, drugačni ovratniki ali pa teh sploh ni . . . Vse to je vneslo v ustaljeno delo precej „nereda“. Majhne serije in veliko število modelov zahtevajo pogoste menjave, ki so zaradi velike bolniške odsotnosti še večje. Vse to pa znižuje osebne uspehe delavk. Kratki roki izdelave in vse glasnejše zahteve po naj višji kvaliteti pa ob že povedanem prav tako vplivajo na včasih štirideset odstotkov slabše rezultate. Za primer naj navedem delavko, ki je že deset let pri šivalnem stroju in ki je dosegla povprečno 114% normo, ob sedanjih usmeritvah v naši proizvodnji pa je le 79 %. Vse kaže, da je ob naši Labodovi usmeritvi v strogo modne in zahtevne ter maloserijske modele potrebno preveriti notranjo organizacijo dela, ki jo narekuje taka proizvodnja, preizkusiti tiste norme in normative, pri katerih delavci trajno ne dosegajo poprečnih rezultatov in ne nazadnje dosledno izpeljati načelo delitve po delu na vseh ravneh. strokovna ekskurzija Člani društva DITT smo se udeležili strokovne ekskurzije v IBI in v Gorenjska oblačila. Vtise iz obiska bi rada posredovala vsem, ki teh dveh delovnih organizacij doslej še niste spoznali. Delovna organizacija 1B1 ima tako speljano proizvodnjo, da ni vmesnih skladišč. To je le v začetni in končni fazi. Skupno je v tej delovni organizaciji zaposlenih 500 delavcev, izdelujejo pa dekorativno blago. V sklopu tovarne je tudi zobozdravnik, zdravnik splošne prakse ter otroški vrtec. Čistoča sije takorekoč na vsakem koraku, prav tako pa je prisotna stroga disciplina. V delovnem času ni nobenih izhodov, v najnujnejših primerih pa imajo delavci izhodne in vhodne kartice. Iz- gubljeni čas morajo v teh primerih nadomestiti še v tekočem tednu. Stroga organiziranost pa se odraža tudi v njihovih osebnih dohodkih, ki znašajo v poprečju v prvih petih mesecih letos 18.500,00 dinarjev, do konca leta pa upajo, da bodo osebne dohodke še dvignili na dva stara milijona. Tudi stanovanjsko problematiko so uspevali reševati sproti, v zadnjem letu pa niso imeli nobene prošnje. Vsi smo se strinjali, da bi IBI lahko služila za vzorec vsem tekstilnim tovarnam. V Gorenjskih oblačilih pa smo se srečali s konfekcijsko branžo. Artikli so lepi in modni, sama proizvodnja pa je povsem taka kot v ostalih konfekcijskih tovarnah. Tudi tukaj smo se pogovarjali s predstavniki te delovne organizacije. Naj navedem le, da je v dveh TOZD združenih 400 delavcev, da pa imajo tudi v Gorenjskih oblačilih dokaj zastarelo strojno opremo. Poprečni osebni dohodek pa je podoben našemu. MOJCA MOHAR TOZD LOČNA akcija nnnp v delti Na osnovi sprejetih navodil DPS in napotkov referenta za LO in DSz DO Labod je osnovna organizacija sindikata izdelala in na svoji seji potrdila program akcije NNNP za TOZD Delta. Pri izdelavi programa smo upoštevali specifičnosti naše TOZD, ki se kažejo predvsem v lokacijski oddaljenosti delovne organizacije. Program OOS TOZD je temelj za izdelavo programov vseh nosilcev akcije. Glede na bližajoče se dopuste in zastavljene roke v osnovnem programu, so posamezni načrti že v obravnavi. Posebej pa smo zadovoljni, ker smo nekaj nalog iz akcijskega programa tudi že praktično izvedli. Ponosni smo zlasti na uspeh ženske gasilske desetine, ki je na centerskem tekmovanju dosegla drugo mesto in na občinskem tekmovanju tretje mesto. Ekipa prve pomoči se je udeležila občinskega tekmovanja in med velikim številom ekip dosegla 6. mesto, kar je prav tako lep uspeh, sicer pa je naša ekipa prve pomoči nosilec večih občinskih priznanj. V počastitev 20. junija dneva civilne zaščite se je na slavnostni seji sestal štab CZ na kateri smo med drugim ocenili naše aktivnosti in se zavzeli za dosledno izvajanje nalog navedenih v programih. Kot posebno nalogo smo navedli izobraževanje mladih in podružbljanje civilne zaščite. SLAVKO ŽUNKOVIČ Gasilce hitro pohvalimo, kadar pogasijo požar, ne poslušamo pa jih, kadar nas opozarjajo, naj bomo previdni. Na posnetku je desetina iz Delte, ki dosega vse pomembnejše uspehe. Slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije, na kateri so bila podeljena priznanja najboljšim samoupravljanem. IZ TOZD LOCNE TOVARIŠICA KRALJ MINKA Tov. Kralj Minka je v Labodu TOZD Ločni zaposlena od leta 1973. Opravlja dela in naloge industrijske šivilje. Je marljiva delavka, poleg svojega dela pa je aktivna družbenopolitična delavka. Že takoj po prihodu v delovno sredino se je vključila v delo mladinske organizacije, bila članica predsedstva 00 ZSMS, od leta 1977 je aktivna članica gasilske enote, že več let članica TO v naši DO, sodelovala je tudi na kvizih znanja. Je delegatka v SIS za izobraževanje in članica Samoupravne delavske kontrole TOZD LOCNA. IZ TOZD LIBNE TOVARIŠICA ZAGORC KRISTINA Tov. Kristina združuje delo v DO Labod od leta 1958, od tega od 1. 8. 1969 v TOZD Libni Krško. Sedaj opravlja naloge pomočnika brigadirja. Že v takratnem obratu v Kostanjevici je delovala v organih upravljanja, bila predsednica 00 sindikata, članica DS, v eni mandatni dobi tudi namestnica predsednika DS. Bila je ena pobudnic za ustanovitev ženskega pevskega zbora v TOZD Libni, kateri nas je že veliko- krat prijetno presenečal. Tov. Kristina je tudi namestnica vodje delegacije SIS za socialno skrbstvo, član enote civilne zaščite, član komisije za Rdeči križ itd. Vseskozi je bila tov. Kristina vzorna delavka. IZ TOZD TEMENICE TOVARIŠICA KREVS MARIJA Tov. Krevs Marija je zaposlena v TOZD Temenici od leta 1970. le marljiva delavka, posebno odliko pa ji daje vzoren odnos do sodelavcev. V preteklem mandatnem obdobju je bila delegatka v združeni delegaciji za SIS, je članica delavskega sveta v TOŽD Temenici kjer je posebno aktivna. Marljivo pomaga tudi pri vseh akcijah 00 sindikata v TOZD Temenici. IZ TOZD DELTA TOVARIŠICA KOKOL ANICA Tov. Kokol Anica se je v TOZD Delti zaposlila v letu 1970 kot šivilja. Ob delu si je pridobila izobrazbo KV šivilje, nato je končala delovodsko šolo. Danes opravlja dela in naloge pomočnika brigadirja šivanja. Že samo dejstvo, da se je kljub rednemu marljivemu delu še šolala ob delu in imela družinske obveze pove, da je zelo prizadevna in marljiva. Poleg vsega pa je zelo aktivna na področju samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. V dveh mandatnih obdobjih je bila predsednica DS TOZD in članica komiteja za SLO in DSz. Že drugo mandatno obdobje deluje tudi v delegaciji SIS za raziskovalno dejavnost. V tem mandatnem obdobju pa je predsednik samoupravne delavske kontrole TOZD. IZ TOZD TIP-TOP TOVARIŠ SALAJ ANTON Tov. Salaj je po poklicu KV krojač, opravlja dela in naloge „krojač po meri v brigadi 5100. V TOZD TIP-TOP Ljubljana združuje delo od leta 1964. Poleg svojih delovnih obveznosti opravlja tov. Salaj številne družbene naloge v TOZD in izven nje. V preteklem mandatnem obdobju je bil vodja konference delegacije za Skupščino SIS družbenih dejavnosti. Na predlog 10 00 sindikata je v tem mandatu ponovno prevzel to funkcijo. Njegova aktivnost sega tudi na različna področja samoupravnega življenja. Aktivno deluje tudi v KS kjer živi. Tov. Salaj je v tem mandatnem obdobju tudi predsednik Poslovnega odbora DS DO Labod. Svoje naloge na delovnem mestu in izven dosledno izvršuje- IZ TOZD ZALE TOVARIŠICA JOŽICA KUNAVER Tov. Jožica Kunaver zaposlena v DO Labod od leta 1969 kot šivilja. Svoje prizadevnosti ne kaže samo na delovnem mestu, pač pa se aktivno vključuje v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Od vsega začetka je aktivno sodelovala v osnovni organizaciji sindikata in bila delegirana v občinski sindikalni svet. Na podlagi njene aktivnosti, prizadevnosti in uveljavljanja delegatskega sistema je bila leta 1980 sprejeta v članstvo ZKJ. Pri volitvah leta 1982 je bila izvoljena za člana delegacije za ZD, na nivoju TOZD pa v komisijo za medsebojna delovna razmerja, ter kasneje imenovana za predsednika te komisije. Njeno delo prav gotovo opravičuje izbor za najboljšo santoupravljalko. IZ TOZD COMMERCE TOVARIŠICA BLATNIK ANGELA Tov. Blatnik Angela po poklicu tekstilni tehnik, razporejena na dela in naloge tehnologa v pripravi dela VO, enota Commerce Ljubljana. Delo v stran 4 labod 10* 7. julija 1982 Labodu — enota Commerce Ljubljana združuje od 1. 11. 1970 dalje. Je predsednik izvršilnega odbora 00 sindikata v enoti Commerce Ljubljana, član republiškega odbora Tekstilne in usnjarske industrije, aktivno pa deluje tudi v občinskem svetu zveze sindikatov občine Ljubljana—Bežigrad. V sedanjem mandatu je bila tov. Blatnikova izvoljena tudi v predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov občine Ljubljana—Bežigrad in v družbenopolitični zbor občine za mandatno obdobje 1982—1986. Tov. Blatnikova uspešno opravlja svoje naloge, posebno pa je vzgleden njen odnos do sodelavcev. IZ DSSS TOVARIŠICA ANTONČIČ DARINKA Darinka Antončič, rojena 16. decembra 1957, mati štiriletne deklice, je v Labodu zaposlena šesto leto. Kot prizadevna mladinka se je ob vstopu na svoje prvo delovno mesto, nemudoma vključila v družbenopolitično delo sredine, hkrati pa seje strokovno izpopolnjevala in ob delu končala VEKS. S polno ustvarjalnega zanosa se je vključila tudi v sindikalno delo in leta 1980 prevzela odgovorno funkcijo predsednice 10 OOS v DSSS, funkcijo, ki jo opravlja tudi v tekočem mandatnem obdobju. Ob širokem sindikalnem delu je tov. Antončičeva tudi drugo mandatno obdobje tajnica komisije za analitično ocenjevanje na ravni delovne organizacije, in članica komisije za kadre v DSSS, če naštejemo le njene tekoče naloge in funkcije. Predvsem pa velja poudariti, da je vestna delavka v plansko-analitski službi ter odkrita in tovariška sodelavka. preureditev prostora v zali Med kolektivnim dopustom bo v TOZD Zala opravljenega veliko dela v proizvodni hali. Predračun za načrtovana dela znaša 250.000 dinarjev, načrt pa predvideva podreti pregradni zid, ki ločuje proizvodno halo od adjustaže, mehanične delavnice, sanitetne sobe in parih pisaren. S tem se bo prostor občutno razširil. V sami proizvodnji bodo pogoji dela mnogo boljši, sprostile pa se bodo tudi transportne poti. Kljub temu pa bo še vedno vzporedno s proizvodno halo tudi pisarna vodje proizvodnje, mehanična delavnica in sanitetna soba. Ob izvedbi tega načrta so želeli v Zali omogočiti tudi klimatsko napravo, za katero pa še niso dobili primernega načrta. Postavitev te zahteva tudi precejšnja sredstva,, zato je pred dokončno odločitvijo nujno podrobno pretehtati vsa „za“ in „proti“. Tako bodo v Žali za enkrat preuredili le proizvodne prostore, klimatska naprava pa bo realizirana v drugem delu načrta. Prvi vzdih ljubezni, je zadnji vzdih modrosti. A. Brest Nikoli ne ljubiš dovolj, če ne ljubiš preveč. Boli Ljubezen je zaklad nad vsemi zakladi, biser vseh biserov. B. B. Predsed'1'1« Sob Novo mesto, tov. Uroš Dular, je izročil tov. Zdravku Petanu visoko priznanje Predsedstva SFRJ, red dela z rdečo zastavo. labod 10* 7. julija 1982 Po dopustu bo v proizvodnji Zale že bolj prostorno. priprave na kongres sindikatov Priprave na deseti kongres Zveze sindikatov Slovenije so že stekle. Kongres, ki bo v oktobru, bo delal v petih komisijah, te pa bodo obravnavale naslednje tematske sklope: — 7.SS v boju za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije ne podlagi socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ZSS v boju za odločilno vlogo delavcev v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja — ŽSS v boju za uresničevanje politike združevanja dela in sredstev na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih osnovah ZSS v boju za uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih načel pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela — Politična, organizacijska ter kadrovska izgradnja in statut ZSS Kongresa se bo udeležilo 786 delegatov ter številni gostje in novinarji. O osnutku sklepnega dokumenta 10. kongresa ZSS bo do 15. septembra tekla javna razprava. Le-ta bo pokazala, ali je osnutek sklepnega dokumenta 10. kongresa ZSS dovolj mobilizacijski in ali sindikalno delo usmerja v reševanje temeljnih problemov gospodarjenja na samoupravnih socialističnih osnovah. Ko oomo v naših delovnih sredinah obravnavali osnutek dokumentov za kongres, bomo ocenili razvitost samoupravnih odnosov, usklajenost samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu, kako sc uresničujejo sklepi in stališča o gospodarski stabilizaciji, urejenost svobodne menjave dela med temeljnimi organizacijami in delavnimi skupnostmi ter učinkovitost dela posameznih osnovnih organizacij zveze sindikatov. Ko bomo ocenjevali ta področja v naših delovnih sredinah, naj bodo naše pripombe tehtne, naj bodo na podlagi vzrokov določenega stanja nakazane možne, še boljše rešitve. Skratka, bodimo temeljiti in konkretni! Misli iz razprav na naš kongres, bomo iz posameznih OOS posredovali tudi v našem glasilu. stran 5 SPREJET JE PREDLOG spremembe zakona o delovnih razmerjih Skupščina CRS je decembra 1977 sprejela zakon o delovnih razmerjih, ki je začel veljati 8. januarja 1978 (Ur. 1. SRS 24/77). Že leto dni za tem ko je začel zakon že veljati, so bila z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SRS 30/78), sprejeta nekatera načela (sprememba o načinu prenehanja delovnega razmerja pri izpolnjevanju pogojev za uveljavljanje pravice do pokojnine). Izvršni svet SRS pa je marca 1981 ponovno predložil skupščini predlog sprememb, ki ne spreminjajo temeljna načela, na katerih temelji veljavni zakon, temveč vse spremembe temeljijo in so posledica prakse pri izvajanju zakona, razprav in analize o uresničevanju zakona o delovnih razmerjih. Namen sprememb, ki naj bi jih vnesli v zakon o delovnih razmerjih je, da bi zakon čim bolj prepustil urejanje delovnih razmerij delavcem samim, da bi delavci sami, glede na značilnost organizacije združenega dela kjer delajo, oblikovali medsebojne odnose pri delu zunaj organizacije združenega dela. S tem bi zakon o delovnih razmerjih resnično postal delavski zakon. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih je tako s predlogi, stališči in pripombami delovnih teles skupščine, dan v razpravo in sprejem skupščini SRS. - A ns bi zdaj ti driala deinik, tudi jaz bi rad kai prigriznil. . Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delavnih razmerjih spremeni in dopolni zakon predvsem z naslednjim: zakonska določila napo-tujejo delavce OZD, da samoupravno opredelijo pri katerih delih oziroma nalogah so, glede na njihovo vrsto, zahtevnost in odgovornost delovne izkušnje resnično potrebne in to ne glede na zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe (18 člen); spremeni in dopolni se definicija delovne zmožnosti, za katero se štejejo tista strokovna znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih je delavec pridobil oziroma razvil z uspešno končanim usposabljanjem z delom kot tudi z uspešnim opravljanjem del oziroma nalog neposredno v proizvodnem ali drugem procesu. Uspešno opravljanje del oziroma nalog pa se ugotavlja na način in po postopku, ki ga določa SSA TOZD (20. člen). S tem je jasneje in ustrezneje definirana delovna zmožnost in postopek za njeno ugotavljanje; zaradi zagotavljanja možnosti za hitrejšo izvedbo razpisnega postopka, se zakonski rok za prijavo na oglas oziroma razpis skrajša iz najmanj 15 dni na najmanj 8 dni (21. člen); TOZD so dolžne, da v vsakem koledarskem letu sklenejo delovno razmerje (za določen čas, ki ne sme biti daljše od 6 mesecev) z uoločenim številom pripravnikov (42. člen); če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, pa odpadejo razlogi za delovno razmerje za določen čas, lahko delavec, ki je do sedaj opravljal dela za določen čas, sklene delovno razmerje za nedoločen čas in to brez oglasa (36. člen); čas, sklene delovno razmerje za nedoločen čas in to brez oglasa (36. člen); pri razporejanju delavca iz enega v drug kraj so jasneje določeni pogoji prerazporejanja od 30 km in nad 30 km daleč, ko je mogoče delavca prerazporediti le z njegovo privolitvijo (46. člen); delavec je lahko začasno razporejen iz ene TOZD v drugo ob pogojih, ki jih določa zakon, vendar le za določen čas, ki sme trajati največ 6 mesecev. Delavca se začasno razporedi na podlagi predhodno sklenjenega sporazuma organov upravljanja obeh TOZD, v bistvu pa delavec obdrži vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v TOZD iz katere je razporejen (47. člen); delovni čas se lahko med letom neenakomerno prerazporedi v določenih pogojih, vendar se pri tem upošteva 42-urni delovni teden kot povprečna delovna obveznost posameznega delavca za določeno obdobje. Nekateri pogoji za takšno razporeditev delovnega časa so: narava same dejavnosti sezonski značaj, višje sile, okvare naprav, ovire v nabavi materiala, zmanjšan ali povečan obseg dela, boljša izkoriščenost delovnih sredstev (65, 66, 67 členi); — da bi se opravljanje dela prek polnega časa omejilo le na tiste primere, ko je tako delo po zakonu opravičeno, je trajanje takega dela dmejeno največ na 30 ur mesečno; določeno pa je tudi, da delavci dela prek polnega delovnega časa ne smejo uvesti, če ga je mogoče opraviti z ustrezno smotrno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev (81. člen); — določba zakona o povečanem letnem dopustu se spremeni tako, da imajo pravico do povečanega letnega dopusta do 5 delovnih dni invalidi, ki jim je priznana najmanj 60 % telesna okvara, delovnim invalidom, ki imajo pravico do skrajšanega delovnega časa ter delavcem, ki negujejo in varujejo težjo telesno ali zmerno težje in težko duševno prizadeto osebo (91. člen); glede izrabe letnega dopusta je spremenjeno, da delavci v SSA določajo primere, ko ima delavec izrabiti del letnega dopusta nad 12 delovnih dni najkasneje do konca februarja naslednjega leta (96. člen); — jasneje se določa, da morajo delavce vsake OZD v svojem SSA določiti osnove za urejanje medsebojnih razmerij delavcev v OZD in udeležencev usmeije-nega izobraževanja, z namenom tesnejšega in čim hitrejšega povezovanja izobraževanja in dela (113. člen); zakon določa primere hujše kršitve, za katere je mogoče izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja. Določeno je tudi, da delavci v SSA določijo število dni neomejenega izostanka z dela, ki ne sme biti manjše od 5 in ne večji od 7 delovnih dni v obdobju 6 mesecev, za katerega je mogoče izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja (153. člen); glede povračila škode, ki jo ugotovi organ, ter če je delavec v roku 3 mesecev ne sme oziroma izjavi, daje ne bo vrnil, delavci TOZD uveljavljajo odškodnino pri sodišču združenega dela tudi pred potrebam 3 mesecev (158. člen); - delavcu, ki je neopravičeno izostal z dela brez namena, da se še vrne v TOZD, preneha delovno razmerje z dnem, ko je nehal delati v TOZD. Če sc do konca disciplinskega postopka ne vrne na delo (do sedaj mu je prenehalo šele z dokončnostjo disciplinskega ukrepa (167. člen); - ko delavec izpolni pogoje za osebno pokojnino, mu delovno razmerje ne preneha le, če o tem da soglasje TOZD, oziroma če se na oglas oziroma javni razpis, ki mora biti objavljen najmanj 3 mesece predno delavec, ki ta dela opravlja, izpolni pogoje za pokojnino, ni prijavil kandidat, ki bi te pogoje izpolnjeval. Oglas oziroma javni razpis se mora ponoviti vsako leto, dokler se ne prijavi kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje (171. člen); Vse predlagane spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih (Poročevalec 1. 6. 1982, št. 10) poudarjajo med drugim večjo dt'ovno disciplino, produktivnejše zaposlovanje, razporejanje delovnega časa, ter razporejanje delavcev, kar bo vse pripomoglo k produktivnejšem delu v, organizacijah združenega dela, kljub temu pa bo najbrž izvajanje določil zakona še vedno povzročalo določene težave, kot smo jih poznali do sedaj, predvsem pri uvajanju podaljšanega časa v istem delovnem dnevu ali pa na dan proste sobote, kar je bistvena razlika. Ko bo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih sprejet, nas čaka naloga, da spremenimo in dopolnimo tudi naš pravilnik o delovnih razmerjih in varstvu pravic delavcev v TOZD, na način po postopku kot to določa zakon. PRAVNA SLUŽBA NUJNE KLIMATSKE NAPRAVE Poletna vročina otežuje pogoje dela v naših proizvodnih prostorih, pa tudi pisarnam ne prizanaša. Dodatne težave pa vroče poletje prinaša službi za avtomatsko obdelavo podatkov. Za stroje, ki jih uporabljajo delavci te službe, je dovoljena temperatura med 18 in 28 stopinjami Celzija, medtem ko v »strojnici", kakor imenujemo ta prostor, zraste temperatura v poletnih dneh precej preko trideset stopinj Celzija. V takih pogojih stroji odpovedo, zato ni potrebno poudarjati, da bi bilo nujno namestiti klimatske naprave, ki bi v omenjenem primeru omogočile ljudem in strojem prave pogoje za delo. ob dnevu civilne zaščite Področje splošne ljudske obrambe in civilne zaščite je v naših delovnih sredinah doseglo vidne uspehe. V sklopu tega delovanja so enote prve medicinske pomoči v vseh naših temeljnih organizacijah tekmovale v znanju, lepe uvrstitve pa dosegajo tudi gasilske ekipe. Ob dnevu CZ se ozremo po našem delu na tem področju, ocenimo dosežke, prizadevnost, opremljenost. Materialna opremljenost je zadovoljiva in izmed vseh ekip so najbolj opremljene enote PMP in pa gasilska enota, splošne enote, ki bi izvajale reševanje iz ruševin in podobno, pa še nimajo zadovoljive opreme. Predvideno je, da bomo do konca srednjeročnega obdobja uspeli tudi za splošne enote nabaviti najnujnejšo reševalno opremo. V sedanjem srednjeročnem obdobju (1981-1985) pa je dan poudarek na nadaljnje poglabljanje procesov podružblja-nje obrambe in zaščite, za osveščanje in strokovno usposabljanje vseh delovnih ljudi za zaščito in reševanje v TOZD, krepitev materialne osnove, zaščite in reševanja ter organizacijske in mobilizacijske pripravljenosti in sposobnosti vseh pripadnikov civilne zaščite za preventivno delovanje in ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah, izrednih razmerah v vojni. Posebne naloge za štab in enote civilne zaščite izhajajo iz ocene ogroženosti delovne organizacije v katerih še premalo upoštevamo možne nevarnosti in posledice potresa ali požara. Pri pripravah prebivalstva za obrambo in zaščito je treba posvetiti posebno pozornost praktičnemu usposabljanju za samozaščito, samopomoč in vzajemno pomoč. To usposabljanje mora zajeti vse delavce. Vsak delavec se mora usposobiti za dajanje prve pomoči, gašenje začetnega požara, sodelovanje pri reševanju iz ruševin, za RKB zaščito in za izvajanje drugih ukrepov na delovnem mestu. Na področju požarne preventive je poleg že omenjenih razvojnih nalog ter opremljanja in usposabljanja, potrebno nujno ukrepati za zagotovitev požarne preventive. V tem smislu je potrebno poostriti nadzor nad izvajanjem predpisov s področja požarnega varstva, načrtovati in izvajati ukrepe za preprečevanje požarov ter zagotoviti pogoje za gašenje požarov. Kadrovska politika v CZ se mora uveljaviti na sprejetih načelih o kadrovanju. Pri kadrovanju se morajo bolj upoštevati pridobljena in priučena znanja in sposobnosti, nagnenja in želje posameznikov, kar bo prispevalo k njihovi večji motiviranosti in ustvarjalnosti, tako pri delu v civilni zaščiti ali ostalih nalogah s področja SLO in DS. Ob letošnjem dnevu CZ so za svoje zasluženo delo na področju CZ prejeli občinska priznanja: ANTE MART1NOV1Č BORIS VOGRINC Gasilska ekipa, ki jo sestavljajo delavke TOZD Ločna in Commerce JANEZ ROTAR w ■■ večji poudarek zdravljenju in preventivi Ob odločitvi za izplačilo enotnega zneska pri letošnjem regresu, so izvršni odbori sindikatov ter člani organov upravljanja v novomeškem delu Laboda tudi predlagali, da namesto diferenciranega zneska za regres, omogočimo bolnim obisk zdravilišč, oz. sofinanciramo razne dejavnosti, ki bi omogočile našim delavkam dobro in zdravo počutje. Med temi je v zadnjem času naletela na velik odziv akcija fizioterapevtskega plavanja, v ljubljanski enoti TOZD Commerce so s 60 odstotnim sofinanciranjem omogočili zdravljenje dvema delavkama. Delavski svet TOZD Commerce je dal predlog, da socialna služba izdela za tekoče leto predlog delavcev, ki naj bi se udeležili zdravljenja. 10 OOS TOZD Commerce in DSSS sta menila, da minimalne razlike pri izplačilu regresa ne omogočajo tistim, z nekoliko nižjimi osebnimi dohodki, nič lažjega letovanja in da je često ta denar porabljen za druge namene. Zato je pobuda za organizirano zdravljenje in za preventivne akcije, ki bodo omogočale delavkam zdravo počutje, veliko smoternejša. jugotekstilu prvo priznanje - zlati kipec laboda Delovna organizacija Jugo-tekstil — lmpex praznuje v letošnjem letu 30-!etnico obstoja. Ustanovljena je bila leta 1952 kot ena prvih zunanjetrgovinskih organizacij specializiranih za izvoz in uvoz surovin in končnih izdelkov. Z leti je postala DO Jugotekstil ena od naj večjih specializiranih zunanjetrgovinskih organizacij, ki je zastopala pri izvoznih in uvoznih poslih vse slovenske proizvajalce tekstilnih in konfekcijskih izdelkov. Svojo dejavnost je razširila tudi na ves jugoslovanski teritorij kjer še danes uspešno deluje. DO Juto-tekstil izvaža v 54 držav, uvaža pa iz 46 držav in posluje s partnerji iz 70 držav iz vseh celin. Značilno je, da v pretežni meri vrši svojo dejavnost na konvertibilnem področju. Jugotekstil sodi med naše pomembne izvoznike, saj je od svojih prvih korakov na mednarodnem trgu leta 1952, ko je prodal na tuje za slab milijon dolarjev izdelkov, v letu 1981 že ustvaril 156 milijonov dolarjev izvoza in sodi v sam vrh izvoznih podjetij. Ime Jugotekstil je neločljivo že več kot 20 let povezano tudi z našo delovno organizacijo, saj je Jugotekstil v pretežni meri naš zastopnik za izvoz in uvoz. Dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje z našo DO lahko ocenimo iz podatka, daje izvoz preko Jugotekstila znašal v letu 1969 267.696 USA dolarjev v letu 1981 3,755.000 USA dolarjev Plan za leto 1982 4,000.000 USA dolarjev Jugotekstil je naš zastopnik pri vseh največjih ino podjetjih s katerimi že desetletje sodeluje DO Labod. S prizadevnostjo delavcev Jugotekstila so se naše poslovne vezi zelo utrdile. Delavski svet naše delovne organizacije je na svoji seji, 23. junija letos, podelil Jugotekstilu plaketo ZLATI KIPEC LABODA. Plaketa zlati kipec Laboda je tokrat prvič podeljena; to pot še na podlagi predloga pravilnika o podeljevanju priznanj in nagrad v delovni organizaciji Labod. olgi v spomin Težko je razumeti, da en sam trenutek tako dokončno pretrga življenje in da je kruta usoda tako neusmiljeno posegla v življenji naše drage sodelavke Olge in njenega moža. Skupaj sta vztrajno in požrtvovalno gradila družino, dom, si prizadevala za čim lepšo prihodnost svojih dveh majhnih otrok. Ko je bil njun cilj že skoraj dosežen - saj sta si uredila lepo stanovanje, pred nedavnim je mož ob delu diplomiral, otroka sta bila pridna in zdrava, skratka, vse je bilo tako, da sta tudi Olga in njen mož vedreje gledala v prihodnost. Tedaj pa je en sam trenutek podrl vse. Ostala sta otročka, ostala je mama in tisoč žalosti, ki jih ne bo moč nikoli preboleti. Da bi vsaj malo omilili obup, obljubljamo skupaj z delovno organizacijo Trimo, kjer je bil zaposlen Olgin mož, da bomo pomagali skrbeti za otročka, da ne bosta nikoli pozabljena, kot ne bo nikoli v nas ugasnil spomin na dobro, priljubljeno in delovno Olgo. Sodelavke iz TOZD Ločne PRI DOLENJCIH NI SKRBI Od slovenskih m edobčinskih skupnosti imajo novomeška in sevniška najmanj nezaposlenih (486 oziroma 567), tako pravijo statistični podatki za lanski december. Največ nezaposlenih imata mariborska medobčinska skupnost (3280) in ljubljanska (2638), sorazmerno veliko pa tudi morskosoboška, ki ima prijavljenih 1761 brezposelnih. Zaključek izleta krvodajalcev je bil na Sromljah na dopustu ne pozabite! Dopusti so se začeli, zato je prav, da še enkrat opozorimo naše letovalce na posamezne podrobnosti pri navodilih za letovanje: Poleg splošnih in že znanih navodil, bi radi še enkrat opozorili da v določenem objektu lahko letujejo le tiste osebe, ki so vpisane na napotnici. Ob prihodu v domove, morate oddati osebne izkaznice vseh, ki letujejo v enoti, prijaviti pa morate tudi vse obiske. Uprave naselij lahko v vsakem času ugotavljajo identiteto in število letovalcev. Ob ugotovitvi zlorabe, morajo kršitelji zapustiti naselje. Prav tako se velja spomniti sklepa, da v domove ni dovoljeno voditi psov ali mačk. Uprave domov imajo pravico odsloviti vsakogar, ki ne upošteva družbenih norm vedenja. Ob splošnih napotilih naj opozorimo še na čistočo v hišicah in na čisto ter negovano okolje. Na zračenje, čiščenje in negovanje okolice hišic v desetih dneh morja tudi ne bi smeli pozabiti. Za letovanje v Savudriji velja vse, že zgoraj omenjeno, dodamo naj le še to, da ključe dobite pri tov. Franki Titonel v Bašaniji št. 14, ki bo poskrbela tudi za prijave in odjave ter druge formalnosti ob vašem prihodu, oz. odhodu. Ključe za prikolice boste dobili v recepciji kampa, ki je v hotelu Istra, kamor jih boste ob odhodu tudi vrnili. Tudi za letovanje v našem domu na Ljubelju, dobite ključe bivalnega prostora, priročne kuhinje in glavnih vhodnih vrat, v recepciji. Poleg splošnih navodil opozarjamo vse, ki boste obiskali Ljubelj, da racionalno uporabljate vodo, ker so zaloge le-te majhne. Ne glede na to kje boste letovali, ne pozabite voditi inventarne knjige, v katero morate vpisati sleherno poškodbo, stanje inventarja, opažanja . Ob prihodu primerjajte dejansko stanje s stanjem v inventarni knjigi. Pazite na čistočo prostorov in okolja, pri vožnji pa bodite potrpežljivi! Srečno pot in prijeten dopust vam želimo! NE POZABITE se prijaviti za izlet na Triglav! Vse informacije dobite pri tov. Bračiki — DSSS in tov. Kumu — TOZD Commerce Novo mesto. tudi v libni so podaljšali delo Slabše rezultate v TOZD Libna, ki so bili pogojeni z večjimi izostanki, skušajo delavci tega kolektiva nadoknaditi z intenzivnim delom, ki sega tudi v njihov prosti čas. Tako so se odločili delati tudi prva dva dni v juliju, ko naj bi sicer že bili na kolektivnem dopustu. Tak ukrep so jim narekovale planske obveznosti do domačega in do tujega trga, ki se jih vsi delavci Libne zavedajo. Razveseljiva pa je novica, da se v Libni bolniška le umirja. Vsestranska prizadevanja za zmanjšanje izostankov so naletela na ugoden odmev. Odgovorni delavci pa upajo, da v drugi polovici leta ne bo več toliko izostankov, da pa vsekakor ne bo več izigravanja v imenu bolniškega staleža, ki vendarle pripada bolnim in samo njim! krvodajalci na izletu V soboto zjutraj, dne 29. maja 1982 ob 7. uri smo se zbrali na avtobusni postaji v Novem mestu krvodajalci TOZD Ločna, Commerce in DSSS, da se odpeljemo na težko pričakovani izlet. Odločili smo se za rojstni kraj našega Broza Tita. Vreme je bilo oblačno, toda dobrega razpoloženja ni manjkalo. Vožnja nam je hitro minila in ko smo se pripeljali do mesta, je bilo vse okrašeno z zastavami. Čeprav je začelo močno deževati je bilo videti prijazno in toplo. Najprej smo si ogledali mladinski dom, v njem pa Film o življenju in delu našega revolucionarja tovariša Tita in nato še njegovo rojstno hišo. Ker nam je bil čas kratko odmerjen, smo morali kmalu zapustiti rojstni kraj Tita. Odpeljali smo se z lepimi vtisi in ponosni, da smo Titovi učenci. Nato smo se odpeljali na zaključek v naš RC Sromlje, tu nas je namreč čakalo kosilo in uradni del - podelitev priznanj našim najzasluženjšim krvodajalcem za 5-kratno, 10-kratno, 20-kratno in 25-kratno darovano kri. Krvodajalci vseh treh TOZD—ov zahvaljujemo delavskim svetom za finančno pomoč, tovarišici Ncnadičevi pa za podelitev in organizacijo izleta in si v bodoče želimo še več takih srečanj. Krvodajalci TOZD Ločna, Commerce in DSSS „2&%BP-A - Vidiš, tovariš kako je zapleten tvoj dohodek - Jaz to bolje opazim v kuverti...