Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- Štcv. 39. V Ljubljani, petek 18. februaria 1938. Leto III. Protestne stavke, delavska zborovanja, nezadovoljstvo v „Domovinski fronti": Avstrijsko ljudstvo - za neodvisnost Avstrije Dunaj, 18. februarja, o. Po vsej Avstriji so bila včeraj zborovanja delavskih strokovnih organizacij. Zborovanj se je udeležilo vse delavstvo brez razlike političnega prepričanja, tudi socialistično, ki je bilo doslej v opoziciji proti vladi. Na teh zborovanjih so delavci in nameščenci sprejeli enoglasno resolucijo, v kateri zagotavljajo kanclerju dr. Schusehniggu, da ga bodo brez pridržka podpirali v njegovem boju za avstrijsko neodvisnost in za avstrijsko bodočnost. Avstrijsko delavstvo hoče imeti mir, toda ne pod takimi pogoji, kakor bi mu ga radi vsilili nekateri od zunaj. Avstrijsko ljudstvo je kakor en mož odločeno, da si samo zagotovi red v svoji hiši in ne potrebuje Taruhov od nikoder. Avstrijsko delavstvo, brez razlike političnega prepričanja, hoči iti svojo pot do končne zmage, ki naj Avstriji da popolno samostojnost V številnih avstrijskih tovarnah je delavstvo priredilo protestne stavke proti temu, da hoče Nemčija spraviti avstrijsko gospodarstvo pod svoj jarem. . Minister Zernatto je y imenu domovinske fronte včeraj dal razglas, v katerem pravi, da so zaupniki te organizacije izrazili neomejeno zvestobo svojemu voditelju dr. Schusehniggu, od katerega pričakujejo, da bo avstrijsko-nemski sporazum izoblikoval tako, da bo res koristil Avstriji. Po krajevnih organizacijah domovinske fronte je izzvalo veliko nezadovoljstvo dejstvo, da so tako naglo sklenili sprejeti v to organizacijo tudi hitler-jevee, proti katerim je bila domovinska fronta Italija in judovsko preseljevanje Rim, 18. febr. AA. (Havas) V Rimu splošno razlagajo članek lista »Informazione Diplomaticac o judovskem vprašanju in o stališču, ki ga je v tem oziru zavzela fašistična vlada. Glede dežele, kjer naj bi se naselili. Jude, so neki italijanski krogi mnenja, da ne gre za Palestino, marveč da bi bila najprimernejša Abesinija, kjer je zaradi velikih javnih del potrebno mednarodno sodelovanje. Vsi ti krogi opozarjajo na razliko med fašističnim in narodno-socialističnim stališčem do judovstva, kar je v zvezi z italijansko zgodovino, Hi ni bila nikoli. protijudovska. Kakih 6000 judovskih beguncev se je moglo naseliti v Italiji in delujejo tamkaj gospodarsko. Vrh tega je bil prvi italijanski prostovoljec, ki je padel v Abesiniji, Jud. Jud je bil tudi prvi italijanski legijonar, ki je padel v Španiji. Volitev srbskega patriarha Belgrad, 18. febr. m. Arhierejski zbor srbske pravoslavne cerkve je zasedal že včeraj in bo z razpravo nadaljeval danes in še jutri. Na jutrišnji seji bo iz svoje srede izbral šest kandidatov, ki jih bo predložil volivnemu zboru. Po obstoječih zakonskih predpisih bo volivni zbor od teh šesterih kandidatov arhierejskega zbora izbral tri, ki bodo dobili največ glasov in bodo njihova imena sporočena 6kupno z originalnim zapisnikom zadnje seje volivnega zbora pravosodnemu ministru. Na predlog pravosodnega ministra bo nato eden od teh treh kandidatov postavljen za novega patriarha srbsko pravoslavne cerkve. Tokrat bo patriarha volil tudi Slovenec, in sicer predsednik državnega sveta dr. Štefan Sagadin, ki je prestopil v pravoslavje. Iz Legije koroških borcev Pretekle dni se je vršil v Slovenjgradcu redni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev. Zbora se je udeležilo preko 110 bivših koroških borcev, ki so z največjo pazljivostjo sledili poročilom društvene uprave, kakor tudi poročilo delegata glavnega odbora. Zbor so posetili in pozdravili tudi borci iz šaMke doline ter iz šoštajna. Društvena uprava je ostala tudi za novo poslovno dobo dosedanja uprava, kar jasno priča, da je ista delavna ter zasluži zaupnje vsega članstva. Pozivamo vse bivše borce, ki se še niso prijavili, da to store nemudoma, ker je skrajni rok za prijavo dne 25. febr. 1938. Glavni odbor Legije koroških borcev poziva vse bivše borce iz Tržiča in okolice, da se sigurno udeleže članskega sestanka, katerega sklicuje pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije v nedeljo dne 20. febr. t. 1. ob 9 dopoldne v restavracijskih prostorih hotela »Pošta«, kjer bodo prejeli vsa potrebna pojasnila od delegata glavnega odbora iz Ljubljane. Raka je ozdravil z jesihovo kislino tnadžar, ski zdravnik Barnar. Poskuse je do zdaj delal samo na živalih, a pravi, da bi se mu to posrečilo tudi na ljudeh. London, 18. febr. o. Veliko pozornost je vzbudila izjava zunanjega ministra Edena v spodnji zbornici, da je angleška vlada poučena o posredovanju svete stolice pri obeh španskih vladah, zato, da bi letalstvo prenehalo z obstreljevanjem nezavarovanih mest, pri čemer najbolj trpe nedolžni. O tej izjavi pišejo angleški listi in pravijo, da papež izvršuje svoje mirovno poslanstvo sam in brez Ozira na razne odbore ter mirovno govorjenje, ki Sa je Evropa danes polna. S tem daje vrhovni cerkveni knez vzgled, da je za mir treba dejanj in ne 'e načrtov. Vatikan, 18. febr. Havas. V tajništvu Vatikance države uradno niti ne zanikajo in tudi ne potrjujejo vesti, da sv. oče posreduje v Španiji, da naj ,e »eh# bombardiranje mest v. o*adju fronte, vendar ustanovljena. Po vsej državi so bili včeraj sestanki organizacij domovinske fronte, na katerih so ljudje enoglasno postavili zahtevo po avstrijski neodvisnosti in protestirali proti pisanju nemškega časopisja, ki sporazum razlaga kot prvi korak do popolne hitlerizacije Avstrije. Novi notranji minister pri Hitlerju Berlin, 18. febr. o. Novi avstrijski hitlerjanski notranji minister dr. Seiss-Inquart je včeraj dospel v Berlin. Njegov prihod je vzbudil veliko pozornost. Ministra je najprej sprejel Hitler in se z njim dolgo razgovarjal. Za tem je Seiss-Inquart obiskal zunanjega ministra Ribbentropa in Goeringa. Najdaljši razgovor pa je imel s Himmlerjem, vrhovnim voditeljem nemške policije in voditeljem napadalnih oddelkov. Pravijo, da je razgovor veljal sodelovanju med nemško in avstrijsko policijo v boju proti komunizmu in socializmu, pa tudi proti drugim političnim nasprotnikom narodnega socializma. Seies-Inquart se je danes s Hitlerjem udeležil velike nemške avtomobilske razstave. Iz nemških vladnih krogov prihajajo trditve, da je ta obisk novega avstrijskega notranjega ministra v Berlinu nekaj čisto običajnega in da bo za njim prišel še marsikateri. Ti obiski spadajo v program skupne nemške politike, ki obsega Avstrijo in Nemčijo. Motijo se tisti, ki upajo, da bi bilo mogoče iz Avstrije narediti kako drugo Švico. Avstrija je Rim, 18. febr. o. »Srečen sem, da sem daleč od Rusije in da živim pod varstvom lialijec, to so bile besede, s katerimi je včeraj pobegli odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Bukarešti, Butenlso, sprejel tuje časnikarje, in jim povedal zgodbo o svojem begu. Bil je silovito bled. Na vprašanje, kdo mu je pomagal, da je pobegnil, ni hotel povedati ničesar, dejal je le, da je potoval čez Jugoslavijo z drugim, ne s svojim potnim listom in je prekoračil mejo pri Rakeku, ne da bi ga bil kdo prepoznal. Iz Postojne je potoval naravnost v Milan, kjer se je oglasil na policiji. Tam mu v začetku niso verjeli, da bi bil res Butenko in so poklicali iz Bukarešte nekega člana tamošnjega poslaništva, ki je Bulenka poznal in potrdil njegove podatke. Poročajo, da je Butenka včeraj sprejel tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. Sovjeti iščejo drugega Butenka Moskva, 18. febr. Sovjetski zunanji minister Litvinov je obvestil romunsko vlado, da v Moskvi ne verjamejo, da bi bil človek, ki priobčuje izjave v italijanskem časopisju res Buteniko, marveč da Poročila z bo5išč Saragosa, 18. febr. Včeraj so nacionalisti napadli rdeče postojanke severnozahodno od Mont-albana. Te postojanke so rdeči pred kratkim zavzeli. Namen nacionalistov je bil osvoboditi vas Villamievo del Robojat, ki 60 jo republikanci včeraj obkolili. Nacionalisti so večkrat napadli. Teru-eleka bitka se zdaj podaljšuje do vzhodne fronte. Sedanji boji 6e vrše za vrhove, ki obdajajo Zaragozo. Rdeče čete so skušale izvesti napad med Camin Real in Montalbano del Rio. Nastopilo je 15.000 rdečih vojakov. Po daljših bojih so bili ti napadi odbiti in so 6e morale rdeče čete umakniti s precejšnjimi izgubami. Kaže. da je bil pri tem uni-, čen en bataljon, nemška in bo nemška ostala; to dejstvo je za vedno potrdil sporazum v Berchtesgadenu. Prav ti krogi tudi brez pridržka označujejo novega avstrijskega notranjega ministra kot bodočega voditelja hitlerjevske Avstrija. Izpuščeni hitlerjevci demonstrija o Dunaj, 18. febr. A A. Reuter: Včeraj so iz zaporov izpustili nad 2500 oseb. Pred zaporom se je zbralo mnogo sorodnikov in prijateljev pomilo-ščencev. Prvič po letu 1934 se je zgodilo, da se je ljudstvo lahko zbiralo tako blizu sodnega poslopja in ječ. Navdušenje se je skalilo, ko so nekateri začeli vzklikati proti nasilju nad narodnim socializmom in je policija morala miriti. Slaba tolažba Dunaj, 18. febr. A A. Stefani: Minister Zernatto objavlja v »VVeltblattu« članke o sestanku med Hitlerjem in Schuschniggom. Minister pravi, da je pomirjenje med Avstrijo in Nemčijo največji dogodek v zgodovini odnošajev med obema državama. Fuhrer je potrdil željo, da hoče spoštovati neodvisnost in suverenost Avstrije, v Avstriji pa se začenja iskreno sodelovanje med vsemi na temelju ustave iz leta 1934, to je na načelih domovinske fronte. Domovinska fronta navdušeno pozdravlja dejstvo, da sedaj Nemčija in Avstrija korakata enotno. gre tu za navadnega tr0cki6tičnga sleparja. Pravi Butenko je po prepričanju sovjetskega zunanjega ministra še vedno v Romuniji pod oblastjo ljudi, ki 60 ga ugrabili, ali pa je mrtev. Sovjetska vlada obvešča romunsko zunanje ministrstvo tudi, da je naročila svojemu poslaniku v Pragi Aleksan-drovskemu, naj takoj odpotuje v Bukarešto in nadzoruje preiskavo o izginjeniu Butenka ter o V6em razgovoru z romunsko vlado. Iz tega sovjetskega sporočila je razvidno, da je Sovjetom silno neprijetno, ker je Butenko ušel in ga njihovi agenti niso mogli odpeljati v Rusijo, da bi sovjetska vlada potem naprtila ugrabitev Romunom in izzvala diplomatski 6por. Prvo maščevanje Rim, 18. febr. AA (Stefani) Iz Varšave poročajo, da so Butenkov članek v italijanskih listih in razlage teh listov imeli silen učinek v Moskvi in da je šef GPU Ježov odšel s 60 uradniki v zunanje ministrstvo ter izvršil v nekaterih uradih preiskavo in zaslišal mnogo uradnikov. Aretiral je 'takoj tri višje uradnike in 18 nižjih, o katerih je dognano, da so 'bili v stalni zvezi z Butenkom. Po drugih poročilih iz Moskve, so aretirali vse v Moskvi živeče Butenkove sorodnike ter Butenkovo ženo, ki živi v Petrogradu. Dalje se je izvedelo, da je Stalin takoj poklical k sebi zunanjega ministra Litvinova in imel z njim zelo dolg razgovor. Izvedelo se je. da je nastala v Mosikvi^ prava zmeda. Vodilni sovjetski krogi so zelo nevšečno presenečeni zaradi Butenkovih odkritij, vendar še ni mano, kakšne ukrepe bo izdala sovjetska vlada. Holandska odklanja sleherno zvezo s sovjetsko Rusijo, ker dobro ve, da je sovjetska vlada tesno zvezana s prevratnim delom Kominterne, ki pripravlja svetovno revolucijo. To je sporočil holandski zbornici zunanji minister Patijn. Italijanski ministrski svet bo imel jutri sejo, na kateri se bo bavil z zadnjimi dogodki v Avstriji in verjetno sprejel glede tega važne sklepe. Film o življenju predsednik« Masarjka kažejo zdaj ua Bolgarskem, Vesti 18. februarja Francoski katoličani so na pobudo kardinala Verdiera začeli akcijo, da bi sveta Cerkev začela preiskavo za prištet je nekaj Francozov k svetnikom. V Pariz je prišel bivši abesinski trgovinski minister Ral>be Volde. Ustavil se je v prvi slaščičarni, kjer ga je pa neznan človek pozval, naj gre za njim. Neznanec se je izdajal za skrivnega policista. Na cesti je Abesinea napadel iu mu vzel njegov diplomatski potni list. Razstavo italijanske obrti so odprli te dni v Aleksandriji. Uradništvo vatikanske države je dobilo novo pokojninsko uredbo s posebnim odlokom svetega očeta. Po tej uredbi imajo uradniki pravico do vse pokojnine po 35 letih službe, pokojnina pa more znašati največ 33.000 lir na leto. Pravico do delne pokojnine dobe uradniki že po petili letih nepretrgane službe. Uredba določa pokojnino tudi za diplomatske uslužbence svete stolice, ki do zdaj za starost niso bili preskrbljeni. Okrog štiri milijarde lir prihrankov so poslali v dveh letih italijanski delavci iz Aibesinijo domov. Zaloga dinamita je ležala 25 let pod železniškimi pragovi v nekem predoru na Švedskem. Dinamit so pozabili tam, ko so gradili progo. Vlaki so 25 let vozili čez ogromno zalogo razstreliva, ne da bi bilo prišlo do nesreče Dinamita je bilo toliko, da bi uničil ves predor. Pet angleških časnikarjev je prijela romunska policija, ker so baje širili napačne vesti o diktaturi v Romuniji. Odbor za angleško propagando v tujini je pod predsedstvom sira Vansitarda imel včeraj v Londonu sejo in se je razgovarjal o enotni ureditvi vseh vrst propagande. Požar je uničil živežno skladišče za vojsko v Beirutu, Zgorele so vse zaloge pšenice in ovsa za francoske oddelke v Siciji. škode je nad milijon- frankov Mešane študentovske prostovoljne oddelke je začela organizirati na severnem Kitajskem mlada odvetnica gospodična Cunova. Skupno štejejo ti oddelki 2000 študentov in študentk. Skoraj pet milijard jenov, to jc 30 milijard dinarjev dodatnih kreditov, zahteva japonsko vojno ministrstvo zase. Naložiti bodo morale seveda nove davke. Na češka tla se je moralo spustiti nemško vojaško letalo v snežnem viharju, med katerim so zašli in prestopili češko mejo tudi celi oddelki nemške vojske in napadalnih oddelkov, kar vse priča o tem, da so znane »smučarske vaje ob zadnjih dogodkih v Avstriji Nemci raztegnili tudi na češkoslovaško mejo. Ameriški trgovski mornarici grozi nevarnost, če ne bo vlada poravnala nasprotij med lastniki plovnih družb in med mornarji. Novo letalsko zvezo med Addis Abebo in Asmaro so uvedli te dni Italijani. Proga drži čez mesto Desie. Nobene prireditve ne bo smelo biti 20. februarja v Nemčiji, da IkkIo lahko vsi Germani nemoteno poslušali Hitlerjev govor v državnem zboru. Velik uspeli je imela znana zagrebška pevka Zinka Vilfan-Kunčeva, ki je nastopila v neka j operah v newyorški metropolitanski operi, ki jo znana pod imenom »opera za milijarderje«. Japonski admiral Godo, ki potuje po Nemčiji in ima propagandna predavanja, je izročil ministru Goabbelsu dragoceno srebrno škatlo kot dar japonskega naroda. Rektor varšavskega vseučilišča je odstavil profesorja Ci vinskega, ki je priobčil v nekem listu članek, v katerem je napadel pokojnega maršala Pilsudskega. 80.000 francoskih kovinarjev bo začelo stavkati v Franciji, če lastniki tovarn ne sprejmejo zahtev levičarskih strokovnih organizacij. Nov načrt 7.a preosnovo francoskega bojnega letalstva pripravljajo v pariškem letalskem ministrstvu in ga bodo kmalu predložili zbornici v odobritev. Posojilo 200 milijonov levov so najele bolgarske železnice., Z njim nameravajo prenoviti zlasti vozila. Eden največjih francoskih denarnikov, An- drc Le.bond, je umrl včeraj v Parizu. Bil je predsednik upravnega sveta sueške prekopne družbe, predsednik ogromnega bančnega zavoda »C red it Foncier« in predsednik ene največjih francoskih filmskih d rit/ib 3670m visoko se je dvignil z jadraloin Poljak Ofierski in s tem premagal vse dosedanje svetovne rekorde. 20 letnico samostojnosti je včeraj praznovala Litva z velikimi slovesnostmi. Francoske oblasti so prijele več uglednih Arabcev, ki so v Damasku delili letake, ki kličejo Arabce na odpor proti Francozom. Ogromno dediščino so dobili madžarski štirje bratje Gyetvay. Živeli so siromašno v vasi Jerg. Te dni pa so dobili uradno sporočilo, da So jim neki strici, ki so se pred dalj časom izselili v Ameriko, zapustili dolarjev za kakih sedem milijonov pengov, to je skoraj 70 milijonov dinarjev. Metrsko dolžino bodo na novo določili učenjaki, ker se je tako/,vatli mednarodni meter, ki ga hranijo v kleteh mednarodnega urada za mere in teže v Parizu, v dolgih letih najbrž malce spremenil kljub temu, da je ta metrska palica narejena iz platina. Učenjaki pravijo, da bo treba z najmovejsimi sredstvi in po najnovejših načinih ugotoviti, če ta osnovni meter še predstavlja natančno 10milijoninko četrtine zemeljskega poldnevnika. Merili bodo s svetlobnimi pripravami Diktatura v Romuniji na delu: Prepoved političnega udejstvovanja za vse uradništvo in duhovščino Bukarešta, 18. febr. m. Romunski službeni list objavlja spremembo zakona za pobijanje neredov. Spremembe tega zakona so v glavnem naperjene proti Železni gardi. Po novem zakonu je prepovedano vsem državnim in samoupravnim uradnikom članstvo v katerikoli politični stranki ali sodelovanje pri kaki politični struji. Če so. do zdaj bili državni uradniki včlanjeni v kateri teh strank, morajo v 15 dneh izstopiti iz članstva. Po preteku tega roka bodo v nasprotnem primeru brez izjeme odpuščeni iz državne ali samoupravne službe. Omenjeni zakon predvideva tudi zaporno kazen od šest mesecev do enega leta za vse one, ki bi poskušali ustanavljati kakšno skupino, krožek ali kakršnokoli skrivno družbo, ki bi imela za cilj širiti politične ideje. Z isto kaznijo bodo kaznovani tudi oni, ki bodo z živo ali pisano besedo skušali navajati ljudi k ustanavljanju takšnih političnih skupin. Vsi udeleženci, ki bodo sodelovali v takih organizacijah, bodo kaznovani z zaporom od enega do treh mesecev. Zakon določa dalje tudi prepoved vseh sprevodov v vojnih formacijah po ulici ali na drugih javnih mestih. Za vse tiste, ki bodo prekršili te določbe zakona, je določena kazen zapora od enega do šest mesecev. Po gornjem zakonu so prepovedane vse manifestacije v vojaških skupinah, bodisi peš ali pa s prevoznimi sredstvi, posebno pa ob prilikah, ko bi se zdelo, da bi mogle rušiti red in mir. Kazen se bo takoj podvojila, če bi ob javnem korakanju prepevali tudi pesmi. Po zakonu ima notranji minister pooblastilo, da lahko takoj zapre vse hotele, restavracije in klube, ki služijo kot zatočišče ali zbirališče političnih elementov. Po zakonu je prepovedano vsem državnim uradnikom, duhovnikom brez razlike vere, dalje vsem učiteljem in profesorjem, kakor tudi vsem državnim uradnikom, ki prejemajo plačo od države in to od okrožnih oblasti ali občin ali podjetij, ki so v poslovnih stikih z državo, ali če mora njihove proračune odobravati parlament, — da bi se bavili s politiko ali sodelovali v katerikolih političnih manifestacijah. Vsi dosedanji uradniki, ki so člani kake politične stranke, morajo v sedmih dneh stopiti iz članstva v tej stranki pred svojim prvim predstojnikom. Odstopiti morajo pismeno ter posebno poudariti, da so res to storili. V nasprotnem primeru bo vsak državni uradnik odpuščen iz državne službe. Državni uradniki morajo istotako predložiti pismeno izjavo, v kateri morajo navesti, če so bili člani kake politične stranke ali ne. Javni uradniki, duhovščina, učitelji, profesorji in vsi ostali uradniki bodo prav tako odpuščeni iz državne službe, če bi se pregrešili kakorkoli proti zakonu kralja Karla II. Tak odpust iz državne službe je združen tudi z izgubo pravice do pokojnine. Omenjeni zakon je naperjen v glavnem proti Železni gardi, ki je zbirala v glavnem mladino in jo organizirala čisto po vojaško ter je imela za svoje poveljnike bivše četnike. Kako je bežal sovjetski diplomat pred GPU Sv. oče posredufe v španski vojni Tehnična dela v Slovenili pred banskim svetom Ljubljana, 18. februarja. Na včerajSnjem zasedanju banskega sveta je bil na vrsti proračun za tehnični oddelek. Iz obširnega poročila, ki ga je podal načelnik tega oddelka inž. Skaberne, je razviden tudi podroben program, ki ga namerava vesti tehnični oddelek v prihodnjem letu, t. j. v proračunskem 1. 1938/39. Ta program obsega med drugim: Splošni pregled Predloženi predlog banovinskega proračuna za leto 1938/39 — v kolikor se nanaša na delokrog tehničnega oddelka — upošteva na eni strani današnje stanje in današnje potrebe banovinske tehnične uprave, na drugi strani pa se skuša v najskromnejsi meri prilagoditi gospodarskemu razvoju in tehničnim potrebam bližnje bodočnosti. Kraljevska banska uprava je prepričana, da je najhujša gospodarska kriza premagana in da je v glavnem prenehala brezposelnost za dela-voljno prebivalstvo, zato hoče v prihodnji proračunski dobi pričeti z likvidacijo onih gradbenih del, ki nam jih je narekovala gospodarska kriza, ter pripraviti program za večja dela, ki jih nujno zahtevajo življenjske in gospodarske prilike naše banovine. Na tem mestu naj se omenijo preureditev najvažnejših prometnih žil za sodobni motorni promet, gradnja nove cestne zveze s Primorjem in zveze Slovenske krajine z Mariborom, odnosno s središčem banovine, nadalje preskrba Suhe krajine in Bele krajine z zdravo pitno vodo, nadaljevanje že pred vojno pričetih zavarovalnih in regulacijskih del na Savi, Dravi in Muri. Naravno je, da bodo vsa ta dela zahtevala ne samo daljšo gradbeno dobo, marveč tudi večje število pragmatičnega tehničnega osebja in izredne kredite, ki se ne bodo mogli kriti iz rednih banovinskih proračunskih sredstev. Skladno z omenjenim programom namerava kraljevska banska uprava že v prihodnji upravni dobi pričeti z obširnejšo preureditvijo bohinjske cestne proge ter zgraditi most čez Muro v Pe-tanjcih, ki tvori najvažnejši in najdražji gradbeni objekt na progi Maribor—Murska Sobota. V novem proračunskem predlogu je predviden kredit za deset novih uradniških pripravnikov-inženirjev. Ceste in mostovi Banska uprava namerava polagoma razširiti in še bolj izpopolniti zunanjo tehnično službo pri okrajnih cestnih odborih. V vsakem okraju naj bi bil stalno nameščen najmanj en inženir s polno strokovno kvalifikacijo za gradnjo in vzdrževanje cest in cestnih naprav. Tehničnim organom naj bi bili dodeljeni tehniki kot cestni nadzorniki za izvrševanje krajevne cestno-nadzorniške službe. Število stalnih banovinskih cestarjev se mora polagoma zvišati tako, da bo posamezni cestar oskrboval največ 5 km cestne proge. Že v predloženem proračunskem predlogu se je v ta namen predvidelo 650 banovinskih cestarjev mesto 610 cestarjev v pretekli upravni dobi. Trav posebno skrb bo kraljevska banska uprava posvečala slej ko prej pravilni izberi ter pravilni pripravi gradbenega materiala za gradnjo in vzdrževanje banovinskih cest. Za normalizacijo in rekonstrukcijo banovinskih cest in mostov predvideni krediti so namenjeni predvsem za izmenjavo lesenih in provizoričnih cestnih objektov z definitivnimi ter za najnujnejše zavarovalne naprave na banovinskih cestah. V smislu § 29. zakona o nedržavnih cestah mora dati banovina tudi prispevke za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest. Bolj in bolj naraščajoči gospodarski ter čim dalje živahnejši tujski promet na občinskih cestah sili občine, da posvetijo izboljšanju in izpopolnitvi svojega cestnega omrežja čimdalje večjo skrb in pažnjo. Finančna moč in gospodarske prilike večine naših podeželskih občin pa tudi v bodoče ne bodo dovoljevale, da bi mogle občine same, brez tuje pomoči, izvršiti taka dela; zato je predviden tudi v letošnjem proračunskem predlogu skromen znesek, da bo mogla nuditi banovina primerno pomoč vsaj najšibkejšim občinam. Za nadaljevanje že pričetih cestnih zgradb so na razpolago le sredstva iz banovinskega fonda za javna dela, iz Bednostnega sklada Dravske banovine, dotacije iz državnih fondov za javna dela in posojila. Vsi ti dosedaj razpoložljivi viri pa nikakor ne zadostujejo, da bi se mogla že pričeta gradbena dela uspešno nadaljevati ter zaključiti 'v prihodnji upravni dobi. Skupna proračunska vsota vseh teh cestnih del znaša okrog 100,000.000 dinarjev, zaradi česar bodo obremenjevala ta dela banovinske finance še daljšo dobo. V tej zvezi je treba omeniti novo cestno zvezo z morjem, vsem modernim prometnim zahtevam odgovarjajočo cesto iz Slovenske krajino proti središču banovino ter priključitve banovinskih cest na cestno omrežje sosednih držav. Vsa ta dela, ki so od dne do dne najnujneša, bo mogoče pričeti ter polagoma dovršiti le, ako dobi banovina izredna sredstva za tak cestni investicijski program. Hldrotehnlčna dela Predlagani krediti za bidrotehnicna dela imajo namen omogočiti le najnujnejša vzdrževalna dela na že obstoječih hidrotehničnih objektih in zavarovalnih napravah Regulacijske naprave na plovnih in splavnih rekah, ki so bile deloma izvršene že v predvojni dobi, so pričele po vojni zaradi nezadostnih vzdrževalnih kreditov rapidno propadati. Ako hočemo danes samo obnoviti svo-ječasno že izvršene naprave, bi banovina potrebovala deset in desetmilijonske kredite. Sedanja zavarovalna dela ob Savi, Dravi in Muri služijo zgolj za zavarovanje posameznih mostov ter za zavarovanje neposredno ogroženih naselbin, rodovitnih polj in visokovrednih travnikov. Dragocene naprave, ki so bile dograjene pred vojno z velikimi finančnimi žrtvami, so v pretežni večini že tako razpadle, da bi jih bilo treba popolnoma obnoviti. Le malo je verjetno, da bi zmogla pri sedanjih gospodarskih razmerah izvršiti ta dela banovina Važna naloga banovinske hidrotehnične službe je nadalje preskrba vasi z zdravo pitno vodo. V proračunski predlog so vstavljeni le najnujnejši krediti, ki so potrebni, da se omogočijo najpotrebnejša popravila in preureditve že obstoječih vodovodov, ter da se [»omaga posameznim finančno šibkim vasem in naseljem, ki si skušajo z lastnimi močmi in z lastnimi sredstvi preskrbeti zdravo pitno vodo. Gradnje večjih skupinskih vodovodov, ki naj bi preskrbeli cele okoliše s pitno vodo, se bodo morale tudi v bodoče financirati le iz izvenproračunskih sredstev, bodisi s pomočjo posojil ali iz dotacij banovinskega in državnega fonda za javna dela. Zatem je bila debata, v kateri so banski svetniki, zastopniki posameznih okrajev, razložili po- trebe svojih okrajev ter izrazili vljudno prošnjo na banski svet, da se v bodoči proračun vnesejo primerne postavke tudi za nekatera neodložljiva tehnična dela po teh okrajih. Ban je obljubil vso svojo pomoč, kolikor bodo le dopuščala sredstva, ki jih bo mogoče dobiti v ta namen. Zvečer ob 6 je bila razprava o proračunu tehničnega oddelka končana in je prišel na vrsto že tudi proračun socialnega oddelka. Izčrpno poročilo o tem je podal načelnik g. Kosi ter bomo njegove glavne točke objavili jutri. Na vrsti re že proračun za socialni oddelek Danes ob 8.30 se je nadaljevala razprava o proračunu socialnega oddelka. Pred prehodom na dnevni red je ban. svet. dr. Leskovar v imenu banovinskega sveta čestital banu dr. Natlačenu k visokemu odlikovanju, ki ga je dobil od bolgarskega kralja Borisa . Razprava se ob času našega poročanja nadaljuje in bo verjetno končana ze dopoldne. Tsfl %Mt®d(§TOik mizah ter po gostih, dokler ni bil lokal prazen. Razbila sta vse steklenice in kozarce. Tedaj se je pojuvil v gostilni gostilničar Koren, ki je žo spal, pa ga je šla natakarica budit. Čim sta^ razgrajača zagledala gostilničarja, je eden skočil v kuhinjo ter vzel tam dolg kuhinji nož, drugi pa je potegnil samokres ter z njim držal gostilničarja v Šahu. Oni z nožem mu je nastavljal ostrino na prsi, mu z noževo konico delal na koži križ ter kričal, naj se pripravi na smrt. Med tem je držal njegov tovariš od zadaj naperjen samokres na gostilničarja, da je ves bled in otrpel od strahu pričakoval konca. Takrat so začele natakarica in služkinje oba razgrajača prositi, naj gostilničarju prizaneseta. Res eta se unesla ter sta zopet odšla iz lokala. V Jutri premiera najrazkošnejše revijske filmske operete - blesk evropske filmske produkcije V gl. vloai slovita švedska igralka in pevka Žarah Leander Njen partner simpatični Karl Marlall Dejanje se godi za kulisami in na odru enega največjih ameriških revijskih teatrov. KINO UNION mm Skupina najelogantnejših francoskih girlsov, nad 300 dunajskih balerin. Plese naštudiral sloviti plesni mojster iz Holly-wooda Du Pont Režija: Geza Bolvarv Glusba: Schmidt Gentner mm Komaj pa eta_ prišla na ceslo, sta srečala nekega kmeta, ki je šel iz mesta proti domu. Brez vsakega povoda sta navalila nanj. Eden je pograbil nekje palico, drugi pa je navalil kar s pestmi in oba sta siromaka metala po tleh ter ga pretepala in brcala z nogami, dokler ga nista prisilila, da se jima je kleče zahvalil zato, da sta ga pretepla ter je v znak zahvale poljubil palico. Šele nato sta ga izpustila ter sta med kričanjem izginila proti mestu. Orožniki iz Košakov so ugotovili, da sta ta junaštva izvršila tkalec Friderik Reicht in pekovski pomočnik Ignac Draksler, oba iz Maribora. Za svoja dejanja bosta odgovarjala pred sodiščem. ^Inkvizicija" med gozdnimi delavci Nenavaden primer »inkvizicije« med gozdnimi delavci je bil te dni prijavljen mariborskemu državnemu pravdništvu. V gozdovih okrog Ravnega polja na Dravskem polju so bili zaposleni drvarji za lesnega trgovca Muzeka. Podirali so smreke in borovce. Dne 20. januarja je Šel namesto delavca Sagadina v gozd na delo Franc Kacijan iz Braunšvajga. Sagadin je posodil Kacijanu svojo sekiro. Nagajivi tovariši pa so Kacijanu skrili sekiro jkkI kup vejevja, da je ni več našel. Vrnil se je domov brez sekire ter je jrovedal Sagadinu, da mu jo je nekdo ukradel. Sagadin pa tega ni verjel. Naslednjega rine sta se znašla Sagadin in Kacijan zopet v gozdu pri delu. Sagadin je prišel v družbi delavca Dominca, Sagadin je terjal od Kacijann sekiro ter mu je očital, da jo je on ukradel. Ker je Kacijan to zanikal, sta ga Sagadin in Domine prijela ter ga privezala z jermenom k borovcu. Tako privezanega sta začela s pestmi pretepati ter sta ga tako nnbtinkala, da je imel vbo glavo zatečeno. S pretepanjem sta izsilila Od njega priznanje, da jo sekiro res ukradel. Sagadin mu je potem vzel 300 din vreden suknjič, da se oškoduje na ta način za sekiro. Pustila sta potem Kocijana celo uro privezanega k drevesu ter sta ga šele potem odvezala in izpustila. Orožniki, katerim je Kacijan svoj doživljaj prijavil, so Sagadinu zojiet vzeli površnik ter ga vrnili lastniku, oba »inkvizitorja« pa so prijavili državnemu pravdništvu. Celjske novice Gostovanje ljubljanske drame v mestnem gledališču. V torek 22. t. ni. bo uprizorila ljubljanska drama Čapkovo »Belo bolezen«. Predstava je za abonma. Pričetek zaradi obširnega dela ob pol 8 zvečer. Vstopnice za neabonente se dobe \» predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Vabljeni! Na prosvetnem večeru Katoliškega prosvetnega društva, ki bo v ponedeljek 21. t. m. točno ob 8 bo igrala godba poštnih nameščencev v Celju pod vodstvom g. Cepuša. Preskrbite si že sedaj vstopnice v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi! Celjski šahovski klub ima danes ob 8 zvečer v hotelu Evropa nadaljevanje občnega zbora. Ker je na dnevnem redu sprememba pravil in poslovnika, naj se vsi člani udeleže občnega zbora! — Opozarjamo na razglas mestne občine, ki razpisuje za potrebe gospodarstva Mestnega zavetišča v Medlogu dobavo 100 kosov prvovrstnih sadnih dreves. Drevesa morajo biti iz oblastveno odobrenih drevesnic. Ponudbe je vložiti do 26. t. m. na mestnem poglavarstvu. Kamnik Meščanom in okoličanom za predpust — priredi dramatski odsek društva Kamnik velezabavno Maks Realovo in Maks Fernerjevo tridejansko burko »Tisočak v^ telovniku«, in sicer v soboto 19. t. m. ob 8 zvečer in nedeljo 20. t. m. ob 4 popoldne v društveni dvorani. — Prijatelji smeha in zabave bodo prav gotovo prišli na svoj račun, zato Se upravičeno pričakuje obilne udeležbe, ker ljudje že sedaj pridno posegajo po vstopnicah, da se pravočasno preskrbe prostore. Polaganje računov Meščanske korporacije v Kamniku bo v nedeljo 20. t. m. ob 2 popoldne na občnem zboru v »Narodni čitalnici« v Kamniku. Dnevni red obsega: Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo načelnika, poročilo o računskem zaključku za leto 1937, poročilo nadzornega odbora, odobritev računskega zaključka za leto 1937 in podelitev razrešnice, določitev nagrad in odškodnine načelniku ter članom gospodarskega in nadzornega odbora, odobritev gospodarskega in finančnega načrta za leto 1937, razpis volitev gospodarskega in nadzornega odbora, slučajnosti. Med upravičenci »Meščanske korporacije« vlada za ta občni zbor veliko zanimanje. Današnji prosvetni večer, ki bo ob 8 v beli dvorani hotela Union nas bo seznanil z zanimivo pokrajino severozapadne Francije z Bretonsko. Prijatelji folklore bodo golovo zadovoljni odšli s predavanja, ki ga bo imela ga. Kristina Hafnerjeva s številnimi in lepimi skioptičnimi slikami. KINO KODELIEVO Telefon 41-64 Jutri ob 17. uri prva predstava Kirthfeltiski župnih Mozirje Mozirje, 16. februarja. Zadnjo nedeljo smo imeli mozirski farani sestanek za postavitev spomenika padlim vojakom naše fare. Sestanek je sklical in vodil naš župan g. Josip Jošt. Moški pevski zbor je zapel dve primerni žalostinki padlim v spomin. Gospod župan je pa v ganljivem govoru opisal trpljenje rajnih boriteljev naše domovine. Sprožila ee je srečna misel, da se nanovo pozida kapelica Matere božje, v njene 6tene pa se vzida spominska plošča. Tako bi obenem postavili dva spomenika, ki nam bi vrnila čast. Naši padli vojaki tudi zaslužijo vsaj skromen spomenik, za katerega so žalibog dozdaj nismo pobrigali, čas je tudi, da se nanovo sezida na častnem mestu kapelica, katero so pred leti podrli, ko smo gradili cesto, a je kljub obljubam do danes niso postavili. Da se cimprej izpolni ta naša želja, smo izvolili odbor, ki bo skrbel, da se če to leto pozida kapelica, ter vzida vanjo spominska plošča našim padlim vojakom. Popravek Advokat dr. Ivo Potokar, Kamnik, nam je poslal naslednji popravek: Po čl. 26 in sl. zakona o tisku izvolile popraviti članek »Resničen ali izmišljen vlom v Kamniku« objavljon v Slovenskem domu, dne 8. t. m. na strani tretji, 3 stolpec spodaj, sledeče: »Površna in nepravilna ter neresnična je trditev, da so orožniki v Kamniku pri pregledu trgovskega lokala Dolinška Karla, krojaškega mojstra in trgovca s konfekcijo v Kamniku, našli okrog 60 m raznih štofov, za katere je Dolinšek trdil, da so mu bili ukradeni, kajti v tem smislu je^ izjavil orožnikom le v prvem razburjenju in netočni ugotovitvi, nakar je Dolinšek svojo trditev glede teh 60 ni blaga popravil, ker je blago našel. Tudi ni res, da bi bilo iz okolnosti, kakor so jih našli orožniki, le malo verjetno, da bi šlo za resničen vlom, marveč kažejo nasprotno vse okolnosli, da gre za resničen in nefingiran vlom, v katerega lastnik zgoraj navedeno konfekcije nikakor ni in ne moro bili zapleten.«: Pozor! Roman Pozor! Poročnik indijske brigade izide prve dni marca v knjigi. Krasna knjiga bo obsegala okrog 300 strani velike oblike s slikami Cena: Za naše naročnike 14 dinarjev za nenaročnike 24 dinarjev Vsak nov naročnik, ki se priglasi od dane* dalje direktno, ne po kom drugem, in p 1 a S h naročnino za tri mesece naprej« dobi to lepo knjigo zastonj! Naročila sprejema: Uredništvo »Slov. doma«* Od tu in tam Razvaline zgodovinskega srbskega samostana Ivanjka pri Šabeu so zdaj začeli odkopavati z namenom, da na tem kraju, ki je bilo žarišče srbskega duhovnega življenja in prosvete v dobi, ko so gospodovali na Balkanu Turki, zgrade novo cerkev. Dozdaj še niso dognali, kdaj je bil prav za prav ta samostan sezidan in tudi ne, kdo ga je dal zgraditi. Sodeč po gradivu mislijo, da je moral biti ta samostan zgrajen v 15. stoletju. Tudi ustno izročilo ne ve ničesar povedati o tem, kdaj je bil samostan zgrajen. Monopolska uprava je razpisala natečaj za ravnatelja državne znamkarne. Za to mesto tekmujejo lahko samo moški, in sicer morajo izpolniti pogoje, ki jih določa uradniški zakon za imenovanje uradnikov od 4. skupine 2. stopnje do 3. skupine 2. stopnje. Kandidat mora imeti absolvirano fakulteto ali visoko šolo ali grafično šolo ter več let prakse v grafičnih podjetjih, podobnih znamkami. V prošnji morajo kandidati navesti točen popis svojega življenja in delovanja na tem področju in predložiti o tern pismene dokaze. Kandidati, ki so v državni službi, morajo prošnji priložiti dovoljenje za prehod v službo uprave državnega monopola in overovljen prepis diplome. Prošnje z vsemi potrebnimi listinami in prilogami je treba poslati upravi državnih monopolov, splošni oddelek, priporočeno po pošti v roku 20 dni od dneva prve objave tega natečaja v Službenih novinah, ali pa osebno. Prva objava za ta natečaj je izšla v Službenih novinah 17. t. m., zato je skrajni r«k za predložitev ponudb upravi državnega ®onopola dO 9. marca t. 1. Spet novi parnik »Dubrovnik« izdelujejo za Jugoslavijo v angleški ladjedelnici. Parnik bo Prav v kratkem dograjen. Član »Dubrovniške plovbe, kapitan Čižak, je že odpotoval na Angleško, da bo navzoč pri poskusni vožnji našega novega parnika in ga bo nato prevzel ter poslal v Dubrovnik, kjer bo zatem blagoslovitev. Novi Parnik »Dubrovnik« bo eden najmodernejših. Izključen je bil iz članstva Združene opozicije župan iz Kadina pri Banjaluki. To se je zgodilo zaradi tega, ker je ta župan kljub temu, da je bil pristaš opozicije, pri zadnjih senatskih volitvah glasoval za kandidata JRZ. Kakor hitro so za ta sklep zvedeli tudi ostali občinski svetovalci, jih je 21 odstopilo. Primeri vnetja možganske mrene so se pojavili pred nekaj časa v okolici Podgorice in še Po nekaterih drugih krajih. Z ozirom na to so se razširile vznemirljive vesti, da se je epidemija te bolezni razpasla sploh povsod po naši državj. Vsi glasovi o epidemiji možganskega ynetja so pretirani in neutemeljeni. Vnetje možganske mrene nastopa pri ims prav tako kakor na vsem svetu vsako leto v posameznih primerih in tako so se tudi letos pojavili takšni primeri kakor druga leta. Iz poročila o gibanju nalezljivih bolezni se vidi, da ni prejšnji in tekoči mesec pri tej bolezni nastopila nobena sprememba. Po najnovejših poročilih osrednjega higienskega zavoda je bilo v vsej državi do dne 15. februarja t. 1. v letošnjem letu samo 50 primerov te bolezni, lani pa 49. Zato se občinstvu ni treba razburjati zaradi teh obolenj, ker ni epidemije nalezljivega vnetja možganske mrene v naši državi. Predvčerajšnjim je bil Split v trenutku brez Zadnje dni je v Dalmaciji padlo ogromno oezja. Tako se je tudi v zbiralniku mestnega Vodovoda nateklo toliko vode, da so počile stare dovodne cevi_mestnega vodovoda, ki je bil zgrajen leta 1885. Voda je preplavila vso okolico, mesto Split pa je ostalo brez nje. Dovodne cevi so popokale v dolžini 25 metrov. Delavci so delali vso noč ter z največjim trudom položili oWwCjVIk' da je zdaJ sPet lahko brez skrbi, da bi mu zmanjkalo vode. Zaradi solnega dežja, ki je v Dalmaciji padal zadnje dni, je prišlo na več krajih do suhih plazov in usadov. Precej močan plaz je zgrmel tudi na sirijsko progo tik pred nekim prekopom. Delavci so sicer progo kmalu očistili, železniški promet pa precej trpi, ker imajo vlaki na vseh Progah veliko zamudo. Že tri dni pada sneg v Črni gori, hercegovskih gribih in po Bosni. Takšne zime v Črni gori fce davno ne pomnnijo. Ker se je tudi letos niso nadejali, se tudi niso pravočasno dovolj preskrbeli z živinsko krmo ler so zaradi tega v velikih skrbeh. Promet je po večini na vseh progah prekinjen. V Bosni je sneg sicer prenehal padati, Vendar so še zdaj zanietene številne ceste, ki eo za redni promet še nesposobne. Na Ivan-planini je cesta, ki pelje iz Sarajeva v Mostar, s snegom popolnoma zatrpana. K sreči ee je vreme v zadnjem času ojužilo in je začel sneg hitro vpadati. Nad izredno velikim številom podgan se zadnje čase pritožujejo kmetje iz okolice Varaždina. Podgane so naredile po shrambah ogromno škodo. Začeli so jih na vse mogoče načine preganjati, pa dozdaj še niso imeli mnogo uspeha, ker jih je le preveč. Ponekod so jim začeli nastavljati zastrupljeno meso, ki so se ga pa mesto podgan pola-koinnile tudi — mačke, tako da jih je prav mnogo )>oginilo. Nek kmet je izumil posebno praktično podganjo past, na katero se vjame eno noč do deset podgan. Pravi jo, da namerava ta svoj »izum« patentirati. Pet let je po nedolžnem presedel v robiji Vojislav Pavlovič iz Brzana. Leta 1925 je bil obsojen na to kažem, češ da je nekega tamkajšnjega kmeta težko poškodoval t<;r mu pri tem nkradel iz žepa 2800 din. Preiskava je tekla celi dve leti, nazadnje pa je sodišče le obsodilo Vojislava Pavloviča na pet let robi je, čeprav ta krivde ni priznal. Njegov tožitelj je namreč prisegel, da ga je napadel omenjeni Pavlovič. Obtožencu ni torej preostalo drugega, kakor da ,fe odsedel svojo kazen petih let. Ko pa se je vrnil iz zapora, je zahteval obnovo sodne razprave, pri kateri se je Pavloviču le posrečilo na podlagi številnih prič dokazati, da je ne* dolžen. Z velikim zadoščenjem je sprejel oprostilno razsodbo. Vsaj to zadoščenje, čeprav trinajst let prepozno! Volkovi so raztrgali sedemletnega dečka Pred očmi njegovega očeta v vasi Melaja pri Novem Pazarju. S sinom se. je malo prej mudil nesrečni oče na obisku pri svojih prijateljih v sosednji vasi. Ko sta se vračala domov, ju je napadlo krdelo volkov. Začel se je boj na življenje 'n smrt. Oče, ki je mahal po volkovih z motiko, 11mogel preprečiti, da ne bi volkovi raztrgali Rogovega sinka, še sam se je komaj rešil pred "bstradanimi zverinami. Ko ?o volkovi zopet V 8®*^} ie nesrečni oče pobral kose Vse do«i‘iVl*onc s.’novc °bleke ter ves obupan hitel mov, kjer je od silne notrfosli komaj mogel Povedati, kaj se jc zgodilo. Življenje, zdravje in umiranje v Veliki Ljubljani Kakor ga prikazuje izčrpno poročno Mestnega fiziliata Splošno zdravstveno siante Po zadnjem uradnem ljudskem štetju leta 1931 je imelo mesto 59.678 prebivalcev. Po inkorporaciji se je povečalo število prebivalcev tako, da jih je bilo koncem preteklega leta 86.000. V letu 1937. je bilo rojenih v mestu 2.134 otrok, če vštejemo 92 mrtvorojenih. Matere domačinke v mestu so rodile 1.069 otrok. Nezakonskih rojstev je bilo 205, matere domačinke same so rodile 100 nezakonskih otrok. Upoštevajoč le otroke domačinov, odpade na tisoč prebivalcev 12.54 rojstev, torej enako kakor v letu 1936, pa (tokaj več kaor 10.9 v letu 1935 in 10.18 v letu 1984. Od 1.069 rojstev mater domačink ie bilo 550 dečkov in 519 deklic; 17-krat so se rodili dvojčki. —9£ !1»ojhis a gjfutjetuop 0[tq os sujtAopoj ffocifBN 30 let, ki so rodile 381 otrok, domačinke v starosti 21—25 let so rodile 242 otrok, one v starosti 31—85 let pa 240 otrok. Največ otrok so rodile žene iz obrtniškega stanu In iz vrst obrtniških uslužbencev, namreč 323 otrok, 169 otrok eo rodile žene delavcev, 139 otrok javnih uradnikov in 122 otrok žene nižjih javnih uslužbencev. Prvih porodov je bilo 454, drugih 279. tretjih 138, četrtih 66, nato pa številke izdatno padajo. Umrllivost v UubPani Izmed stalno v Ljubljani bivajočih je v letu 1937 umrlo 93-1 oseb (4-12 moških in 492 žensk). Umrljivost Ljubljančanov je bile torej 10.86 na tisoč prebivalcev, kar Enači majhen porast proti 9.94 v letu 1936. Ako pomislimo, da je v letu 1934 število smrti ie presegalo število rojstev, so dane številke vendar še ugodne. Razen 934 domačinov je umrlo v preteklem letu še 511 nedomačinov, (305 moških in 206 žensk). Skupno je torej umrlo v Ljubljani 1.445 oseb. Veliko število smrti nedomačinov ima vzrok v umiranju v velikih zdravstvenih zavodih v Ljubljani (bolnišnice in hiralnice), v katerih se zdravijo bolniki z velikega dela dravske banovine. Značilno za Ljubljano je, da je umrljivost na ostarelosti že dolgo vreto let skoraj stalno na prvem mestu. Tuberkuloza se stalno drži na petem ali šestem mestu. Umrljivost za rakom in drugim zlem novotvorbam v lestvici smrtnih vzrokov narašča, enako število samomorov, ki je znašalo v letu 1935 še 15, v letu 1936 31, lani pa že 39. Rešilna postara je izvršila v prošlem letu 3.889 prevozov ter prepeljala skupno 3.914 bolnikov oz. ponesrečencev. Reševalna postaja je poslovala točno, uslužbenci so bil zelo požrtvovalni. Zaradi nemožnosti takojšnje prepeljave z rešilnim vozom na konjsko vprego, so morali biti tudi nalezljivo bolni ponovno prepeljani z rešilnim avtomobilom. Zaradi razkuževanja takega avtomobila je pogosto nastopila zadrega, posebno če je bil kak ‘drug rešilni avtomobil v^popravilu. Event. neprillkam se bo v bodoče možno izogniti samo z nabavo novega reševalnega avtomobila za prevoz nalezljivo bolnih. Nalezljive bolezni Velik porast škrlatinke in davice si moremo spričo 6trogih varnostnih ukrepov razlagati z znižano odpornostjo zaradi poslabšanja socialnih prilik v širokih krogih prebivalstva, še zmerom s slabimi stanovanjskimi prilikami, prenatrpanostjo šol, v veliki meri pa je kriva prenapolnjenost infekcijskega oddelka bolnišnice. Ker 6e vozi dnevno v ljubljanske meščanske in srednje šole zelo veliko število otrok staršev iz okolice mesta, je verjetno, da prav ti zanašajo obe bolezni v večji men v mesto. To se opaža leto za letom po došlih prijavah in dejstvu, da ee število nalezljivih bolezni prekomerno poveča z vsakokratnim pričetkom šolskega pouka. Socialne bolezni Tuberkuloza. V proštom letu je padlo kot žrtev tuberkulozo 76 stalno v Ljubljani bivajočih. Od lega je bilo 42 oseb moškega spola in 34 oseb ženskega spola. Od vseh smrtnih primerov je med Ljubljančani bilo zaradi tuberkuloze 8.2%. Tujcev iz drugih občin je umrlo v raznih ljubljanskih zdravstvenih zavodih, kamor so se prišli zdravit 47, in sicer 30 moškega in 17 ženskega spola. Največ je umrlo domačinov, ki so bili zaposleni v raznih obrtih in industrijah, dalje domači- nov iz uradniškega stanu, v tretji vrsti iz stanu ne-kvalifciranih delavcev. Pogosto so umirale redovnice in duševno bolni hiralci. Umrljivost za tuberkulozo je v Ljubljani od svetovne vojne dalje stalno padala, od leta 1931. do leta 1984. je morda v zvezi s poslabšanjem splošnih gospodarskih prilik olistala na približno enaki višini, v letu 1935, je padla na zelo nizko stopnjo, na kateri je bila tudi v prošlem letu. Ce vzamemo umrljivost za tuberkulozo kot merilo za presojo eocialno-zdravstvenega stanja prebivalstva, vidimo izredno izboljšanje v primeri s stanjem v letih neposredno po svetovni vojni. Umrljivost se kljub mnogim socialnim neprilikam, zlasti stanovanjskega izvora v zadnjih letih ni povečala, nasprotno kaže celo majhno težnjo k znižanju na stopnjo, ki je običajna ie v najbolj zdravih mestih. Vesti o nezdravem podnebju Ljubljane, o slabih higienskih prilikah ter o veliki razširjenosti tuberkuloze zlasti med šoleko deco po statistično dokazanih dejstvih niso po vse inkritične in objektivne. Ko bo zgrajena posebna bolnica za zdravljenje tuberkuloze g izolirnico za odprte primere, ki so svoji okolici nevarni, ko bo ustanovljeno vsaj primitivno in začasno zatočišče ali azil za brezposelne z odprto pljučno tuberkulozo, ki nimajo nobenega stalnega bivališča, in ko bo ustanovljena gozdna šola za slabotno in ugroženo deco, v kateri bodo dobivali otroci poleg Šolskega pouka tudi dovolj prilike za celodnevne solnčne in zračne kopeli in tečna prehrano, se bodo razmere brez dvoma izboljšale. Ostale bolezni „ Malarija. Zaradi klimatičnih prilik mesta in bližnje okolice malarije v Ljubljani nimamo. V kolikor se poedini primeri pojavijo, je bilo mogoče vsakokrat ugotoviti okužbo v južnih krajih naše države. Rak in druge zle novotvorbe. Samo na raku raznih organov je umrlo v proštom letu 97 stalno v_ Ljubljani prebivajočih, od tega 42 moškega in 55 ženskega spola. Nedomačinov, ki so prišli v Ljubljano iskat zdravja v razne zdravstvene ustanove je umrlo na raku 29 (15 moškega in 14 ženskega spola). Skupno je umrlo torej v proštom letu na raku 126 oseb. Mestna občina ljubljanska je v proštom letu odstopila kralj, banski upravi 9 primernih prostorov v bivši Šempeterski vojašnici za ustanovitev instituta za raziskovanje in zatiranje raka. Prostori so v glavnem že adaptirani in opremljeni in pričakovati je v najkrajšem času pričetka poslovanja ie prepotrebne ustanove. Duševne bolezni se javljajo v posameznih primerih in se povečini oddajajo v bolnišnico za duševne bolezni. Pitna voda v L’ub'iani Količina uporabljene pitne vode se more v veliki meri uporabljati za presojo higienskih prilik in zdravstvene kulture prebivalstva. V lanskem letu je bito uporabljene v Ljubljani 5,382.302 m3 vodovodne vode, kar znači 4.87% zvišanje proti 5,145.525 m« v letu 1936 uporabljene pitne vode. Maksimum konsuma vodovodne vodo je bil dosežen 18. maja, ko je znašal 19.428 m* ali 2061 na osebo, minimum pa 11. iuliia z 8.461 m3 ali 201 na osebo. Iz zdravstvenih razlogov je potrebno, da se vpelje mestni vodovod v vsako hišo in da se vodovodno omrežje v večji meri razširi v novo in-korporirane občine. Mestni fizikat ponavlja zdravstveno potrebo da se obstoječi neprimerni vodnjaki ukinejo vo-’ dovodno omrežje pa razširi povsod, kjer so človeška prebivališča, tudi hiše in naselja onih, ki niso vetanju, da bi mogli stroške za priključek plačati Okrog 5 milijonov litrov alkoholnih pijač je slo lani po grlu r Ljubljani. Po podatkih trošarinskega urada je bito v prošlem letu konsumiranih 3,916.082 1 vina v sodih, 12.278 1 vina v buteljkah, 12.008 1 vermuta prošeka in maraskina, 701.776 1 piva, 2707 steklenic Šampanjca, 7,680.734 hi % likerja in 45,508.750 hektolitrov^ % žganja in špirita. Neupoštevajoč likerje, šampanjec, žganje in špirit se je popilo torej 4,642.084 1 alkoholnih pijač. Značilno je, da se je v istem času porabilo v Ljubljani vodovodne vode v vse svrho 5,332.302 m3. V Lahtiju bodo govorili o Planici V Lahtiju 6e je te dni zbrala vsa smučarska elita, ne samo ona, ki bo kazala svoje sposobnosti na smučih, ampak tudi ona, ki bo za zeleno mizo reševala nove smučarske probleme in vprašanja, med njimi tudi predlog Jugoslovan, zimskošportne zveze o uvedbi nove športne panoge tako imenovanih »smuških poletov«. Tezo JZšZ bo zagovarjal delegat g. Joso Goreč. V zvezi s tem prinašamo članek svetovno-znanega strokovnjaka za skakalnice Švicarja inž. Straunianna, ki smatra ta novi predlog JZŠZ za neresničen in za neiskren. Olanek Ing. Straumann jc izžel v 'Šport«, Ziirich, dne 11. februarja, na skoraj treh straneh in ga prinašamo v izvlečku kolikor zadeva nas in JZŠZ. Uvodoma moram pripomniti, piše Straumann, da sem to, kar imenuje danes JZŠZ smuški polet, Že 1. 1926 imenoval aerodinamični skok, ki obstoji v odskoku, v močnem nagibu in v aeroutnamičnein poletu. 0 vseh teh stvareh sem pisal že 1. 1926 hi se mi zdi zato neresnično in neiskreno, Če zatrjuje JZŠZ, da je bil smučki polet odkrit v Planici. — JZŠZ je tej 12 tot znani stvari dala samo novo ime in ja Obžalovanja vredno, da se uvajajo take metode. Norvežana Thams In Bonna sta bila prva, tel sta že na prvih olimpijskih Igrah v Chamonixu pokazala, kaj je smuški polet. Thams je si jajno odskočil v višino in zaplaval z nagnjenim telesom v mogočnem nagibu kot ptič v globino. Bonna je napravi) islo. Za tem so sledili dolgi skoki na tako imenovani Bernina skakalnici pri Pontresinl. Tedaj setn postal pozoren in sem sistematično preštudiral aerodinamičen skok. Tudi skakalnica v Planici je napravljena, kakor povzemam iz pisem, ki sein jih dobil In po poročilu Sigmunda Runda o prvih planiških skakalnih tekmah, po mojih di- 1 rektivah, ki so bito objavljene 1. 1927. Na zasedanju Mednarodne smučarske zveze je bila 1. 1931 na predlog Švice izbrana posebna komisija z nalogo, da FISo obvešča o potrebnih iz-premembah pri profilu skakalnic. Leto dni kasneje pa sta Helset in Straumann na podlagi temeljitega študija FIS1 predložila svoje poročilo in opozorila na nove skoke (polete). Danes pa hoče JZšZ napraviti iz tega smuškega poleta nekaj čisto novega Smuški ekok je vedno dinamičen, pri mali hitrosti balističen, pri veliki pa aerodinamičen. Cim večja je hitrost, tem večji mora biti nagib in tem bolj sliči vožnja v zraku jadralnemu poletu. Gospodje pri JZŠZ to samo potrjujejo, ne pa dokazujejo. S planiško skakalnico so samo potrdili to kar vemo že deset let o drugih velikih skakalnicah. Padcev in nesreč je malo pri vseh pravilno zgrajenih skakalnicah, in po načrtu planiške skakalnice, predloženemu FISi, vidim, da je planiSka skakalniza zgrajena po vseh normah, ki jih predpisuje FIS. Zato je napačno, da se planiško skakalnico navaja kot dokaz za smotrenost in nevarnost smuškega poleta in da so zato potrebne skakalnice z drugačnimi profili in normami, kot ji že Ima FISa Norme in profili skakalnic, ki danes veljajo so ee žo izkazali v Ga-Pa na olimpijskih igrah’ kjer so bili skoki skoraj ravno tako dolgi kot v Planici in zato odklanjam vsako ločitev skoka in poleta. Drža telesa med vožnjo v zraku je popolnoma odvisna od hitrosti, in zato se ne sme svojevoljno ločiti skoka in poleta. Dolg smučarski skok je, kot nam je pokazal raztezovaled (Zeitlupe) pri najboljših svetovnih smučarskih skakačih, posledica odskoka in vožnje skozi znak,^ kot sem to že 1. 1926 definiral. Dober skok združuje oboje. Čim manjša je hitrost, tem bolj pride do veljave 6kok, čim večja je pa hirost, tem bolj postaja skok polet. Toda ločiti skok in polet v dve samostojni disciplini, rti mogoče. Predlog JZSZ torej ne prinaša nič novega niti ^lede profila skakalnic niti glede skakalne tehnike in zalo gn je treba odkloniti. Vse to, kar predlaga JZŠZ kot nekaj novega, je staro že deset let. Obširen Članek inž. Straumanna prinašamo le v kratkem izvlečku z namenom, da opozorimo naše čitatelje, kako gleda širni svet na naš predlo«- in kako mislijo o tem predlogu strokovnjaki. Po vsem tem tudi lahko sodimo, kaj nam bo prinesel Lahti novega glede naše Plauice. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer sko stanje i’empe- riituri' v P' C c > u c Veter ^ada vine §1 C S} •** ti * * •t. imei, 1 S S vrsta Ljubljana -69: t'2 3 2 rogi. |i 0 0-6 sneg Mariboi 771-5 10 5 5 — 10 NW, _ _ Zagreb Belgrad ?67 9 ■ 681 1-0 2-‘‘ 4'0 110 95 ,i5 10 4 SEs ESE, 7-0 dož in sneg Sarajevo 770'" 4-0 100 ,i0 10 0 — — Sušak 704‘7 3*0 10-11 til) 10 N Es — Split 764-2 6- i 18' 90 10 S\V, 14-0 dež Kurabor 764-t 8-0 17-0 8. 7 N, — Rab 764 tl 3-0 11-0 60 10 NE, 1-0 dež * iiiiitiihka ii(i|)ut Pii, zmanjšanje oDlačnostij stanovitno zmerno hladno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je iz noči do 9.50 rahlo snežilo, ostali čas je bilo oblačno, to tu in tam je padlo še nekaj snežink. Ob 14 se je za kratek Čas pokazalo sonce, nakar se je zopet pooblačilo. Proti jutru je nastopila megla. Snežna plast je 14 cm visoka. Ljubljana danes KoMar Danes, 18. februarja: Simeon. ' Sobota, 19 februarja: Julijan. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Reslieva cesta I; mr. Bahovec, kongresni trg 12; mr. Komotar, ViČ-Tržalka cesta. Danes ob 16. url 1’raviiica za pravljico v reviji risanih filmov Slavni mornar Popaj in drugi 21-24 Kino Matica 21.24 Predstavi oh Ifl.jftln 21.15 radi koncerta odpadeta Kdor se zanima za klavirsko glasbeno literaturo In klavirske koncerte, ta naj ne zamudi nocojšnjega koncerta v veliki Filharmonični dvorani. Nastopil bo slavni pianist Aleksander Bo-rovskl ter izvajal Bachove, Beethovnove, Medtner-j'eve, Lisztove, Prokofjeve in Stravinskega skladbe. 1 rvovrstni umetnik z bogatim sporedom! Koncert je ob 20 v veliki Filharmonični dvorani, sedeži se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Lastniki konj in voz, ki prebivajo v območju ljubljanske občine, se pozivajo, da najkasneje do četrtka 24 t. m. prijavijo svoje konje in vo-zove. ee teh še nimajo prijavljenih, mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št 7, soba 3. Prijaviti je treba tudi vsako spremembo, kakor: nakup, prodajo, pogin itd. Strokovno predavanje in demonstracije v keramiki priredi švicarska tovarna zob Rane© A. G. Schaan v ponedeljek 21. t. m. ob 19 v mali filharmonični dvorani v Ljubljani. Predavanje je obvezno za vse nesamostojne zobne tehnike! Društvo zobotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani. Rokodelski oder v Ljubljani ponovi v nedeljo 20. februarja ob 3 popoldne mladinsko igro »Pepelka« (Desetnik in sirotica). Vstopnina znižana. Zaradi velikega zanimanja za igro si preskrbite vstopuice v predprodaji na dan predstave v društveni pismi, Komenskega uuiea 12-1 Diplomirani so bili na filozofski fukultcti ljubljanske univerze v februarskem terminu 1938 ti-le kandidatje in kandidatinje: Bartol Zlata (pedagoška skupina), Bernik Bogomila (matematična skupina), Fatur Bogomil (skupina za nar. jezik in književnost), Gosak Cirila (ger-mansku skupina), Levstik Vida (pedagoška skupina), Novak Anton (pedagoška skupina), Perz Josip (germanska skupina), Pristovšek Marija (romanska skupina), Hančigaj Danica (romanska skupina), Sluga Jožef (biološka skupina), Spnrhakf Štefanija (germanska skupina), šent-jurc Jožefa (pedagoška skupina), Tominec Franjo (skupina za nar. književnost), Velušček Ciril (skupina za nar. jezik in književnost), Voglar Bogomil (germanska skupina), Žitko Ivana (skupina za nar. jezik in književnost). Starši. Za posredovanje instrukcij posluje na univerzi v Ljubljani Akademski urad dela. Starši se z zaupanjem obračajo na to pisarno, saj se za mal denar rešijo skrbi za svoje otroke. Vendar pa Akademski urad dela ne posreduje samo instrukcij, temveč tudi vsakovrstne službe. Kdor torej potrebuje v svoji poslovalnici ali obratu kakšno pomožno pomoč, naj se pismeno ali oseb-no glasi pri Akademskem uradu dela na univerzi, dvorišče desno. Uradne -ure vsak dan od 11—12. Samaritane i» samaritanke Rdelega kriiu vabi ",a ,„ IT0 na ki ho v potok, dne IS. februarja oo I9.o0 v samaritanski *obi nn Staram trsni !M. /At rti že n je rezervnih, Častnikov. SredlSftna uprava v Bourratlu ratptonje mitfradni natečaj 2000 din prva, ltHNl din druga in 30fl din tretja nagrada za diplomo: ustanoviteljev Častnih in podpornih Slanov. Potrob-nejSa poiaanila »e dobo pri Pododboru Združenj n rezervnih častnikov v Ljubljani, Kongresni trg 1-11, v [»otok ali torek od pol lil do pol SO. Rezervni lastniki se opozarjajo, da so bodo v bodoče izdajale nove SelezuiSko legitimacijo, kakor tudi stare podaljševale pri ljubljanskem vojnem okrožju le onim rezervnim Sa*trnkom, ki so pri tej komandi vodi,)0 v evidenci. \»i ostali morrni častniki tini tozadevne prošnje vlagajo pri pristojnih vojnih okrožjih. Pododbor UROIR v Ljubljani sprejema ob uradnih urah stare železniške legitimacije ter preskrbi vsem rezervnim častnikomi podaljšanje istih vsak potek v tednu. Ivove železniške legitimacije p*» dobe rezervni častniki vsak prvi petek v mesecu. Uprava pododbora. Ljubljansko gledališče Drama - Zaietek ob 20 uri Petek, 18. februarja: žaprto Sobota, 19. februarja! ob 15 »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižafte cene od 14 do 2 dinarja. Nedelja, 20. februarja: ob 15 »Šimkovi«. Izven. Znižan« cene od 20 din navzdol; ob 20 »Velika puntanja«. Knstiia predstava. Premierski aboflma. Ponedeljek, 21. februarja: Zakprfo. Opera. - Začetek ob 20 uri. Petek. 18. februarja: zaprto Sobota, 19 februarja: »Traviata«. Izven. Gostuje ga. Zlata Giungienae. Znižan« cene od 30 don navzdol, IMedelja 20. februarja: ob 15 .^Navihanka«. Izven. 2°™ Jn.Izfne cene ^ 24 d'n navzdol, i Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 21. februarja: zaprto. V sedmih urah iz Pariza v Newyork Letalo, ki bo doseglo hitrost 1000 km na uro Med francoskimi letalci uživa velik sloves in neomajno zaupanje letalec in letalski konstruktor Feron Toutain. Zanimiva je njegova izjava, ki jo je dal pred nekaj dnevi nekaterim domačim in tujim časnikarjem. Povedal je med drugim tudi tole: »Stremljenje v letalstvu gre za tem, da letala postanejo čim hitrejša. Cilj modernega letalstva je, da dosežemo večjo hitrost, ki bo nudila še zadostno varnost. Preko te meje ne moremo. Če ne bi imeli namena letala izpopolniti tako, da dosežejo čim večjo hitrost, potem bi letala sploh ne bila potrebna in bi se lahko zadovoljili kar z železnico ali s parniki, kakršne smo imeli že davmo.« Nato je Tutain pokazal model letala, ki ga nameravajo zgraditi Francozi ter dejal: »Ne bo več tako dolgo, ko se boste lahko peljali s takšnim letalom, v katerem bo potovalo še drugih 250 potnikov in ki bo rabilo za pot iz Pariza v Newyork le sedem ur. To danes ni več nobena fantazija, pač pa postaja že resnično dejstvo. Letalo bo sicer nekoliko drugačno, kakor pa so sedanja letala. Motorji bodo čisto skriti v letalovem trupu in tudi propelerja skoraj ne boste opazili. V 25 m dolgem prostoru bodo nameščeni stroji. Letalo ne bo dvignilo s posebne, na vodi plavajoče priprave. Zunanjost letala bo podobna oni, ki jo imajo lokomotive električnih vlakov. Piccard in drugi stratosferni letalci so dognali, da letala morejo doseči neprimerno večjo hitrost v višini približno 1100 m. Letalo bo zato moralo jemati v seboj velike zaloge svežega zraka, ki bo zadostoval za 250 potnikov.« Zgornja meja hitrosti - hitrost zvoka »Nehvaležen posel je prerokovati, kakšno hitrost letala sploh morejo doseči, kajti takrat, ko so lokomotive in avtomobili bili toliko izpopolnjeni, da so dosegli hitrost “50 km na uro, so ljudje -bili trdno prepričani, da večje hitrosti ne bo mogoče doseči. Koliko je tehnika danes že napredovala, dobro veste. Letala so že danes skoraj za 20-krat prekosila to hitrost. Poleg tega pa danes ne potujemo ravno tako varno kot so potovali takrat, še celo b< Nič ni več tako čudno, če bo letalo lepega dne doseglo hitrost J000 km. Toda, kje je torej meja te hitrosti? Ali jo je .sploh mogoče postaviti? Mislim, da! Po mojem prepričanju toliko časa še ne bomo dosegli meje hitrosti, dokler ta hitrost ne bo ena- ka hitrosti, s katero se širi zvok, 1. j. 550 m na sekundo. Takrat bi izgubili kontrolo nad motorji. Letalo bi takrat moralo leteti s hitrostjo približno I200 km na uro. Torej lahko pričakujemo, da bodo dosegla vsaj 1000 km, kakor sem prej dejal. Seveda, rakete lahko dosežejo še večjo hitrost, toda njihova pot je skozi stratosfero.« V Severni Ameriki so zadnje dni veliki snežni zameti, zaradi katerih je moral biti na nekaterih železniških progah ustavljen promet. — Na sliki lokomotiva, ki jo odkopavajo iz snega. Maratonski tek kočijažnega konja Kljub avtomobilom in aeroplanom je v Angliji še vedno zanimanje za konjski šport. Naravnost zato ustanovljena društva skrbe za te vrste šport in občinstvo je navdušeno nad prireditvami te vrste. Pred kratkim so priredili tekmo konj s kočijami. Proga za tekmo je potekala od gradu Wind-sor, kjer je bil štart v daljavo, ki odgovarja daljavi maratonskega teka. Zato se imenuje tudi ta tek, kakor je v naslovu. Nagrade so bile prav velike, zato je bila udeležba zelo številna. Tudi četverovprega je bila zastopana. Tekma se je tako priljubila, da jo bodo odslej prirejali na željo gledalcev vsako leto. liliilfž Galebi z Bodenskega jezera. Kratek sprehod v svetovje zvezd V avgustu 1933 se je dogodila na ozvezdju Saturnu velika ognjeniška katastrofa. To so ugotovili po svetli lisi' na obodu Saturna. Ta lisa se je naglo premikala in jo je bilo dalj časa opaziti. Spoznali so, da se je razlila reka goreče tekoče lave po potresnem ozemlju in da je objel dim več 1000 kv. km obsegajočo ploskvo. V 1. 1916. je zvezdoslovec Barnard odkril s pomočjo fotografskega aparata zvezdo, ki je z neverjetno hitrostjo hitela nasproti zemlji. Hitrost, s katero je drvela zvezda proti zemlji, je obsegala 110 km na sekundo. Na vsak kvadratni centimeter zemlje žari sonce v minuti 2 kaloriji. So pa tudi zvezde, ki zaradi svoje neverjetne toplote niso vidne. Ko so odkrili razne nove zvezde, so ugotovili tudi toploto teh zvezd in so dognali, da imajo 35.000 do 50.000 stopinj vročine. V takem vročem stanju izžarevajo ultravioletne žarke. Če primerjamo to toploto s toploto sonca, ki ima 6000 stopinj — lahko sklepamo, da je sonce v stanju ugašanja. V 1. 1929. so odkrili zvezdoslovci ozvezdje, ki je oddaljeno 2 milijona svetlobnih let. Odkrili pa so tudi zvezdo, ki je 3000 krat večja od sonca. Njen premer je 20 krat večji kot razdalja od zemlje do sonca, njena toplota meri 1000 stopinj. Že 2000 let je stara stenografija Stenografija ali po naše tesnopisje, ki nam je zlasti v sedanjih časih nadvse koristna, slavi to leto 2000 letnico. Prav gotovo je, da so Kitajci že pred 5000 leti poznali in uporabljali tesnopisje. Tako smemo sklepati že iz njihove tedanje kulture in načina življenja, ki je bila že davno pred našim današnjim štetjem na visoki stopnji. Prvi znani stenografski sestav pa nam je znan iz rimske dobe, in sicer ga je prvi priredil Mark Tulij Tiro. Ta je bil najprej Ciceronov suženj, bil nato osvobojen suženjstva ter je postal njegov tajnik in sodelavec. Tiro je pisal Katilinove govore Tiro je moral biti zelo izobražen mož. Sestavil je latinsko slovnico in konverzacijski leksikon. Ko se je Cicero v letih 63 in 62 pr. Kr. pripravljal za borbo v rimskem senatu proti Kati-lini, znani so iz te borbe njegovi govori »Quousque tandem«, je naročil svojemu tajniku Tiru, da bi te govore pisal. Z navadno pisavo je bilo to nemogoče .Zato je Tiro iznašel neke okrajšave in znake za posamezne besede. Tako je nastala prva stenografija. Kmalu se je ta okrajšana pisava uporabljala tudi v uradih in trgovini. Celo na spomenikih je najti stenografsko pisavo, to bi pa pomenilo, da so tam pokopali kakšnega pisača tesnopisja. Karl Veliki se ni preveč navdušil za stenografijo. Šele v 16. stoL je stenografija prodrla, in sicer je bila Anglija ona dežela, ki je spoznala korist hitrega pisanja. Njej se imamo zahvaliti, da imamo še danes toliko Sliakespearjevih del. Ti-skarnarji so namreč pošiljali v gledališče tesno-pisce, ki so pisali drame, da so jih potem mogli izdati. V Nemčiji je 1831 Ksaver Gabelsberger znašel nov sestav, ki je najbolj razširjen sestav na svetu. Danes si brez stenografije poslovni svet na moremo misliti, vedno bolj je cenjena, vedno bolj jo uporabljajo. Vpliv bolezni na zgodovčno Razne bolezni in nesreče imajo večji vpliv n‘l zgodovinske dogodke, kot si more kdo misliti. Neki avstralski zdravnik je proučeval življenje raznih slavnih osebnosti in skoraj pri vseh našel kako bolezen, ki je vplivala na njihovo delovanje. J ako je ruski car Ivan Grozni, katerega po grozovitosti malokdo prekaša, trpel grozovite muke, ki mu jih je povzročaua neka možganska bolezen. — Martin Luter bi morda nikdar ne postal odpadnik, če bi bil popolnoma zdrav. Mučila ga je neka ušesna bolezen, ki mn je med strahovitim šumenjem v ušesih dražila domiš- ljijo in ga prepričala, da govori s hudičem. —* Marat, znani krvolok iz francoske revolucije, prav tako ni bil popolnoma normalen. — Izredno muhasta bizantinska cesarica Teodora je umrla za rakom. — Najimenitnejši cesar in kralj svojega časa, Karel V., je umrl od same požrešnosti. Veliki angleški filozof Darvvin se ima zahvaliti za svoje znantveno delo samo glavobolu, katerega ni mogel drugače pozabiti, kakor s silovitim osredotočenjem misli in miselnim delom. Napoleonov zmagovalec admiral Nelson se je menda povzpel do tolike slave samo zato, ker je vsekakor hotel premagati svojo slabost — morsko bolezen, ki ga je vedno nadlegovala. — Če bi bil polkovnik Lawrence sposoben za vojaško službo, bi morda svet nikdar ne slišal o njeni. Tako pa so ga vojaške oblasti zavrnile, posvetil se je arheološkim raziskavanjem v Arabiji, stopil v stik z raznimi arabskimi plemeni in jih kot član tajne službe z naslovom polkovnika pridobil na stran zaveznikov ter tako preprečil turško nadvlado v velikem delu Azije. Najnovejši zgled krvoločnosti zaradi bolezni pa je bivši meksikanski predsednik, ki se je strahovito znašal nad katoličani, jih dal na tisoče postreliti in pobesiti, ker je strahovito tipel na neki spolni bolezni. — Gorje svetu, ki mu vladajo norci, še večji norci so pa tisti, ki gredo za njimi. Mark Twaln: Kraljevič in siromak 24. Edward se v tem hipu oi mogel 6pomniti, kam je že bil skril pečat, ko pa ga je Tom 6pcwnnil na nekatere podrobnosti, ki eo se dogodile tisti usodni večer, je pečat takoj našel! Edward je pregnal Hert-forda, Norfolka pa postavil za prvega lorda, Toma in Hendona pa je po kraljevsko Obdaril. Mladi kralj je obljubil, da bo vladal svojemu narodu pravično, ker je sam spoznal vso bedo in krivice med siromaki. KONEC. Radio Programi Radio Ljubljana Petek, 18. febr11.00 Šolska ura: Glasba in glasbeni znaki pri starih parodih, predavanje, ilustrirano s klavirjem (g. dr Jos Čerin) — la.oo iz naiih logi* in gajev (plošče) — 12.45 Poročilu _ 13.00 Napovedi — 13.20 Radijski Šramel — 14.00 Porodila — IS.00 Žensk* ura: Pravni položaj žene v Jugoslaviji (ga. jdfcgJb Capuder) -r- 1S.20 Ada Sari poje (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Leben) — ls.oo Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 10 minut za planince: Zimska oskrba planinskih koč (g. Lj. Mrzel) — 20.00 Za ples in zabavo (Sodelujeta: Radijski orkester in oddelek godbe «Sloga«) — 22.00 Napovedi, poročila — 22.30 Angleško pložčc. Drugi programi /ebr..- Bclarad: 20 Gledališki prenoč, J0.30 Zagreb, 21.30 Nar pesmij ^ ^ PIožje _ Zagreb: 20 Klavir, 20.dO Vokalni konc., 21 Violina, 21 Ork. in koncert, 22.20 Plesna gl. — Dunaj: 19.50 Igra. S*??131? a suita, 23 Simfoniki — Budimpešta! 171? !'■ konc., 22.20 Jazz, 23.05 Plošče — Him-Bari: . "j Govor kardinala Fumasonija, nato pevski konc. iz Sikstinske kapele, 21 Opereta «Eva> — Praga: 19.15 Karneval, 20.30 Ork. konc. — Varšava: 20 Filh. konc. Sofija; 20 Sopran, 20.45 Violina, 22 Vok. konc., 22.30 Lahka in ples. gl. — Berlin: 20 Ork. in solistični kone. — Hamburg: 20 Nar. gl. — Lipsko: 20 Draždanska filharmonija — Frankfurt: 19.10 Zabavna in plesna gl. — Strasbourg: 31.30 Komorni koncert. ROBERT LORD 13 POD CRNO KRINKO »Poslušaj, tovariš, pusti ti tega Cliffa. Ta človek mi nikakor nc ugaja. Tako naokrog nekam stika in prisluškuje ter se dela od sile važnega. Na kratko, ne ugaja mi njegov gobec!« »Ti, Ed, vidiš v vsakomur sumljivega človeka,« mu je na kratko odgovoril Frank ter začel delati pri stroju. Spet so stroji zapeli svojo pesem. Delavci so delali pridno in urno. Mimo njih se je sprehajal novi nadzornik Joe Dombrow-ski. Tu pa tam je včasih pogledal, kako ta ali oni delavec dela. Cliff se mu je porogal, ko je šel mimo njega. Joe Dombrowski pa se ni niti ozrl. A nikakor ni mogel priti k stroju, pri katerem je delal Frank. Mogoče je bilo njemu samemu nerodno, ker je postal nadzornik namesto Franka. Stroji so tulili, brneli, peli čisto brezbrižno pesem. Niti malo niso slutili, kako sc napenjajo in se trgajo razburjeni živci teh malih stvorov v sivih delovnih oblekah ob njih... Stroji so bili gospodarji. Posel je bil za ta dan končan. Frank in Ed sta se hitro preoblekla ter odšla na dvorišče po avtomobile. »Trenutek počakaj, Frank,« ga je poklical Cliff, ki je hitel za njima. »Gremo na kozarec piva.« »Oprosti, Cliff, danes pa res nisem za to,« je na kratko odbil Frank povabilo, sedel v avtomobil ter hitro odpeljal skozi tovarniška vrata. Prometniki so z začudenjem opazovali stari, že precej ropo-talasti avtomobil, ki je s peklensko hitrostjo divjal v smeri proti Bower-Hilsu. Za krmilom avtomobila je sedel človek, ki mu je veter mršil razkrito glavo, človek, ki je bil ta trenutek res videti nekam surov ... To je bil Frank Tavlor. Za njim je vozil Ed. Tretji avtomobil je bil Groganov. Ko je Frank prišel do svoje hiše, je hitro porinil svoj avto pod streho, jezno zaloputnil vrata in odšel v stanovanje. Tu ga je veselega obraza pričakovala Ruth. Buddyja pa ni bilo doma. Ruth je takoj spoznala na njem, da se je moralo nekaj neprijetnega zgoditi. Ni bilo tega težko uganiti. Zadostoval je en sam pogled na Franka. »Halo, Frank, si lačen?« je vprašala Ruth ljubko. »Ne, prav nič mi ni do tega, da bi jedel,« je nekam pomom-Ijal Frank in takoj odšel v kopalnico. »Očka... Očka... Velika novica..,!« se je zaslišalo zunaj vpitje malega Buddya. Buddy je privihral v sobo ko veter. »Kje je očka?« »V kopalnici,« mu je odvrnila Ruth. »Očka, veš, da se mi je oni osliček Gunny zlagal. Njegov stric sploh ni bil nikoli nadzornik«. »Molči, paglavec!« se je razjezil Frank nanj. Buddy se je stresel od začudenja in strahu. Niti besede si ni več upal ziniti. »Frank, kaj se je zgodilo?« je mirno vprašala Ruth. »Poslušaj, Ruth, brigaj se za svoje stvari, mene pa pusti zdaj pri miru, prosim!« se je skoro spozabil Frank. Buddy je prestrašen sedel v kot in nekaj brskal okoli svojih stvari, a je sem pa tja le pogledal skrivaj na očeta. Ruth pa se ni pustila kar tako odpraviti. Njej se je to moževo vedenje zdelo več ko uganka. Še nikdar ga ni videla tako mrkega in raztogotenega. Saj sta že preživela težke čase skupaj. Frank je precej dolgo čakal, preden je dobil zaposlitev pri Hendon-Worksu. Bilo je v njunem življenju precej temnih dni, vselej pa ji še Frank vse zaupal, in ona je kot dobra žena znala deliti z njim tudi bridkosti. Zato je zdaj prišla prijazno k Franku, ki je sedel za mizo in si podpiral glavo z rokami. Rahlo ga je pogladila po laseh in dejala: «Frank, pa čeprav je prišlo še tako zlo, bo že minilo. Povej mi vendar, kaj ti je. Morda ti lahko pomagam?« Frank se je vzravnal in udaril v zloben prisiljen smeh: »Pomagaš? .,. Ha, ha, ha! Kaj neki moreš ti tu pomagati! Joe Dombrowski je postal nadzornik, jaz pa sem ostal tepec pred vsemi. No, pa praviš, da bi mi morda lahko kaj pomagala ...« je udaril s pestjo po mizi, da so krožniki kar odskočili. Ruth. »Joe nadzornik... Pa si vendar dejal. se je začudila »Da, da, rekel sem,« je dalje besnel Frank. »Vsi so dejali, da bom jaz nadzornik. Zdaj pa vidiš .. • oni tujec ... Dom* browski.« Frank je naglo vstal, zgrabil Ruth z obema rokama za lakti in jo stresel, kakor da bi bila vsem« temu kaj kriva. Oči so se mu svetile. »Ruth! Zdaj je vse mogoče, tudi to, da postanem ubijalec, toliko sem razkačen!« »Pomiri se vendar, Frank! Saj vse skupaj ni niti vredno, da se tako jeziš,« se je prizadevala Ruth, da bi pomirila do skrajnosti razdraženega moža. »Morda imaš prav,« se je premagal Frank in spregovoril nekoliko mirneje. »Saj res, kaj mi vendar koristi, če se tu jezim in morim?! Pojdiva večerjat!« Ruth je brž odšla v kuhinjo in kmalu prinesla večerjo na mizo. Tudi Buddy se je priplazil iz svojega kota. Opazoval je očeta in s svojo pametjo premišljeval, kako bi očeta razveselil. »Očka, danes sem pa res odlično znal v šoli. Sam učitelj je dejal, da se prav nič ni nadejal, da bi mu jaz tako gladko odgovarjal.« »Saj si priden, dečko!« mu je odvrnil Frank in se prizadeval, da bi se malce nasmehnil Buddyu. »Pa mamica je tudi pridna, kaj ne očka?» je nastopil mali zagovornik, ko je Ruth za trenutek odšla iz sobe po vodo. »Seveda je, dečko, toda kaj me danes to sprašuješ.« »No, tako med moškimi že lahko kaj takega vprašam, ne? Splah se mi pa nekako zdi, da smo mi boljša družina.« Pri teh besedah je Buddy veselo pomignil Franku in počil s prsti. Bil je mojster v tem poslu. Ko je bila večerja že na mizi in ko so se vsi trije spravili k jedi, je Buddy poredno voščil: »Dober tek, ugledna obitelj!« Frank se je skoraj malo nasmehnil. Ruth je videla, da poskuša Buddy razvedriti očeta in ga je zato kakor v zahvalo od sile ljubeznivo pogledala. A Franka vse to ni moglo razvedriti. Spet so ga navdale težke, črne misli. Poverčerjali so v čudnem nerazpoloženju. »Slovenski domt izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Ofn. za »noremitvo N Din Uredništvo Kopitarjeva olira 6/111 Telefon 4001 do 4005 Upravai Konitarleva ulica 6. Za Jugoslovanko tiskarno 1 Ljubljani! K, Cet Izdajatelji Ivan Rakovec. Ureduikt Jož« Košiček.