IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 7
ŠTEV. ,")	MAJ 1937	LETO XVI
Mater na beseda
Materini beseda je najdragocenejša I dediščina, ki smo jo sprejeli od naših prednikov. Ona uspešno posreduje božjega duha, ki dviga poedinca in | družbo iz nižin vsakdanje skrbi v višave bogoliot nega življenja, vliva življenjskega poguma in nadroduje du-. »nost duševnim in telesnim dobrinam.
■ S pomočjo malerne besede zaživi in se razvija poedinčeva osebnost. Ma-lema beseda je bolj. kakor ime ali kri. vez družinskega in narodnega [občestva in je srednjica družinske in narodno kulture. Cerkev priznava važnost materne besede s tem. da po njej posreduje verski nauk in omogočil je notranje versko doživetje. Državam modeme dobe šele je ostalo pridržano, da grešijo, kjerkoli živ i jo drobci narodnih manjšin, nad najosebnejšo in najdragocenejšo dediščino ljudstev, nad materno besedo.
Matoma beseda veže ljudstvo z njihovo zgodovino, omogoča razmah narodne književnosti in po njej narodne
K. H.:
Ob polomu neke kmetijsko zadruge je vodja ves ogorčen vzkliknil: leni ljudem ni za pomagati. I udi trohico socialnega čuta nimajo v sebi. lomu
kulture. Kar je narod do danes doživel velikih dogodkov, kar je v tisočletjih svojega življenja zaslutil lepega. resničnega in dobrega, vse to mu ohranja materna beseda v novo tisočletje.
Kdor s potujčevanjem ubija materno besedo, trga otroka od njegove družino, razdvaja občestva vasi in fare, trga poedinca in narod od njegovega Stvarnika. Kdor jemlje mlademu rodu njegovo materno govorico, zapira kulturno in narodovo zakladnico. ubija prirodno narodovo inteligenco ter ustvarja duševno revščino.
Slovenska mladina sluti in čuti veličino slovensko materne besede in jo hoče v bodoče s še večjo ljubeznijo in ljubosumnostjo čuvati in negovati v svojem in svojega naroda interesu, v prospeh svoje države, kateri pripada, in v čast svojemu Stvarniku, čigar stvar je sama in čigar lepi dar jo njena najosebnejša lastnina: »slovenska govorica . ( Koroški Slovenec št. 14-. 19")
vodji pa jo njegovo mnenje pobil meščan. ki mii je pripovedoval tole zgodbico:
Po neljubih okoliščinah sem prišel
Socialno vprašanje na vasi
v spor z lu-kim kmetom. Tožil me je. Pred razpravo sem govoril z eno izmed prič, ki sem jih navedel sodniji v svojem zagovoru. Le-ta — krepak kmet — mi je rekel v obraz: »Saj vem, da imate vi prav. Vendar pa oni težje plača.« Po tem prepričanju je naslednjega dne pričal pred soctnijo on in vse ostale priče iz dotične vasi. Vidite torej, kako silno je v kmetu razvit so-ciJani čut, da se niti krivega pričanja ne ustraši, če gre za to, da kmet potegne skupaj proti škricu.
Razpravljati o socialnem čutu pri kmetu je težko, kakor je težko razpravljati o socialnem čutu pri človeku sploh. V gotovih primerih pokaže kmet svoje dobro srce in usmiljenje pravdo požrtvovalnosti, drugič pa bo tudi na zverinski način branil sebe in svojo lastnino brez slehernega ozira na soseda in bližnjega. Čim bolj napreduje človeška omika in čim bolj zajema liberalno mišljenje svet, tem bolj izginja z njega dobrota in usmiljenje. Dokler vas gospodarskega liberalizma ni poznala, je bila tako rekoč ena sama družina, kjer so si vsi medsebojno pomagali in so pomagali tudi tujemu revežu, ki se je k njim zatekel. Odkar pa je to liberalno mišljenje iz mesta prodrlo tudi na vas, izginja iz nje medsebojna vzajemnost in pomoč. Vsalkdo skrbi le zase in za svoje. Zakaj v bistvu liberalizma je, da vsakdo skrbi le za sebe. Na poti do napredka ne sme biti nobene ovire.
V meri, kot prodira splošna omika in prosveta med ljudstvo na vasi. se menja tudi kmetov značaj. Iz prejšnjih časov poznamo kmeta, da je bil nasproti tujcu plašen, manjkalo mu je besed, ki hitro zbližujejo ljudi med seboj, čeprav ne vselej tudi njihovih src. Bil je molčeč, neljubezniv celo do onih, ki jih je rad imel. Vnanji dokazi ljubezni so mu bili odvratni. Toda pri tem je globoko čutil in v dajanju izkazoval l jubezen in usmiljenje. Prav do zadnjih časov ni noben berač odšel prazen od kmečke hiše. Skoraj na vsaki kmetiji so imeli poseben prostor, bodisi na svislih ali v hlevu, če ne celo v hiši na klopi ali pri peči, kjer so berači in popotniki lahko pre-
nočevali. Odpoditi berača brez miloščine je smatral kmet za greh. V stiski je pritekla posamezniku vsa vas na pomoč. Če je kmet pogorel, mu je vsa vas prihitela na pomoč. Podarili so m 11 lesa, navozili kamenja, žita, sena. Ta mu je podaril morda celo kravo, drugi pa 11111 je sprejel živino v svoj hlev in jo krmil s svojim senom, tretji je priskočil na pomoč z brezobrestnim posojilom, dokler ni zrasla nova hiša, še lepša in boljša kot je bila ona, ki je bila pogorela. Na tak način je mar-sikak pogorelec celo obogatil. Tudi ob bolezni ali smrti je vsa vas pokazala svojo vzajemnost. Če je bila bolezen dolga, so se sosede menjavale pri postrežbi bolnice. Otroke, za katere bolna mati ni mogla skrbeti, so vzele na svoj dom, če niso imeli bližnjih sorodnikov. Ob smrti še danes vsa vas čuje pri mrliču in kdor le more, se udeleži pogreba. Razni običaji pri smrti in pogrebu še danes pričajo, kako se je nekdaj smatrala vsa vas za eno družino. Ponekod se zberejo vsi vaščani pri mrliču, ko leži na parah in prečujejo ob njem noč v molitvi. Drug drugega zamenjujejo, dokler noč ne mine. Drugod napravijo po pogrebu zbirko, pri kateri prispeva vaskclo po svoji moči. S to zbirko potem plačujejo pogrebne stroške in opravljajo maše in druge p ob ož 11 osti za pokojnika. Ponekod je tudi navada, da povabi pokojnikova družina na obletnico smrti na obilno pojedino vse, ki so ob smrti darovali za maše pokojniku. Take vzajemnosti mesto ne pozna. \ te običaje se meša včasih tudi nekoliko vraž in babje vere. V nekaterih deželah zberejo v sobi okoli mrliča vse vaške otroke, ki morajo ostati čim dalje pri mrliču, cla s tem brani jo hudim duhovom dostop do pokojnika.
I udi ob veselih prilikah in praznikih se kaže občestveni čut vasi. Ob krstu, birmi, poroki, novi maši ponekod složno deluje vsa vas. prav tako tudi pri skupnem obhajanju cerkvenih in vaških slovesnosti, na primer na praznik sv. Itešnjega Telesa, ob farnem žegnanju itd. Nihče se jim ne sme sebično odtegovati, sicer zapade
lošnemu zaničevanju. Ob takih pri-ikah vrši vsaka hiša posebno nalogo, i prehaja v družini od roda do roda. Še bolj pa se kaže občestveno ču-stvovanje kmečkega človeka v družini ■ni. V kmečki hiši žive skupno starši, ilroei, razne tete in strici in posli. Vsi Icupaj tvorijo ali so vsaj tvorili eno Iružino. V starih kmečkih hišah skoraj ni bilo razločka med gospodarjem in poslom, med gospodin jo in deklo. Oba sta enako težko delala in garala, oba pa sta tudi enako jedla. Če je bil gospodar lačen in raztrgan, je bil lačen in raztrgan tudi njegov posel, če se je gospodarju dobro godilo, je izpolnili loncev zajemal tudi njegov hlapec. Če je bila v hiši stiska, se je dostikrat zgodilo, da je bil prej gospodar lačen, kot pa njegov delavec. Tako vzajemno življenje v kmečki hiši nam prav lepo pppisuje pisatelj Finžgar v svoji povesti Strici .
V današn jih časih to vzajemno življenje na vasi žal izginja in je ponekod že popolnoma izginilo. Izginja iz družin, izgin ja pa tud i iz skupnega vitega življenja. Moderni pogledi m življenje, duh svobode in skrbi le za lasten napredek so prešle tudi že na vas in meščansko občutje živl jenja prehaja čedal je bolj tudi na našega kmeta. Čim bliže je vas mestu, leni bolj jo zajema meščanski način življenja in mišljenja. Medtem ko se skrita vas v hribih morda še vedno odteguje temu vplivu in živi še vedno svoje preprosto življenje, pa sprejema velika vas ob široki cesti ali železnici vase mestno občutje in mestno gledanje na življenje in svet. Meščan jeindividualist, ni družabno bitje, moderni liberalni nauki so mu prevzeli srce, da je postal sebičnež. Skrbno se zaklepa v svoje stanovanje in ne da nikomur blizu. Za njim hodi isto pot danes tudi naš kmet. Morda jo nosi ponekod počasi, vendar pa vztrajno, kmečka družina postaja čedalje bolj manjhna, krog njenih članov se čedalje bolj zožuje. Tet in stricev ni več pri hiši. Odrasli fantje in dekleta odhajajo v mesta in fabrike ali v tujino, domača hiša pa tarna, da ji primanjkuje delovnih rok. Tudi posli
niso več člani družine. Najemniki so, ki jih gospodar plačuje za njih delo, njih zasebno življenje pa ga ne briga.
I udi vas ni več skupna družina, kot je bila v prejšnjih časih. Veselje in žalost posameznika ni več veselje in žalost skupnosti. Stari običaji in navade čedalje bolj izginjajo. Ob požaru ali kaki drugi nesreči računajo s tem, da bo priskočila dežela ali država na pomoč, zato ni treba, da bi si vzajemno pomagali. Sosed mirno gleda, če mu sosed propada in ga pusti, da si išče pomoči po drugih krajih, zlasti še pri oblastvih, čeprav ima on sam morda celo hišo prazno. Berač ni več dobrodošel gost, ki prinaša v hišo srečo in božji blagoslov. Nadležneš je, ki se ga je treba čimprej odkrižati. Sicer je res, da je danes ta dan beračev toliko, da jim tudi najbogatejša hiša ni več kos, če bi hotela vsakega tako velikodušno podpreti, kalkor v nekdanjih časih. Tudi je med potrebnimi toliko njih, ki izrabljajo človeško dobroto, vendar pa je dejstvo, da ljudje dajejo dandanes sorazmerno manj miloščine, kot so jo dajali v nekdanjih časih. In vse to vpliva na kmeta, da mu postaja srce čedalje bolj zakrknjeno in najbrž tudi pozneje. ko bo stiska sedanjih dni minila, ne bo več poznal one milosrčnosti, kakršno so gojili naši predniki.
Iz zadružnega življenja, kjer so vsi delali po načelu: Vsi za enega, eden za vse, smo v teku let prešli v življenje posameznika, ker delamo po načelu: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal (zadnji del tega načela radi opuščamo). Skupna vaška lastnina se čedalje bolj opušča. Skupni pašniki, skupne gmajne so skoraj izginile. Skupna občinska lastnina se je prav do poslednjih let delila med posameznike, k jer je bilo le količkaj izvedljivo.
V prav novejšem času pa misel posameznika izgublja v svetu na veljavi. Liberalizem je zavozil svetovno gospodarstvo v slepo ulico, na slepi tir, in zdaj je treba iskati poti nazaj. Porajajo se nove življenjske oblike, ki sicer povsod še niso dobile življenjske moči, vendar pa novi duh preveva človeško družbo. Duh skupnosti, duh ob-

čestva, duh kolektiva nas zopet zajema. Načelo vsemogočnosti posameznika se je spričo sedanjega težkega življenjskega boja skazalo za kvarno. Posameznik ni več kos silnim naporom, ki jih današnji boj za obstanek vsiljuje vsakemu človeku, posebej še tudi kmetu.
I udi naša vas polagoma prehaja v zadružnostno življenje. Kmet je doumel. da v današnjih časih kot posameznik ne more več živeti in se zopet naslanja na sočloveka, da skupaj bojujeta boj za obstanek. Načelo: \ si za za enega, eden za vse spet prihaja v veljavo. Sicer je to skupnostim življenje in delovanje dobilo druge, nove oblike, kot jih je kazalo nekdaj, prevzelo je nase obliko zadrug, vendar pa vse to življenje v organiziranih zadrugah jasno kaže na kmetovo spoznanje: Le v skupnosti je rešitev.
Kakor smo že prej omenili, je kmet že v najstarejših časih v sliski vedno iskal pomoči v sebi enakih. Če je bilo
delo za posameznika pretežko, se je združila vsa vas. da so ga z združenimi močmi opravili. Odkar svet pomni, so si kmetje med seboj pomagali pri košnji. žetvi iu mlačvi. trgatvi, sirarstvu itd. Le v kratki, komaj minuli dobi je hotel vsak sam in vse delo izvršiti le z lastnimi močmi. \ sak kmet je hotel imeti svoj mlatilni. kosilni, čistilni stroj, ko pa je nastala stiska za denar in so se pojavili dragi motorni stroji, ki jih posameznik ne zmore, je zopet stopila zadruga na površje, če je hotel kmet slediti toku časa in racionalizirati svoje delo. vnovčevanje svojih pridelkov po modernih načelih, je moral osnovati neko skupnost. Stiska sedanjih dni sili kmeta zopet v zadruge in zadružno življenje. \ slogi je moč. Pri nas je veliko resnico že pred šli-, ridesetimi leti doumel veliki Evangelist krik in je že takrat skušal pomagati kmetu z ustanovo, ki ji šele sedanji svet priznava polno veljavo.
(Konec prihodnjič.)
Občni zbor Slovenske Straže v Mariboru
A nedeljo 10. maja dopoldne se je ■i dvorani na Aleksandrovi cesti št. (> vršil prvi redni občni zbor Slovenske straže v Mariboru, katerega so se udeležili številni zastopniki podružnic in prijatelji narodno obrambnega dela. ko je nujna potreba po narodno-obrambiiein delu pred poldrugim letom pokrenila ustanovitev Slovenske Straže, katere predhodnica Slovenska straža v Ljubljani je bila s strani oblasti pred leti razpuščena, ni bilo nikakih sledov nekdan je naše narod-no-obrambne organizacije iu je zato bilo treba začeti popolnoma znova. Začetek nove Slovenske straže je bil zato težaven, s tem večjim veseljem pa zato moremo zreli na uspehe njenega pr-volelnega delovan ja.
Predsednik dr. Franjo Sušnik je v svojem uvodnem poročilu orisal smernice. ki so odbor vodile pri njegovem delu. Slovenska straža podporna organizacija, biti res le to, kar ji ime stati hoče na straži in
m hotela biti marveč hoče pove, namreč vse.
varovati
socialne pravice slovenskega kmeta in delavca, varovati našo tradicijo, zavest slovenske skupnosti in pobijati vse, kar bi utegnilo naše gospodarske in kulturne zaklade ogrožati. Slovenska straža je sebe afirmirala s prvo številko svojega lista Slov. Straža«, z drugo in tretjo Številko pa je hotela javnost seznaniti z narodno pokrajin-*' skimi posebnostmi Ptuja in njegove okolice ter Mežiške dolino. Z njima je obenem skušala gojiti navezanost na pokrajinska občestva, z njo iu preko n je pa na skupno slovensko občestvo.
Organizacijsko poročilo je podal prof. Ladislav Mlaker. Odborniki so napravili okoli 30 obiskov v raznih narodno ogroženih krajih in ob tej priliki ustanovili II podružnic. Povsod so našli veliko razumevali je za narodno obrambno organizacijo in delo, obenem pa tudi veliko podatkov o nevarnem gibanju in prodiranju Nemcev, kateremu posveča Slovenska straža vso skrb. Odbor je v Mariboru priredil tečaj za svoje zaupnike, ki je lepo uspel.

0 tajniškem poslovanju je poročal g. 0. Vreča. Od ustanovnega občnega zbora, ki se je vršil 15. novembra leta 1935, je odbor prejel 700 dopisov, odposlal pa okoli 5000. Predsedstvo je imelo 57 sej. vodstvo pa 5. O društveni blagajni, kateri z ozirom na mladost društva ni baš z rožicami postlano, ji-poročal ravnatelj g. J. Lekan.
Sledila so poročila zastopnikov podružnic. ki so poročali o delu podružnic in podali sliko narodnostnih razmer v njihovih okoliših ter opozorili na marsikateri pojav nelojalnosti v vrstah nemške narodne manjšine.
Pri volitvah je bilo izvoljeno novo predsedstvo in vodstvo. Predsednik je prof. Ladislav M laker. podpredsednik dr. Macarol. odvetnik v Konjicah, tajnik F. Kotnik, vadniški učitelj v Mariboru. in blagajnik g. Ivan Vračko, uradnik v Mariboru. V vodstvo so bili izvoljeni ugledni mariborski nacionalni in kulturni delavci.
Slovenski straži želimo v bodočem in naslednjih letih enakih in še večjih uspehov, kakor v prvem letu in mnogo prijateljev, ki jo bodo podpirali moralno. predvsem pa gmotno!
///. zvezni svet
se bo vršil v Ljubl jani v sredo 2. junija ob l) dopoldne v posvetovalnici KTD (Jugoslovanska tiskarna I). Dnevni red obsega sledeče točke:
1.	Poročilo o II. zveznem svetu.
2.	Prosvetni tabori v poletju.
5. Naše delo v bodočnosti.
4.	Poročilo okrožnih referentov.
5.	Slučajnosti.
Vljudno prosimo, da vsako okrožje pošlje vsa j enega zastopnika na zvezni svet.
Občni zbor S. K. Ženske zveze
Na občnem zboru Slovenske krščanske ženske zveze dne 18. aprila t. I. izvoljeni odbor je sestavljen takole: predsednica Lebar Anica, podpredsednica Klemene Pcpea, blaga j ničarka Srebot Marija, tajnica Golob Anica, odbornice: Pa j man Julija, Vodeb Adol-fina in Žit ko Anica.
Sklepi občnega zbora:
1.	Materinsko proslavo pripravljajo navadno mladinski odseki. Materam pa na j se ob materinski proslavi omogoči duhovna obnova (duhovne vaje).
2.	Velika umrljivost dojenčkov in otrok kaže, da so matere premalo poučene o negi in vzgoji otrok. Ženska zveza bo v prihodnjem letu skrbela, da dobi vsaka mati ob porodu navodila za nego in vzgojo otroka. Odbor Ženske zveze naj vse potrebno pripravi, da se ta načrt izvede čimprej.
3.	Ženska zveza naj organizira brezplačne zdravstvene, gospodinjske, kuharske in šivalne tečaje za siromašne delavske in obrtniške žene in dekleta. Za prirejanje takih tečajev naj Zveza prosi na merotlajniih mestih za podporo.
4.	Pri upravi policije naj se posreduje, da kar najbolj omeji obratovanje nočnih lokalov, kjer družinski očetje in sinovi zapravljajo zdravje in denar, družine pa trpe pomanjkanje.
5.	Pijančevanje je glavni vzrok bedi in nemorali v naših družinah. Ženska zveza naj posreduje, da se policijski predpisi proti pijančevanju poostre. Prav tako naj izposluje, da se že obstoječi predpisi glede nedostojnega obnašanja v kopališčih strogo izvajajo.
I udi zoper preklinjanje, ki se je med našim narodom tako grdo razpaslo, naj oblast ostro nastopi.
(). \ zadnjem času se vedno bolj širi pornografsko čtivo in slike, ki se vti-hotaplja celo med šolsko mladino. Odboru se naroča, tla naprosi oblast, tla to prepreči.
Finančna uprava se naprosi, da ukine davčne karte za postrežniee.
Občni zbor je razpravljal tudi o ženski uri v ljubljanskem radiu. Odseke in društva prosimo, naj sporoče svoje želje in predloge glede radijskih predavanj v ženski uri.
Tečaji. Zdravstvene, gospodinjske in šivalne tečaje bo Ženska zveza tudi prihodnjo jesen in zimo prirejala v istem času, kakor doslej. Društvom in odsekom, katerih članice se za tečaje
zanimajo, bo Ženska zveza dala potrebna pojasnila.
Članarina. Članarino za leto 1937, ki znaša Din 25.—. pošljite, prosimo, po položnici.
Beseda o dramatizaciji
Potrebno bi bilo reči še besedo o dramatizaciji raznih povesti, ki se je razpasla po naših odrih. Dramatizirajo vse mogoče povesti^ ki so med ljudstvom poznane in ki naj torej vabijo že s svojim naslovom. In tu misli, da sme vsakdo že dramatizirati in potem svoje delo širiti po odrih. Koliko siji1 zadnja leta v tem grešilo po naših odrih! Ne le, da taki dramatizatorji delajo silo povestim, koliko bolj s svojo nespretnost jo v jeziku in gradnji, pa tudi v izbiri del, škodujejo okusu odrov in občinstvu. Iu občinstvo prihaja k predstavam, ker ga mika že naslov znane povesti, potem pa razočarano zapušča dvorano, ker
ni videlo tega. kar je bralo v povesti! Še film, ki ima pač širše možnosti za pravo upodaoljanje povesti, nas skoraj vedno razočara. Če bi bil pisatelj smatral, da je za dotično delo priklad-nejša dramska oblika, bi bil brez dvoma izbral to obliko in ne povesti. Nesmisel je torej delali silo povestim in romanom in jih okrnjene postavljati na oder. Za primer viška takega nesmisla naj povem, da so nek je dramatizirali in uprizorili celo naš najlepši roman, Finžgarjev Pod svobodnim soncem«! (Izjema pa velja, kjer gre za dela. ki so sama že pisana skoraj kot drame in kjer se loti dramatizacije vešč dramatizator!)
Gorje pri Bledu
Poglejmo v naše društvo. Staro je že. Še dve leti iu slavili bomo hO letnico obstoja. Vseh 58 let je bilo delavno med našim ljudstvom. Najboljši dokaz za marljivo delo je naš ponosni dom in številne naše vrste. Že dvakrat se je društvo selilo. Imelo je najprej poslopje, ki je sedaj predelano v občinski dom. Potem je delovalo v cerkveni dvorani v zadrugi, dokler ni po zaslugi g. Markeža in drugih članov zraste! dom, kakršen je sedaj. Delo je vedno spremljal božji blagoslov, ki je pomagal do uspeha.
Tudi ko je krivica udarila po naših društvih in razpustila 1'rosvetno zvezo, je naše Kat. bralno društvo kmalu zopet začelo z delom.
In danes z veseljem gledamo na število fantov, ki složno nastopajo za naša načela. Tudi mladina rada zahaja v naš dom in kmalu bomo tudi za te imeli posebne sestanke, na katerih hočemo pridobiti vse za našo stvar. Pa naša dekleta. V velikem številu prihajajo posebno mlajša k sestankom in gimnastiki.
I o delo pa mi ostalo brez uspeha. Dne -t. aprila tega leta je Fantovski odsek, združen z dekliškim krožkom« priredil Prosvetno gimnastični večer«. Lep, 12 točk obsegajoči program je bil izveden v splošno zadovoljstvo navzočih. Govori, deklamacije. telovadba. simbolična vaja deklet, kolo, tamburaši in končno pesem Povsod ISoga« ter slovesna zaobljuba so naše vrste še bolj vžgali in utrdili za nadaljnje delo v valovih sedanje viharne dobe. V si sodelujoči so pokazali, da se z dobro voljo tudi v kratkem času veliko doseže.
Občinstvo, ki je napolnilo našo dvorano do zadnjega kotička, je pokazalo, da se strinja z našim gibanjem in mu posveča svojo pozornost. Samo nekatere gotove osebe so se izražale brez vsake strokovne ocene, da je vse »za nič«. Podobno kritiko je izrazil tudi junaški Pohod« o nastopu SK Planine v Ljubljani. Toda taki kritiki nas ne smejo motiti.
'Iudi naš dramatski odsek dela z vsemi silami. Saj smo imeli tekom le-
tošnje sezono nič manj ko 7 iger, mod katerimi je prišla do vrhunca igra v 4 dejanjih Podrti križ«, ki kaže žalostne sadove današnje dobo in vzgoje. Dvakrat je na našem odru nastopila tudi Vincencijeva konferenca z igro »Poulični otrok« in enkrat Podmladek Jadranske straže z igro Pavelčkova piščalka«.
Prijatelji petja pa so prišli na svoj račun dne 2. maja tega leta, ko je naš pevski odsek priredil lepo uspeli koncert, za kar zasluži naše priznanje or-ganist in pevovodja g. Tone Bližal.
Pripravljamo se tudi na okrožne tekme. Zato nas še čaka precej dela,
ker jo zimsko delo v glavnem vzela akademija. Sedaj je težko delati, ker mnogim služba ne dopušča. Vendar pa bomo z dobro voljo skušali tudi to nalogo kolikor mogoče dobro rešiti.
Končno bi pripomnili še nekaj, kar se sicer 110 dogaja samo pni nas in kaže naše nasprotnike kot podle in su rove.
Naši plakati nimajo nikdar miru pred temi ljudmi. Večkrat se dogaja, da še isti dan, ko so bili pripeti, seže po njih zlobna roka in jiih raztrga. Ali morda oni ne vedo, da je tako početje kaznivo. Sicer pa, če taka dejanja ne prenehajo, bomo sami napravili red.
Zdravstveni tečaji in higijenske razstave v prosvetnih društvih
Zdravstveni tečaj v Semiču.
seje vršil od 51. januarja do 7. februarja 1957.
Za razstavo je prosilo Prosvetno društvo v Semiču in dalo na razpolago dvorano doma.
Predavanja, spremljana s filmskimi ali skioptičnimi slikami so se vršila v nastopnem redu.
I. Nedelja 51. januarja: dr. A. Šimec (otvoritveno predavanje): Splošna hi-gijena«; navzočih 300. — 2. Nedelja 31. januarja: dr. A. Šimec: Nalezljive bolezni«, film Davica«; navzočih 350. — 5. Ponedeljek 1. februarja: dr. A. Šimec: Higijena žene«, film sDve sestri : navzočih 400. — 4. Torek 2. februarja: dr. I. Pire: Zdrav dom«, film Higijena na vasi : navzočih 550. — 5. Sreda 5. februarja: Puhar Polde: »Alkohol«, I. del za mladino iz Selnica in okolice, film Davica«; navzočih 400 .— 6. Sreda 5. februarja: Puhar Polde: »Alkohol in družina«, I. del, za ženstvo; navzočih 550. — 7. Četrtek 4. februarja: Puhar Polde: Spolne bolezni«, film Ikina sudbina : navzočih 400. — 8. Petek 5. februarja: Puhar Polde: »Alkohol in družina«, za moške, diapozitivi; navzočih 450. — 9. Sobota 6. februarja: Puhar Polde: »Alkohol in družina«, II. del, za ženstvo, diapozitivi: navzočih 500. — 11. Ne-»
dolja 7. februarja: Puhar Polde: »Higijena v družini«; navzočih 400. — 12. Nedelja 7. februarja: dr. Šober Je-tika«, diapozitivi; navzočih 400.
Zanimanje za razstavo in predavanje je bilo res živahno. Ljudje so prihajali k predavanjem po 8 do 10 km daleč. — lligijenski zavod je razdelil med obiskovalce večjo množino tiskanega zdravstveno propagandnega materij ala.
Izražali so željo, cla bi so v Semiču nastanila kateirakoli zdravstvena ustanova. Krajevni izobraženci pa želijo zdravstveni dom.
Higijenska razstava v Dragatušu (okraj Črnomelj)
se jo vršila od 14. februarja clo 21. februarja 1957.
Za razstavo je prosilo Prosvetno društvo v Dragatušu in dalo na razpolago prostor v narodni šoli.
Predavanja, spremljana s filmskimi ali skioptienimi slikami so se vršila po nastopnem redu:
1. Nedelja 14. februarja: dr. A. Šimec: Splošna higijena«; navzočih 250. — 2. Ponedeljek 15. februarja: dr. A. Šimec: Higijena žene«, film Dve sestri«; navzočih 500. — 5. Torek 16. februarja: Puhar L.: »Alkohol in dru-
/ina , za žene in dekleta, skioptične slike; navzočih 300. — 4. Sreda l~. februarja: Puhar I..: Alkohol in mladina«, za šolarje, skioptične slike; navzočih ^50. — 5. Sreda l~. februarja: Puhar L.: Spolne bolezni«, film Iki-na sudbina«; navzočih 530. — 6. Četrtek IS. februarja: Puhar L.: škrla-linka«; film škrlatinka«; navzočih 350. — 7. Petek 19. februarja: Puhar L.: »Alkohol, družina in javno življenje«, za može in fante, skioptične slike; navzočih 550. — 8. Sobota 20. februarja: Puhar 1..: Duševna higije-na«, za šolo, film Davica«; navzočih 250. — 9. Sobota 20. februarja: Puhar I..: Iligijena vasi«, film: navzočih 350. — K). Nedelja 21. februarja: Puhar L.:
Jetika«, skiop. slike; navzočih 300.
Zanimanje za razstavo je bilo po-voljno. Ljudje so prihajali iz 10 km oddaljene \ ioice. Med obiskovalce razstave je bilo brezplačno razdeljenih več sto letakov, brošur in knjig.
Potek potujoče higijensko razstave na Trati, okraj Škofja Loka.
Od 2. do 9. maja 1937.
I. Nedelja 2. maja: dr. Pire: Splošna Iligijena«, film: navzočih 400. Dr. Gregorčič: Jetika«, diapozitivi; navzočih 350. — 2. Ponedeljek 5. maja: Puhar I..: Alkoholizem«. Šola Trata; navzočih 280. Puhar L.: Organizacija liig. službe v dravski banovini«, film: navzočih 300. — 3. Torek 4. maja: dr. Gregorčič: Iligijena vasi«, diapozitivi; navzočih 550. Puhar 1..: Družina in alkohol«, diapozitivi: navzočih 400. Puhar I..: Alkoholizem . diapozitivi: navzočih 190. Za žene. Šola Trebija. — 4. Sreda 5. maja: dr. Gregorčič: Da-
vica«, film: navzočih 400. Puhar Lr.
Alkoholizem , diapozitivi; navzočih 200. Šola Pol jane. — 5. četrtek 6. maja: Puhar L.: Spolne bolezni . film; navzočih 550. —(). Petek 7. maja: dr. Gregorčič: Škrlatinka . diapozitivi; navzočih 400. Puhar 1..: Alkoholizem«, diapozitivi: navzočih 300. Šole: Mali vrh. Javorje. Gabrk. — 7. Sobota 8. maja: dr. šimec: Iligijena žene«, za žene, film: navzočih 400. Puhar L.: .
Narodni alkoholizem . diapozitivi; navzočih 400. Šole: Žiri, Lučine. — S. Nedelja 9. maja: dr. Šimec: »Skor-but. kostna tbc, vitamini , film; navzočih 400. Puhar L.: Narodni alkoholizem . diapozitivi, za može: navzočih 250.
Novi taksni predpisi
S I. aprilom je stopil v veljavo nov proračun, ki je prinesel nekatere spremembe glede plačevanja taks. »Vsa prosvetna iu izobraževalna društva morajo kolkovati svoje prijave za prireditve s kolkom Din 15.—.
Oprostitvi od plačevan ja taks po talilni postavki 99 a zaradi gledaliških predstav je treba pripomniti, da je Službeni list z dne 24. aprila 1957 objavil vest. da ocenjuje prireditve pristojna davčna uprava ter se prireditev šele po tej oceni lahko okoristi taksne prostosti. Pripomnimo, da se to nanaša edino le na določbe, če se obenem z igro aLi gledališko predstavo ne vrši tudi plesna prireditev, v tem primeru tudi igre niso oproščene takse. Vsled tega naj društva vedno tudi obveste pristojno davčno upravo, katero igro uprizorijo in da so oproščeni po tar. postavki 99 a. točka 5.
Vsebina: Materna beseda. — K. II.: Socialno vprašanje na vasi. — Občni zbor Slovenske Straže v Mariboru. — III. zvezni svet, — Občni zbor S. K. Ženske zveze.— Beseda o dramatizaciji.— Gorje pri Bledu.— Zdravstveni tečaji in higijenske razstave v prosvetnih društvih. — Novi taksni predpisi.