Proletarci vseh dežel, združite sel
PRAVICA
^Usito KOMUNISTIČNE PARTIJE SIOVENIJE
Leto XI. — štev. 186.
Ljubljana, nedelja, 6. avgusta 1950
Mesečna naročnina din 50.-
Poštnina plačana v gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE«
Govor ministra Toma Brejca ob podelitvi odlikovanj razstavljalcem II. republiške razstave Vojna v Koreji
Dobre in slabe strani kmečkih delovnih zadrug v mariborski okolici
Byron v Dalmaciji
Dopisi — Šah — Fizkultura
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Cena din 4.—
Lokalna industrija prerašča lokalni dopolnilni značaj
Govor ministra Toma Brejca ob podelitvi odli- sodoben katalog, ki ho upognil seda-
kovanj razstavljalcem II. republiške razstave njo praznino na tem področju in po-'	'	magal našemu mizarstva dvigniti nje-
gove izdelke na višjo stopnjo kvalitete
Ljubljana, 5. avgusta, Dance ob 17.00 je predsednik komiteja i4 lokalno industrijo in obrt tovariš Tomo Brejc v veliki unionski dvorani v Ljub-jkai razdelil nagrade najboljšim razstav-jalcem na II. republiški razstavi lokalna gospodarstva. Na svečanost so prišli v*i_ nagrajeni obrtniki, državni obrtni ®ojstri, zastopniki podjetij in ljudskih jdborov. Slovesnosti 6ta prisostvovala predsednik Sveta za lokalno gospodarstvo LRS tov. Tone Fajfar in predsed-zveznega komiteja za lokalno gospodarstvo dr. Žiga Vodušek. Po svojem go-v°ru je tov. Tomo Brejc razdelil nagrade.
Govor tovariša Toma Brejca
Tovariši in tovarišice! Današnjo ^ečanost smo priredili zato, da bi na "Jej dali priznanje vsem razstavljal-II. republiške razstave lokalne in-Bustrije, obrti in komunalne dejavno-?'!■ Na to slovesnost smo povabili Vas, ste si s svojimi vzornimi proizvodi, *valitetno izdelavo, s svojimi raclona-hzacijami, novatorstvi in izumi pribo-r*ii zaslužena priznanja in ste se s tem ?vzstili med najzaslužnejše kolektive la Posameznike lokalne industrije Jun Bbrti LR Slovenije. Tako se_ pridružujte vsem tistim, ki so že lani na I. raz-®*avi dobili zaslužena priznanja, in s 'dn množite vrsto odlikovancev lokal-5*. proizvodnje in obrtno storitvene ''javnosti.
Kaj pomeni to dejstvo? Pomeni Predvsem, da postaja ostra borba, ki vodimo za dvig kvalitete in raz-firitev sortimenta proizvodov, vedno f°Jj’ uspešna; pomeni, da kljub vsem kžavam, s katerimi se borimo, kakor P°nianjkanje surovin, delovne sile, Hroine in orodne opreme, s svojo sproženo ustvarjalno močjo in iznajdlji-Mjo,. s trdim in težkim delom dan r* dnem dvigamo svojo proizvajalno in sposobnost na višjo stopnjo ter , tem razvijamo tudi nove racionau-*aJ°rske, novatorske in izumiteljske es*tve težav, ki nas ovirajo.
čeprav je naša razstava samo eno P°dročje našega splošnega socialistič-5eSa gospodarstva, je vendarle dokaz, 'a tudi na tem področju, ki skoraj v emti proizvaja za široko potrošnjo ter ?®jo opravlja drobne vsakdanje sto-j ?> bijemo žilavo borbo za izboljšuje življenjskih razmer našega de-X“ega človeka ter da ravno na tej ““'ni točki med proizvodnjo in potroš-aI°, dan za dnem nenehoma gradimo
žžializem.
Naša razstava je torej zunanji izraz "»Porov lokalne industrije in obrti v smeri, kaže, da lokalno gospodaril0 Pomeni veliko silo našega druž-jžnnga in gospodarskega življenja in -e Ponoven dokaz, da nam silna _ per-“P'ktiva graditve naše ključne indu-'mlizacije ne sme zamegliti pogleda H,, ,razvijanje in širjenje lokalnih in-^Ustnjskih in obrtnih kapacitet ter na v®*.08® lokalne proizvodnje, ki postaja .edno važnejša in širša ter brez katere 1 zadovoljitve perečih ljudskih potreb moremo niti zamisliti.
Prevzemom vrste tovarn iz re-sViu e*9 tipravljanja v roke ljud-i 0db°rov, ki je sledil nedavnim nl^tP^ionarnim ukrepom za decentra-j, a'Uo in demokratizacijo naše ljud-rJj.°“’asti in državne uprave na pod-gospodarstva, in z vrsto novih
morale uporabiti najstrožje kriterije za ocenjevanje.	,	_	.
Največ priznanj sta dobili kovinska in elektrotehniška stroka, ki _&ta pokazali z novatorstvom in racionalizacijami močno razširitev sortimenta tef izredno iznajdljivost pri uporabljanja in kvalitetni predelavi odpadnega materiala. Vendar vrsta proizvodov se manjka. Mislim pri tem na proizvode, zlasti za kmetijstvo ter opremo gospodinjstva. Vsaka, čeprav majhna mehanizacija gospodinjstva, pomeni novo razbremenitev žene in novo sprostitev njene delovne sile. Prav tako je M drugi strani nujiio, da se razširi sorti-ment proizvodov za kmečki trg.
Zelo dober razvoj sta pokazali tekstilna in usnjarska stroka. Pri tem prednjačijo pletilska, trikotažna, čevljarska ter galanterijska industrija in obrt po svoji visoki kvaliteti in posebnem okusu. Novih pobud in rešitev pa nam je iskati v kvaliteti bombažnega metrskega blaga ter v širjenju proizvodnje obutve za potrebe podeželja, kot so kmečki visoki čevlji, škornji, dalje obutev za naše najmlajše, česar na razstavi skorajda nismo videli.
Živilska proizvodnja ima preozek sortiment, kar nikakor ne ustreza vsem širokim možnostim, ki jih ima lokalna proizvodnja glede na bogate domače surovinske vire, rastlinstvo, zelišča itd. Ravno v tej stroki se nam odkrivajo velike možnosti uporabe lokalnih surovin, ki pa so še vse premalo izkoriščene.
Posebno strogo in kritično je bila za razdelitev priznanj pregledana lesna stroka. Sodimo, da je ta način ocenjevanja pravilen zaradi posebne materialne baze, ki jo imamo v svojem lesnem bogastvu, in zaradi posebnih možnosti nadaljnjega razvoja. Pri oceni smo ugotovili, da imamo sicer zelo kvalitetne mizarje, katerih sloves je že tradicionalen, da so pa forme m uporabnost pohištva glede na njegovo funkcioniranje daleč zaostaja. V bližnji bodočnosti bo treba preliti v pohištvo ustrezajoče normative sodobnega življenja, kot so n, pr. normativi površine stanovanj v novih blokih, povprečno število oblačil, obutve, gospodinjskih predmetov itd. na število članov družine, ki jih je brez večjih težav in napak mogoče ugotoviti Izhajajoč iz teh materialnih pogojev ustvariti nove sodohne oblike ter nove rešitve funkcioniranja in praktičnosti v opremi stanovanja, je naloga, ki stoji pred nami vsemi. V ta namen bo trqba razpisati natečaj za arhitekte ter izdati
k'atke’ ^ ^ ^ ljudski odbori v
i ini  ________________
dopolnilni značaj ter je že zdaj
kab!*6® *e prevzeli, postaja obseg lo-industrije vedno večji prerašča
w	rinnnlnilni vnnnflf fpr TP- 7.P 7.dai
giT^-uOnn stroka naše lahke indu-Državna, zadružna in delovna ttlfi ohrt, ki industrijsko proizvodni®..1Dremlja in dopolnjuje z vsak-mi storitvami in reparaturami, v d«, 5 1 se naj v novih okoliščinah na-leilži Fazvijajo vsa najboljša in naj-°hrl .krožila o kvaliteti in potrežbi, ob£f5i!?a v tradicijah slovenskega bria. - pa se kot pomemben faktor zW«nz®i° kritju vsakdanjih potreb, 'očil , inidividualnem okusu in na-ladev’ i mora pri tem krepiti pri-odffrv*01® za svoj dober sloves in cut v°rnosti do naročnika.
boliJ;jk?es izročamo odlikovanja naj-**za22l- » zdaleč ne mislimo, da drugi Lahk,v	ne	zaslužijo priznanja.
i-m. :rdimo, da je bUa vsa razstava i kvalitete. Ce pri tem od-Ijalc«. °, “'katere proizvode in razstav-1« »la ?F*h dela z estetske strani «v0u o°voljujejo, ali pa tiste, ki v ?entov^r°lzv	n'so	vdahnili	ele-
* bi pjOovega družbenega življenja. uboštevR4- V- svoi' Proizvodnji morali s tehniz	"Pmv so njihovi proizvodi
zatis	strani dobri, pridemo tako
Ualcev Jn'km da velika večino razstav-^»di '»služi priznanje in pohvalo, ?°»isi5 -a so strokovne ocenievalnc
praktičnosti,
V lesni galanteriji in keramiki se je pokazalo, da imamo še vse preveč grobo »komercialnega« blaga, ki ponekod prehaja v neokusnost, čeprav so podani vsi tehnični industrijski in obrtni pogoji za izdelavo kvalitetnih izdelkov.
Vsega priznanja so vredne lesene tehnične igrače sestavljenke, ki razen tega, da prebujajo otrokovo fantazijo, vzbujajo v njem čut in smisel za tehniko. Razen obrti se na tem področju že občutno uveljavlja industrijska proizvodnja, vendar $e premalo, da bi lahko ugodili potrebam naše mladine.
Častno mesto zavzema med odlikovanci naša domača in umetna obrt, ki kaže, koliko naravnega smisla za umetne proizvode je ohranjenega v folklornih in etničnih posebnostih slovenskega naroda, v narodni ornamentiki in tradicjjL Ta stopnja naše narodne kulture nam tudi omogoča, da brez večjih materialnih žrtev in s cenenimi surovinami v županji trgovini dosegamo dragocene devize za našo industrjali zacijo.
_ Prav_ tako je_ treba dati vse prizna, nje reviji oblačil, ki je pokazala letos visoko stopnjo kulture ter dosegla oba svoja cilja s tem, da je vzgojno vplivala tako na obrtne mojstre kot na gledalce.
Preveč bi bilo, če bi hoteli podrobno analizirati vse razstavljene stroke ter vso bogato pestrost in raznolikost proizvodov.
Vsem naj gre naše priznanje.
Osnovna naloga, ki se dandanes na osnovi teh rezultatov postavlja pred nas, je doseženo stopnjo kvalitete ob njenem istočasnem nadaljnjem razvi-janju in dviganju razširiti v masovnost in kvantiteto. Ta prehod kakovosti v množičnost proizvodnje mora dejansko postati naša glavna naloga, za katero se morajo vztrajno boritj dim za dnem vsi naši kolektivi, posamezniki, ljudski odbori in organi republiškega značaja.
Ravno ta pogoj je izredno važen za Čim boljši tržni efekt prodaje artiklov in za uravnovešanje kupnih in blagovnih fondov. Za dosego te prioritetne naloge, katere izpolnitev pada v glavnem taVno na lokalno proizvodnjo, smo dolžni, da se vztrajno in odločno borimo.
V imenu vlade LR Slovenije in v svojem imenu Vam k uspehu čestitam in želim, da bi Vam današnja odlikovanja dala novo pobudo za nadaljnje uspehe.
Pri republiškem podjetju „Tesar“ v Ljubljani so
PRVI V SLOVENIJI IZVOLILI UPRAVNI ODBOR PODJETJA
Že pred desetimi dnevi je delovni kolektiv »Tesar« po skrbni izbiri kandidatov izvolil 61 članski delavski svet, v petek 4. t. m., pa so izvolili najboljše delavce v upravni odbor. Lojze Logar je kot najstarejši član delavskega sveta vodil zasedanje do izvolitve predsednika. Ko je verifikacijska komisija ugotovila pravilnost potrdil članov delavskega sveta, je predsednik volilne komisije poročal o izidu volitev v delavski svet. Nato so prešli na volitve predsednika delavskega sveta.
Delavci so predlagali šest najboljših tovarišev za predsednika. Vsak je želel, da bi bil predsednik iz njegovega delovnega področja. Končno so se zedinili za Jožeta Jermana, sedanjega predsednika sindikalne podružnice, ki je bil izvoljen z večino glasov. Vihamo ploskanje je potrdilo, da so vsi zadovoljni. Jerman je obljubil, da bo kot predsednik delavskega sveta skušal reševati vse tako. da bo v korist delavstva in podjetja. Nato je pozval direktorja podjetja, da poda poročilo o dosedanjem delu in stanju podjetja.
Nastala je tišina. Prvič so delavci kolektiva »Tesar« doživela, da jim je direktor dajal odgovor o svojem delu. Prvič 60 zvedeli, koliko je vredno njihovo podjetje. Postali so gospodarji premoženja vrednega nad 31 milijonov dinarjev. Spoznali pa so tudi, da je direktor dober gospodar. V poldrugem letu obstoja je premoženje podjetja narastlo za 12 milijonov dinarjev. Mnogi člani delavskega sveta so zapisovali številke, ki so se belile na šolski tabli. Narisana je
bila tudi shematična slika strukture podjetja z vsemi obrati in povezavo med njimi. Zvedeli so tudi za proizvodni in finančni plan, ki presega vrednost 10.000 milijonov, člani delavskega sveta so spoznali, da bo treba napeti vse sile pri delu, če bodo hoteli plane preseči ali vsaj doseči. Ker ni bil polletni plao zaradi nediscipline dosežen, se bo morala disciplina delavcev izboljšati.
Izčrpno poročilo direktorja o stanju v podjetju z vsemi podrobnostmi je zadovoljilo člane delavskega sveta, nakar so prešli na volitve upravnega odbora.
Po objavi kandidatnih list pa se je izkazalo, da so vse tri vsebovale skoraj ista imena. Drugače tudi ni bilo mogoče. Delavci dobro poznajo najboljše med seboj in zato tudi kandidatne liste niso mogle biti različne. Tomšiča, Riharja, Bizjaka, Dolničarja, Močnika, Omahna, Branka, Mačka, Knifica in še deset namestnikov so izvolili s tajnim glasovanjem z 80 odstotno večino.
Upravni odbor delavskega sveta podjetja »Tesar« je izvoljen in nobene ovire ni več za dokončni prevzem vodstva. Cez 10 dni bo seja upravnega odbora, na kateri bo direktor izročil upravljanje podjetja delavcem.
Ko so delavci podjetja »Tesar« zapuščali zborovanje so bili ponosni, da so prvi v Sloveniji izvolili upravni odbor delavskega sveta in da bodo prvi sami začeli upravljati podjetje. Hkrati pa so se zavezali, da bo to od njih zahtevalo še večje odgovornosti, kajti podjetje bo moralo še v večji meri koristiti skupnosti in njim samim.	B.
V Slavonlil In Baranli bodo kmefie vpisali mnogo ut posolila kakor leta 1948
V Slavoniji in Baranji so končali glavne priprave na vpis ljudskega posjila.
2e dosedanje priprave kažejo, da so delovni ljudje trdno odločeni vpisati mnogo več kakor pri prvem ljudskem posojilu. Doslej so se zavezali vpisati nad 274 milijonov din, medtem ko so leta 1948 vpisali nad 138 milijonov.
Tudi kmetje se zavezujejo za velike vsote. V belomanastirskem okraju, kjer deluje 56 kmečkih delovnih zadrug, ki so zajele 96% kmetijskih gospodarstev, in novogradiškem in slavonekopožeškem otjcraju so se kmetje zavezah vpisati okrog 30 milijonov din več kakor pri prvem ljudskem posojilu.
Delavci zveznega kmetijskega posestva v Belju so se zavezali, da bodo vpisali 7 milijonov din.
Med večjimi delovnimi kolektivi nočejo tudi zaostajati delavci in nameščen-
VPRAŠANJE DELOVNE SILE V •METALNI«
m
je bilo 18 po posamez- , ni izdajalo odločb v zvezi s kršitvijo c '•rukah, imele težko delo ter so I lovnega reda, češ da to pomeni preveli
Ker jim je primanjkovalo materiala delovnih moči pa tudi, ker delovna zavest delavcev ni bila na primerni višini, razen tega pa so zanemarili precej nalog pri normiranju, razglašanju udarnikov pri higiensko-tehničm zaščiti dela, sklepanju delovnih pogodb itd., je prišel delovni kolektiv »Metalne« v Mariboru pri izpolnjevanju planskih nalog v hude škripce. Junija so napeli vse sile, da bi popravili, kar so zamudili. V najlepšem poletnem mesecu so 6e vsi delavci odpovedali dopustom, vendar tudi ta ukrep Ui dovolj zalegel. Polletnega plana niso izpolnili.
Ce si ogledamo vzroke, zakaj so pri »Metalni« zašli v težave, sprevidimo, da je na slabe delovne uspehe predvsem vplivala neprimerna delovna disciplina. V prvih petih mesecih so zaradi tridev-nih bolniških izostankov izgubili nad 300 dni, zaradi daljših bolniških dopustov pa čez 5.677 dni in razen tega še 2.166 dni zaradi neupravičenih izostankov. Povprečno je bilo v vseh petih mesecih 16,12 odstotka izostankov. Največ izostankov je bilo januarja. Delalo je le 79 ody stotkov staleža delavcev. Samo zaradi neupravičenih izostankov so izgubili 737 dni, zaradi bolniških pa celo 1487 dni._
Da pa je bilo toliko neupravičenih in upravičenih izostankov, je treba iskati vzroke predvsem v pomanjkljivosti upravnega vodstva, dalje, da se sindikat ni zanimal za to vprašanje, da delavski svet ni nudil dovolj pomoči in tudi, ker je bilo politično-vzgojno delo z delavstvom slabo.
Podjetje ima svojo obratno ambulanto z 10 posteljami in zato število kratkotrajnih obolenj ni visoko. Poraslo pa je februarja, ko je bila ambulanta zaradi čiščenja in popravil zaprta. Tedaj so zaradi bolniških izostankov izgubili 1304 delovne dni. Sindikat ni s tovariško pomočjo podprl res bolnih delavcev, ni pa tudi onemogočil, da bi drugj ne izkoriščali socialnega zavarovanja. Tudi nekateri administrativni ukrepi uprave niso bili dovolj učinkoviti. Upravno vodstvo doslej
de-
preveliko
obremenitev administracije, čeprav je administrativnega osebja 14,5 odstotka vseh zaposlencev.
Nepravilnosti so bile tudi pri izkoriščanju letnega dopusta delavcev. Dopusta niso izkoriščali po planu. Delavci bi morali tudi po delovnih pogodbah vračati podjetju škodo in pri upravičenih izostankih nad 8 dni na leto jim niso od rednega letnega dopusta odtegovali določenega števila dni.
Precej izostankov je bilo tudi zaradi nesreč pri delu. Tako so februarja zaradi tega izgubili 129 dni pri delih kapitalne graditve, drugje pa 128 delovnih dni. Nesreče so pogoste zaradi tega, ker delavci ne uporabljajo dovolj zaščitnih sredstev in so slabo poučeni o nevarnostih pri delu. Higienško-tehnična zaščita v tovarni ni zadovoljiva. Sanitarne naprave so zelo pomanjkljive. Skrajno pomanjkljiva pa je garderoba.
Na izpolnitev planskih nalog seveda zelo vpliva tudi vprašanje norm in pravilno razglašanje udarnikov. Okrog 66 odstotkov del opravljajo delavci po normah. Odstotek tehničnih norm je mnogo nižji kakor izkustvenih. Mogel bi se precej zvišati, če bi vodstvo posvečalo več pozornosti stalnosti in usposabljanju normirskega kadra. Niso tudi redki primeri, da delavci večkrat ne poznajo svojih norm. Skoraj neverjetno se zdi, da tako veliko podjetje nima komisije za norme. Bila je sicer sestavljena, toda ostala ie le na papirju. Povprečno so v petih mesecih precej presegali norme (105,2%), kar kaže, da niso bile realne.
še slabši odnos 60 pokazali do raz-glaševanja udarnikov. Razglaševali so jih 6icer redno, v petih mesecih pa jih je bilo komaj 154. Vendar je v »Metalni« najbrž več delavcev, ki bi si zaslužili ta častni naslov. Pri razglaševanju udarnikov bi vsekakor bilo treba razlikovati tehnične in izkustvene norme. Doslej pa so razglašali za udarnike delavce, ki delajo po tehničnih normah le, če so presegali normo za 20 odstotkov. Toda skoraj neverjetno je, da bi mogel delavec presegati tehnično normo za 20 odstotkov.
Tudi pri plačilnem sistemu se je po-
kazalo nekaj nepravilnosti. Vsak mesec je bilo precej pritožb pri izplačevanju.
Pri sklepanju delovnih pogodb je podjetje zagrešilo tudi precej napak. V pogodbah je delavcem zagotovljena hi-giensko-tehnična zaščita dela, čeprav tega sedaj ni mogoče doseči. V pogodbah so izražene želje delavcev po zvišanju mezd, po delavskih oblekah in nekatere pogodbe so sklenili pod pogojem, da bo podjetje delavstvu priskrbelo stanovanja. Vsega tega pa podjetje zdaj še ne more uresničiti. Zaradi tega izgubljajo delovne pogodbe v očeh delavcev resnost in veljavo. Priznati pa je treba, da je podjetje začelo resno reševati stanovanjsko sitisko. Delavci so se že vselili v dva velika stanovanjska bloka, ki imata 36 dvosobnih stanovanj, razen tega pa gradijo še 5 manjših hiš z enosobnim stanovanjem, 10 z dvosobnimi in blok s 120 stanovanji za samske delavce. Kljub temu pa s tem še ne bodo mogli v celoti rešiti stanovanjskega vprašanja.
Z dosedanjimi ukrepi za utrditev delovne discipline in pravilno izkoriščanje notranjih rezerv 60 sicer nekoliko izboljšali izpolnjevanje planskih nalog, niso pa še popolnoma odpravili vseh pomanjkljivosti. Zato čakajo na tem področju novi delavski svet odgovorne naloge, zlasti ker se je letos občutno zmanjšalo število delavcev, planske naloge pa so prav tako velike kakor lani. Marca so odpustili 130 delavcev, ki so stalno izostajali in zelo malomarno opravljali svoje delo. Zaradi tega odpusta planske naloge niso bile ogrožene. Delovna disciplina se je utrdila in izpolnjevanje plana je bilo za 6 odstotkov uspešnejše. Od maja do julija so odpustili še 38 delavcev, ki so v dveh mesecih neupravičeno izostali 495 delovnih dni.
V zadnjih dneh se je podjetje odkri-žalo 65 izostarikarjev in fluktuirancev, ki so bili zaposleni skorai samo na papirju.
Potrebni so še ukrepi, da bo mogoče popolnoma izkoriščati notranje rezerve in popolnoma odpraviti dosedanje pomanjkljivosti, ki so vplivale škodljivo na izpolnjevanje planskih nalog.
ci Jugoslovanskega kombinata za g umij in obutev v Borovem; zavezali so se, da bodo vpisali 4 milijone din.
Za pol milijona dinarjev so se zavezali vpisati v litijski predilnici
Tudi kolektiv litijske predilnice se je začel pripravljati na vpis ljudskega posojila. Že na prvem sestanku so sklenili, da se ne smejo izkazati slabše kakor pri prvem ljudskem posojilu. Tedaj so vpisali pol milijona din, vendar pa je bilo zaposlenih več delavcev in nameščencev kakor zdaj. Zato so se zdaj odločili, da morajo vpisati najmanj toliko, kakor predlanskim. Skušali pa bodo znesek pol milijona čim bolj preseči.
Posamezni posadi so si tudi napovedali tekmovanje. Razen tega se je yeč aktivistov priglasilo, da bodo odšli na vas, in ljudem pojasnjevali pomen drugega ljudskega posojila.
Prvi pri oddaji žita in pri vpisu posojila
Madžari, ki živijo v Slavoniji in Baranji, so se uvrstili med naše najzaved-nejše delovne ljudi. To so dokazali doslej pri izpolnjevanju odkupnega plana za obvezno oddajo žita in z razumevanjem za drugo ljudsko posojilo.
Prebivalstvo vasi Luga v belomanastirskem okraju je večinoma madžarsko* Doslej so se zavezali, da bodo vpisali
1,140.000	din ljudskega posojila ali približno dvakrat več kakor pri prvem posojilu.
Madžari v vasi Hrastina v osiješkem okraju so med prvimi izpolnili plan obvezne oddaje Sta. Oddali so okrog 32 vagonov žita.
V Hrvatski so do avgusta odkupili 4800 vagonov žita
Do konca julija so v LR Hrvatski odkupili 4800 vagonov žita. Največ žita je doslej dala osiješka oblast, in sicer dve tretjini.
Odkup je bil zelo živahen zla6ti v zadnjem tednu julija. Vendar bi ga bilo mogoče še pospešiti. Tudi v osiješki oblasti bi mogli doslej odkupiti še več. Nekateri okraji zaostajajo, Medtem ko so n, pr. v osiješkem okraju odkupili približno 50% žita obvezne oddaje, so ga v slavonskopožeškem (do 25. julija) samo 10%. Marsikje odkup ne napreduje predvsem zaradi počasne mlačve.
V Istri je med posameznimi okraji pri odkupu najboljši puljski, kjer so do 26. julija izpolnili 40% odkupnega plana.
V Sloveniji imamo 21 otroških jasli
V Sloveniji je do zdaj odprtih že 21 otroških jasli, ki imajo skupno kapaciteto nekaj nad 900 otrok. To število pa Se vedno ne zadostuje dejanskim potrebam, čeprav bodo letos odprli še lest jasli.
V gradnij je tudi šest novih zgradb za jasli, ki pa jih bodo odprli prihodu j* leto.
Ameriški protinapadi so začasno razbili
prodiranje severnokorejskih čet proti Fusanu
Pred novim napadom »severnih« — Izjava Pandit Nehruja — Mostišče na jugu meri sedaj le še 130 milj.
Tokio, 5. avgusta. Ameriški protinapadi 60 razbili severnokorejsko prodiranje proti velikemu pristanišču za preekrbovanje Fusanu, tako je rečeno v poročilu glavnega štaba generala Mac Arthurja. Isto poročilo pravi, da je videti, da se opravlja pregrupacija severnokorejskih čet in da prihajajo sveže divizije, namenjene za veliki napad, ki se pričakuje danes. Na severnem delu fronte potiskajo severnokorejske čete nasprotnikove oddelke vzhodno od čind-čuja in jugovzhodno od Kam&raga ter južno od Ječona in Andonga. Nasprotno pa na območju Jongdoka tretja južno-korejaka divizija utTjuje 6voje položaje in je zavrnila močan napad severnokorejskih čet na tem čelu fronte.
Ameriška letala izvedla več napadov na področju Kumčona
Iz glavnega štaba generala Mac Arthurja poročajo, da so zavezniške letalske sile izvršile več uspešnih napadov na koncentracije severnokorejskih čet južno in jugovzhodno od Kamčona na srednjem delu fronte. Zažganih je bilo več vasi in poškodovana dva mosta. Ameriški bombniki z letalonosilke so tudi uničili dva mosta in več protiletalskih baterij na sektorju Čindžuja in zažgali štiri mesteca na jugozahodni fronti, v kateri se koncentrirajo severnokorejske čete. Lahki bombniki so s trojnicami obstreljevali severnokorejska letala na letališču pri Kumčonu, ki je oddaljen komaj 25 km proti severu od novih ameriških obrambnih položajev vzdolž reke Naktong, Včeraj je zavezniško letalstvo napravilo 538 poletov, in sicer 452 izmed teh pri opravljanju vojnih nalog. Uničenih je bilo 7, poškodovanih pa tudi 7 severnokorejskih tankov, uničenih in poškodovanih 63 vojaških tovornih avtomobilov, 13 lokomotiv, 34 vagonov, 6 topov in 2 železniška mostova.
Mostišče se je zožilo na 130 milj
Vojaški predstavnik glavnega štaba Mac Arthurja je davi izjavil, kakor poroča United Press, da so sedaj najsrditejši boji na področju Čandžuja. Severnokorejske sile dobivajo venomer nova ojačen ja. Predstavnik je dodal, da so hudi boji v bližini mesta Vongbunga, ki leži med Čindžujem in Masanom. V šest ur trajajoči bitki je ameriška 25. divizija zavrnila na cesti v Fusan v6e napade severnih Korejcev in jih potisnila nazaj vzhodno in severno od Čindžuja. Na za-padni fronti v Južni Koreji so ameriške čete zavrnile napade severnih v bližini Pcrnganija, ki leži 20 milj jugozahodno od Masana in 7 milj južno od Vong-bunga.
Južnokorejske oborožene sile, ki varujejo severno krilo mostišča na reki Naktong. so se v četrtek ponoči umaknile za 10—20 milj, da bi »skrajšale obrambno linijo«, tako da je sedaj zavezniška obrambna linija dolga približno 130 milj.
Zavezniška letala so napadla severnokorejske tanke in oporišča ob zapadni obali reke Naktong. Zavezniška letala so prav tako razbijala postojanke na južni obali Koreje in s tem podprla sile 25. divizije in onemogočila preskrbo severnokorejskih čet. Središče za preskrbo severnih Korejcev mesto Čusan je v plamenih.
Indija za enotnost Koreje
Agencija France Presse poroča, da je predsednik indijske vlade dal danes v indijskem parlamentu izjavo o Koreji, v kateri je poudaril, da se bo Indija zine '-j zavzemala za enotnost korejskega naroda, da je 88. vzporednik le začasna meja in ne more odločati o korejskem vprašanju. Na vprašanje, ali bo Indija nudila Južni Koreji vojaško pomoč, je Pandit Nehru dejal, da bi bila takšna pomoč brezpomembna in da bi samo še bolj komplicirala prizadevanje Indije za mirno rešitev tega spopada. Nehru Je zanikal, da namerava storiti nove korake v Moskvi in Washingtonu. Podčrtal je, da narodi ne želijo vojne, in končal: »Nobenega problema ni mogoče rešiti z granatami in tankih«
indijski parlament je v celoti sprejel Nehrujevo izjavo in resolucijo o politiki indijske vlade do Koreje.
Izrael ponudil medicinsko pomoč
Reuter poroča, da je izraelska vlada v odgovoru na poziv generalnega tajnika OZN Trygve Lieja izjavila, da bo poslala medicinsko pomoč silam ZDA na Koreji.
V pismu, ki ga je spričo tega poslal Trygve Ldeju, je izrazil izraelski minister za zunanje zadeve Moshe Sharett svoje zadovoljstvo, da je sovjetski predstavnik v Varnostnem svetu sklenil znova sodelovati pri delu Sveta.
Pomoč panamske vlade
Reuter poroča, da je panamska vlada sklenila podpreti akcijo Zdniženih narodov na Koreji, vStevši sem tudi pošiljanje prostovoljcev. Predsednik Paname dr. Farias je poslal spričo tega razglas po radiu in pozval prebivalstvo k sodelovanju.
V Seulu potopljena neznana ladja
Ameriški bombniki so včeraj potopili neznano ladjo s prostornino 10.000 ton,
ki je bila zasidrana v seulskem pristanišču. To je izjavil, kakor poroča Reuter, predstavnik ameriškega letalstva.
Ameriška letala za Formozo
General Mac Arthur je včeraj poslal na Formozo pet lovskih letal na pogon s stisnjenim zrakom, obenem s tem pa tudi skupino 22 ameriških oficirjev z generalom Foxom na čelu. Po prihodu na Formozo je Fox izjavil, kakor poroča United Press, da je prišel zato, da naveže etike med Mac Arthurjevim štabom na Japonskem in nacionalistično vlado na Formozi. General Fox je bil prej pomočnik načelnika Mac Arthurjevega štaba.
Podaljšanje mornariške službe v ZDA
Kakor poroča Reuter, je ameriško ministrstvo za mornarico sporočilo, da je podaljšana vojaška služba za vse redne pripadnike mornarice in mornariške rezerve za 12 mesecev. Od te naredbe so izvzeti samo vojaški obvezniki, ki so že opravili 12 mesecev vojaških vaj.
Oddelki ameriških čet med premikom v Južni Koreji
Sovjetski delegat predložil novo resolucijo
Prihodnja seja Varnostnega sveta bo v torek
Lake Success, 5. avtf. (Tanjug) Na včerajšnji seji bi moral Varnostni svet razpravljati o ameriSki resoluciji z naslovom »Pritožba zaradi napadalnosti proti Republiki Južni Koreji«. Takoj v začetku eeje pa je predsedujoči Malik predlagal novo resolucijo, ki zahteva, naj Varnostni svet ukaže takojšnje prenehanje sovražnosti na Koreji, umik vseh tujih čet iz Koreje, vpoklic predstavnika LR Kitajske v Varnostni svet in predstavnikov korejskega naroda, da bi prisostvovali sejam Varnostnega sveta.
Kuomintanški delegat Ci Jang je zahteval, da pokličejo pred Varnostni svet južnokorejskega delegata. Egiptski delegat je podprl to zahtevo. Malik je nato objasnil, da je treba poklicati pred Varnostni svet predstavnike Severne in Južne Koreje.
Ameriški predstavnik Austin se je uprl temu predlogu, obenem pa opozoril na to, da so bili predlogi, naj se pozovejo predstavniki Severne Koreje na seji OŽN zavrnjeni, ker so severnokorejske oblasti odločno odklonile, da bi kakor koli sodelovale s komisijo Združenih narodov. Ameriški predstavnik Austin je poudaril, da je Generalna skupščina Že sklenila, da je vlada Južne Koreje edina »akonrta vlada, katere predstavnik je že
Nesporazumi onemogočajo normalni funkcioniranja OZN
je rečeno v apelu naprednih francoskih intelektualcev
Pariz, 5. avg. (Tanjug). Skupina naprednih francoskih intelektualcev je objavila apel na Francoze v prid miru. Apel poudarja pomen sprejem* LR Kitajske v članstvo Združenih narodov za ohranitev miru in obsoja velesile zaradi spletk pri vprašanju sprejema LR Kitajske v OZN.
V apelu je rečeno, da so nesporazumi, ki že več mesecev onemogočajo normalno funkcioniranje OZN, vznemirjajoče povečali mednarodno napetost, ki se je še poslabšala z izbruhom spopada na Koreji.
V apelu se izjavlja: Želimo, da bi bila vrnitev sovjetskega delegata v Varnostni svet priložnost »a rešitev teh nesporazumov. Obžalujemo pa, da so že na prvih sejah Varnostnega »veta pod predsedstvom Malika sile, ki »o pri tem prizadete, opustile svojo dolžnost, da bi zavzele realistično stališče glede na resnost mednarodnega položaja.
Na koncu apela je rečeno, da bi francoska vlada s tem, da bi priznala LR Kitajsko ter se ne upirala sprejemu njenih delegatov v OZN, pripomogla k popuščanju mednarodne napetosti.
Med podpisniki apela so narodni poslanci skupine neodvisnih progTesistov Charles Daragon, Andrč Denis, Pierre Grouge, Paul River, knjtfevntki Jean Cassou, Claude Avelin, Andiri Gide, Louis Martin Chauffier, Jean Paul Sartre, Veangre, publicisti Claude Bourget, Louis
Dalmas, Jean Rousse, predstavniki nacionalnega sindikata učiteljev, predstavniki nacionalne federacije francoskih prosvetnih delavcev in druge osebnosti.
DRUGA SKUPINA BRITANSKIH MLADINCEV ODPOTOVALA V JUGOSLAVIJO
London, 5. avg. (Tanjug.) Včeraj je odpotavala iz Londona v Jugoslavijo z letalom druga skupina 55. britanskih mladincev študentov, ki bodo pomagali pri graditvi študentskega naselja pri Zagrebu. Na letališču so britanski mladinci pred odhodom izrazili zadovoljstvo, da imajo možnost obiskati Jugoslavijo in sodelovati pri graditvi novega študentskega mesta pri Zagrebu.
Protest proti aretaciji dr. Sfiligoja
Gorica, 5. avgusta. (Tanjug.) Demokratična fronta Slovencev v Italiji je izdala protest proti aretaciji dr. Avgusta Sfiligoja. Dr. Sfiligoj je bil aretiran na podlagi odločbe vrhovnega vojaškega sodišča v Rimu in mora prestati ostanek kazni, na katero jebil obsojen 1. 1941 od fašističnega sodišča.
V protestu Demokratične fronte Slovencev v Italiji je rečeno, da aretacija dr. Sfiligoja ne pomeni le pono\ ne uvedbe fašističnih zakonov, marveč žali tudi 6pomin na žrtve faiizma.
v Lake Successu in da je dolžnost Varnostnega sveta, da ga pokliče na sejo.
Britanski delegat se je strinjal e stališčem ameriškega delegata in izjavil, da je Severna Koreja zavzela sovražno stališče do OZN, še preden je bil njen delegat zaslišan. Prihodnja seja Varnostnega sveta bo v torek.
Belgijski književnik Dotremont o antimarksistični politiki KP Belgije
Pariz, 5. avgu»ta. (Tanjug.) Belgijski književnik nadrealist Kristjan Dotremont je objavil v Bruslju pamflet proti »diktaturi v estetiki*«, ki jo izvaja vodstvo KP Belgije. V pamfletu pravi, da je ta diktatura povzročila razkol med naprednimi intelektualci. Dotremont je bil do nedavnega član KP Belgije in eden izmed ustanoviteljev belgijske izdaje kom-informovskega književnega lista »Les Let-tres Franfaisesc. V pamfletu pravi, kako je neki predstavnik KP Belgije v tem književnem listu objavil članek o »kontrarevolucionarnem značaju nadrealizma« ter piše med drugim: »Ni slučaj, da je Titova vlada podelila državno nagrado nadrealistu Da vicu. <
Dotremont piše nadalje, da so belgijski književniki obrnili hrbet belgijski izdaji tega lista, ki je nato prenehal izhajati zaradi nizke naklade, čeprav je imel velika materialna sredstva. Vodstvo KP Belgije je po ustavitvi lista sklicalo konferenco pod naslovom »Avto-kritika belgijske izdaje »Les Letlres Franfaises«. Čeprav so se te konference udeležili tudi znani francoski kominfor-nvorski književniki, se je pozivu odevalo samo 17 Belgijcev.
Dotremont piše na koncu: »V naši deželi ni mogoče zbrati naprednih umetnikov in književnikov okoli laži. Anti-marksistična politika pod plaščem ,na-prednjaštva' ne more imeti uspeha.«
Predloge ljudskih inšpektorjev
je treba hitreje in dosledno rešeTtfti
V sredo popoldne se je zbralo v Ljubljani nad 200 ljudskih inšpektorjev II. rajona Šiška-Bežigrad in se pogovorilo o delu od izvolitve do sedaj. Kmalu po uredbi o LI so izvolili na vseh 31 terenih in v 50 sindikalnih podružnicah grupe LI, tako, da je bik) koncem leta že 81 grup s 500 ljudskimi inšpektorji. V grupah so bile vse premalo zastopane žene, saj so jih izvolili komaj 139. Napačno je bilo tudi, da so izvolili v grupe ljudi, ki so biili preobremenjeni s funkcijami in se niso mogli poglobiti v delo LI. Poleg tega so bili ljudski inšpektorji večkrat premalo samostojni in so brez potrebe obremenjevali za malenkosti višje forume, namesto, da bi sami reševali probleme.
Da bi te napake odpravili so organizirali v juliju in decembru seminar. Od takrat se je delo LI zelo izboljšalo. Do-sedaj so izvršili v rajonu 352 pregledov, od teh 268 terenske grupe in 84 sindikalne. Najboljše uspehe pri delu so imele grupe LI terenov II, St. Vid XXI. Savlje, XI., XV., XIX., XVI., I., IV., V. in Ježica od sindikalnih pa Litostroj, Lek, Union, Institut za elektrolizo in Direkcija usnjenih izdelkov. Nedelavne pa so bile grupe terenov VI., VIL, VIII., Novi bloki in XX. teren. Premalo zanimanja za izvolitev LI *o imeli sindikalni odbori podjetij: Tovarne zamaškov, Javno skladišče, Protektor, Slov«nija-vino, Mehanika, Gradis, Železniški magazin, Kuverta, Rep. »Odpada« in Opekama, ki še do danes nimajo svojih ljudskih inšpektorjev.
Predlogi ljudskih inšpektorjev so večkrat naleteli pri nekaterih članih ljudskega odbora ali drugih forumov na gluha ušesa, kar je tudi zaviralo iniciativo pri delu ljudskih inSpektorjev In povzročalo gmotno škodo.
Grupa LI XV. terena je uspešno odpravljala napake v trgovinah, malomaren odnos do kupcev itd. Pregledali so tudi stanje zgradb narodne imovine in odnos strank do čistoče. V Milčinskega ulici (teren VII.) je grupa LI ugotovila, da je v hiši narodne imovine počena vodovodna cev, v Verovškovi ulici pa, da voda zamaka streho. Čeprav je bilo to javljeno Upravi zgradb RLO še niso do danes ničesar ukrenili.
Ljudski inšpektorji so dejali, da prepočasi rešujejo njihove predloge, kar
škoduje našemu gospodarstvu. Zato bodj s pogostimi pregledi dela odgovorom ljudi razkrinkovali malomaren odnos reševanja koristnih predlogov LI. Na svetovanju so mnogo diskutirali o pr®e' ru XI. terena, kjer imajo dve grupi Prva grupa, ki so jo izvolili prebivalci na množičnem sestanku je nadzirala “<* delo terenskega frontnega odbora in d«" sekretarja OF. Ker pa s tem sekretii ni bil zadovoljen, je sklical množični stanek in v prisotnosti 30 ljudi i«*P novo grupo LI, v kateri so pa IjuaJ6' ki ščitijo svoje sebične namene. SeB*J tar,ju XI. terena je uspelo doseči rt® na ROOF, da so to grupo potrdili. Tovaflj Brtoncelj, član LI prve grupe je zahte™ za to pojasnitev. Iz odgovora namestnica sekretarja ROOF je bilo razvidno, da & XI. terenu nista samo dve grupi ^ ampak tudi dve vrsti ljudi, kar pa .N razčistil v najkrajšem času zbor aktiw stov in dal odgovor frontovcem XI. t*’ rena.
Dogaja se tudi, da imajo poslovooj® trgovin nepravilen odnos do ljudskih špektorjev, ki hočejo pregledati stenj* v lokalu. V takih primerih bo morij* Kontrolna komisija odgovorne 'ljudi o®’ čutno kaznovati. Sindikalna grupa V Litostroja je odpravljala napake pri pravilni uporabi materiala, napake Pj* izplačevanju plač itd. Borila se je tu® proti birokratizmu, pri čemer pa naletela na odpor pri upravi.
Da bi se hitreje reševali predlogi $ ugotovitve ljudskih inšpektorjev, so us»' novili na ROOF novo komisijo iz strj kovnjakov, ki bo poleg reševanja pr®?' logov skrbela tudi za strokovni dvi? ljudskih inšpektorjev. Na posvetovanj11 so ugotovili tudi več primerov birokrat" skega odnosa in pristranost stanovanjsk1*1 komisij. Večkrat se pripeti, da staflfr vanjske komisije ščitijo osebe s preveli' kirni stanovanji in da dodeljujejo stan®' vanje po poznanstvih in ne po potreb1. Zato se morajo v večji meri upošteva*1 zdravi objektivni predlogi 'ljudskih Špektorjev. ki poznajo razmere in del® posameznika ter so v najtesnejšem 111 stalnem stiku z ljudmi na terenu. ...
Ljudski inšpektorji so se pogovoru' tudi o ljudskem posojilu, o delavsk'8 svetih in kako bodo v bodoče še boli d«" sledno odpravljali birokratičen in bre*” vesten odnos do ljudi. *	B.
TEKSTILNI KOMBINAT V ŠTIPU
bo naivečji v naši državi in na Bokanu
Makedonija bo s svojimi gospodarskimi značilnostmi prispevala zelo velik delež za gospodarstvo nove Jugoslavije. Njen največji gospodarski pomen je, da ima izmed vseh naših ljudskih republik najugodnejše pogoje za pridelovanje bombaža. V zadnjih letih se Makedonija že odločno preusmerja, da bodo pridelovali predvsem industrijske rastline, medtem ko je poprej prevladovalo žito.
Toda nikakor bi ne bilo dovolj le, če bi začeli pridelovati bombaž in druge Industrijske rastline samo na prejšnjih žitnih poljih. Pridobiti je treba mnogo večje površine zemljišč. To je v Makedoniji mogoče, ker je bilo doslej več tisoč hektarov pred poplavami in sušo nezavarovane zemlje, ki bi mogla dati velik donos.
Melioracijska dela dobro napredujejo, še hitreje pa se povečujejo površine, na katerih pridelujejo bombaž. V Makedoniji se bombaž hitreje širi tudi zaradi tega, ker je pridelovanje te industrijske rastline tradicija. Prejšnje čase pa so pridelovali bombaž na majhnih površinah. Tudi pred vojno so bile površine, posejane z bombažem, zelo majhne. Tako so n. pr. leta 1935 pridelovali bombaž samo na površini 1.000 ha. Do druge vojne se je površina za pridelovanje bombaža povečala na 5.000 ha. Te<Uj je začel v Makedoniji ustanavljati plantaže za pridelovanje bombaža Bat’a.
Ob koncu petletke bi naj v Makedoniji pridelovali bombaž na površini
20.000	ha. To najbolj očitno kaže, kako naglo se razvija nova kmetijska stroka. Toda marsikdo ne ve, da so petletni plan že lani zelo presegli, saj so bombaž posejali na površini 40.000 ha. Tudi letos bombaž pridelujejo na približno prav tako veliki površini.
Naloga pa ni le v tem, da bombaž pridelujejo na Sim večji površini, temveč zlasti, da dosežejo čim večji donos. Zato pa potrebujejo najboljše, krajevnim razmeram prilagojene sorte. Letos- je v Skoplju začel delovati raziskovalni zavod, ki raziskuje sorte bombaža. Njegov« naloga je med drugim, da ugotovi najprimernejše sorte. Zlasti si prizadevajo, da prilagodijo dolgovlaknastj bombaž makedonskim razmeram in vzgojijo primerne sorte. Lani so v Makedoniji pridelali že precej dolgovlaknastega bombaža, vlak-
PO SVETU
MALAJSKE OBLASTI NOČEJO IZROČITI WESTERL1NGA, Vrhovno sodite« v Slnga-puru note Izročiti bivšega kapetana Nizozemske vojske Weaterllnga vladi ZU Indonezije. Weaterllng Jo po nuspelem poakusu ▼staje proti Indonezijskim oblastem na Javi pobegnil na Malajo. V pismu, ki ca je vrhovno sodišče v Slngapuru poslalo vladi ZD Indonezije, je rečeno, da ZDI nimajo pravice sklicevati se na medseebojnl sporazum o ekstradleijl od leta 1898, ker je bil ta sporazum sklenjen med Veliko Britanijo in Nizozemsko, ne pa med ZDI |n Malajsko.
EVROPSKI SVET HO RAZPRAVLJAL O 8CHUMANOVEM NAČRTU. Komite ministrov Evropskega sveta je sklenil sprejeti Sebumauov načrt o združitvi zapadnoevrop-ske proizvodnje premoga in Jekla na dnevni red prihodnjega zasedanja evropske posvetovalne akupičlne. Komite ministrov je ie pričel zasedati v Strasbourgu.
VELIKE SPREMBE NA ITALIJANSKI!! TRZINCIH. Zaradi odloka Italijanske vlade. 1 da izda Izredne kredite za vojsko In oboro- j J.ltev. je prililo do velikih sprememb na italijanskih borzah In trilSilh Po objavi tega j odloka »e Je sploini indek* rei povečal za okrog 25%. Največji skok Je zabelelen za I rune surovine, kot »rlnec. telesa In Jeklo,
rezerve papirja pa so Izginile Cene maičob In kolonialnega blaga so se povečale za IH do Po sodht gospodarskega lista »Jl-Ore«
utegne sploins negotovost na splnlnih trit ičlh prlveeti do padea vrednosti lire tn prisilnega razvrednotenja ako ne bo vlada preprečila sedanje Ipeknlaelje.
na so bila nad 28 milimetrov dolga, kaf je že zelo dober bombaž. Ugotovili sft da je mogoče pridelovati bombaž te ka-kovosti na površini 2000 do 3000 ha. Prlj merne površine za dolgovlaknastj bomb?* pa je mogoče najti še marsikje. Računaj01 da je 6.500 ha zemljišč primernih lS dolgovlaknasti bombaž na strumiSke® djevdjelijskem. valandovskem in povar darskem področju.
Naloga bi ne bila izpolnjena Že s temi da bi bombaž pridelovali na dovolj T,®j likih površinah. Treba je tudi raz'n“ dovolj močno tekstilno industrijo. Petle*' ni plan za LR Makedonijo določa, da m0" rajo ob koncu petletke izdelati na '9vj 24 njilijonov m* bombažnih tkanin al' povprečno nad 20 m* na predivalca. L®“ 1946 je odpadlo na prebivalca povprečij® le 9 mJ bombažnih tkanin, leta 1947 *■ 11 m* in leta 1948 13 m*. Tudi lani se J" proizvodnja povečala, in sicer na 15,5tn; Letos bodo pridelali okrog 6.000 surovega bombaža, iz njega pa bodo iz' delali nad 20 milijonov ma tkanin.
Tako velikih proizvodnih nalog w ne mogle več prevzemati dosedanje “ vame. Letos so začeli graditi velik kot*1' binat za proizvodnjo bombažnih tkan15 v Štipu. Najprej bodo zgradili predilnicft ki mora že prihodnje leto začeti obrat?” vati. Njena zmogljivost bo tako velika, ®a bodo lahko predelali ves surovi bomb*" Predilnica bo opremljena z najsodobn®!' Šimi stroji. Kako velika bo, sprevidi^1 iz tega, da bo v njo odpadlo 20 od**0:' kov proizvodnje.jugoslovanskih predi!'1* za bombažno prejo. Novi kombinat '°~ največji v naši 'državi in na Balkan^ Tudi tkalnica bo imela zelo velike ztn°»' Ijivosti. Pri organizaciji dela in tehB®" loškega procesa bodo uveljavili vsa n<r vejša načela.
Razvoj pridelovanja bombaža v MJJ kedoniji nudi tudi pogoje za ustanovit*" nove industrijske stroke. Samo bodo pridobili nad 4 milijone kilogram®^ bombažnega semena. To je pomenih, surovina za pridobivanje olja. Iz 4 n)., lijonov kilogramov semena bodo pridon1 milijon litrov bombažnega olja. tega je mogoče koristno uporabiti 3 mi* ione kilogramov celulozne snovi za do*,ro krmo.	,
V Makedoniji ne bodo imeli le vel. kega tekstilnega obrata v Štipu, ternv^ tudi v Titovem Velesu, kjer proizvajal svilene tkanine. Testilna tovarna man Josifovski-Pitu< ima 500 statev * posebne tkanine. To je največja naša J*: varna svilenih tkanin. V Titovem Vel®^ bodo uporabljali tudi bombažno Pr,e)f ki jo bodo prejemali iz Stipe, ln »j®rs za proizvodnjo posebnih polbomba" in polsvilenih tkanin.
Bivše borce IV. SNOUB »Matija Gubec« pozivamo, da javijo naslove in dobo, v kateri so se nahajali v Gubčevi brigadi, ter pošljejo najkasneje do 15. avgusta t. 1. vse morebitne fotografije, minske zapiske Ln dokumente iz borb in življenja Gubčeve brigs“j Vse to nam je potrebno za proslavo 8. obletnice Gubčeve brigade-bo 3. septembra t, 1.	f
Pisarna pripravljalnega odbora »e naihaja v Ljubljani, Erjavče^ cesta 21/1, telefon 45-31. Dežurna služba je od 9. do 13. ter od 16-t8. ure vsak delavnik.
Pripravljalni odbor za proslavo 8. obletnic* Gubčeve brigade
DOBRE IN SLABE STRANI kmečkih delovnih zadrug v mariborski okolici
Kmečke delovne zadruge v okraju •pribor-okolica so močan činitelj v borbi za socialistično preobrazbo naše vasi. rvim štirim starejšim zadrugam v Limbušu, Framu, Petru in Zg. Kungoti, ki so Pb jeseni 1945 in pozimi 1946 ustanovili agraxw interesenti, se je lani aprila, ®aJa 1® junija v močnem gibanju delov-j kmetov za ustanovitev zadrug pridružilo kar 20 novih KDZ, v letošnjem *®tu pa še tri: v Št. liju, Križu in Sred-
Dosedanji razvoj zadružništva v °"®&ju je šel zlasti v lanskem letu bolj P° poti ustanavljanja novih zadrug, manj Pa Po poti razširitve in okrepitve že obstoječih zadrug.
Jeh 27 zadrug v okraju po svojih površinah zajema nasproti privatnim kmetovalcem nad 10% zemlje. V zadrugah, bot 6o Dobrovci, Hoče, Peter in Jakob, je vključenih nad polovico kmečkih go-'PodaTstev teh vasi, največja zadruga v okraju — Svečina z blizu 800ha celot-p® Površin, pa je zajela domala vso vas. oleg teh zadrug lahko v gospodarsko ®°čqe in zaključene celote prištejemo še aadmge v Jakobs|kem dolu, Jarenini,
= Kungoti in v Zamarkovi, medtem ko *e velikost skupnih površin ostalih za-“mg giblje od 319 ha do 73 ha.
ZAČETNE SLABOSTI
V marsikateri zadrugi so smatrali, da *° že z ustanovitvijo sama po sebi rešena vsa	vprašanja,	od	katerih	sta odtisna njen obstanek	in	razvoj.	Naglica
® moč zadružnega gibanja sta pač marnje prehiteli pripravljenost aktivistov V 0 na	°kraju kot	na	terenu	samem,
manjkalo	je sposobnih	ljudi,	čvrstega
vodstva in izkušenj. Dela so zastajala in ®nogim zadrugam je delala preglavice košnja, okopavanje koruze, tu in tam so ^neinarili škropljenje vinogradov pa tuji1 Pri mlačvi so to in ono zamudili, Če ^vzamemo Hoče in Dubrovce, zadruge mso izpolnile svoje obveznosti v oddaji krompirja in mleka. Skratka, včerajšnji kmetje so kaj radi vlekli še vsak na sv°jo stran. Zadružniki, prepuščeni šaman sebi in še neizkušenim vodstvom, 60 imeli vse premalo pred očmi dolžnosti zadruge do države in svoje dolžiti do zadruge.
tržni presežki zadrug
Toda s časom, z izkušnjami, z boljšo °rganizacijo dela in z večjo pomočjo ?kraja je pričela zadružna zavest rasti 111 se utrjevati zadružna skupnost. Ta Napredek in zdrav razvoj zadrug se najemi očitno odraža v letošnjem izpolnjevanju nalog ter obveznosti zadrug do ^upnosti, t. j. v gospodarskih planih, lesenski in spomladanski 6etvi, in kar je glavno — v tržnih viških.
, Če seštejemo planirane površine jesen-b® in pomladanske setve, se izkaže, da j? Zadruge v posevkih pod planom za , t. j. za pičlih 0,14% (privatni sek-2** v okraju je isti plan izpolnil 85%). Zadruge so ob setvi povečale orne po-
be za 50 ha ter 6o skoraj večino °grožene zemlje posadile z industrijskimi r4stliaami. Poleg tega je bilo v teku set-v®ne kampanje odkritih 8% zatajenih uivskih površin (te izvirajo iz utaj biv-® kmetov, torej ne gredo na račun badruge). Posebno so se zadruge zavzele *a gojitev industrijskih rastlin, saj so Posejale okrog 15% ha oljaric preko Mbaa in 6amo Cirknica je posejala 2 ha ^roženih površin s sončnicami in oljno Sladkorno peso so zadruge sprejme izvenplansko v svoja dela. Na ta T”® So rešile plan sladkorne pese v ^braju, ki je bil zaTadi nezanimanja pri-atnih kmetovalcev ogrožen, j . tržni viški, ki jih dajejo in jih bodo ■Jbjale letos zadruge, so neprimerno višji •j? lanskih, če pa jih primerjamo s trž-r°>i viški privatnih kmetovalcev, vidi-. da je njih povprečje pri vseh kul-za celih 30% večje. Evo nekaj .“Pljivih dokazov za to. Svečinska za-,jža je kljub 6labi vinski letini že lani ni j sajna toliko vina kot prej v sred-_ dobri letini vsa vas. Zadruge imajo bsproti privatnemu sektorju posajenih 1 ,vseh njivskih površin s krompirjem '	kakih 10%, pa	vendar	bo	privatni
za j - dal samo 450 vagonov krompirja, ■‘“uružni pa celih 250 vagonov! j »e očitneje se pokaže prednost žarkega gospodarjenja pri vzreji odno6-tov i ^ pitancev. Lani so privatni kme-im	oddali 2700 pitancev, letos pa
sam zadružni	sektor	plan	oddaje
l Pitancev, in to iz lastne krmske drria ’ -i Prihodnjem letu bodo zadruge jSnile število pitancev za nadaljnjih tako da jih	bodo same	vzredile
nuV	. repov, Skrb	zadrug	in	uspešno
teij ,e.Pa se še bolje odraža v povprečni v_ pitancev. Medtem ko znaša po-je ® 1® pitanca v zadrugah Ul kg, pa tor' Cevnem 99, na privatnem sek-'p Pa le borih 71 kg. miHu°bno ie z mlekom. Od plana petih sarn v lilrov oddaje mleka odpade j6 ž° na zadruge 800.000 litrov, čeprav 5	*	^cnutno zadružni1 sektor na elab-
^anju živine od privatnega. Po bo ^, "krnjenih pogodbah in ocenah V*Č u	za izvc>z za celih 70%
^	t.^e k* bili proizvajalci se pri-
SLABO razvita ŽIVINOREJA
ga dff* °b ožitno velikem napredku, ki v°dni Se^ai°, zadruge v dviganju prodz-kaiti ’ stanje v celoti še ni zadovoljivo,
dobršen del ostale govedi pa odpade na mlado živino), zlasti če upoštevamo, da morajo zadruge letos po planu dvigniti število goveje živine za 1000 glav.
Vzrokov za to je več; saj je za stanje živinoreje važno, kako so zadruge rešile, odnosno kako rešujejo vprašanje koncentracije živine in 6 tem v zvezi, kakšna je organizacija brigadnega načina dela, kako napreduje gradnja gospodarskih poslopij in kakšen odstotek vprežne živine imajo zadruge ter kako so. rešili vprašanje živine na ohišnicah.
Glavna napaka slabo izvedene koncentracije je bila v tem, da niso vzporedno z združitvijo živine v zadružnih hlevih ustanavljali živinorejskih brigad. In tako se je zgodilo, da za živino v novih hlevih nihče prav ni skrbel, in da ne bi čisto propadla, so jo zadružniki jemali nazaj v svoje hleve, To je pri zadružnikih vzbudilo nezadovoljstvo, zlasti ker so vse te napake izkoristili še razbijači in sovražni elementi v zadrugah, »češ pa je le bolje, če ima vsak živino zase v svojem-hlevu«. Zdaj so se lotili koncentracije živine znova in jo mislijo v vseh zadrugah popolnoma izvesti do konca avgusta.
Slabo napreduje tudi gradnja zadružnih kmetijskih poslopij, predvsem glavnih, t. j. hlevov, svinjiaikov in kokošnjakov, s katerimi bi lahko v mnogi zadrugi izboljšali stanje živinoreje. Plan novogradenj — 4 govejih hlevov za 200 glav živine, 12 svinjakov za 1200 svinj, 18 kokošnjakov za 72C0 kokoši, več silosov, cistern za vodo in silosnih jam in plan adaptacij 36 govejih hlevov_ za 1000 glav, 22 svinjakov za 1370 svinj in 4 kokošnjakov za 1300 kokoši — so za-druge izpolnil« le kakih 30 00 35%. Od vseh važnejših novogradenj so zadruge dokončale le: v Limbušu goveji hlev za 60 glav živine, v Pesnici in Kungoti dva svinjaka, na Reki en ovčamik, od kokošnjakov pa le dva v Hočah in enega v Dobrovcih, od dograditev pa le dva svinjaka. Do sedaj je bilo izgubljeno mnogo dragocenega časa, toda še je čas, da sedaj po žetvi nadomestijo zamujeno. V pogledu lastnega materiala se bodo zadruge morale bolj osamosvojiti in slediti zgledom Selc, Svečine in Trojice, kjer imajo svoje lastne poljske opekarne.
Po združitvi privatnih kmečkih gospodarstev se je izkazalo, da je v zadrugah veliko previsok odstotek vprežne živine, t. j. konj in vdov — v nižinskih zadrugah preveč, v višinskih pa premalo. Konj je zdaj v zadrugah skupno še vedno okrog 300 in samo zadruga v Dobrovcih ima 30 konj. Res je, da zadruga opravlja uslužnostne vožnje za tovarno avtomobilov, vendar je število konj vsekakor previsoko in niso vsi izkoriščeni. Mnogo-kje zadružniki kaj radi tožijo, da ne bodo mogli rediti vse živine, ker da jim primanjkuje krme, toda uporno se branijo, da bi prodali konje, ki jim zastonj žrejo krmo.
Tudi ni še povsod rešeno vprašanje živine na ohišnicah. saj je še mnogo zadružnikov, ki imajo na ohišnici tudi po dve in celo štiri krave. Mnogo pa je zopet na drugi strani družin, ki nimajo na ohišnici prav nobene krave. Velike naloge čakajo zadruge tudi v dvigu perutninarstva. kajti 1000 zadružnih kokoši je število, ki ga skoraj ne kaže omenjati, zlasti če upoštevamo, da imajo zadružniki na ohišnicah več ko 10.000 kokoši in piščancev.
VEČ SKRBI UTRDITVT BRIGAD IN SKUPIN
Če si natančneje ogledamo vzroke pomanjkljivosti posameznih zadrug v živinoreji, v kapitalni graditvi in izpolnjevanju dolžnosti do države, vidimo, da je tudi v okoliških zadrugah vzrok tega »nezdravega stanja«, »tTenja med zadružniki«, »pomanjkljivosti v vodstvu« itd., le slaba organizacija dela. Že lani so v zadrugah pričeli ustanavljati prve brigade. Toda zadružno delo je šlo po večini po starem, vsak je delal na svojem koščku zemlje, pri čemer seveda ni moglo biti govora niti o smotrni porazdelitvi dela, niti o pravilnem nagrajevanju ter odnosu do zadružne lastnine. Letos so sicer postavili brigade po vseh zadrugah, toda brigadno-skupinski način je še sila neutrjen, šibka je evidenca storjenega dela in norme so večidel skupinske in ne individualne (to je tudi vzrok, da 60 leto6 od 2455 delovnih članov zadrug predlagali komaj štiri zadružnike za udarnike!). Še slabše je z desetinami, ki jih v mnogih zadrugah sploh nr, kjer pa so, dobivajo premalo pomoči. Ni slučajno, da sodijo med najboljše zadruge prav Svečina, Cirknica, Peter, Fram in Limbuš, torej tiste zadružne skupnosti, kjer sloni organizacija dela na dobrem zadružnem vodstvu ter strokovnem in politično-vzgojnem delu. Na splošno lahko trdimo, da v večini zadrug ni političnega dela in da je vse preslaba skrb za ustanovitev in utrditev partijskih organizacij v zadrugah (Tako velika zadruga, kakor je Svečina, sploh nima svoje partijske organizacije.)
V celoti lahko trdimo, da se je pomoč okrajnega kmetijskega poverjeništva zadrugam v zadnjem času izboljšala, da pa je še vedno prešibka, ker 60 na okraju dostikrat zapostavil ali predloge samih zadružnikov in probleme birokratsko reševali samo z zadružnimi vodstvi. Kako
daleč lahko privede takšen odnos, najlepše kaže primer zadruge v Juriju ob Pesnici, za katero je okraj menil, da je najslabša, pa se je pozneje na sestanku izkazalo, da zadružniki zelo skrbijo za dvig svoje zadruge, samo pomoči jim manjka. Da je tudi sama instruktaža bila več ali manj površna in nagla, pa zgovorno kažeta tudi primera dveh šibkih zadrug — v Juriju in Lenartu. Šele po temeljitejši analizi so ugotovili, da v prvi zadrugi dejansko vodstvo zadruge ni v rokah delovnih kmetov, ampak da držijo vajeti v rokah gospodarsko močni kmetje, ki s 6vojim kvarnim vplivom razkrajajo zadružno skupnost in razbijajo dejavnost zadruge. Za drugo zadrugo pa 60 ugotovili, da je šibka zato, ker nima dovolj močnih gospodarskih osnov.
LEPE PERSPEKTIVE ZADRUG
Dosedanji razvoj in uspehi že omogočajo zadrugam 6krb za rajonizacijo kmetijskih kultur in selekcijo v proizvodnji. Krompir in žitarice, zlasti semenska žita bodo gojile nižinske zadruge (stremeti bo treba za tem, da bodo zadruge pridelovale le ječmen, oves in koruzo kot krmsko bazo za plemensko vzrejo in pitanje prašičev, ostala žita pa le v okviru kolobarjenja in v skladu 6 potrebami po slami). Krmske rastline bodo v bodoče gojili prvenstveno v zadrugah, ki se ba-vijo z živinorejo. Da bi zadruge v prihodnjih letih lahko močneje zalagale bližnji mariborski trg 6 povrtnino, se bodo v dveh ali treh, verjetno v Hočah, Pesnici in Limbušu, posvetili vzgoji povrtnine,
Ker je kapar opustošii v Slovenskih goricah 6koraj vse sadovnjake (v treh, štirih letih bo večina sadovnjakov že čisto posušenih), čakajo zadruge prav na področju sadjarstva velike naloge. Že letos so zasadile okrog 10.000 novih dreves na 20 ha plantažnih nasadov, drugo leto pa bodo površine novih nasadov povečali za okrog 30 ha. Nič manjše niso naloge pri obnovi vinogradov, saj je od skupnih 650 ha površin zadružnih vinogradov dobra tretjina, t. j. nad 200 ha, potrebna obnove.
V živinoreji so nekatere zadruge že letos napravile velik korak naprej. Živinorejska zadruga na Reki ima lep mlad zarod, ki se pase visoko na pohorskih pašnikih. Letos sp tudi začeli 6 prvo farmo 100 ovac. Hoška in šmarješka zadruga sta si z zamenjavo in plemensko izbiro ustvarili lep zarod. Da dobra živinorejska brigada Veliko pomeni za dvig živinoreje, kažeta primera Limbuša in Svečine. V prvi zadrugi je brigada viške oddaje klšvne živine samoiniciativno zamenjala na zbirnih centrih za teličke. Nasprotno pa bi v Svečini lahko že zamenjali marsikaterega vo(a za kravo ali telico, seveda če bi imeli dobro organizirano živinorejsko brigado.
V svinjereji si bodo zadruge delile velike naloge tako, da bodo v vinbgradni-Ško-sadjarskih zadrugah, t. j. prvenstveno v Svečini, St. liju, Framu, Jaremni, Pesnici, Trojici in Žerjavcih plemenska vzrejevališča, v poljedelskih zadrugah Dobrovce, Hoče, Jurij, Dogoše, Zamar-kova, Lenart in Jakob pa pitališča
Za uresničenje teh nalog bo treba v zadrugah resneje skrbeti za dvig novega mladega kadra, za katerega so letos pokazali vse premalo razumevanja. Dober del mladine v zadrugah 6e je namreč odtujil in se porazgubil po uradih in podjetjih, ker ga vodstva zadrug niso znala ■pritegniti.
Če lansko stanje primerjamo z letošnjim, vidimo, da gredo zadruge kljub pomanjkljivostim in slabostim nezadržno po poti napredka.
*?lti
Taju
Okra;„°snovna slabost večine KDZ
vit; »• *e °®'>tuje predvsem v slabo raz-strul,f!V,n<!Te)*' bolje rečeno — v slabi RegT) ž'rinc v zadrugah Meve -le' 60 2adruge prečistile svoje
^C;n; « prtuvvju uičdvuega bvah/šjo
>^ove in bolne krave za ple-krav *i"wno, toda še vedno je število Prenizko (molznic je samo 30%,
s, pomočjo državnega sektorja
Nova hidrocentrala na Kolpi
Beograd, 4, avgusta Ob koncu tega leta bo začela delo vati na Czlju pri Kai lovcu nova hidrocentrala z zmogljivostjo deset milijonov kilovatnih ur električnega toka na leto. P lavna dela pri lej hrdrocent*<sli, ki bo uporabljala vodno silo reke Kolpe, so sedaj že končana.
Dosedanji uspehi elektrifikacije v Črni gori
28 krat večja proizvodnja električne energije kakor leta 1946
Črna gora je bila pred vojno med najbolj zaostalimi deželami stare Jugoslavije tudi po proizvodnji in potrošnji električne energije. V številnih pokrajinah električne razsvetljave sploh niso poznali. Vodnih sil za elektrarne niso izkoriščali. Prav tako niso poznali bogatih ležišč premoga in jih ne izkoriščali. Zato so zdaj naloge elektrifikacije v Črni gori tem večje in težavnejše. Vendar so že doslej dosegli zelo lepe uspehe. Plan elektrifikacije uspešno izpolnjujejo.
Kmalu po osvoboditvi niso le obnovili in izročili v obrat vseh starih manjših elektrarn, ampak so tudi že začeli graditi nove. Tako so dobili električno razsvetljavo v Andrijevici, Danilov gradu, Ri-jeki Crnojeviča in v drugih krajih. Da bi uspešneje izpolnjevali elektrifikacijski plan, so ljudsko repuibliko razdelili na Štiri področja: primorsko, titogradsko, limsko in pljevaljsko.
V drugem planskem letu so izročili v obrat kalorično elektrarno v Kotoru, ob koncu lanskega leta pa v Pljevljih. Medtem so tudi pospešeno gradili hidro-centralo na Mušoviča Rijeki. Ta elektrarna je začela obratovati pred meseci. Tako se je proizvodnja električne energije v primeri s predvojno proizvodnjo zelo povečala. Velik pomen ima zlasti kalorična elektrarna v Pljevljih. Poslej bodo ugodnejši pogoji za izkoriščanje velikih premogovnih ležišč v plevaljskem bazenu. Do konca letošnjega leta bodo še zgradili hidrocentralo na Slapu Zete. Proizvodnja električne energije v Črni gori je že zdaj večja, kakor jo določa petletni plan elektrifikacije ob koncu petletke. Zmogljivost elektrarn bo letos že za 28-krat večja, kakor leta 1946. Prvotno pa so planirali, da bo 16-krat večja. To pomeni, da bo ztoašala povprečna letna potrošnja na prebivalca 60 kilovatnih ur, ali nad 31-krat več, kakoT pred vojno.
Med sedanjimi večjimi elektrifikacij-ekimi deli je treba predvsem omeniti hddrocentali na Glavi Zete in na Slapu. Prihodnje leto nameravajo začeti graditi še hidrocentralo v Bjelopoljski Bistrici. Elektrarna na Zeti ima velik pomen ne le zato, ker bo dajala energijo industriji in za razsvetljavo Titograda, temveč tudi, ker bo omogočila namakanje Bjelopav-Ijaškega polja. Dajala bo električno energijo črpalnim postajam. Zato bo mogoče pridelovati mnogo več industrijskih rastlin in povečati donos. Pridelovali bodo predvsem tobak in bombaž.
V Rijeki Crnojeviča so ieta 1946 zgradili manjšo hidrocentralo, ki pa ni mogla več dajati dovolj energije za naraščajočo industrijo in potrebe prebivalstva. Zlasti se je čutilo pomanjkanje električne energije, ko so se začela osuševalna dela na Skadarskem jezeru. Zato so sklenili, da bodo zgradili večjo hidrocentralo. Prejšnji mesec so že začeli graditi.
Zmogljivost doslej zgrajenih elektrarn in sicer v Kotoru, Pljevljih in Rijeki Mušoviča znaša nad 40 milijonov kilovatnih ur. To pomeni, da bodo ob koncu petletke elektrificirali že številna naselja In električno energijo bodo uporabljala mnoga industrijska podjetja.
Hkrati morajo seveda graditi tudi omrežje daljnovodov. Leta 1947 so zgra-cjili daljnovod Višnjica—Cetinje kot prvi v Črni gori. Naslednje leto so ga podaljšali. Tedaj so tudi začeli napeljevati daljnovod od Kotora do Ulcinja v dolžini 86 kilometrov. Po tem daljnovodu bodo prenašali tok z napetostjo 35.000 voltov. Dogradili so tudi daljnovod Titograd— —Slap Zete z napetostjo 10.000 voltov. Letos bodo še napeljali daljnovod med elektrarnama na Slapu in na Glavi Zete, v napetosti 35.000 voltov. Zgradili so še več manjših daljnovodov. Omrežje daljnovodov, ki so ga doslej napeljali v Črni gori, je nad 200 kilometrov dolgo.
Lani so v Makedoniji začeli graditi
2891 objektov
LR Makedonija je v zadnjih 6 letih napravila velikanski gospodarski razvoj, To se kaže v vseh gospodarskih panogah.
Pred vojno je bilo kmetijstvo v Makedoniji na najnižji stopnji. Železnih plugov skoraj niso poznali. Sedaj pa marsikje že orjejo s traktorji in uporabljajo na tisoče drugih kmetijskih strojev. Imajo nad 20.000 železnih plugov, leseni plug je sedaj že velika redkost v Makedonijj. Napredek kmetijstva se kaže tudi v naraščajoči porabi umetnega gnojila. Zato tudi narašča dono3. Takd je bil letošnji donos žita približno za 50 odstotkov večji kakor prejšnja leta.
V Makedoniji je tudi najbolj razvito kmetijsko zadružništvo. Zdaj imajo nad 525 kmečkih delovnih zadrug. Zadružni in državni sektor imata že nad 50 odstotkov obdelovalne zemlje. Kako zelo se zadružništvo krapi, je razvidno tudi iz tega, da so zgradili že več tisoč gospodarskih poslopij in 300 zadružnih domov. Napredek se kaže tudi v elektrifikaciji vasi.
Najbolj značilna za gospodarski razvoj Makedonije je velika gradbena dejavnost. Tako so samo Lani začeli graditi ?89l objektov. Delo so končali pri 1554 poslopjih. med katerimi sta bili 102 industrijski. Pri tem je treba upoštevati, da v Makedoniji do osvoboditve skoraj ni bilo industrije, v zadnjih treh letih pa so zgradili 219 industrijskih poslopij. Gradijo največje tovarne, ne le majhne industrijske obrate. Ob Titovem rojstnem dnevu letos so izročili v obrat prve velike oddelke kombinata za proizvodnjo svile v Titovem Velesu. To je največji kombinat te vrste v naši državi. V Tetovem pa so zgradili prva štiri poslopja velike tovarne sukna. Tu bodo izdelovali vol-
nene tkanine iz domače volne. Tovarna bo zaposlila nad 4000 delavcev. Letos pa bodo začeli graditi tudi kombinat za proizvodnjo bombažnih izdelkov v Štipu.
Poprej zaostala majhna makedonska mesta se razvijajo v močna industrijska središča. Za to nudi primer tudi Titov Veles, mesto, ki je imelo pred vojno samo eno industrijsko poslopje, medtem ko sedaj v njem obratujejo veliki obrati kombinata za proizvodnjo svile, dalje tovarna lojevca, kovinska tovarna, zavod za fermentacijo tobaka in gradijo veliko tovarno porcelana. Razen tega razširijo druge industrijske obrate.
Na gospodarski razvoj Makedonije zlasti vpliva elektrifikacija.
Znano je, da sedaj v Makedoniji gradijo največje hidrocentrale na Mavrovem. Zajezili bodo planinske reke, tako da bo nastalo veliko umetno jezero in voda bo poganjala tri hidrocentrale, ki bodo dajale 400 milijonov kilovatnih ur na leto. Nasuti bod morali največji zemeljski nasip v naši državi. Zanj bodo porabdM 650.000 m1 zemlje.
Dosedanja elektriiikadjska dela so dobro napredovala. Omrežje električnih daljnovodov je že nad 300 kilometrov dolgo. Obratujejo nove elektrarne, med katerimi je najpomembnejša kalorična v Madžarih pri Skoplju in hidrocentrala v Zmovoih. Kmalu bodo tudi končali dela pri hidrocentrali v Pesočanih. Pri Bitolju na Sapunčici so tudi že končali gradbena dela za novo hidrocentralo, ki čaka skoraj dve leti na stroje. Prvotno so elektrarniške naprave naročili v Budimpešti. Zdaj jih bodo izdelali naSi delavci.
Tudi istrski pionirii so preživeti
NEKA! PRIJETNIH DNI V SLOVENIJI
Vlak je drvel proti Kočevju. Zdaj | hitreje, nato spet počasneje, vendar veseli obrazi pionirjev se za to niso zmenili. Videli so ie cvetoča polja in velike gozdove, ki so hiteli mimo njih in čakali, kdaj bodo dobili povelje za izstop- Čeprav so prihajali iz Izole, so že večkrat slišgK o Ribnici na Dolenjskem, ko eo jim učitelji pripovedovali o znanih ribniških izdelkih.
Za njinu so že Velike Lašče, Dvoraka vas, Ortnek, še sedem kilometrov, pa bodo na cilju. Dasi utrujeni od dolge vožnje, se je pri izstopu razlegala njihova pesem daleč naokoli. S tem so pozdravili kraj, kjer bodo v kolektivnem življenju preživeli 21 dni.
Dijaški dom je bil že pripravljen. Čakale 60 jih postelje v l©po urejenih in zračnih sobah. Na mah so bili vsi v kopalnicah, da so ee po dolgi vožnji spet temeljito umili. Kmalu so se vživeli in preiskali ves dom. Največ jih je seveda bilo pred kuhinjo, da 60 zadostili lačnim želodčkom. Dežurni je imel prvi dan dosti posla, da je navadil otroke dnevnega reda.
Pri kosilu, malici, pa tudi pri večerji eo bili pionirji hitro zbrani pred jedilnico, kajti dolenjski zrak jim je dal dokaj skomin po obilni hrani. Odredni načelnik Peter je zahteval popoln mir pri jedi in kakor drugi, tako je bil tudi on pri tem delu »udarnike. Zastavo pa je do konca nosil Bruno, ki je pri malica spil kar devet skodelic kakava. Vendar je bilo za vse dovolj in so dobili, kar 60 si pač poželeli.
Posebno težko je bilo pionirje navaditi k spanju po kosilu, vendar jim je pozneje to kar ugajalo in se ni nihče več protivil. Za fizkulturo je bil zadolžen Avgusto, ki je razpolagaj tudi z rekviziti. Imel je največ prijateljev okrog sebe, kadar je prinesel žogo na igrišče. Z žogo
so se urili včasih tudi po nekaj ur, posebno še takrat, ko eo se pripravljali za tekmo proti mladinskemu moštvu Ribnice. Preden so sestavili reprezentanco kolonije, so preizkusili vsakogar posebej in končno eo 6e udarili z Ribničani. Prvo tekmo so odločili v svojo korist, v povratni tekmi pa so zmagali domačini Tudi pri plavanju so hoteli vedeti, kdo izmed njih je najboljši. Majhen bazen je bil kar pretesen za šestdeset navdušenih plavalcev.
Pot od kopanja do doma je vodila po smrekovih gozdovih, ob izviru Ribnice. Takšnih krajev še niso videli, niti še niso videli rastlin, ki rastejo tod naokoli. Posebno so jih zanimale ciklame, seznanili pa so 6e tudi z zdravilnimi rastlinami. za katere so dotlej le slišali. Marsikdo si je že po prvih dneh bivanja na Dolenjskem uredil herbarij, drugi pa so zopet zbirali razno kamenje
Med izleti, ki so jih organizirali v bližnjo okolico, jim je najbolj ugajal izlet v Sodražico. Že spotoma so si ogledali razne žičnice, presenečeni pa so bili nad umetno izdelanimi lesenimi predmeti v Državnem zavodu aa domačo in umetno obrt, kjer je vsak dobil za spomin izdelek iz lesa.
Vsak dan po večerji so se pionirji zabavali na prostem, peli in plesali kola. Tudi za kulturno prireditev so se temeljito pripravili. Sestavili in naučili so se pester program in povabili vaščane, M so bili z njimi prav zadovoljni. Članice AFZ so ob tej priliki obdarile otroke z raznimi oblačili.
Nekateri bolj, drugi manj žalostni so hodili zadnji dan po domu in se pripravljali za odhod. Enaindvajset dni je prehitro preteklo. Čeprav so nekateri ljudje razširili lažne vesti, da je pri nesreči Z ročno bombo bilo več žrtev in e tem povzročili paniko med starši, eo otroci
odnesli s počitniške kolonije naj lepše vtise. Vsak od njih bi še prav rad ostal, vendar so morali napraviti prostor drugi izmeni svojih tovarišev iz Istre.
J. U.
Uspehi okrajnega knjigovodskega centra v Stični
V grosupeljskem okraju so za podjetja, katerih upravno-operativnd voditelj je okrajni ljudski odbor, in za tista, ki so pod upriavno-operativnim vodstvom krajevnih ljudskih odborov, ustanovili skupen knjigovodski center v Stični. Zajeli 60 33 podjetij različnega značaja. Večina teh podjetij se dobro razvija. V knjigovodskem centru dela enajst moči, vendar pa je večina nameščencev še začetnikov.
Kljub temu center uspešno deluje; pred mesecem so končali bilanco vseh podjetij za lani. To delo bi zdaj nedvomno še ne bilo končano povsod, če bi ne imeli nove ustanove. Za uspešno poslovanje podjetij je nujno, da imajo dobro knjigovodstvo, ki je na tekočem. Dobra stran ustanove je tudi, da se bodo v nji v sorazmerno kratkem času usposobile številne knjigovodske moči za samostojno delo v upravah podjetij.
Vendar pa je tudi nekaj »labih strani. Še vedno je preslaba povezava z upravniki posameznih podjetij. Zato je delo v centru težavnejše.
Knjigovodstvo kaže, da se bodo pri posameznih podjetjih tudi morali z vso resnostjo zavzeti, da odpravijo nekatere napake, zlasti pri tistih, ki izkazujejo izgubo. To velja zlasti za opekamo v Stopah, ki je imela veliko izgubo leni, razmere pa 6e še zdaj niso popravile. Drug kričeč primer je krojaška delavnica krajevnega ljudskega odbora v Ivančni gorici.
BYRON V DALMACIJI
Jeseni poteče 141 let, odkar naj bi bil — po listnem izročilu — obiskal južno Dalmacijo veliki angleški romantik in borec za svobodo grškega naroda lord Byron. Nesrečna ljubezen do sorodnice Mary-Ann, ki je ni smel poročiti, je podžgala pustolovsko naravo ekscentričnega pesnika in ga zgodaj pognali z rodne grude. Mnogo je k temu pripomogel tudi odpor proti tedanjemu času m sodobnikom. In prav v tem odporu je postal Byron velik kot človek in kot pesnik. Ni se upiral le proti literarnemu početju v domovini. Bičal je angleško politiko ošabnosti, hinavščine in vladoželj-nosti politiko, ki je slabotnejše vedno zatirala in izkoriščala, bodisi široke ljudske plasti doma, ali male narode v svetu. Njegova, k odporu vedno pripravljena narava ga je napravila za besednika vseh zatiranih. Neomajno je veroval ▼ zmago
Ta sedemdesetletni beloglavi gospodar Albanije je bil za Byrona velezani-miva osebnost. Ne srečaš vsak dan človeka, ki bi svoje nasprotnike cvrl pri živem telesu ali dal utopiti tucat lepotic, ker slučajno niso všeč snahi! Ko mu je Ali paša izjavil, da vidi po njegovih majhnih uhljih in belih rokah, da je plemenitega rodu, st je Byrona takoj pridobil.
Neustrašeni lord, odličen jahač in pla-vač, se je hitro znašel v čudoviti pokrajini. Albanske gore so ga spominjale na Škotsko, kjer je prebil svoje detinstvo. V6e okoli njega je bilo zanj kot pravljica iz Tisoč in ene noči. Pojoči muezini, blazni: derviši, zakrite žene. Same mikavne skrivnosti. In divne odaliske ter črni sužnji, ki so mu stregli, in tatarski • sužnji-jezdeci, ki 60 ga spremljali na | lovu. Čudovito! In vendar tudi vsa tajin-
V romantičnem Trstenem se je baje nekoč sprehajal Byron
ljudstva nad sistemi. In v to 6vrho je nekoč označil celo vojno, katere grozote je dobro poznal, kot od srca dobrodošlo:
»Ta borba med ljudstvom in vladarji je naravna borba med bodočnostjo in preteklostjo. In bodočnost mora zmagati! Vlade hočejo voditi vojno z ljudstvom. Naj jo le! Končno bodo tepene. Kraljevski časi naglo pojemajo. Kri se bo prelivala kot voda in solze kot megla. Toda končno bo zmagalo ljudstvo. Jaz tega ne bom več doživel, vidim pa to ▼naprej.«
Zadnji potomec prastarega normaa-•kega rodu, lord George Gordon Noe! Byron of Rochdale. se je pač rodil prezgodaj (1788—1834). Prehitel je svojo dobo. Zato so ga smatrali za čudaka in mnogo bolj ga je cenila celinska Evropa kot domovina.
22, januarja 1809 so v njegovem gradu Newstead Abbey praznovali Byronovo polnoletnost. Za njegove najemnike so tedaj spekli celega vola, vsa elužinčad je bila imenitno pogoščena, slavljenec sam pa je tisti večer skromno prebil v Londonu.
Značilno za vse njegovo bitje in žitje.
Tri mesece kasneje se je maščeval nad neugodno, a pravično kritiko njegovih mladostnih verzov. Izdal je »Angleške barde« in »Škotske kritike«, v katerih je razkrinkal angleške pesniške veličine tedanje dobe kot smešne blebetače. To je bil njegov prvi U6peh.
Nekaj dni pred tem se je pojavil v Zgornjem domu, v lordski zbornici. Sedel je med levičarske klopi. Bil je povsem nedostopen. V Angliji ni več iskal prijateljev, mislrl je samo na odhod iz osovražene dežele.
11. junija je zapustil London. Podal se je na dvoletno potovanje po Sredozemlju.
Iz Florence je odšel na Malto, kjer se je prve tri tedne meseca septembra pri nekem menihu učil arabščino. Tisti čas je vodil platonsko ljubezen z Mi«s Spencer Smith. Potem ga je zaneslo v Albanijo, zagonetno turško provinco. Bil je gost legendarnega in zloglasnega Ali paše janinskega,
stvena privlačnost nepoznanega življa ni mogla za dolgo zadržati nemirnega duh«. Zmagala je pustolovska narava. Romantično razpoloženemu mlademu pesniku se je zahotelo novih doživljajev. Hitel je dalje proti severozahodu. Kam?
Tu se pojavi uganka, ki je ni mogel razvozlati niti vestni Byronov življenjepise« Andrč Maurois, Znano je le, da je Byron okoli božiča istega leta odkril oboževane Atene, zapuščeno turško ee-lendro, kjer je turškemu poveljniku na Akropoli poklonil nekaj čaja in sladkorja za dovoljenje, da eme v miru sanjati med starodavnimi stebri o Peri-kleju...
Kje se je mudil v mesecih oktober, november in december 1809, leta, ostane zagonetka za vse čase. Za nemirnim pesnikom je izginila vsak« sled
Ker ga je potepanje po Ballcanu oči-vidno zabavalo, ni izključeno, da bi bil dospel tudi v Bok o. Bokeljski morjeplovci so uživali tedaj velik sloves. Morda je bil sprejet od tamošnjih kapitanov in admirala in bil vpeljan v njihove gosposke domove. Z marsikom se je lahko pogovoril v svoji materinščini.
Prčanj v Boki Kotorski je bdi pred poldrugim stoletjem cvetoče pomorsko mestece. Tamošnji rojak je tudi slavni kapitan Ivan Višin, ki je v letih 1852 do 1859 kot prvi avstrijski mornar na briku »Splendido« objadral 6vet. V Prčanju hrani rodbina Lukovič še danes okrogel pepelnik kot 6pomin na nekega mladega svetlolasega Angleža, ki ga je pustil tam že davno, davno. Domnevajo, da je bil to Byron.
Če je bil v Boki, ga je najbrž zaneslo ie dalje. Morda z ladjo ali na konju se je spustil ob naši obali navzgor ter se je kočno znašel sredi čudovitega subtropskega vrta v dvorcu, ki mu je ime Trsteno.
V Trstenem se vzdržuje trditev, da se je pojavil tam nekega zimskega dne. Mahagonijeva postelja, od starosti že
deloma načeta, še stoji v eni izmed številnih sob. Med mnogimi slavnimi gosti naj bi bil spal v njej tudi Byron. Nad pozlačeno posteljo se vzpenja svilen bal-
DVE RAZSTAVI V OHRIDU
ob petletnici svobodne Mahedonije
Kot del prireditev v proslavo prve petletnice samostojne in svobodne ljudske republike Makedonije sta bili v Ohridu ves mesec julij odprti dve razstavi: »Razstava likovnih umetnikov LR Makedonije« in razstava >Kultuma preobrazba LR Makedonije«.
RAZSTAVA »KULTURNA PREOBRAZBA LR MAKEDONIJE«
Ta razstava je bila v pravkar dovršenem, a že ne popolnoma opremljenem mogočnem poslopju, namenjenem za osnovno šolo. Imela je namen, obiskovalcu i izvirniki ter posnetki, modeli in maketami umetnin in listin, pa tudi s slikami vodilnih osebnosti, prikazati razvoj makedonske prosvete in kulture od Konstantina — Cirila in Metoda do konca osvobodilne borbe naših narodov.
Zelo posrečena je zamisel, da so bila aa ustreznih mestih med razstavljenimi predmeti pojasnjujoča besedila. Vse je kratko povzemalo besedilo ob izhodu iz razstavnih prostorov. V slovenskem jeziku ee glasi takole:
»Makedonija, zibel in posrednica pismenosti in najsiarejše kulture Slovanov, ki to ju širili veliki krščanski misionarji, solunska brata Ciril in Metod ter njuni učenci Kliment, Gorazd in drugi, je v minulih stoletjih stalno bila torišče uničujočih vojn in plen raznih zavojevalcev. To je oteževalo in zaviralo njen kulturni razvoj. Za razvoj ljudstva Makedonije je
Velike knf f žnice
bralce lažje zadovoljijo
bil najhujša ovira večstoletna turški jarem s svojim despotizmom.
Toda kljub mnogoletni osmanski tiraniji so pod »krajno težkimi pogoji tlele ustvarjalne sile makedonskega ljudstva, Iz njih pa so švigale iskre in v polni luči prikazale ljudski genij, kj je ustvaril izredne spomenike, kakršni so zlasti spomeniki slikarske in rezbarske umetnosti.
Z razvojem kapitalizma se je v Makedoniji pričelo oblikovanje makedonskega naroda. To je prišlo do izraza v delovanju naših preroditeljev in njihovo delo je postalo podlaga našega narodno osvobodilnega gibanja.
Po porazu v času Ilindenske vstaje (ta je izbruhnila dne 2. avg. 1903. leta) in po nasilnem razkosanju je Makedonija padla v novo suženjstvo. Novi gospodarji so spet sistematično dušili njen razvoj. (Mišljeno je razkosanje Makedonije po obeh balkanskih vojnah. Tedaj je Srbija dobila Vardarsko, Grčija Egejsko, Bolgarija pa Pirinsko Makedonijo.)
Šele po zmagoviti ljudski revoluciji i pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. z odstranitvijo narodnega ialiranja in kapitalističnega izkoriščanja, doživlja makedonsko ljudstvo svojo resnično kulturno preobrazbo in vsestranski razcvet.«
Nekako dopolnilo k tej razstavi in spomin nanjo, ki ima trajno vrednost, je
dahin. Na steni ob vzglavju vise kopija beneškega slikarja Tiepola, masiven srebrn zvonec ter večna luč z razpelom. Kakor pred poldrugim stoletjem.
Poznate Trsteno, veste, kje je? Pojdite od Dubrovnika 18 km ob obali navzgor proti Pelješcu. Nasproti otoka Lo-puda ga najdete. Bujno zelenje pokriva vse Vračevo brdo. Ker je tam naokoli vse zeleno in košato tako na celini kakor na otokih, se človek zave šele, čim se znajde sredi neslutenih lepot južne narave, da je Z3Šel menda v sam zemeljski raj. Bogastvo barv, opojne vonjave in kričeča nasprotstva v razkošni naravi vzbujajo najprijetnejše dojme in zapuščajo nepozabne vtise. V čudovitem sožitju in v harmoniji, ki ji ni primere, uspeva *»Tn drevje mrzlega savera in vročega juga, vse prilagodeno novim življenjskim prilikam ob Jadranu. Bela pota in krivuljaste stezice, okrašene z vitkimi kamnitnimi stebri in starinskimi kipi vodijo k ličnemu enonadstropnemu dvorcu sredi parka. Kot mogočna kulisa zaključujeta divne nasade dve mogočni platani, baje najvežji drevesi v Evropi. Osem mož z razpetimi rokami komaij objame deblo večje platane.
Nad štiri sto let star je trstenski park. Zasadili so ga dubrovniški plemiči Gu-četiči-Gozzet. Znameniti možje 60 izšli iz njihovih vrst, znanstveniki, državniki in rektorji dubrovniške republike. Iz vseh delov 6veta so znašali v Trsteno sadike: Nova Zelandija in Skandinavija, Japonska in Rtič dobre nade, Kalifornija in Sibirija pa Mehika in Antili in naši gozdovi; vsi 60 prispevali, da se je oddiha željni dubrovniški gospodi ustvarilo prijetno bivališče.
Tedaj je v trstenskem dvorcu živela Aniika Cologan Valois, sorodnica Guče-tičevih. Lepa ženska je bila, svetlolasa severnjakinja. Njena slika je v dvorcu ohranjena. Težka obleka iz modrega atlasa pokriva njeno vitko telo, dve vrsti biserov ji krasita blesteči vrat in masivni ntTPiHrafij tišjim z opali uhlje. Njeno pla-ve oči začudeno strme v 6vet.
Kot Trnuljčica je živela osamljena sredi paradiža trstenskih nasadov med rastlinjem vseh toplotnih pasov. Mamile so jo lepote juga, moril pa jo je dolgčas. Niti razkošna oprema dvorca, kjer so mnogoštevilna velika zrcala v širokih zlatih okvirih odsevala njeno lepoto, niti bližina toplega morja niti razgled na prelestno okolico je niso mogli zmeraj navduševati Edini njen sosed je bil sv. Jeronim Dalmatinsiki v vrtni kapeli, grobnici Gučetičev. Tam je iskala utehe.
Pa se je kot deua ex machina, kot blesteč utrinek na nočnem nebu pojavil na vratih svetlolas mladenič otožnih oči! Kotna enaindvajset let mu je bilo. Njej |e manj. Kako je čudovit slučaj odjeknil v njunih wdh, ostane večna tajna, nikdar dognana. Mladi potnik se je nastanil v že omenjeni sobi.
Sam Byroo je ta drobni dogodek hote ali nehote zamolčal. V tistem času sta njegove misli pač največ zaposlovala MaryrAnn in Atene. Vse drugo je šlo bežno mimo njega. Tudi če mu je spomin kasneje kdaj zašel v Trsteno, ga je ohranil zase.
Talka je trstenska legenda, ki zanjo ni zgodovinske podlage. Dubrovniški arhiv tega nikjer ne omenja. Pripomniti pa je treba, da je dubrovniški arhiv zaradi ponovnih požarov in vojnih okupacij zelo razredčen. Po ustnem izročilu sodeč seveda nikakor ni nemogoče, da bi ne bi! lepi hromi Anglež, veliki pesnik Byron, tudi na naši obali doživel srečanja z ženo, ki mu je ostala morda samo podzavestno v bogatem spominu njegovih blodenj križem po Balkanu v letu 1809.
—at
NOVE KNJIGE IN REVIJE
Razgledi, štev. 7/8, leto V.; Trst.
Naša žena, štev. 7, leto IX., glasilo AF2; Ljubljana.
Bibliografija Jugoslavije — štev. 5, leto I. — Knjige, brošure, muzikalije — maja 1950; izdaja Bibliografski institut FLRJ Beograd.
Elektrotehniški vestnik, štev. 5/6, leto XVIII.; Ljubljana.
lepo opremljeni in bogato Ilustrirani ailbum »Kulturni preporod v socialistični Makedoniji«.
RAZSTAVA LIKOVNIH UMETNIKOV LR MAKEDONIJE
Na Rdečem trgu, tik ob vstopu v starinsko ohridsko »čaršijo«, to je ulioo trgovin in obrtniških delavnic, stoji manjša, prav lična srednjeveška stavba kva-dratičnega tlorisa, ki io zgoraj krona kupola. Prvotno je to bila krščanska cerkev. pozneje pa so jo Turki spremenili v »džamijo« (mošejo). Sedaj je lepo restavrirana in ee uporablja kot razstavni prostor za manjše razstave.
V tem prostoru je bilo razstavljenih 30—40 6lik različnih tehnik in kakih 10 manjših plastik — samih izbranih del najboljših še živih makedonskih slikarjev in kiparjev. Največ zanimanja so pri obiskovalcih razstave vzbujale tiste umetnine, ki prikazujejo lepoto in značilnost makedonske dežele ter prizore iz makedonske preteklosti in današnjih dni, ko vse makedonsko ljudstvo z največjo vnemo gradi socializem ter s tem pripravlja sebi in potomcem lepšo prihodnost.
• -k •
Kakor celotni »Teden narodne kulture LR Makedonije« (o njem je »L|ud-ska pravica« že poročala), tako 6ta nad vpe lepO uspeli tudi ti dve razstavi, ki sta bili slovesno odprti v tem »Tednu v ob navzočnosti predstavnikov CK Komunistične partije Makedonije, vlade LR Makedonije ter makedonske Ljudske fronte in drugih množičnih organizacij, pa tudi mnogih gostov iz Beograda in iz ckoro vseh ostalih bratskih republik.
M. R.
V Mariboru je v teku temeljita reorganizacija mreže ljudskih jn sindikalnih knjižnic. Knjižnice z nizkim številom knjig, teh je v mestu nad sto — bo Mestni odbor Ljudske prosvete s sodelovanjem sindikalnih forumov združil in ustanovil velike knjižnice. Te bodo s svojo večjo izbiro pa tudi z večjim številom izvodov istega dela lahko zadostile potrebam bralcev, ki so v primeri s prvimi leti po osvoboditvi zelo narasle. Večjo ljudsko knjižnico bodo dobili prebivalci Studencev, Pobrežja, Kamnice, Brezja, Nove vasi, Radvanja, Tezna in Zrnkovcev. Sindikalne knjižnice bodo ostale pri hi-drocentrali Mariborski otok, v Tovarni avtomobilov, v Melju in v Košakih. Razen teh knjižnic bosta seveda še nadalje odprti centralna mestna knjižnica KUD »Jože Hermanko« in Centralna sindikalna knjižnica. V magdalenski četrti bo delovala še knjižnica sindikalnega društva »Angel Besednjak«. Nobena teh knjižnic sčasoma ne bo imela manj kot tisoč knjig.
Na združitev manjših knjižnic so mislili v Mariboru že dalj časa. Predvsem zaradi tega, ker se te knjižnice z nekaj desetinami zvezkov, ki so jih ustanavljali skoraj v vsakem podjetju, takoj po osvoboditvi, niso obnesle. V začetku so opravile sicer veliko delo, ko je bilo še potrebno navajati delovne množice k branju. Danes pa, ko skoraj ni človeka, ki ne bi bral, in so bralci postali zahtevnejši, te knjižnice s 50 ali 100 knjigami ne morejo več zadovoljiti svojih članov. Težave so nastopile tudi z znižanjem naklade naših knjižnih izdaj. Pravilno zalag-anje nad sto knjižnic z novoizišlimi knjigami ni več mogoče. Posamezne knjižnice so dobivale zadnje čase le po en izvod, in tako knjižničar ne more postreči vsem, ki bi knjigo radi brali. Vse to je večina sindikalnih podružnic v Mariboru uvidela in spoznala pomen maloštevilnih, a zato večjih knjižnic. Prve, ki so se odzvale
pozivu Ljudske prosvete, naj oddajo svoje knjige v večjo knjižnico, so bile sindikalne podružnice I. rajona. Tu ne razumeta nujnosti tega koraka le še sindikat Mariborske tiskarne (njegova knjižnica šteje 150 knjig) in sindikat Nepremičnin, ki ima v svoji knjižnici sicer nekaj nad 200 knjig (iz poročil pa je razvidno, da so si njegovi člani izposodili v letu 1949. le 40 knjig). V drugem rajonu se centralizacija knjižnic še ne zdi potrebna sifl; dikatu Tovarne brusov, s knjižnico, » šteje 107 knjig (v prejšnjem letu je poseglo po njih le 15 bralcev) in sindikat Kurilnice ter postaje Maribor-Studenci, kjer je že železnižarsko društvo, ki bo imelo svojo knjižnico.
Sedaj, ko večje knjižnice že prevzemajo knjige, se je pokazalo, da se je dosti dragocenih knjig v manjših knjižnicah tudi porazgubilo in da je tudi zato prayi da pridejo knjige v varstvo stalnih kvalificiranih knjižničarjev. Za strokovni knjižničarski kader je sedaj Mestni odbof Ljudske prosvete malo v zadregi, čeprav je bilo doslej že več knjižničarskih tečajev v Sloveniji in je bilo tudi več knjižničarjev iz Maribora usposobljenih za to delo. Koncem meseca avgusta, v dneh 20., 29. in 30., bo v Mariboru seminar za knjižničarje, ki so že delali v knjižnicah in s tem odpravljeno vprašanje kadra v novo ustanovljenih knjižnicah-Nekaj težav je tudi še okoli primem in prostorov, ki bi odgovarjali i knjižnicam i bralcem; z nadaljnjo pomočjo stanovanjskega urada, ki se že ves čas zavzema za knjižnice, pa bo tudi še to zadnje vprašanje rešeno. Tako bo imelo delovno prebivalstvo mesta Maribor v kratkem 15 javnih ljudskih knjižnic, ki mu bodo s svojimi deli, bodisi leposlovnimi, političnimi ali strokovnimi pomagale do razgledanosti in do znanja, ki sta zlasti danes vsakomur potrebna.
Urbanizem 1 arhitektura" štev. 1-2
ti
S polletno zamudo je v Zagrebu izšla prva številka IV. letnika revije »Arhitektura«, ki 6e je na pTedlog centralne redakcije preimenovala v »Urbanizem i arhitektura«. Redakcija v predgovoru usva-ja vso kritiko dosedanjega izdajanja tako glede nerednega izhajanja kakor glede kvalitete revije. Ker je redno mesečno izdajanje nemogoče, bo v tem letu izšlo 6 dvojnih številk. Material v reviji ne bo več urejevan po principu vsebinsko zaključenih Številk (v preteklih letih tak način ni rodil nobenega uspeha, povzročil j« pa, da je revija prenehala biti regi-strator naše sodobne arhitekturne ustvarjalnosti). Revija bo prinašala izvlečke iz vseh področij arhitekture obenem, ažurno in tako, da bo zajela najznačilnejše in ti-
pol leta po konferenci in bo zato treba o tem govoriti še večkrat in na različni" mestih.
Med nagrajenimi deli vlade FLRJ *• leto 1949 so publicirana: Tvornica električnih strojev »Rade Končar« v Zagrebi (projektant ing. Gomboš s kolektivom lZ Zagreba), Pionirsko mesto v Zagrebu (ing. Seissel in Vitič k Zagreba) in letovišče Oteševo na Presipanskem jezeru (arh. Ulrich in Berak iz Zaigreba), »Lito* •troj«, projekt slovenskih avtorjev, pray tako nagrajen « prvo nagrado vuafl* FLRJ, ni objavljen zaradi »prezaposli noeti avtorjev«, kot poroča redakcija * uvodniku.
Med arhitekturnimi deli, nagrajeni
od vlade LR Hrvatske so objavljen?: St®'
Uspeli načrt arhitekta Nevena Šegvica za stanovanjski blok v zagrebški Moskovski ulici, ki ga je vlada LR Hrvatske nagradila s 40.000 din
piqge pojave našega arhitektonskega živ- , novanjeki blok v Moskovski ulici v Z#'
1 ! ! _ Ti _ 1 _ i _	mo	n	,	n	«_____4__L XT 0   J f	\T	   J_* _
ljenja. Poleg tega redakcija napoveduje tudi 6talne rubrike tehničnega značaja, vezane na arhitekturno problematiko, preglede arhitekturne problematike v svetu, prevode aktualnih člankov in registracijo življenja arhitektnih sekcij DIT, ki jih pa prva številka še nima.
Prva letošnja številka »Urbanizma i arhitekture« obsega v glavnem material I. posvetovanja študentov arhitekture FLRJ v Zagrebu, arhitekturna dela, nagrajena od vlade FLRJ za leto 1949 in arhitekturna dela, nagrajena od vlade LR Hrvatske za isto razdobje.
Prof. A. Mohorovičič iz Zagreba objavlja v članku »Prilog teoretekoj analizi problematike arhitektonsko^ oblikovanja« misli, iznešene na I. posvetovanju študentov arhitekture FLRJ kot referat »O monumentalni arhitekturi«, o'katerem sam pravi, da želi v njem »ponovno pokazati na pot znanstvenega obravnavanja problemov arhitektonskega oblikovanja s stališča zgodovinskega materializma ter pomagati pri odstranjevanju raznih primi-tivističnih in 6implicističnih neznanstvenih in nestrokovnih odklonov, ki so izolirani od stvarnosti«.
Prof. S. Gomboš iz Zagreba objavlja referat »o industrijski arhitekturi« z istega posvetovanja, v katerem 6e bori za spremenjeni odnos do industrijske arhitekture in za priznanje arhitektove vodilne vloge pri projektiranju industrijskih kompleksov v rivaliteti in sodelovanju 6 strokovnjaki ostalih tehničnih disciplin.
Iz študentskega dela zagrebškega posvetovanja prinaša revija analitične referate o problemih študija arhitekture na beograjski, zagrebški in ljubljanski univerzi, ki kažejo vso specifiko ene in druge šole v njenem delu in izrazu. Sklepi I, posvetovanja študentov arhitekture FLRJ dajejo koristne predloge oblastem in vodstvom fakultet, študentom arhitekture pa naloge za izboljšanje kvalitete arhitektonskega študija na naših univer-žab, kar ostaja odprto vprašanje tudi še
grebu (arh. N. Šegvič), Novogradnja *** grebškega velesejma (arh. Haberle) in ternat industrijske šole »Nikol* Teal** v Zagrebu (arh. Gaj).
Prvo številko zaključuje izbor ilustracij iz del mladih hrvaških kiparjev Iva®* Saboliča, Vjekoslava Rukljača in Mirk* Ost oj e, pri čemer pa redakcija pripon*1' nja, da bo zaradi izhajanja novih revij ** likovna vprašanja »Umetnost« in »Li*‘ v bodoče objavljala le na arhitekturo za no problematiko uporabne umetnosti.
Izbor materiala, ki ga objavlja »A*t*{\ tektura«, vedno bolj jasno kaže, da je eni sami reviji nemogoče obseči probl*' matiko arhitektonske izgradnje cele J’*” goslavije in zato dobiva »Arhitektur** ki je sicer zvezna revija, vedno bolj **' raz obeležja, v katerem izhaja, kar seve«* ne zadošča tudi zahtevam slovenskih *r‘ hitekiov do publiciranja lastnih pr obl®* mov, ki so številni, specifični po tradiciji in ne trpijo odlašanja. Zaht®** po izdajanju lastne republiške revije ^ arhitekturo in urbanizem kot glasilo *T hitektne sekcije DIT LRS ni samo Mf' čen izraz želje po večji možnosti razvoi* lastne strokovne publicistike, v kateri do našli svoje mesto tudi naši splošni specialni problemi, temveč tudi izraz z3^’ teve po decentralizaciji našega kult^ nega življenja tudi na tem področju, » bo pospešilo razvoj posameznih jug0*^ vanskih narodov, s tema pa tudi drž*v kot celote. Šele samostojna slovenska r<^ vija za arhitekturo in urbanizem medsebojnem dopolnjevanju z »Likov®®' svetom« (slovensko revijo za likovJ1. vprašanja v pripravi) mogla v odraziti vse probleme in napore LRS f področju likovne umetnosti; v zagrebško »Arhitekturo« in eventuelA1^ še novimi arhitekturnimi republiškimi * vijami pa probleme in napore arhitektf® ske izgradnje cele Jugoslavije. — !• *l'
Streliško ulico so zafeli modernizirati1
>	Streliška	ulica — netlakovana,
ki ?IS ? , °srajaml ln nekaterimi hišami. gA ® »koraj do srede cestišča — jo za Promet ln zvezo * slavnim ie-ln l,m kolodvorom velika ovira. Ob njej «n j»F *	bližini so tri otroške klinike, ki
din ]	T8e Preveč prabu. Vse to je že
Stiin«4 “a^ekovalo potrebo po regulaciji »«* m® n**ce- Letos pa 90 v nekaj mesecih »avozlll v bližino Streliške nllce okoli 60 »gonov granitnih kock In ostalega gradl-dovolj 83 ZH *a<letek regulacijskih del
. StreUiko nllco bodo regulirali od Groharjevega prekopa (od krlMšča) do Mestnega v dolžini 810 m. Bodoče cestišče, ki bo I « »1n<! 1 granitnimi kockami, bo ilroko • “• Med hodnikom, ki bo povprečno Slrok tnji’ L" cestiščem bo želen pas. ponekod pa n»L ?reTored. Nekatere ograje, ki segajo Preveč na cesto, ln dve hiši (št. 5 In 7), bo-J® Podrli. Za cestišče bodo porabili 115 va-|®"0T granitnih kock In za 1620 m robnikov, f« a. n za regulacijo Streliške ulice znaša “ milijonov din. Regulacijo je prevzelo , “o Podjetje »Cestogradnja«. u * , kodo regulirali skoraj polovico nll-»■ !• od Grubarjevega prekopa do ZrlnJ-■*ega ceste. Najprej bodo prestavili vodo-u	cestišča	na hodnik. Prva dela
J* Pričel mestni vodovod. Frontovcl bližnjih J®J®nov bodo strokovnim delavcem pomagali En regulaciji ceste s prostovoljnim delom. JJJJJ tfvoma bodo frontovcl prav tako kot dvema letoma na Dolenjski reati tudi g" regulaciji Streliške ulice s prostovoljnim jeiom pomagali, da bo cesta čimpreJ moderirana. hkrati pa bodo stroški za reguia-ceste tudi manjši.
SKRB za stare in onemogle
„ ,	Metlika,	4.	avgusta.
Ta*oJ po osvoboditvi je dom za onemogle
*•'—1	...........OLO Črnomelj. Dom,
fcVjo Imenoval slrotlSm-il™*. w ou caKrai v obupnem stanju. 'V žalnih sobah z razbitim! okni so stale po* JJUe z žakljevinastiml slamnicami. Dvoj-jwa perila za postelje niso imeli. Hrana j6 bila slaba in enolična, največkrat pretanka ali močnik. V domu je bilo okrog Uudi, čeprav bi bilo prostora za j#.. Mno-starih ljudi-brezdomcev je tavalo okroff. ^ftdtlno zdravstveni odsek OLO je^ipo-I?oll vsa sredstva, da se dom čim prej nredl. ”■ temu je tnnogo pripomoglo ministrstvo za ™(lalno skrbstvo ln RKS. Prostore v domn "bnovill in preuredili že teta 194*. *ako le od takrat prostora za 60 ljudi. RK le oskrbel z novimi rjuhami, pokrivalom. ®f**ko In hrano. Socialni odsek pa Je po-•»rbel za gospodarski Inventar.
Dom ima lastno ekonomijo. Redijo svinje, *°yedo, zajce ln perutnino. Pri delu pojna-?*lo oskrbovanci doma. — Sedaj urejujejo fnhinjo, shrambo ter pralnico. Z ureditvijo !*h prostorov bodo prldpblll dve sobi. Per fio prostora zh 1! ljudi. Uprava doma ln>» v načrtu ureditev kopalnice. Danes je P°*Ud v notranjost doma popolnoma drug k®t leta »15. V svetlih sobah so lepo ureje-Be PosteHe. Imalo čitalnico z radijskim aparatom. Hrana ie raznovrstna. Ljudska on-■**t skrbi, da se tndl starim In onemoglim ®redl lepo življenje. — R. F.
Dobro pripravljen odkup
Gor. Radgona. 4. avgusta.
, V KLO Benedikt se Je pričel odkup žj-jaric na katerega se Je kLO temeljito r
Pj*Tzel socialni odsek O S *e je prej upravičeno !*> Je bil takrat v obup
KDZ Je že v celoti Izpolnila obveznost pri oddaji belih žit. Tudi kmetje zavestno Iz polnjujejo svoje predpise. Frane Zupe Je namesto 1400 kg pšenice oddal 1686 kg. Nekateri špekulantekl kmetje pa hočejo odkup zavirati. Vinko Brdoša Je te »tar špekulant. Lani ni oddal ničesar, letos pa še doslej niti zmlatil ni. Zato se bo moral na zahtevo ljudstva zagovarjati pred ljudskim sodiščem. Odkup mesa ln masti tudi dobro poteka. Do 31. julija so odkupili 24.775 kg mesa ln 1438 kg masti. — R. F.
Litijska predilnica je presegla julijski plan
Litija, 4. avgusta.
Delovni kolektiv lltjake predilnice je med najbolj zavednimi kolektivi v naši dolini. O tem govori lepa delovna zmaga za pretekli mesec Julij, ko so naši predllnlčarjl ln predllnlčarke dosegli ln celo presegli mesečni plan In dopolnili UK'/. storilnosti, predpisane za julij. lC temu napredku so gotovo pripomogle Izkušnje, ki so jih dobile naše delovne brigade ob različnih tekmovanjih, zlasti še pri zadnjem republiškem tekmovanju, kjer sta se brigadi Pavle Rimčeve ln Pavle Pajerjeve priborili med prve predllni-ške brigade v LKS. Delovna zmaga, ki jo je dosegla litijska predilnica v juliju, ko je precej ljudi na dopustu, daje zagotovilo, da bo tudi letošnji letni plan Izvršen predčasno. — L.
Najboljši med gozdnimi delavci Litija, 4. Julija.
V gozdovih okrog Litije, zlasti na sečlščlh
▼ Ameriki pod Polšnlkom, na Grjnačah In
▼ dolini Reke med Litijo in Sv. Križem na Dolenjskem Imajo naši gozdni delavci P°jne roke dela. Treba Je hiteti, da bo letni plan Šim prej izpolnjen. Gozdna uprava v Šmartnem pri Litiji, ki vodi sečnjo v gozdovih med Ljubljano ln Zidanim mostom. Je plan sečnje ln spravila za pretekli mesec Izpolnila ln celo prekoračila, kar je zasluga zavednih gozdnih delavcev. LTprayn!k eozdno uprave tov. Adolf Grobelnik je proglasil 18 udarnikov; v vsem kolektivu so se lzKa zali za najboljše sekače tov Isnac Avsec lz vasi Ražčlca pri štangl, ki je zaposlen na delovišču na Grmačab. Avsec je bil to pot proglašen za udarnika že tretjič Na sečlšču Hrušovee v dolini Reke pa sta bila med naj-bollšlml brata Ludvik in Valentin Lokar, doma Iz Llberge. Kolektiv, ki je zaposlen na Reki, se Je Izkazal zlasti pri Izdelavi Jamskega l«a, ki ga pošilja gozdna uprava v zasavski rudni&ki revir. L.
Kulturna prireditev ZB
Rog. Slatina, 4. avgusta.
Krajevni odbor Zveze borcev v Rogaški Slatini Je priredil lepo kulturno prireditev, nri kateri je sodeloval tudi orkester ljubljanske Opere. Orkester v Rogaški Slatini dnevno prireja koncerte za številne gost«, med katerimi so po večini zdravja potrebni delovni ljudje. Pionirka Marinka Karat, kateri so Nemci ustrelili očeta. Je občuteno zaigrala Beethovnovo Romanco za klavir, pionir Rudi Pok, ki so mu Nemci nmorlll mamo je res'mojstrsko zaigral mennet za flavto ob spremljevanju klavirja. Nadaljnje točke so izvajali gojenci celjske glasbene šole, Majda Slterjeva pa Je recitirala Kajuhovo »Mater padlega partizana*. Operni orkester Je vodil Vinko Šušteršič, pionirje
OfV;.i'la^Ka,u',r"ti' 7, Jc■ ulZvi‘w“ošen'lce, pa prof. Slavko Korošec. Navdušeni poslu-*«‘kg ?žU St 11* °k g Je” men a ln 13 M kf-^ 1 KlcTso Jim dali lepo priznanje. - B.
Neopravičene izo^tankarše so odoustlli
Brežice. S. avgnsta.
'sepre pričevanje, da Je delovna disciplina pogoj za redno Izpolnjevanje planskih »aloi-, v gozdarski proizvodnji pa še posebej f°dlaga za uresničevanje Izvoznega plana. vLi*llo tndl v brežiškem lesno Industrijskem f^evin pri nekaterih stalnih izostankarjih 'ečdnevnlh .zamudnikih« zaman. Kljub nf.^irilom In celo prošnjam s strani gozd-manipulacij so nekateri delavci v zad-,mesecih ponovno odhajali brez T.r*°ko^ „ Jela in opravljali pri privatnih kmetih JJJMzllSnejša dela. V gozdu le delalo po-Prečno 7«—75•/. delavstva: seveda so se *a-;*®nl delavci, sekači ln vozniki trudili z močmi, da bi nadomestili zamnjene v?.b'ke nezavednih delavcev, a vse^a le ni
Atieti in atletinje Enotnosti so trenirali v Podkorenu. Na sliki slovenska prvakinja v teku Blaž Vera in tovarišice mežejo »medicinko«
HM na; zastopa Slovenilo no drfavnem mladinskem nogometnem prvenstva?
Mladinsko nogometno prveastvo Slovenije, ki je pretekli raosec jx>tekalo v ostri borbi za naslov prvaka, se bo kondalo v nedeljo. Prvoplasirani ekipi Rudar in ljubljanski ZelesniSar sta odigrala že vse tekme, v katerih je Ljubljančanom uspelo doseči dve točki več od Rudarja. Nogometna zvoza Slovenije pa je tekmo Slovan : Rudar, k' se je končala 1:0 v korist prvega, razveljavila la verificirala s 3:0 v korist Rudarja. Tako je Rudar dosegel enako število točk .kot 2e-leaničar in se z boljšo razliko golov povzpel na prvo mesto, ki mu omogoča sodelovanje v državnem prvenstvu.
Ukrep Nognmetne zveze Slovenije je sprožil med športno javnostjo živahne komentarje. V interesu slovenskega nogometa je, da Slovenije na državnem prvenstvu zastopa najboljše moštvo. Postavlja se vprašanje, kdo je boljši — Rudar ali Železničar. Rudar je v prvem delu tekmovanja igral zelo do-
bro in dosegel 5 točk prednosti pred drugo-plasiranim 2elezni5arjem. Povratne tekme pa so prinesle veliko spremembo. Rudar je od 11 odigranih tekem izgubil 5, in to s Kladivarjem. Soboto, Korotanom, Železni čarjem in Slovanom. Dve od omenjenih iger sta bili nato verificirani v korist Rudarja.
Ker Železničar v drugem delu tekmovanja ni izgubil nobene točke in je svoje nasprotnike odpravljal z visokimi rezultati, je povsem jasno, da je trenutno najboljše mladinsko moštvo v Sloveniji. Ker imata oba rivala enako število točk (Rudar si je 4 priboril za zeleno mizo), ja dana možnost, da se med njima odigra še ena tekma na nevtralnem terenu, ki bo določila prvaka Slovenije in pravega zastopnika LRS na državnem prvenstvu.
Vprašanje bi bilo s tem reženo na način, ki se mu pravi frportnik ne more upirati.
bili
o mogoče ujeti.
l.J^ekaterlm takim brezvestne li?}® »Iti denarne kazni, niti ^lh In Industrijskih nakaznic.
brezvestnežem niso za-rezanje živil* V manlpuia-
Metlišhi drobii
Metlika. S. avgusta.
Jnnlja sem bral, da bo v Metliki od-VoJi novo kopališče. V poročilu Je bilo go-n>l7 0 tem, da je kopališče lepo ln udobno e^leao ln seveda ne bi bilo po metliško, lwe J*1 dodali, da bo ob otvoritvi preskrb-•em ^ Ia Jedačo ln pijačo^ V Juliju pa 'i4® lmel priliko, da sem si ogledal to k^.Jn udobno kopališče. Preden prideš h ki . 1“u. greš skozi nekak slavnostni vhod, .»..(a sestavljajo trije tramovi. Koi Istem mestu, kjer
•toif* aestavljajo trije tramovi. Kopališče ®a Utem mestu, kjer je bilo nekoč ur™- Leva stran je delno dokončana, med-St desna polovica kopališča še vedno jjJgV da bodo naredili kabine, za katere ne djjr^oojejo drugega kot nekaj desk. Ker pa boi ®o otTorltvl ne napreduje, se zdi, da •“« čakati do prihodnjega let* ln na-
SSfr
brei
aitatl do prihodnjega leta in na eno otvoritev, kjer bo prav tako D*e*krbljeno z jedačo ln pijačo.
b>^? Prijetnem kopanju v topil Kolpi greš toafcn ^Suikl ln med potjo zaužljei precej »•S, i.f* dTlKujeJo različna vozila. Pred Metliko zagledaš na levi strani ceste sin ti. katerim so verjetno že lani za-4oni,*!>p*u *n planirati teren. Ko vprašaš #«kolii. a' ■ kaj In čemu naj bi to bilo, tl hov T. *adregl odgovori, da je to nji-Jljo J?"™*11! dom«, kjer pa sedaj dela sto-®* d*5?r ,nlm* kdo delati. Seveda ta trditev todniSl.’1®r vemo, da ni v bllilnl nlkakšne da u ki bi zaposlovala več ljudi, (n Sl hin na*protno v Metliki precej ljudi, ki •»drnii. pr*Pravljenl pomagati pri graditvi •Danit e*® doma, če bi se le nekateri *a-#e ui«iPXbnd111 ‘n če bi ne bilo tako obll-hodih ,^ Prl skoraj vsakonedeljsklh po-“a »pečenega Jarca«.
tožb, Po*OTorn z ljudmi slišiš mnogo prl-Jjlh «ii,najv*č na račun preskrbe, ki pri Y PoslnlHor u* Kre tako, kot bi morala.
okrajnega magazina v sredi-?l*ko ** namreč ne dajo moke na žl-
* Prid« n,c0’ *e ne prineseš cele ksrte. }«c» 11 n- pr. moka šele proti koncu me-
* Posln^-j,*/ nekaj karte porabil za kruh. ''•tale	^^klnja prisili, da vzameš na vse
*	k«	kruh. V trgovini strankam
P*io ča.l “evljudeu način povedo, da »nl-T** Je vil r,ačunatl »tistih malih okenčkov«, J?’ na «« kakor važno opravičilo, ki dokazu-Jtnbolj« ,p®*loTodklnja silno trudi, kako bi
tresla potrošnikom. Pa to še ni kniui	«0	v poslovalnici prejeli
5,®' ‘Kal hi .* J*eno moko In le nekaj enot-?° 4»lllit t tali ln razglabljali, kako bo-A^^elin . X? *mo dobili fn to bomo narodu h® ln »'«. '-"ostavno ln silno bistroumno! c? *••/.	tako	potrošniki prejeli po «•
nekal .?e! 0,talo pa enotno moko. Ze mok« . p,“ le prlila Pošiljka samo
^SjV^nlkSm" PrT0*n° n'S° m0*1"litl
»tvo ‘sii®11- dob 11
cljah v Kostanjevici, Plšecah, Planini, 8ev-nlcl ln Mokronogu so bili to vedno eni ln Isti ljudje, k so Izigravali celo ukrepe disciplinskega sodišča pri podjetju. Tako je n. pr. Anton Tržan manjkal v juliju 11 dni: Kranc Kozinc In Pavle Šmid, oba Iz manipulacije na Planini, po S in S dni v preteklem mesecu. V Plšocah je Ivan Klaviar delal v juliju 8 dn! pri kmetih namesto v gozdu. Ivan Koren 9 dni Itd. V Kostanjevici je Jože Kovačič v juliju Izostal kar 12 krat. prav tolikokrat pa tudi Franc Tnrk, oba seveda neupravičeno. V manipulaciji v Sevnici so manjkali Jože Lisec 8 dni, Ivan Vinter 7 dni, Ivan Krajnc S dni Itd.
Lesno Industrijsko podjetje v Brežicah je zato pred dnevi odpovedalo pogodbo 36 stalnim Izostankarjem ln nepoboljšljivim zamudnikom ter Izročilo njihove delavske knjižice okrajnemu poverjeništvu za delo. Imeli
Plavanje
AMERIČANI TEKMUJEJO Z JAPONCI V TOKIU JAPONCI BOLJŠI OD MARSHALLA Tokio, 5. avgusta. Po prvem dnevu plavalnega tekmovanja med ameriškimi in japonskimi plavalci v Tokiu vodi moštvo ZDA s 13:8 toSkami. Doseženi 60 bili tile rezultati: 1560 m: Ford Kong f Havaji) 18:44,4 minute; Azuma (Japonska) 18:47.2; Tanaka (Japonska) 18:56,0; Marshall (Avstralija) 19:08,8; Hasitsuma (Japonska.) 19:18,6;
200 m prosto:	Furuhaši	2:08,2;	Mac	Line
(ZDA) 2:08,4; Mocire (ZDA) 2,11,4;
200 m prsno: Brauner (ZDA> 2.37,6: Haci-vara (Japonska) 2:88,4;
3X100 m mešano: ZDA 3:14.2; Japonska 3:18,2.
Drugi dan tekmovanja v plavanju so bili doseženi v Tokiu tile rezultati:
400 m: FuruhaSi 4,33,2 (Jap.) Morlain 4,46,4. Couor 4,41,6, Marshall 4,42,2 (ZDA) Marshall je vodil prvih 250 m ln preplaval 100 m v 1,02,8, 200 m pa v 2,13,4.
IM m hrbtno: Thomas 1,07,2, Stake ln To-ran sta bila druga in tretja. (Vsi ZDA).
100 m prsno: Tasfort 1.09,6, Brauner 1,09,6, Oconor 1,09,8.
•
New York — Svetovno prvenstvo v jadranju na vodi bo od 20. do 25. avgusta v Chicagu.
Bruselj — Teniški dvoboj Italija — Belgija se je končal z mago Italije 8:1 Tekmovali niso: Davis cup igralci.
Beograd. — V Kopehagnu bo 4. do 6. avgusta svetovno prvenstvo v tekmovanju kajakov. Udeležile se ga bodo ekipe 13 držav.
bodo priliko popraviti svojo malomarnost pri i -	,, ,. f„ ~ l.vl.,,.
nekaterib podjetjih v drugih okrajih, v knji- : med “i1™1 tudi JuposUvija,
žice pa so jim vpisali, da so neredni delavci, ki se ne zavedajo dolžnosti, podpisanih
v delovni pogodbi. — k.
Pariz. — Iz finančnih razlogov se Francija
ne bo udeležila svetovnega prvenstva v košarki, ki bo v Argentini-
Razpis natečaja za scenarij celovečernega umetniškega filma in za slavnostno uverturo ob priliki 10-letnics Osvobodilne
fronte Slovenije
Pfa predlog pripravljalnega odbora za pro slavo H-letnice OF Slovenije razpisuj«
IOOF Slovenije dva nagradna natečaja:
1. Natečaj za scenarij celovečernega umetniškega lllma lz življenja in boja Ljubljane v narodnoosvobodilni borbi.
Scenarij naj v umetniško dognani vsebini zajame snov lz dobe 1941—1945 ln upodobi boj In požrtvovalnost slovenskega glavnega mesta, ki je bilo pod Italijansko in nemško okupacijo edinstvena trdnjava junaškega osvobodilnega odpora.
Tipkane scenarije Je vložiti do 1. marca
..	..	•	__f 	M	«•	6nl.-vntni.( nf
tretja ,10.000 din. Glede ostalih scenarijev sl IOOF Slovenije pridržuje pravico morebitnega odkupa.
II. Natečaj za slavnostno uverturo.
To glasbeno delo naj proslavi borbo slovenskega ljudstva za svobodo. Klavirske '
HAJDUK : ODRED 6:0 (1:0) Split, 5. avg. Nogometno moštvo Odred j'e danes odigralo prijateljsko tekmo s Hajdukom in jo izgubilo s 6:0. V prvem polčasu je bil Odred enakovredno moštvo, v drugem pa je zaradi slabe kondicije igralcev močno popustil. V moštvu Hajduka sta igrala tudi Matošič in Vukas.
Jutri bo povratna tekma. Obe moštvi bosta nastopili v najmočnejši postavi, (Tir.)
V Linzu je BSK (Metalac) premagal 8K
Linz z 2:0 (1:0) pred 9000 gledalci.
Danes odpotuje na turnejo po Zapadnl
Nemčiji nogometno možtvo Crvene zvezde, ki bo igralo 9. avgusta v Berlinu, 12. avgusta v Augsburgu, 15. avgusta v Miinchnu,
Partizan bo v zadnjih mesecih tega leta odigral v Angliji tri tekme, in sicer proti Tottenheimu, Liverpoolu, Manchester Cltyu
PLAVALNE TEKME NA KRKI
V nedeljo popoldne je priredilo ŠD »Krka« v Novem mestu prve letošnje plavalne tekme. Kratka ploha ni pregnala tekmovalcev in številne množice gladalcev 1 Loke na
Kolesarstvo NA KRITERIJU V ZAGREBU JE ZMAGAL AVSTRIJEC KAIX POREDSKI JE TRETJI
Zajreb. 5. avgusta. Po zagrebških ulicah je bila včeraj mednarodna koles-arska ocenjevalna dirka, ki so se je udeležili poleg našib kolesarjev še tekmovalci iz Italije, Avstrije in STO. Vozili so 7 kro*ov po 725. Zmagal je Avstrijec Kain pred Italijanom Malabroco in nažim reprezentantom Pored-skim. Prav do predzadnjega kroga je vodil Italijan Malabrocca pred Kainom za 10 to6k. 100 m pred ciljem pa je padel in prepustil prvo mesto Avstrijcu Kainu. S tem je Kain že drugič zmagal na krožnih dirkah v Zagrebu. Malabrocca je to dirko izgubil povsem nezasluženo, saj je bil v premoči ves čas tekmovanja. Nadaljnji plasman:	Kosulioh
(Avstrija) 10, Bosi (Italija) 5. Staner (Jug.), Coretti (Trst) itd.
MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA
V ZAGREBU
Šestega avgusta b v Zagrebu mednarodna, kolesarska dirka Zagreb—Varaždin—Zafreb na progi dolgi 150 km. Sodelovali bodo tudi italijanski kolesarji naši znanci z dirke po Hrvatskj in Sloveniji: Baronti, Malabrocca, Arduino in Bossi, Tržačani: Danieli. Rinal-di in Germani. Z izvrstnimi tujimi tekmovalci se bodo pomerili naSi reprezentanti: Poredsii, Osrečki, Grajzer, Rožič. Perne in drugi, ki jim bo to priprava za svetovno prvenstvo v Belgiji.
JUGOSLOVANSKI KOLESARJI
V AVSTRIJI
V Avstrijo so v petek odpotovali jugoslovanski kolesarji Šolman. Zrinjski, Bat, Drezga, Borsi, Ogorelac. Veljkovič, PaniS, Ješič, Kostič, Drljačič, BlaiUS in Srša. Tekmovali bodo 6. avgusta na krožni dirki okoli Vrbskega jezera (170 km). Jugoslovanski kolesarji bodo ostali v Avstriji do 12. avgnsta ter bodo sodelovali še pri drugih tekmah.
TOUR DE FRANCE
V Tour de France je zmagal v 19. etapi Brincen — St. Etienne Francoz Geminiani,
ki je 291 km prevozil v 8:49,11; 2. Kubler (Švica), 3. Ockers (Belgija) itd. V splošni klasifikaciji vodi Kubler pred Ockereom, Bo-betom (F), Geminiani jem (F) itd.
>P0 ZAPADM NEMČIJI«
IN DRUGE DIRKE
12. avgusta se bo začela v Hannovru velika mednarodna dirkii po Zapadnl Nemčiji, ki se bo končala 31. avgusta. Za to 17 etapno dirko v skupni dolžini 2772.5 km (trije dnevi počitka) so se prijavili italijanski, avstrijski, švicarski, nizozemski, francoski ln luksemburški tekmovalci. Dirka bo imela profesionalni značaj (denarne nagrade v znesku 800.000 Mark). Dirka bo imela v glavnem naslednjo smer: Hannover, Karlsruhe, Co-stanza, Augsburg. Niirnberg, Kassel. Hannover.
Kolesarska dirka po Belgiji se je začela 5. avgusta v Bruslju in se bo zaključila po osmih etapah 13. avgusta.
V kolesarski dirki po Portugalskem nosi rumeno majico Dios Sants. drugi v skupnem plasmanu je Italijan Fazio.
Tenis
DUNAJSKI IN AMERIŠKI IGRALCI
V ZAGREBU
Zagreb, 4. avgusta. Zagrebški teniški igralci bodo imeli 11., 12. in 13. t. m. dva mdenarodni teniški srečanji z dunajskim klubom »Blauweiss«. Igrali bodo Šarič, Legen-Btein. Virt, Sedmak in Miletič proti avstrijskim teniškim igralcem Rcdlu, Huberju, dr. Andererju, Zeilingerju, Schallu in Di-glasu. Hkrati bosta gostovala v Zagrebu tudi ameriška teniška igralca Dorfman in Garet, ki se mudita v ZagTebu, od koder sta namenjena v Opatijo, kjer se bosta udeležila mednarodnega teniškega turnirja. Ameriška teniška igralca bosta igrala proti nagima reprezentantoma Mitiču ln Paladi.
Srečanje bo potekalo po si6teimu Davis cup tekmovanja. Dorfman je znani ameriški teniški igralec, ki je zelo uspešno nastopal n« letošnjih turnirjih v Parizu in Wimbledonu.
* , . :~t-
partiture Je vložiti do 1. marca 1951 pod j brezimnim geslom na Sekretariat IOOF v I Ljubljani, Erjavčeva cesta 12.
1951 pod brezlmenlm geslom 1 IOOF v Ljubljani, Erjavčeva
cesta 12. V ta
reslom na Sekretariat ml, ErJ na žlrl > destle
grada znUa^MOO din, draga 50.000 din ln
namen Imenovana žirija Jih bo pregledala ln ocenila ter ob destletnem jubileju 27. aprila 1951 objavila svojo odločitev Prva na-
Poscbna žirija bo ocenila delo ln ob de- 1 setletnem jubileju 27. aprila 1951 objavila svojo odločitev. Prva nagrada znaša 50.000, druga 30.000 ln tretja 20.000 din. Glede ostalih partitur sl IOOF Slovenije pridržuje pravico morebitnega odkupa.
Ljubljana 3. avgusta 1950.
Po pooblastilu IOOF Slovenije: Marijan Brecelj, 1. r.
— < 1 Ml ■ x'*	.3
''V'
• -'	-	4	V	7	'■>	-	'	’	'	i	'	■
/ v	^
V Parizu ga je premagal njegov rojak Patty v petih nizih.
Dorfman je v petem nizu podlegel Sele •
obrežju Krke, ki ima krasne pogoje z# razvoj vseh vodnih športov. Z malo zamudo so se najprej začele plavalne tekme na progah 54 in 10S metrov, kjer je sodelovalo nad 30 plavačev kluba in novomeške garnizije JA.
m Potrča« 11	P^otno niso mogli nati
?.fej čakan i ?ln m°ke. «0 »edaj oni. ki «0 »StS, *»mo	T	8T0j0 Tellk0 »adoTOll-
»'ttlllvo .enotno moko. Vsakomur bo ra->5*ta'o dni!* A® »Pričo takega »poslovanju« J Pa J« J. kritiziranje, preko kate T'e,nogočna. poslovndklnja šla 1.1 “eh? |“* ust,h' Prepričan sem nam k, ln°m. |„	?	8T,|.Hm	bližnjim	ni prodala
kruh «e(.T!ene rao'<e. Kako pa hodo pe-^»r»Ik gospodinje. Jo pa ne zanima!
Vn18 Tldell^.h* i!?1’'10 *e napisal o tem. kaj v*„l*®nkrat J	Prepričan sem (la
o!,a*enk?Ittr„doy°.1'' n«. hi «lo'*k
Uit^^karliah 2ie al Drugič pa mogoče kaj k® boUšV hi_!fl na sPodn.lem koncu Me
Olimplada v Dubrovniku bo ena največjih
Trifunovič, Bnck. Bolbochan, Danielson Itd.,
. Za IX. olimptado, ki se začne 20. t. m. v Dubrovniku, se je dosedaj prijavilo že 18 držav. Pričakujejo pa še prijave od Švedske, ki je sodelovala doseda.i še na vseh olimpiadah in Meksike.
Na predvojnih olimpiadah je igralo: v Londonu 16 driav, v Haagu 17, v Hamburgu 18, v Pragi 19, v Folkestcmu 15, v Varšavi 20 in v Stookholmu 19 držav, fttevilo 20 so prekoračili edinole v Buenos Airesu leta 1939, kjer je sodelovalo 27 narodov, toda 11 reprezen-tano je bilo lz ameriškega kontinenta. To so bile Kuba, Clle. Brazilija, Kanada, Urugvaj, Ekvador, Gvatemala, Peru, Bolivija in Paragvaj, ki so prvič sodelovale na oum
Argentine« Guimard in Italijan Castaldi v Stockholmu 1937 leta- Vsekakor bo tudi naš Dubrovnik pozorišče devete olimpiade, gotovo mnogo doprinesel tudi v tem pogledu.
SAH V ROGAŠKI SLATINI
Mladinska ekipa mariborskega 2al6zjncaxia je odigrala v Rogaški Slatini proti kombiniranemu Edinstvu* dvokrožni dvoboj na 7 deskah Prvo kolo so mariborski mladinci •viločili sebi v korist z t in pol : 2 in pol, v revanžni tekmi pa so zmagali domačin istim rezultatom. Na brzoturnirju kjer ‘e Igralo 7 mariborskih mladincev in 7 doma--
Bolgarijo, ki zaradi diskriminacijske poli tike njihovih vlad do Jugoslavije, ne bodo •odelovale n« ollmpiadi v Dubrovnik).. Poleg tega so na večini olimpiad nastopale samostojno tudi baltske države Litva, Leto-nij* in Estonija, ki so seda i v sklopu SZ_ Tako bo torej 8 stilnih gostov predvo.mih
olimpiad leto« manjkalo, toda kljub i«wuu bo V Dubrovniku zastopanih 50 drž« pa tudi več.
še Ir«.	““	"FVUU.ICU
■e kot pa na zgornjsn
- L.
Pred nekaj dnevi sta poslali Peru in Avstrija Imena svojih ekip. Z« AvifrM« t-0*!0 igrro 11: Hans Miiller. Beni Busek. Lambert In Palda Za Perm Canal, Caurt. Soliš, Vin-sens. Perez in Arisuenjo.
Xa vseh dosedanjih olimpiadah so se pojavili med mladimi mojstri novi talenti, ki so s svojo igr« opozorili na sebe. Na preteklih olifljpiadah so postali znani predvsem: Šved Stablberg in Amerikanec Kasdan na olimpiadi v Haagu 1928. Avstrije'1 Eliskasee in Ceh Flor v Hamburgu 1^0 T,ltvnn<><- Ml-kenas in Letoneo Petrov v Pragi 1931 Poljak P. Friedtrtaji. in Madžar Lilie ital v Folken-stonu 1933. Nadalje cela množica v Varšavi 1935 in sicer Koros. Najdorf, Szabo, naš dr.
sko prvenstvo za avgust je osvojil prof. Jože GraAer, lej je vse partije dohll.
*
SKUD »Hribernik« je organiziral simultanko. katero je odigral prvokategornik Ivo Bajec ml. proti 21 nasprotnikom. Bajec je 15 partij dobil lu f remiziral.
NIZOZEMSKA - JUGOSLAVIJA Bell: Kramer	Črni:	Ing. Vidmar ml.
Nepravilna (Pirčeva) obramba 1. el—el d7—dfi (Se malo raziskana obramba, ki jo zadnje čase največ igra Pirc). 2. d2-d4 Sg8—fl, 3. Sbl-ivl g7-g«, 4. Lcl-gJ (bolje je razviti najprej figure na kraljevem krilu Sf3, Le2 itd.) .. Lf8—g7, 5. Ddl—d2 h7—hs (dobro je tudi takoj 0—0). 0. Lg5—(4 (lovec stoji tu precej oksponirano; bolje ga je bilo umakniti na e3>, .. ., Sb8— d7, 7. Sgl—f3 e7—c5 (razbija belo središče), 8. d4—d5 lizglednejše je bilo 8. d: c). . .., gO— g*, r. Lfl—g3 Sf#—ho (belo sredi-šče je sedaj blokirano in črni lovec dominira nad centralnimi polji), 10. Lfl—»2. Sd7—181 (eden od
črnih skakačev se hoče vgnezditi na f4), 11. 0—0 8f8—g* (bolj precizjia je bila preventivna poteza 11. a6, ki bi preprečila naslednjo razbremenilno potezo belega) 12. SfJ—c5l (dobra poteza, s katero se črni deloma otrese pritiska na črna polj«), .. ., dfi: e5 (na 12. . . ., Sg3: bi namreč sledilo 18. Lb5+!, KfS. 14 Sg6:+ itd.), 13. Le2—h5 Sg«—f4, 14. Lh5—e2 ai—a5. 15. a3—a4 (preprečuje b5),
..., b7—bS (potrebno, sicer sledi blokada z 16. a5), 16. Sc3—dl (ta skakač stremi preko e3 na c4). . . .. Dd8—d6, 17. Sdl—e3 Dd6—g«, 18, f2—J3 0—-0, 19. c2—c3 Lc^v—d7 (z namero igrati b5), 20. b2—b4 (beli bi rad zaprl pozicijo na damskem krilu')  c5: b4, 21.
c3: b4 Tr8-cS, 22. bt-b5 8f4: e2+ (to je sedaj potrebno, ker bi sicer beli v naslednji potezi vzel z lovcem na b5) 23. Dd2: e2 a6; b5, 24. al: bi Dg6-d( (pripravlja napad na kmeta bal, 25. Lg3-f2 TaS: al. 26 Tfl: al DdO—1>4 (kmet na b5 se ne da več braniti), 27. De2—aj Dh4: b5, 28. g2~g4 (realizacija materialne prednosti je za črnega sedaj zelo težka, ker njegov črni lovec ne sodeluje;
na 2S  Dd3 bi sledilo namreč 29. Da7
in kmet bfi je izgubljen) Lg7—181 (lovec
mora priti do besede, pa četudi z žrtvijo kmeta!), 29. Tal—bi Dbi—a5, 30. Da2-b! b« —b5 (prosti b-kmet bo moral odločiti), 81. Db2: e5 (če beli ne vzame kmeta, sledi e6 z reaktiviranjem lovca), . .., Daj— d2 (črna dama že prehaja v napad), 32. Se3—f5 Tc8— c2, 33. Deu—dl (še najbolje; preveč pasivno
bi bilo Tfl) e7—e6! (izsili likvidacijo),
34. d5: eB f7: e6. 35. Ddl: d2 Tc2: d2, 36. 8f5-g3 h5—b4. 37, Lf2—el Td2—dJI (trdnjava mora priti za prostega kmeta; beli ne sme vzeti D-kmeta niti z lovcem zaradi Tb6, niti s trdnjavo zaradi Tdl), 88. Sg3—e2 TdS—bfi, 39. Lel—f2 Tb6—bS, 40. Se2—dl (to je še najiz-
flcdnejča obramba: Skakač bo na b3 zadr-
eval prostega kmeta) eS—e5, 41. 8dl—
b3 Ld7—e8 (blokerj* je treba takoj napasti), 42. Sb3—c5 Le6—«2, 43. Tbl—b2 h4—b3, 44. Kgl—fl (na 44. Sd7 bi črni hitro odločil z
La3l Th8_i»5, 45. Sci-d3 Lf*5—33 (konec
je lahko razumljiv črni dobi kvaliteto ali pa figuro. P-ili s» je še obupno branil nekoliko pot^z in potem predal Za »Ljudsko pravico* komentiral:
ing. Vidmar ml.
13:11. Drugi ameriSki igraleo Garet je 8® zelo mlad im nima mednarodne reputacije. Na nedavnem turnirju na Dunaju pa je 1 izvrstno igro premagal našega reprezentanta Brankoviča.
Namizni tenis 2ELEZNIČAR (KRANJ) : PSV GRAZ 5:3 Kranj, 5. avgusta. Včeraj je bil tufcaj prod 150 gledalci mednarodni namiznoteniški dvoboj med PSV Grazem in domačim ZeleCTi-čar.iem. ki se je končal z zmaro domačih 3:5. Gostje so imeli najboljšega igralca v štajerskem prvaku Walterju. ki je premagal vse svoje nasprotnike in se tudi Petroviču revanžiral za jeseniški poraz. Pri Železničarju je pokazal kvalitetno igro samo Ahačič II. Izven konkurence je Trummerjeva (Graz) premagala Bogatajevo in Bedenkovo v dveh setih. Železničar bo ob koncu avgusta vrnil Gradčanom obisk v Avstriji. Tehnični rezultat*:
Schmidt : Gramatčikov 12:21. 11:21,
Walter : Ahačič 21:18, 22:24 , 21:19.
Wutzel : Petrovič 12::21, 19:21,
Walter : nramatčlkov 21:14. 21:18.
Schmied : Petrovič 19:21. 17:21.«
Wutzel : Ahačič 19:21, 19:21,
Walter : Petrovič 21:16, 21:13,
■Wutzel : Gramatčikov 16:21, 9:21. S. V.
Sabljanje DVOBOJ ITALIJA : HRVATSKA V ZAGREBU Zagreb. 4. avgusta. V Zagrebu bo 12. &w gusta mednarodno srečanje sabljačev med reprrezemtanoama Italije in Hrvateke. V italijanskem moštvu bosta državna prvaka v floretu Palini in z mečem Spalimi ter tekmovalo! Bergini. Mirandelli in Ceccato. Zarepr. Hrvatske bota tekmovala brata Tretinjak ter Mažoranlč, Kržišnik Groznič Pintarič In Ra^ dovič. V floretu ln meču se bodo borila kompletna moštva. V tekmovanju z mečem bosta nastopala samo po dva boroa.
Prireditve na igrišču Krima Danes vsi na Igrišče Krima (Dolenjska cesta, zadnja tramvajska postaja), kjer priredi Zveza borcev I. rajona ob 16.30 nogometno tekmo Zl! (I. rajona) — JA (garnizija Ljubljana) s predtekmo mladincev ob 15.30;
ob 19.00 »bombni napad« Iz zraka, z nastopom organizacij PAZ, gasilcev in RK; nastop obveznikov predvojaške vzgoje, ki bodo napadli sovražnikovo postojanko, pri čemer se bodo razvile »težke borbe« ■ sovrai* nikom. Po končanih »bojih« bodo ob tabornem ognju narodni plest;
ob 20.00 se bo začela prosta zabava s plesom. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. — Igra godba Doma JA iz Ljubljane.
Vabljeni vsi, bivši partizanski borci naj pridejo v partizanskih oblekah!	4248
OBJAVA
Auto-moto Škofja Loka priredi v nedeljo 18. avgusta ob 10. uri vsakoletne krožne dirke po mestu. Poleg praktičnih nagrad je razpisan tudi prehodni pokal tovariša ministra Poliča Zorana. Prijave sprejema društvo pismeno na naslov »Automoto Škofja Loka«. Trening se vrši v soboto od 17—19.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 5, avgusta: V Zap&dno Evropo, ki je pod vplivom področja visokega zračnega pritiska, pritekajo nove labilne zračne mase, ki bodo v nekaj dneh povzročile ponovno poslabšanje vremena v Srednji Evropi.
Danes vlada v Sloveniji spremenljiva oblačnost s padavinami v nočnem času v Murski Soboti in najnižio temperaturo na Jezerskem 4 stopinje C. Zračni pritisk znaša danes ob 7. uri v Ljubljani 731.0 mm, temperatura 11 stopinj C relativna vlaga 9S*/..
Napoved za nedeljo 6. avgusta: Sončno • spremenljivo oblačnostjo. Temperatura bres bistvene spremembe.
Poziv h prijavi kmetijskih delavcev- zaposlenih v privatnem kmetijskem gospodarstvu
Po zakona o sooialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin, ki velja od 16. 2. 1950 dalje, so obvezani socialnemu zavarovanju tudi kmetijski delavci, ki so v delovnem razmerju zaposleni pri privatnih kmetijskih posestnikih.
Zaradi izvedbe zavarovanja pozivamo vse privatne kmetijske posestnike, ki so v času od 16. 2. 1950 dalje zaposlovali, zaposlujejo ali pa šele bodo zaposlovali stalne kmetijske posle ali poljedelske delavce v vsaj trimesečnem delovnem razmerju, da te posle in delavce prijavijo v sociaino zavarovanje pri pristojni okrajni, mestni ali rajonski upravi za socialno zavarovanje.
Navedene posle in delavce je treba prijaviti na predpisani prijavnici, obrazcu št. E-7, ki se dobi v knjigarnah. Tiste posle in delavce, ki so bili po 16. 2. 1950 že zaposleni, je treba prijaviti v zavarovanje najpozneje do 10. 8. 1950, na novo na delo sprejete pa v roku osmih dni po njihovem sprejemu v službo. Kdor prijavne dolžnosti ne bo izvršil, bo kaznovan po predpisih zgoraj navedenega z&konfl*
Prijave se morajo oddati pri pristojni okrajni, mestni oziroma rajonski upravi za socialno zavarovanje osebno ali pa poslati po pošti.
Vsakega posla ali delavca je treba prijaviti v zavarovanje s plačo v denarju, ki jo dejansko prejema na meseo ali na uro, ter navesti tudi vse morebitne prejemke v naravi (hrano, stanovanje, obleko, obutev, kurjavo itd).
Za prijavo spremembe v zaslužku morajo delodajalci uporabljati tiskovino obrazec št E-8.
Od zaslužkov zaposlenih in zavarovanih poslov in delavcev morajo privatni kmetij; ski posestniki plačevati v splošni državni proračun prispevek v višini 32,2%. Ta prispevek morajo plačevati po ček. položnici, nbr. št. 141 Narodne banke, po pošti pristojnemu okrajnemu, mestnemu ali rajonskemu poverjeništvu za finance.
Ce izpolnijo predpisane pogoje, imajo zavarovani kmetijski delavoi, zaposleni pri privatnih kmetijskih posestnikih, iz socialnega zavarovanja iite pravice kakor industrijski, obrtni in drugi delavci, nameščenci in uslužbenci, t. j. pravico do brezplačne zdravstvene oskrbe, do oskrbnine ob začasni pezmoznosti za delo zaradi bolezni in ob porodu, do podpore za otroke, do oskrbnine ob zmanjšani delovni zmožnosti (invalidnine), do drugega dela ob zmanjšani delovni zmožnosti, do invalidske, starostne in družinske pokojnine in do pogrebnine.
Obolelemu zavarovancu ali zavarovanki, ki nastopi porodniški dopust, mora delodajalec izdati bolniški list (potrdilo o zaposlitvi) v dveh enakih izvodih (obrazec E-l, ki se dobi v knjigarnah). Oba izvoda bolniškega lista mora delodajalec po krajevnem ljudskem odboru dati opremiti z uradnim potrdilom, da ima vse prispevke za vse mesece in za vse zavarovane delavce plačane. To okolnost dokaže pred krajevnim ljudskim odborom z odrezki poštno-čekovnih položnic, ki iib hrani kot dokaz o plačanih prispevkih. S tako opremljenima bolniškima listoma si zavarovanec(ka) poišče nato pomoči pri pri-
stojnem zdravniku (ambulanti). En izvod bolniškega lista vrne zdravnik zavanpvancu kot njegovo bolniško izkaznico za nadaljnje posečanje zdravnika, drugi izvod pa pošlje pristojni okrajni (mestni, rajonski) upravi za socialno zavarovanje zaradi priznavanja in izplačevanja zakonitih denarnih podpor bolnemu zavarovancu ali porodnici.
Za obolelega družinskega člana zavarovančevega izda delodajalec bolniški list samo v enem izvodu. Tudi tega da opremiti po krajevnem ljudskem odboru s potrdilom o plačanih prispevkih, preden ga izroči bolniku zaradi prijave pri zdravniku.
Podrobna pojasnila dobe prizadeti delodajalci in zavarovanci pri svoji pristojni okrajni (mestni, rajonski) upravi za socialno zavarovanje.
Ministrstvo za soc. skrbstvo LRS, Uprava ta socialno zavarovanje, Ljubljana
Opozorilo
privatnim delodajalcem in pri njih zaposlenim delavcem
Da se omogoči hitro in nemoteno izplačevanje eocialno-zavarovaliuh dajatev delavcem, ki šo zaposleni v privatnem gospodarskem sektorju, in da se ustali s tem povezana finančno-statistična služba pri okrajnih, mestnih in rajonskih upravah za socialno zavarovanje, ki priznavajo in izplačujejo te dajatve, odreja podpisano Ministrstvo naslednje:
Delodajalci privatnega sektorja morajo delavcem in nameščencem, kadar le-ti zahtevajo zdravstveno oskrbo za svojo osebo, izdati bolniški list, obrazec E-l, v dveh enako izpolnjenih izvodih, v enem samem izvodu pa, kadar zahtevajo zdravstveno oskrbo za svoje upravičene družinske člane.
Ob priliki prve ordinacije bo zdravnik (ambulanta) oba izvoda bolniškega lista obolelega zavarovanca enako izpolnil s svojimi podatki, potlej pa en izvod vrnil bolniku kot izkaznico za prihajanje v nadaljnje ordinacije, drugi izvod pa bo takoj neposredno poslal pristojni okrajni, mestni ali rajonski upravi za socialno zavarovanje zaradi nadaljnjega postopka, in to ne glede na okolnost, ali je bolnika sprejel v stalež dela-nezmožnih bolnikov ali pa ga je pridržal samo v ambulantnem zdravljenju.
Kavno tako bo zdravnik (ambulanta) pošiljal odslej potrdila o trajanju nezmožnosti za delo zaradi bolezni (nakaznice za izplačilo bolniških dajatev) za bolne zavarovance iz privatnega sektorja neposredno pristojni upravi za socialno zavarovanje, ne pa izročal bolnikom, da bi jih le-ti sami oddajali navedeni upravi.
Bolnim družinskim članom zdravnik (ambulanta) bolniških listov po zabeležbi zdravniških podatkov ne bo odvzemal, temveč vračal kot izkaznice za nadaljnje posečanje zdravnika (ambulante).
Ministrstvo za soc. skrbstvo LRS, Uprava za socialno zavarovanje, Ljubljana
»L E K«, tovarna zdravil
LJUBLJANA — Celovška cesta 135
1. Injekcije 11. Anorganske spojine:
2. dražejl	a)	bismutove goli
3. tablete	b)	živosrebme soli
4. praški	12.	Organske spojine;
5. emulzije	a)	Aether sulf. Ph.	J. I.
6. soluclje	b)	Aether pro narcosi
7. supozitorije Ph. J. I.
8. stylli	13.	Alkaloidi
9. capsule	14.	Tineture
19. llnimenta	15.	Eitrac.ti
1«. Desinfekcija »LEK«, tovarna zdravil, uprava Ljubljana Telefoni številka: 27-28, 25-25, 27-19
OBVESTILO
Tovarišem in tovarišicam, ki so zamudili odhod skupine v mladinsko okrevališče CK LMS v Kopru 5. avgusta sporočamo, da bo odhod druge skupine 8. avgusta 1S50 z vlakom ob 5J5 iz Ljubljane. Zbirališče je ob 5.00 v parku pred postajo. Tovariši-ice izven Ljubljane naj pridejo v Ljubljano 7. t. m. in se naj javijo na državnem učiteljišču na Resljevi cesti, kjer bodo prenočili:
Eupnik Leopolda Jože, Predovnik Franca Marjan, Štrban Maksa Marjeta, Vučanjšek Ivana Edvard, Božič Franca Pavla, Oolner Franca Pavel, Smode Valentina Viktor, Bezlaj Ivan, Murat Silva, Pleško Franca Ciril, Kogovšek Maksa Martina, Modlič Lojze, Jagodič Franca Francka, Bezlaj Ivana Ivan, Rešek Franca Dušan, Pokorn Cirila Franc, Šumaj Jožefa Marija, Vodopivec Franca Franc, fitilin Gregorja Danica, 'Kreče Marije Jožica, Suler Franca Vera, Zevnik Ivana Ivanka, Verfaik Ferda Franc, Vidmar Jožeta Karolina, Harb Ignaca Angela, Kramer Franca Irena, Kranjc Janeza Rozalija, Lozar Ivana Niko, Protulipae Marije Milan. Butar Alojza Ivan, Valenčič Alojza Danica, Cimprič Julija Zlata, Murko Janeza Marija, Pačnik Jurija Valentina, Zorko Ludvika Ivanka, Dogelnik Ivana Jelica, Drodnjar Hinka Dragica, Krajnik Anica, Zupančič Franca Cvetka, Dolenc Andreja Franc, Zorman Franca Franc, Česnik Jakoba Stanko, Vidic Antona Olga, Paliska Jožefa Janko, Strnad Božidar, Žužek Jožefa Janez, Kristan Viktorja Polonca, Homer Antona Marta, Simonič Antona Ani, Finžgar Janka Jožica, Legat Franca Berta, Jeglič Tomaža Marija, Lah Ivana Marija, Strniša Janeza Andrej.
DAJALCI KBVII
Prebledi in odvzemi krvi se bodo v prihodnjem tednu vršili:
v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani: za dajalce krvi iz Ljubljane — torek krv. gr. O in B, v četrtek krv. gr. A in AB. ter za nove dajalce iz Ljubljane. Za dajalce z dežele sreda za vse Štiri krvne skupine in za nove dajalce krvi. Vse tri dneve od 7.30 do
9. ure.
Transfuzijska postaja v Mariboru: glej objavo v lokalnem časopisu.
Transfuzijska postaja v Celju: do 5. septembra no posluje. Po potrebi bodo dajalci krvi zaprošeni v nujnih primerih za direktno transfuzijo v celjski bolnici.
Opozorilo: ponovno opozarjamo, da ne prihajajo dajalci z nahodom ali kakršnim kodi drugiin obolenjem, da ne prihajajo s kolosom, šoferji in strojevodje, ki imajo na dan oddaje krvi voinio. Dajalci krvi. katerih kri je mastna, so odklonijo za stalno, zato ne večerjajte in ne zajtrkujte nič mastnega za zajtrk tudi ne mlečne kav*. Dajalci z deželo morajo predložiti vozovnico (pot. vlak III. razred) zaradi povrnitve voznine — zato ne kupujte povratnih.
RAZDELJEVANJE GRADBENEGA MATERIALA
Ministrstvo za gradnje LRS obvešča vse potrošnike gradbenega materiala, da razdeljuje material samo republiškim in lokalnim gradbenim podjetjem ter republiškim režijskim edinicam za planska dela v letu 1950. Vsi ostali potrošniki ne bodo prejeli nobenega gradbenega materiala, zato naj v bodoče ne vlagajo prošenj pri ministrstvu za gradnje. Isto velja za graditelje privatnih stanovanjskih hišic, za katere 60 OLO prejeli kontingente opeko in strešnikov. Ministrstvo za gradnje odslej na neupravičene prošnje sploh ne bo odgovarjalo.	4363
PODJETJE ZA REJO PRAŠIČEV V MARIBORU
opozarja vse upnike in dolžnike, ki se do danes še ni60 odzvali našemu prvemu pozivu v dnevnem časopisju, da najkasnei-
10. t m. predložijo vso svoje terjatve — račune, oziroma, da dolžniki poravnajo vso svoje obveznosti na “naš tekoči račun pri Narodni banki filiali Maribor nt št. 640-15-154-1, ker se zaradi likvidacije podjetja poznejše terjatve ne bodo več upoštevale, proti dolžnikom pa se bo pravno postopalo.
Dve raznašalki
za raznašanje časopisa v jutranjih urah ta‘koj sprejme uprava »Ljudske pravice«, Kopitarjeva ulica 2, Ljubljana.
-DNEVME VESTI-
Dekanat medicinske fakultete v Ljubljani bo sprejemal prijavo za izpite v letošnjem jesenskem izpitnem roku od 7. avgusta do vključno 5. septembra t. 1. Jesenski izpitni rok bo od 8. do konec septembra. Obvestilo glede vpisovanja in glede prijavljanja bo objavljeno pravočasno.	4351
Izlet v Opatijo s posebnim vlakom organizira »Putnik«, Novo mesto, v nedeljo 13. avgusta. Odhod iz Novega mesta opolnoči, povratek z Reke ob 19. uri. Cena vožnje 195 dinarjev. Prijave sprejema poslovalnica »Putnika'-, Novo mesto. Vlak ima postanke na vseh postajali do Stične.	289
Odhod študentov — okrevancev na Lošinj bo v torek 8. avgusta ob 24. uri. Zbor ob 23. uri pred glavnim kolodvorom.	4353
Povratek zdravstvene počitniške kolonije Kraljeviča. Otroci iz Kraljeviče sa vrnejo
9.	avgusta ob 18. uri. — MLO, Poverjeništvo za šolstvo.	4357
Obvestilo. Mestni komite LMS Ljubljana obvešča vse brigadirje in brigadirke II. In V. MDB ljubljanske, da bo pričetek letovanja v Bohinju 11- avgusta in ne 5. avgusta, kakor je bilo objavljeno. Zbor za odhod je
11.	t. m. ob 10. uri dopoldne pred glavnim kolodvorom v Ljubljani. S seboj prinesite 300 din, živilsko karto za 12 dni, odejo in skodelo. — Mestni komite LMS Ljubljana.
Zaradi popravila lokomotive in vagonov bo promet na pionirski progi od 6. avgusta do 19. avgusta ustavljen.
Diplomiral je na univerzi v Ljubljani za inženirja-metalurga tov. Milo Karba iz Ljubljane. Čestitamo!	4322
Dr. Perko Milan in Mila ne ordinirata do 4. septembra t. 1.	4319
Odvetnik Ludvik Ferdo zopet izvršuje svojo prakso v Ljubljani. Cigaletova ulica l-II.	4324
-KONCE »TI-
Koncert moškega zbora KUD Kos Hribernik in solista Rudolfa Francla bo nocoj ob 20.30 v veliki filharmonični dvorani. Moški zbor bo pel pod vodstvom tovariša Cirila Oblaka umetne in narodne pesmi. Vstopnice od 20. ure dalje v veži Filharmonije,
Najboljša hrvatska folklorna plesna skupina Joža Vlahovič nastopi jutri v ponedeljek ob 20 v veim filharmonični dvorani. Skupina deluje izza osvoboditve in iz nje je sestavljen Državni plesni ansambel Hrvatska. So odlični in štejejo 70 članov. Pojejo, plešejo in igrajo v prekrasnih narodnih nošah. Izvajajo celovečerni program. Vstopnice tokom dneva v Knjigarni muzikalij in zvečer v veži Filharmonije.
Profesor Stanko Prek, mojster na kitari ima v četrteik 10. avgusta ob 20 samostojni koncert na magistratnem dvorišču. Prek je odličen na svojem instrumentu ter je žel polno priznanje doma in v tujini (Nemčija, Švica). Predprodaja vstopnic od torka daljo v Knjigarni muzi kalij.
LJUBLJANA UNION: Modna revija ob 20.30. — MOSKVA: Sovjetski barvni film »Povest o hrabrem vojaku«. Nagrajeni kult. del. hrv. Predstave ob 15, 17. 13 in 21. - SLOGA* Angl. film »Plinska luč*. Brez žumala. — Predstave ob 15. 17, 19 in 2L -* TIVOLI: Ameriški film »Zvezde gledajo z neba«. Zabaven spored pred predstavo. Pričetek ob 20. uri. — TRIGLAV: Ameriški film »Ljubavna pesem*, tednik. Predstavi ob 18 in 20. — ŠIŠKA: Angleški film »Ne zapusti me«, Obzornik 44. Predstavi ob 18 in 20. — LITOSTROJ: Češki film »Možje brez kril«, tednik. Pionir 7.
MARIBOR PARTIZAN:	Angleški barvni
film »Rdeči čeveljci«, filmske novosti 17. UDARNIK: Nemški film »Corona« srbski
rn fvs ftft.Ti i 25
POBREŽJE:	AngleŠfci	film »WIik&au8 Ni-
kleby«. tednik.
CELJE METROPOL:	Francoski	film	»Člo-
vek človeku«. Obzornik 43. — LETNI: vjetski film »Pot do slave«, tednik. KAMNIK: Francoski film »Alibi«, bosanski mesečnik 27.
JESENICE MESTNI: Ameriški film »Tarzan zmaguje«, kratki film Vode nam bodo pokorne.
KRANJ STORŽIČ:	Ameriški film »Sedmi
križ«, film. novosti 10. — SVOBODA: Nemški film »Zakon v senci«, bosanski mesečnik 27.
RADOVLJICA: Angleški barvni film »Blan-ehe Fury«, kratki film Kurentovanje. BLED: Ameriški barvni film »Gnliverjevo potovanje«, tednik.
VRHNIKA: Angleški film »Hamlet«. DOMŽALE: Angleški barvni film -Saraban-da za umrle ljubimce«. Obzornik 41. ŠOŠTANJ: Francoski film »Človek človeku«, Obzornik 43.
PTUJ: Angleški film »Bežno srečanje«, bosanski mesečnik 23.
SEŽANA: Ameriški barvni film »Ali-Baba in 40 razbojnikov«, tednik.
KOČEVJE: Ameriški film »Tarzan zmaguje«, kratki film Vode nam bodo pokorne.
ROG. SLATINA: Jugoslovanski film »Jezero«. mesečnik JA 14.
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Ker so Lesni odsek PH OZKZ Šempeter pri Gorici nahaja v likvidaciji, pozivamo vse upnike in dolžnike, da vložijo svoje terjatve oziroma poravna-jo svoje dolgove najkasneje do 15. septembra 1950.
Po navedenem roku se terjatve ne bodo več upoštevale. Dolžniki, ki do tega roka ne bodo poravnali svojih obveznosti, pa bodo izterjani sodnijsko.	4302
-PRESS4RBA-
MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO LRS OBVEŠČA
▼sa poverjeništva za trgovino in prskrbo in celotno trgovsko mrežo, da se dele mlev-ski izdelki in mast za mesec julij vključno do 8. avgusta 1950.
Po končani delitvi moke in masti mora trgovska mreža odnosno trg. poverjeništvo pri OLO (MLO) do 10. avgusta eporočiti tukajšnjemu ministrstvu zaloge moke in masti, ki je preostala po končani delitvi. Poleg tega naj trgovska mreža (trg. poverjeništvo) sporoči koliko moke je bilo dano v avgustu za pekarne za potrebe avgusta.
Mlevski izdelki in mast za meseo avgust se bodo delili po objavi v dnevnem časopisju. — Iz pisarne MTP.
OBVESTILO
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LES obvešča vse krajevne (rajonske) ljudske odbore, podjetja in ustanove, ki razdeljujejo živilske nakaznice, da morajo »Naročilnice« živilskih nakaznic za september 1950 oddati pristojnim okrajnim (mestnim) ljudskim odborom d® 12. avgusta 1950. Predložiti morajo na vpogled tudi register potrošnikov.
Okrajni (mestni) ljudski odbori morajo oddati sumamo naročilo ministrstvu za trgovino in preskrbo do 19. avgusta 1950.
Iz pisarne MTP.
-GLEDALfiŠČE-
OBRTNISKO KUD KOS - HRIBERNIK Ljubljana, Komenskega ulica 12 (na vrta) priredi danes 6, avgusta ob 20.3» Goldonije™ komedijo »Pri lepi krčmarici« (MlranootlM Režija Edo Gregorin, član SNG.	..
Predprodaja vstopnic: Zadraga oblaouM? strok. Sv. Petra cesta 9, od 7—12 in
SKUD »MIHA PINTAR* — RUŠE Letno gledališče Sobota 12. avgusta ob 20: Žižek: »Miklo** Zala«.	i.™.
Nedelja 13. avgusta ob 20: žižak: »Mikl>T* Zala«.
K predstavi 13. t. m. vozi vlak iz Maril><>J* ob 19.10, s povratkom iz Ruš takoj po Pre?j stavi (okoli 23.00). Predprodaja vstopnic nedeljsko predstavo v upravi »Vestnika1 ' Maribora, Gosposka 25.
5UDIO
-S ©LSI V 0-
NATEČAI
za sprejem učencev v šole Generalne
direkcije za elektrogospodarstvo LRS v šolskem letu 1959-1951
Elektrogospodarska šola Generalne direkcije za elektrogospodarstvo v Cerknem bo vzgajala v novem šolskeni letu 1950-51 kvalificirane delavce elektrotehniške stroke, poklicev:	elektromonter, elektroinstalater in
obratni elektrik, ki imajo po dovršeni šoli prednost posečati tečaje za dosego specialnih poklicev in izpopolnjevanja v delovodski šoli.
Pouk je teoretičen in praktičen ter traja tri leta.
Pravico vpisa v navedeni šoli imajo telesno in duševno zdravi kandidati, ki so uspešno dovršili najmanj dva razreda gimnazije ali njej enake šole ter da niso na dan 1. septembra t. 1. mlajši od 14 in starejši od 17 let.
Sprejeti učenoi bodo imeli popolno oskrbo v šolskem ipternatu in sprejemali štipendije za svoje osebne potrebe.
Sprejem kandidatov bo po opravljenem sprejemnem izpitu iz slovenskega jezika in matematike.
Kandidati morajo za vpis predložiti naslednje: 1. lastnoročno napisano prošnjo, kol-kovano z 10 din, in točen naslov stalnega bivanja, 2. rojstni list, 3. domovnico, 4. zadnje šolsko spričevalo, 5. zdravniško spričevalo, 6. življenjepis, 7. pismeno obveznost, da bo po koijčanem šolanju ostal tri leta v službi elektrogospodarstva, 8. potrjeno izjavo staršev ali skrbnikov, s katero odobravajo vpis v šolo ter se obvežejo povrniti vse stroške, nastale v času šolanja učenca, če bi ta neupravičeno zapustil šolo ali bil po lastni krivdi iz nje izključen.
Prijave sprejema do 1. septembra t. 1. Generalna direkcija za elektrogospodarstvo LRS, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 7, in Elektrogospodarska šola v Cerknem pri Idriji.
Kandidati, katerih prošnje bodo ugodno rešene, bodo obveščeni do 5. sept. t. U da se javijo na šoli zaradi sprejemnega izpita in zdravniškega spriSevala.
Generalna direkcija za elektrogospodarstvo LRS, Ljubljanti.
RAZPIS
za sprejem v Kmetijski tehnikam v Mariboru
V šolskem letu 1950-51 bosta delovala na Kmetijskem tehnikumu v Mariboru dva odseka: splošni in vinarsko-sadjarski odsek.
Pogoji za vpis so naslednji: uspešno opravljena nižja srednja šola z nižjim tečajnim izpitom ali sedemletka, odnosno z odličnim uspehom dovršena nižja kmetijska šola. Prijavljene! iz nižjih kmetijskih šol polagajo sprejemni izpit iz slovenščine, ruščine in matematike. Sprejemnega izpita ne polagajo oni, ki imajo položen izpit za višjo srednjo šolo.
Sprejemni izpiti za vpis v I. letnik se bodo vršili v dnevih 6. in 7, sept. 1950
Ravnateljstvo kmetijskega tehnikuma.
Maribor
VPIS V SREDNJE STROKOVNE SOLE
Dijake, ki so dovršili nižjo gimnazijo ali sedemletko, pa se niso Se vpisali ali so bili pri rednem vpisu odklonjeni, obveščamo, da so prosta mesta še na sledečih srednjih strokovnih šolah:
Tehniška srednja Sola ▼ Ljubljani — strojni odsek za vojne štipendiste.
Tehniška srednja šola v Mariboru — strojni in elektrotehniški odesi (ni več prostora v internatu).
Tekstilni tehnikum v Kranju.
Usnjarski tehnikum v Domžalah.
Grafična šola v Ljubljani.
Šola za medicinske sestre v Ljubljani.
Gradbeni tehnikum v Ljubljani.
Gozdarski tehnikum v Ljubljani.
Kmetijski tehnikum v Mariboru.
Ekonomski tehnikum v Ljubljani, Mariboru. Novem mestu in Murski Soboti.
Kmetijski tehnikum — živinorejski odsek v Kočevcu.
Železniški tehnikum — prometno transportni odsek v Ljubljani.
Železniški tehnikum — gradbeni odsek v Podbrdu.
Prošnje za sprejem sprejemajo šole še Ministrstvo za prosveto LRS
DNEVNI SPORED ZA NEDELJO 6. avgust*
Poročila ob 8J5, 12.30, 19.00, 22.00, in 23.30 -8 Jutranji pozdrav — 8.30 Igra godba na P1’ hala komande JA v Ljubljani p. v. Stjepaas Dlaska — 9 Na svidenje Oerebrot, zapis*1,' tekmovanja za sv.etovno prvenstvo v leteMj z jadralnimi letali na Švedskem — 9.30 IčPf orkester mariborske radijske postaje P’ Draga Lorbeka — 10 Pesmi H. Heineja T". 10.40 Želeli ste. poslušajtel — 12.40 Ve6Wj zvoki — 13 Pol ure za pionirje in ciciban« Lovec Miha pripoveduje — 13.80 Napevi ” operet — 14 Oddaja za podeželje: Poli«™1' pregled, Kaj bomo delali v avgustu, Tak®* je Liza Sagajeva, Nekaj vprašanj o nasij odkupih, Letalstvo in oslovski kašelj, ‘r,_ obiranjem hmelja. Mladinske nogometne le v Sloveniji, Luka Strojin pred mikr®10' nom, vmes pester glasbeni spored s plošj: •“ 17 Glasba za razvedrilo — 18 Tone Seliškai' O muli, bi se je žganja napila — 18.15 <*"' stav Mahler: Pesem zemlje, simfonija za a« tenor in orkester — 19.15 Novosti iz diskoteke, za ljubitelje lahke glasbe — Oddaja za zamejstvo — 20.20 Sevilla v rt*-voju operne kulture — 21 Fizkultuma P°J“' čila — 21.10 Plesna glasba — 22 Prenos po10/ čil zvezne postaje Beograd — 22.15 Lan®* nočni koncert — 23.35 Konec oddaje.
-OGUSfi-
POZjFAM vse cenj. stranke, da dvignejj vsa stekla, ki so mi bila prinesena v dej" in sicer najkasnej« do 1. 11. t. 1. ker P” tem roku ne odgovarjam več zanje. OjT enem prosim vse stranke za poravnavo 9a' prtih računov. Miškec Mirko, brusilnih* stekla in ogledal Ljubljana — Medvedo; va 38.
OSEBO, ki je 1. t. m. v vlaku, ki pelje 14.25 z Jesenic proti Gorici, vzela pomoto®? aktovko z 2 paroma čevljev ter dokument1' pozivam, da mi jo vrne ,da se izogne sledovanju. Čepon, Bled. Zagorica. PISALNE MIZE, rabljene, proda tiskarji Blasnik, Ljubljana. Breg št. 10.
DVA MALA KLJUČA »Wertheim« na vrvi*9 oddati proti nagfnadi v Mlekarni. GregoJJ čičeva ulica.	435«
NA PROGI LJUBLJANA-CELJE je bjl® izgubljeno 3. t. m. rezervno kolo od avtj' mobila »Mercedes«. Znamka avtonla^ »Polar« Borovo 600X16. Njaditelj se n apr?' aš, da sporoči na naslov »Gradis«. Ljnoj liana, Bohoričema proti dobri nagradi, 434* KROJNI TEČAJ za vso damsko in otroško garderobo ter moško perilo nudi salo® »Kuelar«. Knaljeva 4-H.	435*
OSMRTNICE
Direkcija »Ljubljanskih opeiam«, Ljublj*' na, sporoča žalostno vest, da je pot žrtB’ nesreče na obratu Brdo umrl za posledica®! dne 5. avgusta 1950 v ljubljanski bolnišnic kovač obrata Brdo in predsednik pododbor* sindikalne podružnice obrata Brdo ANDREJ THALER iz Kozarij. Dobrega tovariša in E°' žrtvovalnega ter vestnega strokovnega “c‘ lavca bo podjetje ohranilo v najlepšem sp0-minu.
ponedeljek. 7. avgusta uri. — Pegan, Skraja, Sonc, Škerget.
Umrl nam je naš nad vse ljubljeni sini®*1 SREČKO TEKAVEC. Pokopali smo ga v tP boto 5. t. m. Globoko žalujoči očka, mami®? bratec Drago, stari mami in ostalo soro®’ stvo.
ZAHVALE
Ob izgubi našega dragega nepozabne?* moža in očeta MARTINA HAFNER se vse* sorodnikom, prijateljem in ananoem prisr®? zahvaljujemo za tolažbo in pomoč v težkp dneh, za ustno in pismeno izraženo 6očut3*' Še posebno toplo zahvalo ZB Orehek, godli1' sindikatu, Projektu in vsem, ti so ee ob og| PTtem grobu poslovili od njega, im vsem, *• so nam na kakršen koli naAra lajšali teS*0 bol. — Dragica.
Vsem prijateljem in znancem, ki ste spr«' mili na zadnji poti našega dragega oč£>®' deda in pradeda MATIJA KRENa in m'1 prinesli cvetje, iskrena hvala. Rodbine Kr®?' Neubauer, Bertoncelj. — Ljubljana, N»'
4.	avgusta 1950.
Za vse sočutje ob težki mame. bat'	...	—s
KURALT tui, VVMMUA,, pa HC1J iVIUtljU Mu,- , ljujemo. Žalujoče družine: prof. dr. Kura1" Seunig, dr. Vončina, Jeruc, dr. Linhal1-Ljubljana, Beograd, 5. avgusta 1950.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov uredništ^8; Kopitarjeva ul. 6 — Uprava: Kopitarjeva ul. 2 — Telefon uredništva in uprave1 52-61 do 52-65 — Telefon naročninskega oddelka 30-30 — Telefon oglasne?8 oddelka 36-85 — Štev. ček. računa 604-90601-0
Bogomir Magajna« ZGODBA
O BARVAH
8 -
Gledal je v njene oči, kd so se gubile nekam daleč, vse žalostne in zamišljene. Poln strahu in brezupa je stal pred njo. Pristopil je mojster in rekel: »S svojo ženo sem ustvaril model, toda nikoli potem ga nisem mogel ujeu na platno tako. da bi bil s sliko zadovoljen: niti ko je bila otrok, niti ko Je bila deklica, niti ko se je razcvela v mlado ženo. Menil sem, da jo boš ujel ti, pa tudi ti je nisi zmagal, vendar pa se mi po sliki zdi, da ti jaz ne bom mogel več kaj dosti novega povedati. Judita
Jutri odpotuje na Dunaj, ti pa odpotuj v svoj ;raj. Vem, da ti bo odslej dala tvoja domovina sama veliko več, kakor bi ti še mogel dati jaz. Plesalka, ki si jo naslikal, ni Judita in vendar je nekaj velikega v njej, nekaj, česar še sam ne morem pojasniti. Morda bi ne smel na sliki plesalke ob vzhajajočem soncu naslikati nekaj ..., nekaj, kar je umiranju podobno. Podari to sliko meni, jaz pa ti dam denarja, da se vrneš v domovino, kjer boš našel tisto, česar tukaj nisi mogel poiskati, in postal velikan.«
Judita ga je prijela za roko, mu zopet gledala globoko v oči in potem mu je rekla; Ti človek, ki si tam od Jadranskega morja ■ loma, morda te še kdaj obiščem, morda takrat. ko ti bo najbolj težko. Smo nekatere, ki so nas Rojenice zaklele ?.e ob rojstvu. Kakšnega spola je v vašem jeziku ime smrti?« — Ženskega,« je odgovoril. — >Pri nas je smrt moškega spola. Tako bom našla jaz lahko svojega ženina, ti pa svojo nevesto.« — »Lepota ne more nikoli umreti, Judita]« — »Lepota ne, toda srce lahko,« je odgovorila tiho.
»Ali te je kdaj poljubila zares, ženska zares?«
»Čudne žene v sanjah, Rojenice, in pa pastirica ...« Ni mogel izgovoriti imena. Judita ga je objela vpričo očeta in ga poljubila na ustnice s polno silo: »Prav je, če te poljubi tudi lepota, lepo življenje te zemlje. Lepota res ne more umreti.«
3
Obiskal je svoj rojstni dom, Rozikin grob, potem pa je slikal po domovini leto in dan. Tudi trije mladi umetniki so se vrnili iz tujine. Oni in Ivan so ustvarili vrsto slik, samih podob naše domovine, potem so jih razstavili v Ljubljani ljudem na ogled.
V tisti dobi ni bilo v naši domovini tako, kakor je danes. Nad ljudstvom sta vladali dve stranki, ena" v imenu boga, druga v imenu laži-svobode. Sovražili sta se med seboj, vendar sta tekmovali, katera bo mogla več denarjev izžeti iz zatiranih kmetov in delavcev. Prvi in drugi so zaslutili, da je prišlo z mladimi umetniki nekaj novega v domovino, in zbali so se. Prvi in drugi so pozivali umetnike v svojo sredo, da bi jih vzeli v zakup, izpremenili v svoje zveste hlapce. Umetniki pa se niso odzvali in so šli po svoji poti.
Ljudstvo je prihajalo v sobane k slikam in zaslutilo ob novi lepoti, da slikajo umetniki iz ljudstva samega in iz njegove zemlje. Toda malokdo med njimi je prihranil toliko denarja, da je sliko lahko kunil. Tisti pa, ki so vladali v imenu boga in lažisvobode, so se glasno hudovali nad novimi podobami in niti na misel jim ni prišlo, da bi slike pokupili. Po razstavi so umetniki spoznali, da jih čaka dolga in trnova pot.
Takrat je vladal pri nas hud cesar, Franc Jožef po imenu; vladal je obenem s trumo zastopnikov tovarnarjev, veleposestnikov in bo-
fatih meščanov. Nikoli pa še ni bilo po naših rajih toliko beračev, brezposelnih in zasledovanih kakor takrat. Po vseh cestah jih je bilo polno. Mnogi kmetje so morali zapustiti svojo zemljo in oditi v daljno Ameriko za kruhom in po vseh rudnikih Nemčije in Francije, Cesar in njegovi pa so noč in dan trepetali pred ljudstvi, ki so jih izžemali. Zato gorje tistim, ki so hoteli med ljudstvom povzdigniti svojo besedo.
Ivan pa ni samo slikal, ampak je vsgiovsod po mestu in deželi širil besedo svobode. Zgrozili so se doslej v cesarjevi senci varni izžemalci ljudstva, zgrozil se je cesarski glavar v deželi in sklenili so vtakniti Ivana v vojaško suknjo. Vojaška suknja pa je bila v tistih časih smrt za lepo umetnost in še bolj smrt za svobodno besedo. Ivan je zvedel za težko^nakano in pobegnil skoraj brez den^rja_ v žepu čez mejo v Italijo v napačni veri, da je tam onkraj meje prava svoboda doma.
Zgodovina pravi, da je prekoračil mejo mimo orožnika, ki je zaspal pod murvo. Potem je hitel skozi prvo in drugo vas. Sredi tretje vasi pa je ves začuden obstal pred belo hišo, skrito med tratami in murvami. Pred hišo je stalo visoko, vitko dekle in se mu smehljalo. Ivan jo je gledal kot zamaknjen dolgo brez besede, kajti zdelo se mu je, da sanja, ali da se mu je prikazal privid. Tako zelo je bilo tisto dekle podobno Roziki, kakor da se je ta vrnila iz pokrajin podzemlja, v katerih se je razvila v cvetoče dekle. Tako je bil zavzet, da je pozabil, da je v Italiji in je vzkliknil v slovenskem jeziku: >Kdo si ti?« In glej, odgovorila je v slovenskem jeziku: »Roža sem jaz-« In ko je opazila, kako jo ves začuden in preplašen gleda, je dodala: »Nič se me ne boj in pojdi z menoj v hišol«
Peljala ga je v hišo in ga predstavila očet« dn materi. Zgodovina pove, da je prebil pri tis*? slovenski družini več dni. Posadili so ga najpre' k mizi in postavili predenj majoliko rdečeg4 vina. Dolgo in na široko jim je moral pripov«" dovati o svojem življenju. Roža ga je poslušal? vsa zavzeta, zlasti ko je govoril o mali Rozik1' ki da je bila _ njej tako zelo podobna, da je v začetku mislil, da vidi v Roži prikazen z dn1' gega sveta. Sedaj mu je bila kot zrcalo tis*® prve otroške ljubezni. Naslednje dni ga je v0J dila po gajih in njivah med trtami, murva0' in velikimi rumenimi vrbami. Peljala ga je ^ trate daleč do široke reke, ki je izvirala }l visokih kristalnih gora, ki so tam na obzorji visele visoko do samega neba, polne zlateg8 sonca, in potovala potem v naročje Jadranske?8 morja.
Sedmi dan pa ga je Rozin oče pozval k seW in mu govoril: »Ce hočeš ostati, lahko ostani' toda ali ti dam lahko v roke motiko in plu^' da bi zemljo preobračal; ali ti dam lahko 1 roke nož, da bi prirezoval trte in povezov8 njihove veje z rumenimi bekami? OpazujeJ" tvoje oči, vedno gledajo nekam daleč. Umetn1* si, praviš, toda jaz ne morem dati hčere veku, ki roma kot cigan iz kraja v kraj '5 pod milim nebom spi, ampak le človeku, P1! katerem bi imeli njeni otroci varen dom. R8.< bi te imel še pod streho, če obljubiš, da pus°< čopič in primeŠ za plug. Drugače ne mor® ostati, kajti kaj bodo rekli ljudje?«
»In Če se vrnem kot umetnik slaven 1(1 bogat?«
»Potem bi se moral vrniti kmalu, kajti kaj ni običaj, da bi dekleta dolgo živela br? moža. Toda tudi v Italiji ni dosti slavnih 1 bogatih umetnikov, vsaj dandanes ne.«