PoStnina plačana ▼ gotovini
Došlo 10. IX. 1930
■ižSSL
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan ijutraj razvea v ponedeljkih in dnevih po prašnikih. — Posamezna Številka Din 1’—, na 16 straneh Din 2—, mesečna naročnina Din 20 —, ca tujino Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30*69 in 30-7L
Jugoslovan
Rokopisov ne vračam,,. —• Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju,
Slomškov trg Štev. 4.
St. 85
Ljubljana, sreda, dne 10. septembra 1930
Leto L
Panevropa in mandati pred Društvom narodov
Svei Prušiva narodov na svofem šesideseiem zasedanju - Vprašanje Panevrope pride pred pSenum ženevskega zbora - Sporazum glede angleške politike v Palestini in čestitke k uspehom Francije
v Siriji - Važna izjjiava nemškega zunanjega ministra
Ženeva, 9. septembra. AA. Svet Društva narodov se je sestal včeraj na šestdeseto zasedanje. Sejam predseduje Zumeta, venezuelski poslanik v Parizu. Na prvi seji je bilo sprejeto Prokopovo poročilo glede palestinskega mandata.
Pariz, 9. septembra. AA. Poročajo iz Ženeve, da je angleški minister zunanjih zadev Henderson predlagal na konferenci evropskih držav v Ženevi, da konferenca enostavno prepusti rešitev vprašanja o evropski federaciji skupščini Društva narodov in da dotlej ničesar ne sklene. Nasprotno pa je francoski minister zunanjih zadev Rriand zahteval, da delegati na konferenci popolnoma svobodno izjavijo svoje načelno stališče glede ustvarjanja evropske federalne unije. -
Konferenca je soglasno sprejela predlog ministra Rrianda in prepustila skupščini T ruštva narodov, da. ona po običajni diskusiji u •'tovi proceduro, ki se njej vidi pri-rr'v”-
Ženeva, 9. septembra, d. Od francoskega zunanjega ministra Brianda sklicana evropska konferenca (o Panevropi) se je včeraj popoldne sestala k seji, ki pa je bila tajna. Na zborovanju so bile zastopane vse evropske drža/e razen Albanije. Konference se jj udeležilo 20 zunanjih ministrov in trije ministrski predsedniki. Kot rezultat konference se je objavilo službeno poročilo, ki slove:
Zastopniki evropskih držav, ki so Slanice Društva narodov, so vzeli na znanje uspeh preiskave glede organizacije evropsko unije in se prepričali, da je sodelovanje svrepskih vlad v področju mednarodnega delovanja za ohranitev miru ponicm*-i. Z izvedbo tega sodelovanja se v soglasju z Društvom narodov sklene, da se to vprašanje nastavi na dnevni red plenarne »-je Društva narodov. Kaka nr.laljna seja te konlerence se ne bo vršila.
London, 9. avgusta. AA. Razprava o pa-1;-’' Jkem vprašar 'u, ki je Mia včeraj la
st i ~ Društva ur odo v v Ženevi, je po občnem r~ '..-.nm lcončn- razčist" v r~ > pl a ' . ki so bila nncVa med stalno mandatno komisijo Društva narodov in britsko vlado. Glede bodoče nolitike proučuje brit-ska vlaoa sedaj intenzivno poročilo, ki ga j sestavil Sir John Simpson, priznan veščak v upravnih in kolonizacijskih zadevah. Kakor je znar \ je angleška vlada svoj čas poslala Sira Simpsona v Palestino, da prouči ta vprašanja in da stavi predloge o emigraciji. Rritska vlada bo svoje načrte o bodoči politiki predložila Svetu Društva narodov. Rritska vlada se nadeja, da bodo ti ukrepi vzpostali dobre odnošaje med Arabci in Židi v Palestini. Jasno je, da bi akcija mandatne sile ostale brez uspeha, ako je m podpre dobra volja vsega prebivalstva.
Ženeva, 9. avg. A A. Svet Društva narodov je čestital Franciji k njenim uspehom v Siriji in Libanonu. Za tem je bilo sprejeto Rriandovo poročilo o delu komisije za itelektual. sodelovanje. Svet je ugoto-
vil, da se Društvo narodov ne more mešati v vprašanja nacijonalne vzgoje, marveč da gre le za pospeševanje skupnega duha in za zhližanje mladih pokoljenj. Za tem je
predlagal razne izpremembe ustave Gdanskega. Naposled je Svet odložil proučitev _ vprašanja o svobodnem prevozu in železniškem tranzitu v Saarskem ozemlju.
Pariz, 9. septembra. AA. Poročajo iz Ženeve, da je nemški minister zunanjih zadev Curtius izjavil, da je nemški tisk popolnoma naklonjen načrtu evropske federalne unije. Nato je Curtius dodal, da bo morala ona nemška vlada, ki bo po prihodnjih volitvah na čelu države, morala obdržati direktive sedanje vlade, da tako pride do mednarodnega sodelovanja v svrho spoštovanja mednarodnih dogovorov.
Ženeva, 9. septembra. AA. Curtius je dal izjavo listom, da je nemška vlada v celoti naklonjena načrtu o evropski federaciji in bo ta načrt pozitivno podpirala.
Konferenca o režimu donavskih vod
f’os>grad, 9. septembra. AA. 15. t. m. bo imela tehnična komisija za režim donavskih vod, ki ima svoj sedež na Dunaju, svojo trinajsto plenarno sejo v Dubrovniku. Seji bo predsedoval predsednik komisije za režim donavskih vod Roseclc, udeleže pa se je tudi Eisen, Miiller v imenu Češkoslovaške, Dietrich v imenu Madjarske s svojimi eksperti. Našo vlado zastopajo na tej konferenci M. Jovanovič, načelnik ministrstva za gradnje, N. Markovič, inšpektor ministrstva za gozdove in rudni-
Ljudstvo poseča zadužbino na Oplencu
Beograd, 9. septembra. 1. Zadužbina na Oplencu je od včeraj odprta. Posetilo jo je že veliko število okoličanov, ki so opravili v cerkvi svoje pobožnosti in si ogledali njene dragocene mozaike. Na sarkofag kralja Petra Velikega Osvoboditelja je bil položen lep venec z napisom: »Udruženje rudniških in topilniških nameščencev v Jugoslaviji — kralju Petru Velikemu Osvoboditelju«. Danes so položili v sarkofag krsto s prahom vodje Karadjordja. Prav tako so bile med štirimi stebri, ki podpirajo glavno kupolo, razvrščene zgodovinske zastave z vsemi odlikovanji.
Costes in Bellonte pri predsedniku Hooverju
W ashington, 9. septembra. AA. Predsednik Združenih držav Hoover je sprejel francoska letalca zmagovalca Oceana Costesa in Bellonta. Sprejem, ki ga je pripravilo washingtonsko prebivalstvo obema Francozoma, je bil veličasten.
ke, N. Jovanovič, tajnik ministrstva zunanjih zadev.
Na letošnji seji komisije za režim donavskih vod pridejo v pretres vsa vprašanja o občem režimu donavskih vod v zmi-slu obstoječih mirovnih pogodb.
Vnliv varšavske konference na stališče Nemem
Revizionistična propaganda je prenehala radi sporazuma v Varšavi
Varšava, 9. septembra. AA. List »Res Pospolita« smatra, da bo za panevropsko diskusijo v Ženevi izhodišče atmosfera, ki jo je ustvarila mednarodna poljedelska konferenca v Varšavi.
K velikim svečanostim v Beogradu
Kampanja, ki jo v zadnjem času vodi Nemčija proti Poljski, pravi list, je pokazala, da so politične pogodbe odvisne od gospodarskih. Konferenca v Varšavi je ustvarila možnost za gospodarsko rekonstrukcijo vzhodne Evrope, kar je moči izvesti tudi brez Nemčije. Tako bo Nemčiji vzeto eno izmed najuspešnejših sredstev njene akcije, a to je želja po ustvaritvi politične razprtije v tem delu Evrope.
»Alco zdaj kaže,« dodaja list, »da je Nemčija opustila svojo bojevito platformo ministra Treviranusa v pogledu pomeran-skoga koridorja, je to zato, ker je prišlo do široke gospodarsko pogodbe med državami vzhodne Evrope. Mogoče je, da pride v primeru neuspeha panevropsko federacije do novih napadov Nemčije h la Treviranus.«
Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. princ Arsen in Nj. Vis. princ Pavle. Levo vojni minister general Hadžič, ko čita najvišji ukaz o podaritvi novih polkovnih zastav.
Povratek g. bana inž. Serneca v Ljubljano
Beograd, 9. septembra. 1. Nocoj je z brzovla-kom ob 19’35 odpotoval proti Ljubljani ban Dravske banovine g. ing. Dušan Sernec. Ban se je udeležil svečanosti povodom praznovanja rojstnega dne in zamenjave polkovnih zastav. Danes je g. ban posetil ministrskega predsednika in notranjega ministra generala Petra Živkoviča, nato ministra za javna dela in druge. Ob tej priliki se je informiral o vseh vprašanjih, k zadevajo Dravsko banovino.
Položaj v Indiji se slabša
London, 9. septembra. AA. Po poročilih iz Indije se je tamkaj položaj poslabšal. V raznih kr* jih so bili spopadi ni neredi.
■M
Nj. Vel. kralj izroča nove zastave poveljnikom posameznih polkov.
Nove zaslave se v rokah zastavonoš klanjajo pred Nj. Vel. kraljem.
Po zanosnih beograjskih slavnostih
Velikanske žrtve je dala Srbija za naše osvobojenje. Od Karadjordjevih časov dalje je neprestano tekla srbska kri, da je kos za kosom srbske dežele postal svoboden in da se je mogla pod Petrovim vodstvom Srbija pripraviti tudi za svojo najvišjo nalogo, da postane jugoslovanski Piemont za osvoboditev vseh Jugoslovanov. Sedem dolgih let se je borila za ta najvišji cilj Srbija, sedem dolgih let je krvavela in dala za osvobojenje tako velikanske žrtve ko nobena druga država. 2e balkanske vojne so zahtevale ogromnih žrtev, a še neprimerno večje so padle v svetovni vojni, da je bila Srbija že skoraj izčrpana.
Več ko dovolj je tako storila Srbija za osvobojenje Jugoslovanov, včeraj pa je položila novo veliko žrtev še za zjedinje-nje Jugoslovanov. Svoje s slavo ovenčane simbole zmag in vseh krvavih žrtev ie včeraj žrtvovala za edinstvo Jugoslovanov. Vsi smo eno, zato se zbiramo le pod enim praporom — pod jugoslovansko zastavo. Vsi smo eno, zato imamo le en skupen cilj, h kateremu nas vodi vsem skupna — jugoslovanska zastava. Vsi smo eno in zato nas veže eno narodno čustvovanje, ki je izraženo v enotnem praporu — v jugoslovanski zastavi. To je veliki pomen včerajšnjega dne, to ie velika zmaga včerajšnje sijajne narodne manifestacije.
Iz te manifestacije pa izvira nujna dolžnost za Slovence in Hrvate, da tudi oni žrtvujejo na oltar naše jugoslovanske skupnosti svoje svetinje in da vsi brez izjeme postanejo aktivni propagatorji jugoslovanske misli. Eno narodno čustvovanje mora postati resnica, ena narodna volja mora biti dejstvo in pod jugoslovansko zastavo se moramo zbirati vsi kot v resnici pravi Jugoslovani. To je namen propagande jugoslovanstva, to je njena naloga.
Pravi Jugoslovani pa bomo, če začnemo delati zopet tam, kjer so nehali delovati Strossmajer in drugi naši velikani, če nadaljujemo delo, ki ga je presekala svetovna vojna in povojne strankarske strasti. Od bivšega strankarstva proč čim dalje, je prvi pogoj za propagando čislega jugoslovanstva. V tako popolni meri se mora to zgoditi, da sploh več mislili ne bomo na bivše strankarske čase in tudi ne na bivše strankarske formacije. Tako moramo delati, ko da vseh teh strank sploh nikoli ni bilo in zato jih ni omenjati nikdar in ob nobeni priliki.
Nič več se ne zbiramo kot pristaši te ali one bivše stranke, temveč vedno le kot Jugoslovani, ki hočejo čim večji napredek jugoslovanske misli. Samo njo poznamo sedaj in samo to je naša volja, da za njo čim več storimo. Zato pa tudi ocenjujemo fovariše samo po njihovem delu za jugoslovansko misel, ne pa po njihovi bivši strankarski pripadnosti.
Priznavamo, da se ni lahko uživeti v io novo miselnost, ker je strankarstvo ločilo ljudi tudi družabno. In v tej družabni delitvi je največja ovira, da se ne more takoj preiti v čisto jugoslovanstvo, ker se sestajajo vedno ljudje enih in istih starih misli, da nova misel skoraj ne more prodreti naprej. Treba je zato pričeti ustvarjati jugoslovansko družabno življenje, da se bodo sestajali ljudje, ki so jugoslovanskega mišljenja, da bo zavladala tudi v vseh družbah jugoslovanska misel. Sele potem bomo imeli jugoslovansko javno mnenje, šele potem bo jugoslovanska misel v resnici živela med narodom. To novo družabno življenje je seve mogoče ustvariti le z največjim taktom in z največjo obzirnostjo, ker samo ena nerodna gesta in ljudje so odbiti.
Ko pa se prične z ustanavljanjem jugoslovanske družbe, pa je gledati tudi na to, da bodo v tej družbi odločevali le ljudje, ki uživajo splošno spoštovanje radi svoje osebnosti, ne pa le radi svojega denarja. Kajti dolžnost jugoslovanske družbe je tudi ta, da dvigne ves narod v moralnem oziru, ker samo moralno visoko stoječ narod zna braniti svojo svobodo. Samo moralno visiko stoječ narod pa more tudi uspešno tekmovati z drugimi narodi. Jugoslovanski narod pa je to tekmo že pričel in zato je tudi dolžnost jugoslovanske družbe, da prerodi ves narod, tem večja.
Vse te naloge izhajajo iz včerajšnje zanosne manifestacije in vse te naloge padajo zlasti na Slovence in Hrvate. Izvršiti te naloge, to je danes političen program za vse Slovence in Hrvate in temu programu posvetiti vse sile je dolžnost naših javnih delavcev. To je podlaga, na kateri
v ' \
Odmevi tržaškega procesa
Cinična napoved novih smrtnih obsodb v uradnem glasilu fašistov-ske stranke — Nove aretacije Slovencev — Val protestov inozemstva
Rim, 9. septembra, n. Po tržaškem procesu je nastopit v fašistovskem tisku pre-okret. Strele v hrbet so fašistovski listi navdušeno pozdravili, potem pa so obmolknili. V soboto so listi napovedali, da izide fašistovsko uradno glasilo >Foglio d’ Ordi-nk, ki ne izhaja redno, nego le takrat, ko se nekaj posebnega zgodi. V ta list beležijo fašisti vse zgodovinske odredbe in važne dogodke. Ta list potemtakem ni le službeni organ fašistovskega režima, nega tudi nekak arhiv za fašistovsko zgodovino. Napovedana številka omenjenega lista objavlja na 1. strani članek pod naslovom
Pravica in svinec,
da je zadela obtožence mogočna fašistov-ska pravica in to na docela moderen način: s plotonskimi streli.
Fašistovska revolucija se odločno brant. Še ima y zalogi svinca, ki ga bo sesula v hrbte še mnogih ljudi. Mnogo je še takih hrbtov, ki so to že od vsega početka zaslužili in to bodo tudi dobili. Čim več časa preteče, tembolj se krepi fašistovska revolucija. Gospodje sosedi, vzemite na znanje, da starega dobričine Italijana ni več. Novi Italijan, ki ga je ustvaril fašizem, je drugačnega značaja in drugačnega duha.
»Velika čast 58. legije«
Tretje poročilo lista >Foglio d’ Ordini« se glasi:
58. bataljon fašistovske milice, ki ima svoj sedež v Trstu, je tretji bataljon, ki je imel »čast«, da izvrši usmrtitev sovražnikov fašistovskega režima. Prvi je bil oni v Pistoji, ki je ustrelil protifašista Della Maggiore, drugi oni v Pulju, ki je usmrtil Gortana. V vseh treh slučajih so se črne srajce vedle perfektno. Razumljivo je, da sovražniki fašizma vseh pokolenj in vseh barv, vseh mišljenj zvračajo svoje divje in slabotno sovraštvo na fašistovsko milico. Zato pa gledajo fašisti nanje s simpatijami in z navdušenjem.
Na kratko je v tem listu omenjena tudi volilna kampanja v Nemčiji. Fašistovski list napoveduje tudi rezultate teh volitev: Volilna kampanja je podobna pustu in šemi. Rezultati ne bodo odločilni. Kazalec na tehtnici se ne bo nagnil ne na levo ne na desno. Italijanski fašizem pričakuje te rezultate in pazi, kako se bo Nemčija v bodoče ravnala.
Vesti o novih aretacijah
Trst, 9. septembra, d. »Piccolo« javlja, da je Valenčič po obsodbi, preden je bil usmrčen, izdal nekatere tajne teroristične načrte in da je takoj imenoval tudi nekaj oseb, ki so mu pomagale pri prenašanju streliva. List pravi, da je v zvezi s tem posebno sodišče za zaščito države odredilo, da se aretirajo vse te osebe. Med drugimi naj bi bil med temi tudi neki Valenčičev sorodnik. »Piccolo« pravi, da te vesti še niso potrjene in da aretacije, ki so se izvršilo v Trstu za časa procesa samega in pred obsodbo, niso v zvezi z Valenčičevimi izjavami, nego le z memorandumom, katerega je Marušič napisal za časa procesa in ga je izročil državnemu tožilcu. V tem memorandumu govori poleg drugega tudi o načrtu atenata proti Mussoliniju. Ta načrt naj bi bil že dalj časa pripravljen.
Dunaj, 9. septembra, d. Današnji popoldanski listi objavljajo prav obširna poročila o aretacijah Slovencev in Hrvatov, ki so jih italijanska politična oblastva izvršile takoj po procesu. V tržaških zaporih sc nahaja sedaj nad 1000 političnih obsojencev. Večino tvorijo Slovenci iz Trsta in bližnje okolice. Aretacije so baje v zvezi z raznimi izjavami, ko so jih baje podali obsojenci.
Nov incident na meji
V nekem poročilu iz Postojne pa pravi omenjeni list, da so povodom krvavega obmejnega incidenta našli pri mrtvem Kukcu nekaj pisem, iz katerih izhaja, da je bil on v zvezi z Valenčičem in Bidovcem. Zaradi tega naj bi bilo aretiranih tudi nekaj oseb v Postojni, med njimi tudi »znani iredentisti«. Te aretacije so bile po poročilu tržaškega lista izvršene pred dve ma dnevoma. Na meji se je dogodil tudi nov incident. Neki človek je, kot pravi »Piccolo«, napadel dva finančna stražnika. Ko sta ga začela zasledovati, je nanju tudi streljal, nato pa se je umaknil v gozd. Zaradi teme ga finančna stražnika nista mo gla še dalje zasledovati.
Proces proti ostalim obtožencem
Rim, 9. septembra, n. Današnji fašistovski listi poročajo, da je preiskovalna komisija izrednega sodišča za zaščito države predložila sodišču samemu obtožnico in vse ostale priloge za proces proti 87 obtožen cem. V obtožnici jo rečeno, da je bilo
se ima pričeti izvajati jugoslovanska akcija, da bo z enakim žrtvovanjem vseh plemen doseženo polno zjedinjenje vseh Jugoslovanov,
ustavljeno postopanje proti 9 obtožencem radi pomanjkanja dokazov in proti obtožencu Gropajcu, ki je umrl v zaporih. Na podlagi te obtožnice je posebno sodišče že imelo proces proti 18 obtožencem v Trstu. Proti ostalim, od katerih je mnogo pobegnilo v inozemstvo, se bo proces vršil naknadno na rednem zasedanju v Rimu. Obtožence, ki ih fašistovske varnostne oblasti niso aretirale, bo posebno sodišče sodilo v njih odsotnosti. Glasom obtožnice se bodo morali obtoženci zagovarjati težkih dejanj proti varnosti italijanske države. Proces se bo vršil v Rimu že meseca septembra t. 1.
Elementarna reakcija v inozemstvu
Pariz, 9. septembra. AA. »Ere Nouvelle« priobčuje poročilo iz Ljubljane, da je bilo pred procesom proti Slovencem v Trstu prijetih 600 Slovanov v Trstu. Redarstvo in orožništvo je vršilo dva dni neprestane aretacije. Na mejo so bila odposlana nova vojaška pojačanja. Vsi ti ukrepi so bili izdani zato, da bi izzvali jugoslovansko javno mnenje. Obsodba je bila že vnaprej pripravljena. Njena naloga je bila v tem, da sugerira Italijanom, da jim preti od Jugoslavije neka posebna nevarnost.
Praga, 9. septembra, d. »Volna mišlen-ka« je včeraj naslovila na italijansko poslaništvo posebno poslanico v zadevi tržaškega procesa. Protestirala je zlasti proti načinu, kako se je obsežni proces vodil, in dalje proti načinu usmrtitve. V protestu »Volna mišlenka« poudarja:
Proces se je vodil v imenu nacionalističnega sovraštva, ne pa v imenu pravice. Usmrtitve same so to jasno dokazale, ker v civiliziranih državah ni tak običaj, kakor je sedaj v Italiji.
Sličen protest je poslala »Volna mišlenka« tudi na mednarodno svobodomiselno zvezo v Bruselj s prošnjo, da s© tudi ta pridruži temu protestu.
»Vseslovanska zveza« je izdala sličen protest na vse slovanske organizacije Dunaj, 9. septembra, d. »Wiener Allge-meine Zeitung« obravnava danes na prvi strani tržaške usmrtitve ter podrobno opisuje krvavo preganjanje slovensko narodne manjšine v Itaiji. Apelira na vso Evropo, da se zavzame za slovensko mučenike. Jutrišnji »Extrablatt«, organ krščanskih so-cijalcev, poroča o situaciji, ki je nastala v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo po tržaškem procesu. List presoja situacijo zelo pesimistično.
Protesti inozemstva postajajo neprijetni
Praga, 9. septembra, d. Usmrtitev štirih Slovencev v Trstu po fašistični milici je dala češkim listom povod za nadaljne ostre napade na Italijo. Zato je danes italijanski poslanik v Pragi Pedrassi posetil zunanje ministrstvo, kjer ga je v zastopstvu zunanjega ministra dr. Beneša, ki je sedaj v Ženevi, sprejel njegov namestnik minister Krofta.
Poslanik je vložil proti pisanju čekih listov formalno pritožbo. Minister Krofta pa je protest vljudno odklonil, češ, da vlada nima nobenega vpliva na tisk, ker so listi od nje popolnoma neodvisni.
Praga, 9. septembra, d. Vodstvo češkoslovaške »fašistične stranke« je danes ofi-cijelno naznanilo, da bo v protest proti usmrtitvam v tržaškem procesu stranka odložila svoje ime. O novem imenu stranke bo v najkrajšem času odločil strankin kongres.
Dunaj, 9. septembra, d. V avstrijskem zunanjem ministrstvu na Ballplatzu se je vršil včeraj sprejem diplomatskega zbora. Italijanski poslanec Auritti se je zelo pritožil proti načinu, kako je avstrijsko, zlasti dunajsko časopisje tolmačilo tržaški proces. Zahteval je od zunanjega ministra, da avstrijska vlada ukrene vse potrebno, da Italiji sovražni komentarji prenehajo.
Bratislava, 9. septembra. Italijanski konzul Palmieri jo v zvezi s pisanjem češkoslovaških in osobito slovaških listov o izidu tržaškega procesa posetil predsednica slovaške deželne vlade ter se pritožil nad postopanjem časopisja. Protestiral je v precej energičnem tonu. Bratislavsko časopisje vseh struj je namreč zelo ostro obsodilo postopanje italijanskega izrednega sodišča, kakor tudi način, kako je bila izvršena smrtna obsodba. Bratislavski listi danes pripominjajo k tej Intervenciji, da Italija nima nikake pravice se pritoževati proti pisanju češkoslovaškega tiska, ker je baš italijanski tisk zavzel prav drugače, Češkoslovaški republiki neprijazno stališče v znanem procesu proti poslancu Tuki
Krvava volilna kampanja v Nemčiji
Berlin, 9. septembra. AA. Po vesteh iz pokrajine je volilna agitacija na višku. Kancelar in ministri so imeli velike govore. V bližin Hamburga je došlo do spopada med nasprotnimi stran' kaini. Na bojišču je ostalo več mrtvih in težko' ranjenih. Kandidati pripadajo 37 strankam.
Pred obiskom velike angleške eskadre v Splitu
Split, 9. septembra, k. Za 15. t. m. je določen prihod ostalih enot eskadre angleške mornarice v Sredozemskem morju. Takrat pride tudi matična ladja »Cyklop«, ki je drugače nosilec avijo-nov. S tem parnikom pridejo tudi trije rušilci tipa »Douglas«, dalje pride 5 podmornic tipa »L« in ladja rdečega križa »Mine«. Kakor znano, je baza te angleške pomorske eskadre na Malti.
Split, 9. septembra, k. V sredo bo igralo moštvo »Royal Oaka« s tukajšnjim Jadranom«, v četrtek pa s »Hajdukom«. Včeraj je moštvo »RoyaI Oaka« igralo s kombiniranim moštvom »Hajduka« in izgubilo s 7:1 (3:1).
Odpustitve in premestitve
Beograd, 9. septembra. 1. Po odredbi ministra za javna dela je bila iz državne službe brez pravice do odpustnine odpuščena Cvar Antonija, poštno-telegrafska uradnica II.-3 s tretjo stopnjo osnovne plače, nastavljena pri pošti na Bledu. Z odredbo ministrstva za javna dela je bil premeščen v Ljubljano poštni manipulant III-3 s 4. stopnjo osnovne plače Švajger Anton, doslej nameščen na Jesenicah. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil premeščen kot višji šumarski svetnik 14 in kot vršilec dolžnosti upravitelja šumarske šole v Ljubljani Zmago Cirnfeld, višji šumarski svetnik pri šumarskem odseku kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Smrt bivšega dalmatinskega poslanca
Dunaj, 9. septembra, d. Na Semmeringu je umrl že v nedeljo filan bivše avstrijske gosposke zbornice in dalmatinski poslanec v dunajskem državnem zboru Anton vitez Vukovič v starosti 79 let. Pokojuik je svoječasno v avstrijskem parlamentu igral važno vlogo.
Nenadna smrt madjarskega ministra
BudimpeSta, 9. septembra. Minister za socijalno politiko Vass je iznenada preminul zadet od kapi. Vest o njegovi smrti je napravila globok vtis v vseh političnih krogih. Minister prosvete grof Kle-belsberg je prevzel začasno vodstvo izpraznjenega resora za socijalno politiko.
Nenaden odhod ministra Grandija iz Ženeve
Ženeva, 9. septembra. AA. Nocoj je iznenada odpotoval iz Ženeve italijanski minister za zunanje zadeve.
Španija dobi v kratkem novo vlado
Pariz, 9. septembra. AA. Poročajo iz Santandrn, da je bivši španski minister Glacocea, ko je bil sprejet v avdijenci pri kralju, izjavil novinarjem, da pride oktobra do izpremembe v sedanji španski vladi. Na koncu 6voje izjave je rekel, da bo po njegovi sodbi nova vlada, koncentracijska vlada desnice in katalonskih elementov.
Po strašni katastrofi nad San Domingom
Pariz, 9. septembra. AA. Havas poroča iz San Dominga: Prebivalstvo, ki trpi lakoto, je hotelo opleniti vlak, ki je vozil živež v San Domingo. Vojaki so se temu uprli in tako je prišlo do boja med gladujočimi in vojaštvom. V krajih, ki Bot rpeli od ciklona, se je pojavil tifus.
Newyorlc, 9. avgusta. AA. Predsednik dominikanske republike je bil pooblaščen, da izvaja diktatorsko oblast v zvezi z obnovitvenimi ukrepi po strahovitem ciklonu, ki je razdejal skoro vso državo.
Drugi polet zrakoplova »R100« v Indijo
London, 9. septembra. AA. Zrakoplov »R 100« poleti na svoj poskusni polet v Indijo najbrž med 24. septembrom in 4. oktobrom. Natančnejši dan bo določen po meteoroloških razmerah. Polet v Indijo bo drugi večdnevni polet novih angleških zrakoplovov. Prvi je bil polet »R 100« v Kanado in nazaj.
Ogorek cigarete zažgal deset ladij
Atene, 9. septembra. AA. Neki mornar je, ni! hudega ne sluteč, vrgel v morje še tleč ogorek cigarete, ki je vžgal bencin, ki je plaval na površju morja. V plamenu, ki je nato nastal, se je vnelo deset ladij, ki so bile natovorjene 8 petrolejem. Deset ljudi je v tem našlo smrt, mnogo pa je dobilo opekline.
Mojstrski turnir v Frankfurtu
Frankfurt, 9. septembra, d. V II. kolu so bili rezultati mojstrskega šahovskega turnirja naslednji: Semish je izgubil proti Colle-ju, Kastdan je zmagal nad Manheimerjem. List je dobil partijo proti Misesu. Slovenec Pirc je igral proti Ahuesu ter je dosegel v 32. potezi remis. Neodločno je igral Przepiorka proti Niemcoviču. Partija Thomas : Orbach je bila neodločena. Stanje po II. kolu je naslednje: Pirc in Ahues 1 in pol, Ka*‘ dan in Niemcovii 1 (1).
Najlepša žena sveta
Rio de Janeiro, 9. septembra. AA. Mednarodno razsodišče za najlepšo ženo sveta jc proglasilo miss Brazilijo za zmagovalko. Lepotici je bila po razglasitvi sodbe izročena nagrada v znesku pol milijona. Predsednik republike je sprejel v po' sebni avdijenci vseh 26 tekmovalk, jim čestita) in izročil dragocene spominke.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 9. novembra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Neznatna sprememba oblačnega in nestalnega vremena, nmbrže sčasoma dež.
‘Misijonski kongres
KREME
Ljubljana, 9. septembra.
Danes je govoril p. A. V a t h o misijonstvu
v	Indiji. Prebujevanje in napredek vzhodnih narodov dela katolicizmu tudi velike težave. V Indiji nižje ljudstvo zaradi močnih drugih vplivov in zaradi neizobrazbe ni močno dovzetno za katolicizem. Šele ko bo zapadno jasno, znanstveno mišljenje prodrlo v indsko psihozo, bo omogočen tudi katoliški vpliv na širše sloje.
O razmerju med civilizacijo in misijonstvom je govoril v francoščini italijanski zastopnik mgr. Ugo Bertini. Njegovo predavanje jo bilo spočetka radi mnogih latinskih citatov v moderni izgovorjavi precej nerazumljivo. Misijonsko delo začenja že s prvimi civilizatorični-mi koraki v kolonijalnih deželah. Misijonsko delo je takorekoč identično s civilizacijo. Misi-jonstvo edino je do danes premoščevalo prepad med civiliziranimi in med neciviliziranimi ljudstvi. Da 15.000 misijonarjev ne more imeti večjih uspehov, je pripisovati dejstvu, da se manj razvita ljudstva mnogo težje spreobračajo od razvitejših. Kolonizacija tvori veliko oviro pravi civilizaciji. Take ovire so zlasti čestokrat slabo maskirano suženjstvo, prisilno delo in uvoz omamnih sredstev (opij).
O misijonstvu in tisku na Japonskem je re-feriral tudi v francoščini p. Gian Carlo Čast a g n a. Izpreobrnitev Japonske tyori zaradi njene pomembnosti v svetu enega najvažnejših problemov sploh. Velik napredek katolicizma na Japonskem je zato za enkrat še nepomemben. Danes je na Japonskem 100.000 katoličanov. Velika izobraženost najširših ljudskih plasti vpliva zelo ugodno na katoliško gibanje. Število vseh revij znaša 600, naklada vseh tokijskih dnevnikov 10 milijonov. Tudi število katoliških časopisov je že veliko. Največji-je dnevnik »Catholic Limes«. Japonsko prebivalstvo, ki je po večini poljedelsko in skuša dobiti delo po mestih, je zelo dostopno boljševizmu. Veliko aktivnost razširja tudi protestantizem.
Prof. dr. Steffes je predaval v nemščini o temi »Absolutnost in misijonski značaj katolicizma«. Misijonsko delovanje vrše tudi mno-
DoEenjska jesen . .
Leskovec, 8. septembra.
Še malo, pa bodo vinorodni gričt naše prijazne Dolenjske odmevali od veselega petja in vriskanja, ker kmalu bo trgatev. Jesen je tu. Vinogradniki veselo ogledujejo bogato obložene trte in lepe grozde, ki sood dne do dne zrelejši in slajši. Letos nam se obeta bogata trgatev, ker grozdja je obilo, da pa je tudi izredno sladko, pričajo o?e, ki delajo precej škode, ker izpijejo marsikako zrelo grozdno jagodo. Mnogo grozdja je že popolnoma dozorelega in kmetice ga pridno nosijo na trg. Vinski trgovci pa se že tudi zanimajo za pridelek, ki bo” letos, sodeč po zanimanju, gotovo kmalu razprodan. Večina vinogradnikov ima itak svoje stalne odjemalce, kdor enkrat kupi naš zdra-
vi	dolenjski cviček, postane navadno njegov stalen odjemalec.
Na polju pa se že nekoliko pozna suša, zlasti ajdi, ker dežja že nekaj tednov ni bilo. Nekateri že izkopavajo krompir, po katerem je že veliko povpraševanje, a ima za sedaj zelo majhno ceno, kg 60 par, tako da ga bodo naši kmetovalci rajši obdržali doma in 2 njim krmili prašiče.
Tudi gobe, včasih velik vir dohodkov, nimajo letos prave‘cene, ker jih je bilo zelo veliko.
Letos je sploh še vsega obilo, kar nas k sreči ni obiskala toča, le sadja ni. — Lansko leto so vozili kar v procesijah vozove sadja na kolodvor, letos pa ga ni niti za dom in je vsak piškov sad dobrodošel.
Po lepem krškem polju spravljajo kmetovalci zgodnejše pridelke, vinogradi pa zorijo in čakajo trgatve. Takrat pa bo veselo pri nas. Iz lesenih hramov jn belih zidanic se bo glasilo veselo povabilo:
Pridi Gorenj'c z mrzle planine, so ptičice zbrane, v Dolenjsko lete, ker tam na Dolenjskem, je zdravje mojcS!
Za šolsko mladino neugodne iveie na Mariborski progi
Prošnja ob pričetku šolskega leta.
Poljčane, 5. septembra.
Z novim voznim redom, ki je stopil v veljavo spomladi meseca maja, je bil naš kraj, kot vsi ostali kraji ob železnici do Maribora hudo prizadet, kar se tiče dijaštva in njih staršev. Z njim je bil namreč ukinjen takozvani šolski vlak, ki se je formiral pred tem voznim redom v Poljčanah, ki je jemal številno dijažtvo in tudi delavstvo do Slovenske Bistrice in Maribora. Kdor se je kdaj vozil s tem vlakom in bil priča, kolikšno število dijakov se jo vsulo iz vozov, bo uvidel njegovo potrebo.
Namesto ukinjenega šolskega vlaka pa je bil uveden nočni ljubljanski vlak, ki odhaja iz Poljčan ob 5 30 (eno uro prej od onega), kar se nam zdi za doraščajočo mladino vsekakor prezgodaj. Vetaajbl mora namreč dnevno najmanj že ob 4. uri, (pri tem računamo tudi pot na kolodvor) in ona iz Konjic že celo ob 3. uri, ker odhaja konjičan, ki ima z Ijubljančanora zvezo, že ob 4-28. In ne samo da je to zgodnje vstajanje naporno za starše kot za dtjaštvo, ki odhaja dostikrat brez prave hrane, kar vpliva kvarno na rahli, mladi organizem, ampak tudi
ga druga verstva. Judje kljub silni profetični
moči svojega verstva niso mogli imeti uspehov zaradi pretežno nacijonalnega značaja svoje vere. Judovske ideje so dobile izraza v mnogih drugih modernih ideologijah, ki se ne tičejo neposredno misijonskega dela. Bramanizem je tudi preveč tipično orientalski pojav, da bi se mogel uveljaviti kjerkoli drugje. Večji uspeh lahko beleži hinduizem, ki je nekako prevzel bramanistično tradicijo. Absorbiral je mnogo modernih in demokratičnih idej ter prenesel svoje delovanje tudi v Evropo. Omeniti moramo Rabindranat Tagoreja, ki je ustanovil svojo lastno misijonsko postajo v Evropi, in Krišna-murtija, mladega filozofa, kateri naj bi predstavljal inkarnacijo vseh starih indskih božanstev in duhov. Neobudizem tudi razširja že po Evropi močno propagando. Tudi ta se je navzel že mnogih novih idej. Konfucijonizem, ta vera stare kitajske aristokracije, se na Kitajskem deloma že močno preživlja, deloma pa dobiva izraza v neokonfucijonizmu. Največ uspehov ima mohamedanizem, ki šteje v povojnih letih ža
9	milijonov novih pristašev. V Kairu, odkoder se razpošilja v ogromnih množinah raznovrstna propagandna literatura, se nahaja tudi posebna misijonska šola. Katolicizem ima pred vsemi drugimi verstvi to prednost, da združuje v sebi vse dobre lastnosti kateregakoli drugega verstva in da nobeno drugo verstvo ne nastopa s tako sigvfrnostjo in apodiktičnostjo. Mohamed je edini prerok, ki se je dosedaj imenoval božjega poslanca.
Nato so govorili še zastopniki inozemskih dijaških misijonskih organizacij. Dijaškemu delovanju na Ogrskem se odpirajo nova pota zaradi številnih turških dijakov, ki študirajo v Budimpešti. Katoliška univerza v Luvenu v Belgiji, katere profesorje nastavlja po svoji volji katoliški episkopat, je popolnoma enakopravna z drugimi univerzami. V Friburgu v Švici študira že več Kitajcev in Japoncev na stroške švicarske dijaške misijonske organizacije.
Držaj Miram.
prezgoden prihod v mesto ima za mladino, ki je tako prisiljena se navaditi pohajkovati po cestah, slabe posledice.
Za azboljšamje teh razmer so nekatere občine svoječasno že vložile prošnje na pristojno mesto. Ker pa glede tega še nd prišlo do ugodne rešitve, zato prosijo zrizadetd zdaj ob priliki šolskega leta ponovno, naj se njihove prošnje upoštevajo. Nismo proti uvedbi nočnega ljubljanskega vlaka, pač pa prosimo merodajne faktorje, ako jim ni mogoče nanovo vposta-viitd šolskega vlaka, naj vsaj določijo odhod ljubljanskega vlaka za 1 uro pozneje. Morebiti bi se dalo zdaj pri uvedbi oktobrskega voznega reda to urediti.
Rimske izkopanine na Krškem polju
Leskovec, 7. septembra.
V	okolici vasi Drnovo, kjer je nekdaj stalo rimsko mesto Neviodunum, najdejo kmetovalci na polju večkrat reči iz rimskih časov. Pred kratkim so našli otroci na neki njivi nekaj bakrenih novcev. Na nekaterih kosih se še razločijo napisi in upodobljena glava, vendar pa so napisi nečitljivi.
Pri kopanju peska pa so naleteli fantje iz Drnovega na rimske grobove, v katerih so našli glinaste posode, katere je takoj odkupil neki gospod, baje za muzej. Grobove so pa fantje zopet takoj zasuli, kar je škoda, ker marsikdo bi si rad ogledal to zanimivost.
Ciganska nadloga
Na Krško polje sta prišli zopet dve ciganski družini, baje iz Italije, in se počasi pomikata proti Hrvaški. So pa zelo nadležni in vsiljivi in povsod zahtevajo detelje in mrve za konje. Naši ljudje jih gledajo z nezaupanjem, ker se je pred kratkim dogodilo to-le:
K nekemu gospodarju, ki je ravno kosil deteljo, so prišli cigani in ga nadlegovali, hoteč mu jo odkupiti. Gospodar jim ni ustregel. Skril se je za vrbe in opazil, da so nagnali cigani konje v deteljo. Seveda se je začel jeziti nanje, oni pa s kamenjem nad njega. Gospodar je hitro odšel domov in s kolesom po orožnike v Krško vas. Ti so prišli takoj, dohiteli cigane in jih preiskali. Našli so v vozu dvojno dno in tam skrite puške, katere so seveda zaplenili.
Zato ljudstvo ne zaupa nobeni ciganski dru-ži ni, čeprav trdi, da je bogata in čeprav ima dovoljenje sreskega glavarstva za eno ali dvodnevno bivanje v okraju.
Grozen umor na Pohorju
Slovenska Bistrica, 9. septembra.
V	nedeljo zvečer so prišli godci k Jožefu Podkrižniku vulgo Momu v občino Fram, ker je praznovala njegova dekla 8. t. m. svoj god. Godci so igrali pozno v noč. Po polnoči je prišel tudi že pijani kovač Ivan Kovačič, star 19 let. Kovačič je imel že dalj časa razmerje s Podkrižnikovo deklo Marijo in je tudi včeraj nastopal zelo nasilno. Okrog 3. ure zjutraj je hotel gospodar energično napraviti konec razgrajanju. Mladenič pa ga ni hotel poslu-šati in je nadalje uganjal svoje neumnosti. — Gospodar, ki mu je potrpežljivost pošla, je hotel nasilneža s silo odstraniti. Takrat Je med obema nastal prepir, v katerem je Kovačič po-
tegnil nož in Jožefa Podkrižnika na njegovem lastnem domu dobesedno zaklal. Nesrečnež je bil na mestu mrtev.
Motociklist povozil
Kranj, 9. septembra.
V	Spodnjem Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem bivajoči 78-leti Janez Jenko je danes dopoldne šel peš iz Spodnjega Brnika proti Kamniku. Starček je nekoliko gluh. Na cesti Križ— Kamnik je zadaj privozil neznan motociklist, ki je starčka povozil. Jenko si je zlomil levo roko. Popoldne so ga prepeljali v ljubljansko bolnico.
Kakor zatrjujejo očividci, je motociklist dajal s hupo signale, da bi se starček umaknil s srede ceste, toda starček je odskočil neposredno, ko je motociklist privozil tik njega, v napačno stran in prišel naravnost pred motorno kolo. Motociklist se mu ni mogel več umakniti.
Z lovsko puško ustrelil sestro
Jože, kaj si storil? so bile zadnje besede nesrečnice.
Miklič Jožef, posestnikov sin iz Tlake pri Sv. Križu, je v nedeljo dne 7. septembra popoldne sedel 8 svojimi mlajšimi brati in sestrami v domači hiši. Bili so vsi prav Židane volje, kajti po bratsko so si delili denar 800 Din, katerega so iztržili za posušene gobe in so si za »likof« kupili še pol litra vina, kakor se tudi spodobi. Med tem je Jožef Miklič zapustil družbo in odšel v sosednjo sobo, takozvano kamro. Tu je imel za vrati obešeno staro lovsko puško, s katero je hodil podit vrane iz koruze. To je hotel storiti tudi ta dan. Snel je puško in jo držeč v roki nesel v sobo, kjer se je nahajala družba njegovih bratov in sestra. Puška pa je bila nabita in v trenotku, ko je stopal Jože skozi vrata, se je iz neznanega razloga sprožila. Vsa družba je za hip onemela in se v tem trenutku ni niti zavedala, kaj se je zgodilo. Šele ko se je razkadilo, so zagledali na tleh 17-letno sestro Alojzijo, katero je zadel strel v trebuh. Izpregovorila je še besede: »Jože, kaj si storil?« in kmalu nato umrla.
Sokolstvo
Sokolski dan v Višnji gori
Skromno sokolsko društvo v Višnji gori se je borilo od svoje ustanovitve z velikimi potež-kočami. Pred ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavije so neprijatelji sokolske misli ovirali razvoj društva pri vsakem koraku. Glavni zadržek za uspešni razvoj pa je bilo, kakor večini naših društev, pomanjkanje dobrega pred-njaštva S prihodom sodnika br. J. Rusa, odličnega sokolskega delavca in izvrstnega prednja-ka, je delo v društvu oživelo. Po petih letih je bilo društvu končno mogoče, da priredi v nedeljo 7. t. m. javni nastop, ki se je razvil v krasno manifestacijo sokolske misli.
»Sokolskega dneva« v Višnji gori, kot je društvo imenovalo svojo prireditev, se udeležilo razen številnega domačega prebivalstva iz Višnje gore in okolice tudi mnogo Sokolov, zlasti iz Ljubljane, Novega mesta, Grosuplja, Ribnice, Sodražice In Velikih Lašč in drugega občinstva. Mnogi so prispeli že dopoldan, večina pa s popoldanskimi vlaki.
Zjutraj je bil skupni izlet v krasno višnje-gorsko okolico čez Stari grad na razgledišče. v Križko ves, ki je nudil vsem udeležencem izreden užitek. Od 11.—12. ure je bil pred šolo promenadni koncert, ki je privabil številne poslušalce.
Po prihodu popoldanskih vlakov se je formiral lep sprevod, v katerem je korakalo nad 150 Sokolov in Sokolje vseh oddelkov ter krenil na telovadišče pri sodniji.
Pričetek javne telovadbe je nekoliko zadržal dež, vendar je bilo mogoče z malim zakasne-njem izvesti ves program.
Pri prostih vajah je nastopilo 19 dečkov in deklic z župnimi vajami, posebej še 24 dečkov, 26 moškega naraščaja, 20 ženskega naraščaja, 49 članov in 19 članic. Izvedba je bila v splošnem jako zadovoljiva in dokaz za smotreno vadbo v sokolski telovadnici. Telovadbo je zaključil nastop Ljubljanskega Sokola: Člani na drogu, naraščaj na konju. Vzorna vrsta na drogu, v kateri je bilo več naših mednarodnih tekmecev, je pokazala višek sokolske telovadbe, ki ga je mogoče doseči le s skrajno vstrajno-stjo in sistematično vadbo. Vrsta je žela zasluženo priznanje.
Po končani telovadbi je povzel besedo društveni načelnik br. Rus, ki je pozdravil vse navzoče ter krasno očrtal pomen — nalogo Sokolstva. V imenu ljubljanske župe je izročil pozdrave župni tajnik br. Flegar, nato pa sreski po-glavarg. dr. Podboj, ki je na koncu svojega govora pozval vse navzočo k trikratnemu sokolskemu »£dravo« Nj. Vel. kralju Aleksandru in starosti našega Sokola Nj. Vis. prestolonasledniku Petru.
Po telovadbi se je na veseličnem prostoru razvila živahna sokolska zabava.
Višnjegorskemu Sokolu čestitamo k njegovemu lepemu uspehu, ki je nov krepak korak k lepši bodočnosti.
Nastop Sokolov v Kranju
V	soboto 6. t. m je priredilo naše društvo v proslavo prestolonaslednikovega rojstnega dne javni telovadni nastop. Prireditev, ki se je vršila pred Nar. domom, je izpadla v splošno zadovoljstvo navzočega občinstva, ki ga je pa bilo bore malo. Obisk sokolskih prireditev od vedno zavednih in,vedno ultranarodnih kranjča-nov je postal problem zase: rekel bi skoro, da spada žek bon-tonu, da se sokolske prireditve bojhotirajo, saj drugače tega ravnanja ni mogoče imenovati. Med tem odsotnim občinstvom zaslužijo posebno pohvalo člani društvene uprave, ki jih je od 33 bilo pri prireditvi navzočih še ne celih deset. Kratko rečeno: Kranj se z velikim navdušenjem in največjim elanom bori za visoke smotre in namene, ki si jih je zastavilo sokolstvo kraljevine Jugoslavije
Nastop se je pričel s tem, da so se vsi sodelujoči zbrali na telovadišču, kjer jim je član sokolske dece Ekar govoril opomenu današnjega dne za ves naš narod in končal z vskli-ki armadi, kralju in našemu starosti prestolonasledniku Petru. Nato so vsi navzoči zapeli državno himno. Prvi nastopajoči oddelek so bili člani novoustanovljenega rokodelskega društva »Naklo« — 13 po številu —, ki so svoje, sicer priproste vaje zelo dobro in dovolj precizno odvežbali. Sledili so člani, članice in ostali oddelki, ki so vsi svoje vaje zelo gladko izvajali, le tu in tam je bilo opaziti, da kaka stvar ni bila dovolj dobro izpiljena. Pohvaliti pa je treba nastop moške dece v igrah, ki je prinesla na telovadišče polno življenja in živahnega vrvenja. To je točka, ki jo vedno pogrešamo ne samo na društvenih, temveč tudi na večjih nastopih. Spored se je zaključil s člansko šestorico, ki je bila samo na sebi dovolj dobro izvajana, a je ušla godbi iz takta. — Sploh je bil lep večer, a nekateri oddelki so bili za tako mesto kot je Kranj daleko premalo-številni. To je zopet posledica nezavednosti članstva, saj se dogodi, da mora vajenec delati zvečer do 9. ure in ne more priti k telovadbi. Ce se pa reče mojstru, naj bi ga vsaj, kadar je telovadba, izpustil pol ure prej, pa grozi 2 izstopom iz društva. Treba bo tu energično napraviti red.
Kočcv/c
Organista ie nimamo. Pri nas smo že delj časa brez organista. Po odhodu g. Lobode je bilo razpisano izpraznjeno mesto. Vsled ugodnih pogojev se je javilo 30 konkurentov, toda nastavljen še ni nobeden. Baje pa dobimo organista ie ta mesec.
Osebna vest. Gospod Maksim Šribar, veterinarski pristav pri sreskem načelstvu v Kočevju, nas bo v kratkem zapustil. Premeščen je v Soko Banjo.
Pretep. V nedeljo je Imel gostilničar Marincelj iz Mahovnika domačo veselico. Neoficijelni del veselice je bil seveda pretep. Radi neznatnega vzroka si je skočilo pred gostilno v lase nekaj mestnih in vaških fantov. V bližini je plot g krepkimi latami, ki so ga precej reducirali In vporabili pri oboroževanju. Hudih poškodb ni bilo, toda udarcev s krepelci bo že nekaj ostalo za spomin. Gostilničarju go razbili veliko in debelo šipo pri vratih, ki tudi ne bo zastonj.
gledališče
Prodana nevesta.
V	pondeljek smo po dolgem času slišali v operi zopet dobro predstavo. Smetanova »Prodana nevesta« je delo, ki je izredno bogato na domislekih. Melodije in ritma je kar nakopičeno. Kako osveži človeka, ki je moral pred njim poslušati nekolko operet in bayreuthsko bombastiko v nemogoči reprodukciji!
Naslovno vlogo Marinke je pela ga. Gjungje-načeva, ki jo v našem bornem ansamblu iskreno pozdravljamo. Predvsem nam je pokazala petje brez tremoliranja, ki se je vgnezdilo v naši operi kakor »dona Klara« na Koleziji in ki nam je skoraj že tako tuje kakor so nam bile med vojno žemlje. Poleg tega ima bogat in kultiviran glasovni materijal, izdaten obseg, ki ga obvladuje v vseh legah in dar neprisiljene igre, ki se ga poslužuje morda celo preko mere. Križaj je podal Keeala naravnost razigrano, njegove pevske vrline poznamo. Kot ritmik je Križaj impozanten. Gostiču se pozna izvrstna Hubadova šola in Je vzdržal zlasti v duetu s Križajem »Znam za devojko...«, ki sta ga morala ponoviti. Opažam pri Gostiču in pri Janku, da za kritiko nista gluha. Zato sem prepričan, da se bo Gostič prav kmalu odvadil onega sentimenta, ki ga uporablja kot igralski in pevski pripomoček na liričnih mestih. Kovač ima izrazit talent za komiko in me je zadovoljil kakor že dolgo ne. Manjše vloge so bile vse dobre, le Grba v nižinah ni mogel konkurirati z orkestrom, ki je bil vseskozi diskreten. Sekstet ni zvenel sočno — ne vem, zakaj ne! Overturo bi si želel malo hitreje, tako, kakor jo je vzel Baletka o priliki svojega gostovanja. Predstavo je vešče vodil Neffat.
Dajte nam »Prodano nevesto« še in še!
Slavko Ostere.
Narod je z navdušenjem In zaupanjem pozdravil jugoslovanske zastave svojih polkov
Mogočen sprejem zastave 40. pešpolka
v Ljubljani
Ljubljana, 9. septembra.
Veličastne svečanosti in manifestacije naši vojski, prirejene v velikem obsegu in v stilu kakor v Beogradu, so bile danes dop. obnovljene sicer v manjšem obsegu, toda B plamtečim in ognjevitim navdušenjem in prisrčnimi ovacijami občinstva vojski, ki garnizira v Ljubljani in po drugih važnih krajih Dravske banovine, tako v Mariboru, Celju in Škofji Loki, kjer imajo pešpolki evoj glavni stan. Naš narod je povsod svojo
hrabro vojsko pozdravljal z najodkritejšim navdušenjem, ker vidi v teh težkih časih v njej ono granitno obrambno skalo, ki nas bo varovala tujih navalov in ob kateri se bodo ti razpršili.
Ljubljana je danes pozdravljala vojsko na tako manifestativen način kot se to doslej še ni zgodilo. Manifestacija je vsakomur, še takemu križemgledu pokazala, kakšne tesne vezi družijo narod z vojsko.
Zbiranje vojske in naroda.
Modema, bulvardna Masarykova cesta je bila danes dopoldne torišče in zbirališče pestrih množic občinstva in vseh vojnih edinic, ki garnizira jo v Ljubljani. Ogromen prostor pred glavnim kolodvorom, prikladen za velike svečane sprejeme in parade, je že kmalu po 9. uri zasedla lahno opremljena vojska. Na desnem krilu poleg godbe dravske divizije, kateri je poveljeval kapelnik major dr. Čerin, je bil postavljen 40. pešpolk »Triglavski«, kateremu je poveljeval komandantov namestnik podpolkovnik Kiler, za njim II. bataljon, 52. pešpolka pod poveljstvom kap. Br. Mamula, oba polka z mitraljeskimi oddelki. Sledila je nato brdska in poljska artilerija 16. polka, vozarski eskadron in bolničarska četa.
Pred glavni kolodvor so prihitele tudi velike množice ljubljanske publike. Vsak si je skušal priboriti najprikladnejši prostor, od koder bi mogel pregledati razvoj vse svečanosti ter dobiti najboljše in najslikovitejše vtise. Plošnata streha velikega hotela »Miklič« je bila zato natrpana ljudi, raz katere je bil najdivnejši pogled na gibanje vojske in množic pred kolodvorom.
Na prvem otoku pri glavnem kolodvoru je bil postavljen velik, primerno okrašen vojaški šotor, kjer so se zbrali zastopniki raznih oblastev in korporacij. Bili so pri slovesnem sprejemu zastave 40. pešpolka navzoči:
Dr. Otmar Pirkmayer, pomočnik bana Dravske banovine, ljubljanski škof dr. Gregor Rožman, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, podžupan ljubljanske občine prof. Evgen Jarc in občinski svetniki dr. Vladimir Ravnihar, Ivan N. Jeglič, Anton Likozar, I. Olup, Ivan Dachs in Ivan Tavčar, upravnik policije dr. Guštin, upravnik pošte in telegrafa dr. Gregorič, načelniki posameznih oddelkov banske uprave, tako za prosveto dr. Lončar, za kmetijstvo Inž. Podgornik, za trgovino, obrt in industrijo načelnik dr. Marn, za zdravstvo dr. E. Mayer in drugi, kakor tudi mnogi zastopniki kulturnih, prosvetnik ter sličnih organizacij. Razna društva so bila zastopana v prav lepem številu.
Sokol kraljevine Jugoslavije se je udeležil sprejema s svojimi zastopniki in člani v kroju s 4 zastavami in prapori, med njimi najstarejša, zato najslavnejša zastava ljubljanskega Sokola-Matice. Sprejema so se udeležili starosta ljubljanske župe dr. Pippenbacher, podstarosta Josip Turk in
Stane Flegar, kakor tudi zastopniki posameznih v župi včlanjenih društev iz Ljubljane in okolice.
Tudi prostovoljno gasilstvo se je sprejema udeležilo v lepem številu. Načelnik barjanskega gas. društva g. Ivan Vrbinc je pripeljal k sprejemu gasilski naraščaj z malim dečkom, ki je vihtel državno zastavo. Ljubljanska gasilska župa z načelnikom g. Zupanom iz Most pa je odposlala k sprejemu svoje zastopnike.
Svečanemu sprejemu so dalje prisostvovali zastopniki Udruženja .invalidov s predsednikom krajevnega odbora Zvonimirom Satlerjem, ki je bil težko ranjen začetkom leta 1919. v bojih pri Podrožici, rezervni oficirji, zastopniki jugoslovanskih dobro-voljcev (g. Zorc), Zveza slovenskih bojevnikov (kurat Fran Bonač) ter še mnoge druge odlične organizacije in korporacije. Tudi narodno ženstvo je bilo pri sprejemu častno zastopano z županjo g. Olgo Pucovo na čelu. Gg. Bolha in Kužnik sta zastopala westfallske in francoske rudarje, ki so se z jutranjim dopoldanskim monakovskim br-zovlakom odpeljali nazaj v svoje kraje.
Mirno!
Za 10‘6 napovedani potniški vlak, s katerim se je vračala delegacija 40. pešpolka z beograjskih svečanosti, je imel okoli 20 minut zamude. Občinstvo je nestrpno zrlo proti vhodu glavnega kolodvora. Bila je slovesna tišina, ko se je začulo rezko povelje komandanta parade brigadnega generala Dragomira Popoviča: »Mirno!« Polkovni trobač je zatrobil. Vojska se je postavila in odločno, jasno zrla na prihod zastave.
Zastavonoša narednik Mileta Petrovič, stasit in krepak sin junaške Šumadije, je nesel s kolodvora zastavo pod vodstvom komandanta 40. polka polkovnika Jovana C vejica pred vojaški šotor.
Komandant dravske divizije, general Sava Tripkovič je popreje še izvršil smotro vojske v spremstvu svojega divizijskega štaba. Ko je zastavonoša postal pred šotorom, je g. general odredil, da se je zbrana vojska postavila v karč. Polkovnik Cvejič je g. generalu javil prihod polkovne zastave. G. general Sava Tripkovič je nato vojaštvo jedernato nagovoril. Njegove besede so bile globoke in odločne, besede pravega vojaka-junaka, obenem jasne in priproste in zato so segle vsem v dno duše. Rekel je:
Nagovor komandanta dravske divizije.
Vojaki!
Na rojstni danNj.kr. Vis. prestolonaslednika Petra je naša vojska na najsvečanejši način zvila in izročila Nj. Vel. kralju svoje s slavo ovenčane stare zastave, a iz rok Nj. Vel. kralja je sprejela nove zastave z jugoslovansko trobojnico.
6.	septembra je Jugoslavija svečano izkazala dolžno spoštovanje junaškim in v mnogih borbah in bitkah na vseh srbskih bojiščih in celo preko Albanije, Krfa, Soluna in Dobrudžc, proslavljenim našim zastavam, ki so nam tedaj bile naša hiša, naša slava, edini simbol svobode naše domovine.
Preko krvavih poljan.
Zvesti prisegi kralju in svoji zastavi so šli prekaljeni naši bojevniki pod svojimi zastavami preko mnogih krvavih bojnih poljan in v tujini, daleč od domovine bo v
borbi ustanavljali domovino. In končno so prišli tako zmagonosno gredoč pod svojimi zastavami v veliko in drago nam domovino Jugoslavijo...
Zdaj stojo naše stare slavne zastave poleg Karadjordjevih, s sveto krvjo oškropljenih vojnih zastav kot budni čuvarji nad grobovi nesmrtnega vodje Karadjordja in njegovega vnuka kralja Petra I., Velikega Osvoboditelja v kraljevi zadužbini na zgodovinskem Oplencu kot simbol nedotakljivosti naše celine in edinstva naše domovine Jugoslavije.
Gospod general se je nato obrnil do 40. pešpolka ter nadaljeval:
Vojaki 40. pehotnega polka Triglavskega! <
Nj. Vel. kralj Jugoslavije Aleksander I. je v moji navzočnosti izročil to posvečeno novo zastavo komandantu 40. pešpelka Triglavskega.
Izročajoč danes to zastavo vam, vojaki 40. pešpolka Triglavskega, vas pozivam, da ji ostanete zvesti in udani, da jo smatrate za svojo last in svetinjo polka in da jo čuvate tako, kakor so to delali vaši stari vojni tovariši v vojnah za osvo-bojenje in ujedinjenje.
A v znak naše hvaležnosti in uda-nosti vrhovnemu poveljniku celokupne vojne sile vas pozivam, da vzkliknemo:
»Živijo kralj Jugoslavije Aleksander I. in njegov vzvišen dom! Živio!«
Zbrana vojska je gromko vzkliknila: »Živel kralj!« Zadoneli so pa tudi iz vrst do 5000 broječega občinstva frenetični vzkliki: »Živela naša vojska! Živel kralj!«
Neki deček je poklonil zastavi v roke zastavonoše nrav krasen šopek svežih cvetlic, ki jih je prevzel nato namestnik zastavonoše Jevgenij Cirkovič.
Zahvala polkovnika in obljuba.
Komandant 40. pešpolka polkovnik Jovan Cvejič se je nato zahvalil z izbranimi besedami za visoko darilo ter je med drugim povdarjal, da bo polk, ko sprejema v svoje varstvo visoko darilo Nj. Vel.,' vedno zvesto in hrabro čuval zastavo kot svetinjo, da bo polk veren zastavi, kakor so bili preje naši polki starim zastavam.
»Ostali bomo zvesti čuvarji zastave, ki naj vihra v slavo in ponos naše ujedinjene domovine!«
Gospod polkovnik je nato prosil g. ko-mandnata dravske divizije, da naj bo tol-
mač zahvale polka na na j višjem mestu ter obljublja v imenu polka, da hoče ves polk preje poginiti nego dovoliti, da bi ta zastava — simbol zvestobe in hrabrosti — prišla kdaj v sovražnikovo roke.
LJUBLJANA SE KLANJA POLKOVI ZASTAVI.
V	odsotnosti župana, ki je zadržan v Beogradu, je polkovo zastavo pozdravil podžupan g. Evgen Jarc, ki je stopil pred komandanta dravske divizije ter v svojem govoru najprej omenjal veličastne dneve, ko so izročali polki stare in prejemali nove zastave v Beogradu. Nato je nadaljeval:
Bela Ljubljana pozdravlja danes z navdušenjem novo zastavo jugoslovanske vojske, Ljubljana, ki se, stoječ ob meji države, dobro zaveda, kaj pomeni zanjo močna jugoslovanska vojska.
DARILO LJUBLJANE POLKU.
Gospod komandant, prosim vas, dovolite, da kot viden znak enodušne volje prebivalstva našega mesta pripnem na novo zasta
vo venec iz lovorja, ki naj bo simbol miru in slave.
Gospod podžupan je nato pripel na zastavo lep lovorjev venec, prepleten z zlato vrvico in okrašen s trakovi v državnih barvah. Podžupan je nato nadaljeval:
Ko je Spartaneo odhajal v boj, mu je izročila mati ščit, rekoč: »Brez ščita nikar domov, ž njim — zmagovalec, ali na njem
—	mrtev!«
Tako bodo tudi naši junaki branili zastavo kot najvišjo svetinjo.
Kakor imamo Jugoslovani resno in trdno voljo, biti v zvezi evropskih narodov na Balkanu element miru in napredka, tako ho znal jugoslovanski narod, ko bi se hotel kdo dotakniti njegove integritete in njegovih pravic — sledeč tradiciji slavne srbsko vojske — združen kot en mož pod svojimi zastavami, braniti svojo pravdo. Junakom našim pa:
Bog i sreča junačka!«
Pomočnik bana Dravske banovine dr. Otmar Pirkinayer je nato komandantu polka čestital v imenu banske uprave.
Škof dr. Gregor Rožman je prav tako polkovniku Cvejiču čestital k lepi svečanosti sprejema polkovne zastave.
SOKOLSTVO V EDINOSTI Z VOJSKO
Starosta ljubljanske župe Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Pippenbacher je prav tako iskreno čestital polkovniku in polku na visokem kraljevskem darilu ter je v svojem govoru poudarjal edinost med našo hrabro vojsko in stremljenji Sokolstva.
Tudi Sokol iskreno pozdravlja novo zastavo. Želi, da bi zastava bodrila polk, ki naj bo granitna skala v hrambi naroda in države v težkih borbah in da bi vihrajoča zastava povedla vojsko do slave in zmage.
V	imenu Sokola čestita polku in želi, da bi se polkova zastava vila v čast in slavo
Nj. Vel. kralja, naroda in domovine.
Govor župnega staroste so prejeli navzoči z gromkimi klici: »Živela vojska!«
ČETA SPREJEMA ZASTAVO
Nato je zastavo sprejel v varstvo komandant 1. čete II. bataljona poročnik Joviča Kostantinovič, hraber vojak. Ko je četa sprejemala zastavo v varstvo, so bile oddane tri salve, ki so silno odmevale na velikem prostoru pred glavnim kolodvorom.
SIJAJEN ZAKLJUČEK — DEFILIRANJE
Svečani sprejem zastave 40. polka je zaključil pohod naše vojske po glavnih ulicah mesta in defiliranje čet pred komandantom dravske divizije generalom Savo Tripkovi-čem in v prisotnosti ostalih komandantov ter zastopnikov raznih oblastev. Pohod čet je pokazal šele pravo in iskreno ljubezen ljubljanskega prebivalstva do vojske, v katero ima največje zaupanje. Čete so obsipali s cvetjem, osobito zastavonošo. Bili so naravnost ginijivi prizori, ko so se tudi stari možji navdušiil ter začeli vzklikati »Živel kralj! Živela vojska!«
Okoli 11'15 se je pod poveljstvom brigadnega generala Dragomira Popoviča pričel pohod vojske izpred glavnega kolodvora. Ljudje so nestrpno čakali momenta, da za-zro vihrajočo polkovo zastavo, ki je res krasna in pravi simbol zvestobe odnosno junaštva.
NAPREJ ZASTAVA...
Vojska se je v četverostopih in strumnih korakov začela pomikati proti Dunajski cesti. Na vogalu Dunajske in Masarykove ceste je bila zbrana večja skupina mladine
Zastavonoša z novo jugoslovansko zastavo 40. pešpolka.
Starosta dr. Pippenbacher pozdravlja novo zastavo 40. pešpolka »Triglavskega«
In starejših. Dekleta so začele metati na vojsko cvetje tako, da je bila cesta spremenjena v piravi cvetni vrt.
Neprestano so doneli vojski nasproti klici:
»Živela naša vojska! Živel kralj! Živela Jugoslavija! Živela Češkoslovaška!«
Ko pa se je skupini ponosno bližal zastavonoša, je bučno zadela naša pesem:
»Naprej zastava slave! Na boj junačka kri!...
Vojska je krenila po B!eiweisovi cesti dalje ter s© ustavila pred Narodnim domom, da se je pripravila za defiiiranje.
Kako strumno in z elanom so posamezne četo korakale mimo komandanta dravske divizije, o tem ni treba izgubljati mnogo besedi. Kratko! Bilo je lepo in vzcirno! Živela naša hrabra vojska!
Po vseh glavnih ulicah je bila vojska predmet najživahnejših ovacij. Vse čete so krenile mimo banske palače dalje v smeri proti Poljanam v kralja Petra vojašnico. Pred univerzo so akademiki nemo zrli v rapalsko ploščo, ko so korakale čete mimo.
RAZHOD.
Na velikem dvorišču kralja Petra vojašnice so se zbrale vse edinice ljubljanske garnizije. Tu je imel polkovnik 40. pešpolka Triglavskega Jovan Cvejič kratek nagovor, v katerem je pozival vojnike, da naj čuvajo polkovno zastavo kot drago svetinjo, kateri naj bodo zvesti. Vzkliknil je nato: »Živel naš kralj, vrhovni komandant! Živela Jugoslavija!«
Sledil je razhod. Čete, ki so nastanjene v drugih vojašnicah, so krenile domov. Vojnik i 40. polka pa so popoldne priredili domačo veselico, med katero je svirala vojačka godba.
SSovcsbuo prevzemanje Etotega prapora 45. pešpolka v Mariboru
Maribor, 9. septembra.
Danes dopoldne je doživel Maribor veličastno slavnost — prevzemanje novega jugoslovanskega prapora domačega 45. pešpolka. Že kmalu po 11. uri so se zgrnile pred glavno postajo ogromne množice meščanstva, vojaki mariborske garnizije pa so se uvrstili po Aleksandrovi cesti vse do Cafove ulice gori do konca postaje. Bili so zbrani vsi uradi po s"ojih zastopnikih z okrožnim inšpektorjem dr.Schaubachom na čelu, cerkev s pomožnim škofom dr. Toma-Tičem, mestna občina s podžupanom dr. Lipol-jSohi, Sokol s starosto dr. Kovačičem, Narodna Obrana z dr. Kukovcem in prof. Kendo, srednje, meščanske in ljudske šole. Vsa ogromna, fisočglava množica je napeto pričakovala vlaka In novega prapora. Prispel je z 20-minutno zamudo tik pred 12. uro.
i Prapor je prinesla pred postajo četa s polkovnim poveljnikom g. Gorenjcem in se takoj uvrstila med ostale odrede vojaštva. Tedaj je btopil na stopnjišče pred postajo polkovnik Slojadinovič in v vznesenih besedah orisal pomen starih srbskih in novih jugoslovanskih polkovnih praporov, katerih ne prevzema samo vojaštvo, marveč vse patrijotično meščanstvo. Ob koncu je pozval vojaštvo in vse občinstvo, da vzklikne Skratni Živijo Nj. Vel. kralju in visokemu kraljevskemu domu.
Nato je godba odigrala državno himno. Polkovnik g. Dolenc je za tem izročil novi prapor polku in prečital izročitveno listino Nj. Vel. kralja. Pozval je vojaštvo, naj ob tem najsloves-nejšem zgodovinskem trenutku tiho v sebi ponovi prisego večne udanosti kralju in domovini, da bo vedno pripravljeno zanju žrtvovati tudi svoje življenje in da bo pod tem praporom premagalo vsakega sovražnika. Tudi on je končal svoj govor z vzklikom kralju in njegovemu domu, spet je gromovito ojeknilo iz tisočglave množice, vojaška četa pa je oddala tri salve.
Zatem je nastopil civilni govornik okrajni inšpektor dr. Schaubach, ki je govoril o zgodovinskem pomenu slavnosti in izrekel v imenu vsega prebivalstva mariborskega okrožja večno udanost kralju, domovini in novi zastavi. Podžupan Lipold je orisal zgodovino 45. pešpolka, ki je nastal iz male čete generala Maistra, ki je slavno rešil usodo Maribora in ga za vedno priključil veliki Jugoslaviji. Nadalje se je spomnil bivanja velikega vojvode Karagjorgje v Mariboru in pokazal na zgodovinsko rodbino. Končno je pripel na prapor v Imenu občine lovorjev venec s trakovi. Pomožni škof dr. Tomažič kot zastopnik škofa dr. Karlina, vse duhovščine in vernikov lavantinske škofije je izrazil željo, da bi nova zastava vihrala v zmago Jugoslavije in v slavo, veselje in radost Nj. Vel. kralja.
Dr. Vekoslav Kukovec za oblastni odbor Narodne Obrane, prof. Robert Kenda pa za sreski in krajevni odbor Narodne Obrane sta prisegla novemu praporu, da se bomo podali vsi za njim, ki nas bo vodil k novim junaštvom in novi slavi, da s pomočjo svojega velikega Boga maščujemo kri nedolžnih mučenikov naroda in domovine. Govornik je nato pripel na prapor lovorjev venec s trakovi, ki imajo ta-le napis:
45. pešpolku, hrabremu čuvaju severnih meja domovine, v ljubezni in občudovanju junaške preteklosti njegove ter z vero v še slavnejšo bodočnost ta lovorjev venec pripenja k njegovemu praporu sreski odbor Narodne Obrano v Mariboru, 9. septembra lt)30.
Ob koncu je starosta mariborske sokolske žu-
pe dr. Kovačič prisegel praporu zvestobo vsega Sokolstva.
V imenu polka se je za pozdrave in vence nato zahvalil polkovnik Dolenc. Poveljstvo polka je z vsem častniškim zborom, z rezervnimi častniki in zastopniki oblasti ter korporacij odšlo z novim praporom pred vhod glavnega kolodvora, kjer je pred praporom defilirala vsa posadka.
Tako se je zaključilo zgodovinsko prevzemanje novega prapora. Vojaštvo je še priredilo obhod po mestu ter nato odšlo v vojašnice. Popoldne in zvečer je pa bila v vojašnici kralja Aleksandra v Melju interna polkovna proslava.
Slavnosten sprejem nove zastave 39. pesadijjsLega polka v CeSfu
Celje, 9. septembra.
Že od rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika je bilo vse mesto v zastavah, za današnji dan pa je bil še posebej Krekov trg pred kolodvorom slavnostno okrašen. Celjski dom ter Mestna hranilnica sta bila okinčana z nebroj zastavicami in cvetjem, med obema poslopjema pa je bila potegnjena vrv, na kateri je bila zastavica poleg zastavice. Vse mesto je bilo že v zgodnjih jutranjih urah v živahnem razpoloženju, nad vsem tem pa je sijalo krasno jesensko solnce. Mnogo pred prihodom vlaka je prikorakalo vojaštvo z vojaško godbo na čelu ter zavzelo svoje mesto pred kolodvorom. Pred kolodvorom so se zbrali v častnem številu rezervni oficirji, od katerih se je večina že dan poprej vrnila z beograjskih svečanosti. Diven je bil pogled na celjske šole; učenci in učenke so v spremstvu svojih učiteljev in učiteljic prikorakali pred kolodvor, vsak v roki držeč majhno državno zastavico, deklice pa so imele v rokah še cvetje. Šole so imele s seboj tudi svoje stare zastave. Strumno je prikorakala četa Sokolov z upravo celjske Sokolske župe ter z zastavami vseh društev župe. Nič manj strumno je prišla četa gasilcev tudi z zastavami društev cele župe. Končno so se zbrali še zastopniki vseh oblastev: komandant vojnega okrožja polkovnik Purič s svojimi oficirji, sreski načelnik Hubad z uradniki, predsednik upravnega ter predsednik okrožnega sodišča, mestni podnačelnik, načelnik okoliške občine ter predstojniki vseh drugih uradov in društev. Mnogo, zelo mnogo pa je bilo občinstva, ki je napolnilo Krekov trg ter sosedne ulice, pa tudi z vseh oken je bilo videti svečane obraze. Točno ob 9‘43 je prispel vlak, iz katerega je izstopil komandant 39. polka polkovnik Kostič z vodom vojakov, katerega narednik je nosil razvito zastavo. Ko sta komandant ter zastavonoša stopila iz kolodvorskega poslopja na trg, je vse vojaštvo vršilo pozdrav, dočim so se drugi odkrili. Šolska deca pa je navdušeno mahala z zastavicami in vzklikala zastavi, častni vod in zastava sta se nato po-
stavila na čelo fronte celjskega polka, polkovnik Purič pa je v krasnem govoru pozdravil novo zastavo, ki jo je slavil ne samo kot simbol vojaške hrabrosti in zvestobe, temveč tudi kot svetlo znamenje naše boljše, svetle in slavne jugoslovanske bodočnosti. I vojaštvu i drugim državljanom pa pomenja zastava poročan-stvo modrega vladanja Nj. Vel. našega kralja Aleksandra, kateremu kliče trikratni: Živio! Vsi so ponovili ta vzklik, godba je igrala državno himno, polk pa je vršil pozdrav zastavi. Nato je govoril komandant polka polkovnik Ko-stič. Velik je ta dan,, junaki, ko sprejemate novo zastavo, dar Nj. Vel. kralja. Njemu in zastavi ste prisegli zvestobo do Zadnjega diha, on in zastava vam naj bosta največja svetinja pri izvrševanju vaših vojaških dolžnosti. Prečital je nato ukaz, s katerim Nj. Vel. kralj podeli 39. pešadijskemu polku zastavo Na konci: je vzklikal Nj. Vel. kralju 7n njegovemu kraljevskemu domu ter pristopil k zastavi, ki jo je poljubil. Govoril je potem sreski načelnik Hubad, ki je zlasti šolski deci razložil pomen zastave. Mestni podnačelnik dr. Ogrizek je namesto v Beogradu se mudečega načelnika dr. Goričana pozdravil zastavo v imenu mesta Celja ter čestital našemu domačemu polku. Vod vojakov je nato oddal tri častne salve. Po končanih govorih so vsi predstavniki oblastev in društev čestitali komandantu polka. Zastava je nato z godbo krenila pred mestni magistrat, burno pozdravljena od občinstva in z mnogih oken obsipana s cvetjem. Pred magistratom so se zbrali tudi oba komandanta z oficirji, rezervni oficirji in predstavniki oblastev. Vojaštvo je nato strumno defiliralo pred zastavo. Vojakom so sledili Sokoli z zastavami, zaključili pa so gasilci z zastavami. Zastavo pa so odnesli v vojašnico kralja Petra. S tem je bila ta lepa in pomembna narodna svečanost zaključena.
Slioffelošlii okrr' je svečano spreiel zastavo
Škofja Loka, 9. septembra.
Na prijazni zeleni planjavi pri Starem dvoru je prebivalstvo škofjeloškega okraja pričakovalo v oduševljenem razpoloženju povratka depu-tacije 52. pehotnega polka. Poleg čet škofjeloške garnizije so se zbrali k sprejemu rezervni oficirji, invalidi, zastopniki cerkvenih in državnih uradov, Sokol, gasilci, KJS, ZSV, SPD; skratka vsi predstavniki loškega javnega življenja in nešteto ostalega občinstva. Po prihodu vlaka je odkorakal zastavni vod pod poveljstvom podporočnika Miloša Ivkoviča s praporščakom narednikom Franjom Petanom proti Staremu dvoru, kjer se je vršil slovesni sprejem. Nagovoru komandanta polkovnika Djordje Buliča in polkovnika Luliča je sledila trikratna, strumno izvedena častna salva zastavi. Defiiiranje, ki se je vršilo potem, so otvorile čete 52. p. p ; njim je sledila godba škofjelo-
ških gasilcev s Sokolstvom, gasilci z Škofje Loke, Stare Loke, Žabnice, Sv. Duha, Virmaš, Bukovice, Železnikov in drugod, Kolo jugoslovanskih sester, Kat. prosvetno društvo in depu-tacija pevskega društva Rakitovec z zastavo. Čim je bil mimohod končan, je krenil sprevod v mesto, ovito v nešteto državnih trobojnic. Šolska deca je posipala vojake s cvetjem. Z govorniške tribune, postavljene sredi Glavnega trga, je najprej nazdravil škofjeloški župan J. Hafner. Nj. Vel. kralju Aleksandru je bila poslana udanostna brzoja^a. Govorili so za sresko izpostavo vodja Franjo Levični k, za deško šolo učenec Franc Pokorn, za Sokola načelnik Rudolf Horvat, za okoliške občine starološki župan Anton Hafner, za gasilsko župo načelnik Ivan Kavčič in za loško društvo Lovro Planina ter za Udruženje vojnih invalidov Andrej Ravnikar. Pozdravnim nagovorom deklic Pavle Krmeljeve in Tončke U d o v i č e v e je sledil govor filozofa Jesenovca za Kat. prosv. društvo. Vrsto govorov je zaključil polkovnik Bulič s prijazno zahvalo vsemu meščanstvu in še posebej mladini, ki je nositeljiea novih idej. Vsi govorniki so nazdravljali zastavi, kraljevemu domu, državi, ki se krepi in utrjuje za odločilne dneve. Pevski zbor je dovršeno prednašal »Slovan na dan« in »U boj«.
Po govorih se je nepregledna množica razmaknila proti vojašnici, živahno vzklikajoč jugoslovanski armadi. Ko so bile vse čete na vojaškem vežbališču, je sledila zakuska ob svira-nju godbe dravske divizije in domačinov v prijetno zabavnem razpoloženju navzočih.
Slovesnost je nad vsa pričakovanja sijajno dokumentirala silo novovstajajočega časa in njegovih smotrov. Manifestacija ostane vsem udeležnikom v neizbrisnem spominu.
Dvajseta obletnica nepremagljive obmejne trdnjave
Maribor, 9. septembra.
Včeraj je doživela naša severna meja veličastno slavje: dvajseto obletnico otvoritve in blagoslovitve Slovenskega doma v Št. liju, ki je v najtežjih predvojnih in medvojnih letih zadržal nemško prodiranje proti Mariboru in s tem doprinesel največ, da je reka Mura danes naša državna meja.
Proslavo je otvoril sprejem na kolodvoru, kamor je popoldanski vlak pripeljal iz Maribora in iz ostalih krajev južno od meje krog 2000 gostov. Tu je prvi spregovoril akademik Hauc. Po pozdravu se je formiral sprevod, kateremu se je pridružilo več tisoč domačinov, skoraj samih kmetov in delavcev z meje, ki je z godbo na čelu odkorakal pred Slovenski dom, kjer je govoril g. Franjo Thaler, ki je bil pred 20. leti, ko se je dom otvarjal, prvi slovenski župan po daljšem presledku. Pozdravil je vse zbrane, posebno pa zastopnika bana, sreskega glavarja g. dr. Marka Ipavca iz Maribora, kanonika Čižeka iz Jarenine, ki je dom blagoslovil, ministra v pokoju dr. V. Kukovca kot zastopnika Narodne Obrane, prof. R. Kendo, zastopnika sreskega in krajevnega odbora N. O., dr. F. Irgoliča, predstavnika mariborske Sokolske župe, Vekoslava Špindlerja od ZKD, I. Kovačiča od kluba »Meja«, pevski društvi »Maribor« in »Jadran« itd.
Z navdušenimi besedami so na to nagovorili veliko zbrano množico: sreski glavar dr. Marko Ipavec, domači župnik Evald Vračko, ki je posebno toplo govoril o našem prevzvišene-mu vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in predložil vdanostno brzojavko, ki je bila z velikim navdušenjem in živijo klici sprejeta. — Glavni slavnostni govor je pa imel stari šentiljski narodni borec, bivši državni poslanec, časnikar Franjo Žebot. V obširnem govoru je opisal vso borbo, ki se je bila v prošlih desetletjih za to nepremagljivo slovensko obmejno trdnjavo. Omenil je mnogo anekdot in spominov, ki so nazorno osvetljevali vso prošlost Št. lija. Mnogim starim bojevnikom, kmečkim možem in ženicam so se od radosti, da slave 20-letnico Slovenskega doma v veliki in svobodni Jugoslaviji, orosile oč od veselja.
Med govori in še potem so bili pevšV' stopi »Maribora« in »Jadrana« ter domačih .. okoliških pevskih zborov. Slovesnosti je sledila na prostoru poleg bivšega »Sildmarkhofa«, ki je bil kakor ves Št. Ilj v državnih zastavah, velika narodna veselica. Tudi ta proslava je pokazala, da zamorejo biti nasilja samo kratkotrajna. Prej ali slej se zrušijo in na razvalinah peščene stavbe zatiralcev ostane v še lepšem sijaju — svoboda. Tako je bilo v prošlosti na severu, tako bo v bodočnosti na jugu.
Bani na tribuni pri nedeljskih svečanostih pogradu
Spričevala
zdravniških kapacitet potrjujejo
vsestransko zdravilno moč
SISAčKE MINERALNE VODE!
To je merodajno.
Tudi Vi morate v interesu Vašega zdravja piti samo zdravilno
SISAČKO MINERALNO VODO.
Advokata Jr. Hacin Josip in dr. Sajovic Josip
sta preselila
svojo pisarno iz Kolodvorske ulice št. 8
v I. nadstropje poslopja Prve Hrv. Stfedionice
na vogalu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice (vhod iz Beethovnove ulice)
Dnevne vesiz
— Doprsje Nj.. Vel. kralja v Ugljeuiku. Državni rudnik »Ugljenik« v Ugljeniku je praznoval lepo svečanost. Odkril je doprsni kip Nj. Vel. kralja. Svečanosti so prisostvovali odlični zastopniki in tisoči ljudstva iz vse okolice. Doprsje je postavilo Sokolsko društvo.
— »Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 24. z dne 10. septembra ima sledečo vsebino: Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. — Pravilnik o posebni izobrazbi strokovnjakov za živila. — Popravek v zakonu o odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek trgovskih, industrijskih m obrtnih zbornic. Popravek v zakonu o izrednem kreditu za organizacijo izvoza deželnih pridelkov. — Odredba o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju Dravske banovine. — Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz računsko-blagajniške službe za banovinske uradnike pri kraljevski banski upravi Dravske banovine. — Razne objave iz »Službenih novin«.
— Šolske zvezke kupujte pri tvrdki M. Tičar, prodajajo se v prid Jadranske straže.
— Umetniška Matica sporoča svojim članom, da bodo prejeli letos edicije že pred Božičem. Obe sliki slikarja Ivana Kosa ter monografija slikarjev bratov Vidmarjev bodo nadvse zadovoljile ljubitelje naše upodabljajoče umetnosti. Rok za priglasitev novih članov je do 30. t. m. Vse člane pa, ki še niso poravnali svojih obveznosti prosimo, da to store sigurno do tega termina. Tudi vse poverjenike prosimo, da do tega časa zaključijo s pridobivanjem članstva, da pošljejo bloke in članarino za vse člane. Vse pa,.ki se zanimajo za umetnost, opozarjamo na izredno ugodnost, ki jo nudi Umetniška Matica. Za letnih 24 Din 2 sliki ter ena monografija! Priglasite se za člane — ker bomo izdali le toliko edicij, kolikor se bo priglasilo članov do 80. septembra. — Odbor Umetniške Matice v Ljubljani.
•	9
ELITE
M
d. z o. z.
LJUBLJANA, Preiernova ulica 9
prodaja damske, moške in deške konfekcije. Na drobno 1	Na	debelo!
Prvovrstno izvrševanje po meril
— Angažma Beograjčanke pri filmskem podjetju Paramount. Z letalom je prispel v Beograd iz Zagreba direktor filmskega podjetja »Paramount« g. Blumenthal. V Beogradu je prav po filmsko angažiral igralko gdč. Bobičevo za film »Parada Paramounta«. Pregledal je fotografije vseh igralk v Beogradu in izbral Bobičevo, češ da ima najbolj fotogen obraz. Bo-bideva je angažma sprejela.
— Nemški filmski igralci v Zagrebu. V Zagreb je dospela skupina nemških filmskih igralcev, ki »o angažirani pri podjetju »Itag«. Na naši rivijeri bodo sodelovali pri novem filmu »Na lepem plavem Jadranu«.
— Tramvajski sprevodnik padel s tramvaja. Na Maksimirski cesti v Zagrebu se je težko ponesrečil sprevodnik Mato Kulišič. Stal je v tramvajski prikolici na stopnjicah in dajal vozne listke. Med tem je izgubil ravnotežje, padel z voza in treščil v kandelaber. Težko poškodovanega so ga odpeljali v bolnico.
— Preiskava zaradi avtomobilske katastrofe. Sodna komisija je uvedla strogo preiskavo zaradi težke avtonibilske nesreče, pri kateri sta prišla ob življenje dva zdravnika in šofer. Komisija je ugotovila, da šofer ni čul vlaka, ko je stal pred zatvornioo in je motor delal. Komisija je vedno bolj prepričana, da je nesrečo zakrivil po svoji neprevidnosti sam šofer.
— Cigani odnesli blagajno z 260.000 Din. Pred dnevi so neki cigani v Zagrebu najeli avtota-ksija, ki naj bi jih odpeljal v Osijek. Imeli »o pa smolo, da jih je policija pred odhodom preiskala. Pri neki ciganki so našli 52.000 Din; imela jih je v robcu in robec okoli pasu. Končno so cigani priznali, da so denar ukradli pri vlomu v Siraču pri Daruvaru. Cigani so vlomili v začetku tega meseca na žagi v Siraču in odnesli ročno blagajno z 200.000 Din, katere so si med seboj razdelili.
— Pobegnil je pred poroko. V Vlaški ulici v Zagrebu je bilo včeraj vse pripravljeno za poroko Jakoba Blazine, lastnika livarne. Vse je bilo pripravljeno, duhvnik, nevesta, svatje, ženina pa ni bilo. Iskali so ga povsod, dokler niso našli listek, na katerem je Blažina sporočil teti: Ne bodi žalostna, ne bom se več vrnil. Za vedno zbogom, Jakob. Policija je začela izginulega ženina takoj iskati, pa ga doslej še ni našla.
— Vreme. V nedeljo so bili v Dravski banovini močni nalivi ter so zato reke za več cm narasle nad normalo. Drugače nalivi niso povzročili kake posebne škode. Reke so sedaj zopet padle. Barometrsko stanje je v državi vari ralo med 759-9 in 763-1. Včeraj ob 7. je barometer kazal: Ljubljana 762-5, Maribor 761-6,
Zagreb 763, Beograd 7631, Skoplje 761-9, Sarajevo 762-9, Split 7601, Rab 759 6, Vis 759-9. Termometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 13-3, Maribor 13, Zagreb 13, Beograd 15, Sarajevo 15, Skoplje 19, Split 21, Rab 22 in Vis 19.
V	Ljubljani je bila najvišja temperatura 216, a najnižja 12-4 C.
JDjubljana
Sreda, 10. septembra 1930: Nikolaj; pravoslavni: 28. avgusta, Mara.
Nočno službo imajo lekarne: Kmet na Dunajski cesti, Leustek na Resljevi cesti in Bohinc na Rimski cesti.
*
■ Povratek w«stfalskih rudarjev. Z včerajšnjim monakovskim brzovlakom ob 8-30 dopoldne so se westfalski rudarji, ki so priredili izlet v svoje rojstne kraje, povrnili nazaj na Westfalsko. Na glavnem kolodvoru sta se od njih poslovila organizator westfalskih Slovencev g. Bolha in g. Kužnik. Westfalski Slovenci - izletniki ne morejo prehvaliti krasote naših krajev, ki jih že dolgo let niso videli. Ugotavljajo tudi lep napredek vseh krajev.
■ Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana, poživlja svoje člane, ki se nameravajo udeležiti letošnje glavne skupščine UJIA v Splitu (27.-29. t. m.), da se ji prijavijo najkasneje do petka 12. t. m., nakar jim bo sekcija vposlala v nujno izpolnitev posebne predpisane prijavnice. Vožnja po železnici četrtinska, s parniki Jadranske in Dubrovačke plovitbe polovična. Pogoji za udeležbo in podrobni dnevni red skupščine in vseh prireditev so priobčeni v zadnji številki Tehničnega lista.
■ Bukova drva (m* 150 Din) in trboveljski premog pri tt. »Kurivo«, Dunajska cesta št. 33 (Balkan), telefon 34-34.	—199
■ Številne nesreče. Od sobote zvečer pa do včeraj zvečer je bilo pripeljanih v ljubljansko javno bolnico 32 oseb iz raznih krajev, ki so se težje ponesrečile.
■ Izmišljene vesti o demonstracijah v Ljubljani. V dunajski »Neue freie Presse« in v listu »Neues Wiener Tagblatt« je izšlo v nedeljo 7. t. m. poročilo iz Beograda, da so dijaki v Ljubljani na vest o razsodbi v Trstu vprizorili velike demonstracije, da so bili s tem v zvezi hudi spopadi s poliejo in da je bilo tekom spopadov več oseb ranjenih. Poročilo dunajskih listov o teh ljubljanskih dogodkih je povsem izmišljeno in brez vsake podlage.
■ Nesreča na Poljanah. Danes dopoldne se je igral na dvorišču 51etni sin mesarja Alojzij Vrhovec na Poljanski cesti št. 50. Na dvorišče je pripeljal hlapec s konjem voz, pod katerega je po naključju prišel mali Lojze. Voz ga je povozil. Lojze je dobil težje poškodbe, da so ga morali prepeljati v javno bolnico.
■ Zaključek rodbinske tragedije v Prečni ulici. Vsem Ljubljančanom je še v živem spominu rodbinska tragedija, ki se ja odigrala v Prečni ulici št. 4. Magistratni sluga Josip Jontes, rojen
7.	februarja 1876. v St. Janžu na Dolenjskem, je v nedeljo 25. maja proti jutru ustrelil svojo ženo ter težko ranil svojo hčerko, ki je pozneje
kljub smrtni poškodbi okrevala. Proti Josipu Jontesu zaradi umora uvedeno kazensko postopanje je bilo ustavljeno, ker sta sodna peihi-jatra izjavila, da je bil Jontes v trenutku dejanje nepreštivit. Pred malim senatom deželnega sodišča pod predsedstvom s. o. s. Ivana Kralja se je včeraj vršila razprava proti Jontesu v smislu člena 110 kaz. postopka. Razprava je bila tajna. Jontes bo najbrže oddan v kak oču-valni zavod.
Maribor
m Igra Rdečega križa na Pobrežju. V soboto
zvečer se je na Pobrežju ponovila Jurčičeva igra »Domen«. Predstava je v vsakem oziru uspela.
m Gasilska veselica v Dogošah. V nedeljo popoldne je imelo gasilsko društvo v Dogošah tombolo in ljudsko veselico v gostilni Riedel. Motil jo je dež.
m Veliko oktobrsko veselico priredi Kotura-ški savez kraljevine Jugoslavije, pododbor Maribor (Zveza kolesarskih klubov »Perun«, »Edelweiss 1900«, »Poštela« in »Zvonček« Ptuj) v soboto 4. oktobra 1930. na verandi in v dvorani pivovarne Union. Vstopnina bo izredno nizka, da bo obisk omogočen vsem slojem. Prireditev bo v letošnji jeseni gotovo ena izmed največjih v Mariboru. Podrobnejši spored se bo še objavil.	402
m Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A razredu opoldne in zvečer Din 8 30, v B razredu Din 12-30, v C razredu Din 14-30. Priglašajte se!	316
m Pod voz je prišel z desno nogo 621etni posestniški sin Janez Partlič iz Pesnice. Vozil je včeraj več sodov sodavice in je pri zaviranju na bregu prišel s stopalom pod težko kolo, ki mu ga je zlomilo. Prepeljan je bil v bolnico.
m Mariborčanka v radiu. Danes zvečer ob 8. bo nastopila v ljubljanskem radiu Mariborčanka ga. Antonija Skvarča. Povabila }o je uprava ljubljanske radio-oddajne postaje na priporoči-
lo	g. ravnatelja Hubada. Za tokratni svoj nastop je izbrala popolnoma moderen, predvsem slovanski program.
Celje
* Delovni trg. Pri celjski borzi dela je v času od 31. avgusta do 6. septembra iskalo dela 493, dela je bilo za 57, delo je dobilo 23, iz evedince je bilo brisanih 7, koncem tedna pa je ostalo v evidenci 463 oseb.
* Smrtna kosa. 7. t. m. je v javni bolnici umrla 51-letna vdova po dclavcu Marija Razdevšek iz Škofje vasi, 8. t. m. pa 23-letni delavec V Celjski opekarni Andrej Palič iz Spodnje Hudinje. Na Mariborski cest 19 je 6. t. m. umrla 23-letna vdova po tovarniškem delavcu Helena Majer roj. Perše. Podlegla je zavratni bolezni, za katero je pred jedva dvema mesecema umrl tudi njen mož. Zapušča dva nepreskrbljena otroka.
* Izgube in najdbe. V soboto je bila v mestu izgubljena zlata umetna verižica, vredna 400 Din. Najditelj naj jo odda na policiji. — H go-spej Gizeli Hiindler, Pred grofijo 7/1. se je v nedeljo zvečer zatekel bel pes, pasme »špic« brez ovratnika in znamke. Lastnik ga dobi tam.
—	Ivan Novak iz Gradca je 6. t. m. na vožnji iz Maribora v Celje z avtomobila izgubil pokrov svojega kovčka. Najditelj naj ga odda ali pošlje v hotel »Rak«, Velenje. — 2000 Din vredno^ platinarsko verižico je izgubil v nedeljo zvečer neki dunajski potnik v kavarni (Merkur^. Plačilni je verižico našel, ker se je spomnil potnika in mu na kolodvoru, tik pred odhodom vlaka verižico vrnil.
* ^ Nedovoljen rubež. V gostilni v Kapucinski ulici je neki delodajalec izplačal nekemu Francu L. za njegovega brata Martina tedensko mezdo 150 Din. Natakarica pa je denar pobrala z mize, češ, da ji Martin dolguje za hrano 240 Din. Ker denarja na noben način ni hotela izročiti in ker je tak način zarubljenja nedovoljen, bo stvar prišla še pred sodišče.
* Nepoštena tovarišica. Pred tedni smo poročali o Ani F., ki se je v zaporu seznanila z Elizabeto J. Ko je bila Ana pred Elizabeto izpuščena, je šla na stanovanje slednje in tam izvabila obleko in perilo svoje znanke in potem izginila. Po-
K nesreči v Kamniških planinah
•
mmm
A *	  -
Smrtuo ponesrečeni Rudolf Pečar, 18-letni strugarski vajenec v Strojnih tovarnah in livarnah. Strmoglavil je v nedeljo med 12. in 13. uro v Brinškem kaminu na Planjavi s pečine v globočino kakih 70 m in obležal strašno razmrcvarjen nad potjo na Police. Ponesrečenec je sin železničarja; stanoval je v barakah pri Kolinski tovarni. Bil je dober športnik in agilni
član »Slovana«
licija jo je sedaj prijela in zopet oddala v zapor.
Sumljivo kolo. Neki Jakob Z. je bil aretiran, ker je po mestu prodajal za 700 Din kolo, ki je najmanj trikrat toliko vredno. Z. pravi, da je kolo kupil od nekega znanca, verjetno pa je, da je kolo ukradeno. Kolo je dirkalno, znamke »Peu-ogrodje in blatniki so rjavo lakirani, št. » lastnik naj se zglasi na policiji.
Nepoboljšljiv razgrajač je Franc P. V nedeljo ^zvečer je po stari navadi v vinjenem stanju razgrajal in razbijal pred stanovanjem nekega svojega znanca, dokler ga ni stražnik spravil nj varno.
Srcžicc
Proslava rojstnega dne prestolonaslednika Petra. V soboto se je vršila v proslavo prestolonasled-nikovega rojstnega dne v mestni župni cerkvi ob 9. uri slovesna sveta maša, ki jo je opravil mest-m župnik g. Juhart. Službe božje se je udeležila meščanska in ljudska šola; nadalje so bili prt. šotni sreski načelnik g. Gregorin, upravnik po-šte g. Joško Turk; zastopniki občine, gasilcev, sodišča in razni zastopniki civilnih oblastcv. *
Lep uspeh »Vrbinice«. Pevsko društvo Vrbi-IU(i?.,*Z-	vns'> ki je znano kot eno najagil-
nejših in najboljših pevskih zborov v Posavju, je v nedelj'o 7. t. m. gostovalo na ljubljanskem radiu. Kakor čujemo, je koncert prav lepo uspel.
evskemu društvu, posebno njenemu požrtvoval-nemnpevovodji g. Kobalu, iskreno čestitamo!
Naši izseljenci se vračajo. 11. t. m. odide več družin naših izseljencev, ki prebivajo večinoma v bratski Franciji. Vaš dopisnik jih je posetil ter Jih prosil za nekaj podatkov, izseljenci so mu ra-ue volje ustregli. »Počutimo se v daljni Franciji kot doma, ona nam je druga domovina,« pravijo 'f? ..?001- Razpravljali smo o raznih vprašanjih, ticoeih se izseljencev, in ostali dolgo časa v ži-vahnem pogovoru. Vračajočim želimo srečen pot!
Prireditve 7. in 8. septembra sta bila dneva sokol, nastopa, gledaliških prireditev in veselic. Nekoliko je motilo zabavo slabo vreme, ki smo ga,.| d«!ežni oba praznika. Na Bregani se je vršil zadnji sokolski nastop v območju zagrebške “P«- Nastop se je otvoril z veliko javno telovad. 1)0, kateri je občinstvo posvetilo vso pažnjo. Telovadne vaje je spremljala godba iz Zagreba JNastopivši so pokazali na orodju, kakor tudi pri prostih vajah veliko izurjenost. Po telovadbi te je vršila velika ljudska veselica, ki je v prijet-nem razpoloženju trajala pozno v noč. Na Čatežu je prosvetno društvo otvorilo gledališko sezono z uprizoritvijo veseloiger »Ne kliči vraga« in »Lazizdravnika«. Obe igri sta bil podani prav cpo. Dvorana je bila dobro zasedena. Dobočani so se v ponedeljek popoldne zabavali pri komediji »stari in mladi«, ki je žela obilo smeha in zabave. Ugajali so domala vsi. Prireditve so v moralnem kakor tudi v gmotnem ozfru lepo uspele.	r
SVovo znesfo
Veselica olepševalnega in obrtnega društva je v soboto popoldne in zvečer prav dobro uspela.
Trška gora je po stari tradiciji spet privabila na Mali Šmaren vae polno ljudstva na svoj vino. rodni vrh k milostni podobi Matere Božje. Kramarji, kofetarji, pušenšenki, berači, vse to je do-bro služilo. Po vinogradih so se sprehajali čuvaji, ker grozdje že medi. Crcz mesec dni se bo tod razlegalo veselo ukanje trgačev.
Razmere na naši dolenjski železnici za tujski promet^ niso baš najprikladnejše. V soboto je imel jutranji vlak ze od Karlovca do Novega mesta menda 25 minut zamude, na nekaterih postajah dalje proti Ljubljani smo spet čakali, da je bilo od sile in v večernem vlaku smo se tri ure sko. ro vozili v nerazsvetljenem vozu. Mi potrpimo, upoštevamo, a če pride tujec, nas bo sodil in vsa nasa prizadevanja bodo bob ob steno. Tudi »dolenjska železnica« veže domovino s tujim svetom in vredna je vsega upoštevanja.
Jadranska Straža je posredovala osmim učen. cem oz. dijakom in eni dijakinji letovanje na Martinščici pri Sušaku. Te dni so se letovalci vrnili zagoreli, zdebeljeni in navdušeni za našo morje in pomorstvo. Silno se pohvalijo nad Mar. tinščico in vsi upajo, da jim bo ob prihodnjih pocitnicah sreča spet mila in bodo ponovno letovali na Martinščici. Drugo leto bo »Jadr. Straža« zbirala letovalce ze spomladi, da pojde kar cela novomeška kolonija doli. Naši »začetniki« bodo za to najboljši agitatorji.
Konj se mu je splašil. Iz sejma se je vozil 30-letni posestnik Janez Piškur iz Škovca pri Vel. Loki. Splašil se mu je konj. Piškur je skočil z voza, padel pa pri tem nesrečno pod voz in dobil več težjih poškodb, da je moral v Kandij-sko bolnico.
Nesreča pri kovanju. Bršlinski kovač Fran Petrič je koval konja. Pri delu mu je odletel dro. bec železa in se mu zaril v levo podlakt, da «o ga morali operirati.
Zastrupil si je nogo. Pri nakladanju vagonov se je nekako pred 14 dnevi zbodel v stopalo desne noge delavec Jože Zupančič. Ni se zmenil za to, rana se je hitro in povsem zacelila. Zadnje dni pa mu je pričela noga nenadoma spodaj otekati, rana se je pričela gnojiti notri pri kosti in zdra. viti jo bo treba v bolnici.
Vreme se nam je skazilo. Topli solnčni dnevi so sc v nedeljo morali umakniti dežju. Lokalne nevihte so se kar vrstile po naši dolini in nam ozračje precej shladile. Mali Šmaren se je prebudil oblačen in pust, popoldne se je oblačje malo razmajalo. Menda trškogornkim romarjem na ljubo.
fttuvshu Sobota
Filharmonični koncert, ki ga je hotel prirediti SKJ v soboto, je bil tik pred -začetkom odložen na nedoločen čas, radi justifikacij v Trstu.
Dt'n športna dneva. Prošlo nedeljo je vendar SK Mura skrbela za iznenadenje. Razpisala je ko-lesarsko tekmo na progi M. Soboto—Gederovci in nazaj. Tekme se je udeležilo deset tekmoval, cev, od katerih je bilo pet iz ljutomerskega okraja. Progo, ki meri 18 km sem in tja, je prevozil v najkrajšem času Ljutomerčan Makovec v času 35 min. 48 sek. Kot darilo je dobil pokal SK Mure. Drugi je prispel na cilj tudi Ljutomerčan, ki je dobil za daril«? lepo žepno uro. Tretje mesto je dosegel Sobočan Joško Jug v času 36'49. Za darilo je dobil cigaretno dozo. Ta dan se je tudi vršila tenis tekma z Radkcrsburgom, ki je končala z zmago SK Mure v razmerju 2 : 5. V soboto pa je SK Mura porazila Ptujčane »5:1.
grozdarsba in lovska razstava
Kamniška Meščanska kovpovacija
Posebno pozornost vzbuja v gumarskem oddelku razstava Kamniške Meščanske korporacije, ki ima svoje gozdno veleposestvo v Kamniški Bistrici. Ta korporacija je dosedaj živela v zatišju, malokdo jo je poznal ter sedaj prvič stopi pred široko javnost. Radi tega je umestno, da priobčimo par podatkov o njej iz brošure, katero je izdala Meščanska korporacija za ekskurzijo Jugoslovanskega Šumarskega Udruže-nja v Kamniško Bistrico, ki se vrši 9. septembra t. 1.
Kamniška Meščanska korporacija ima pravni značaj agrarne skupine, ki spada v konpetenco urada za agrarne operacije, kakor je odločila pokrajinska komisija za agrarne operacije z razsodbo od 1. februarja 1922. Užitek te imovi-ne pripada 194 upravičenim hišam v Kamniku, upravičenih oseb pa je 172. Splošno se misli, da je Bistriške gozdove kak vladar podaril Kamničanom; toda iz listin, ki segajo do leta 1362 nazaj, je samo razvidno, da so posamezni vladarji potrjevali stare pravice Kamničanom do teh gozdov. Imovino upravlja gospodarski odbor (načelnik vladni svetnik v pokoju profesor dr. Vidic, podnačelnik Koželj Maks), Na čelu nadzorstvenega sveta pa stojita gg. Benkovič Ivo in veterinarski nadzornik v pokoju J. N. Sadnikar. Nova uprava je šele pred par meseci prevzela gospodarstvo temeljem novih pravil.
Celo posestvo obsega ca. 6000 ha, od tega je 1767 ha neplodnega zemljišča (gorovje), 973 ha planin, 226 ha pašnikov in 3018 ha gozdov, Dstalo pa razne kulture. Gozdovi leže na obeh straneh Bistrice, severno od Kamnika, severna meja posestva je greben Kamniških planin. — Glasom gozdno-gospodarske osnove iz 1. 1929 se ceni zaloga lesne mase na vsem posestvu na 685.000 m*; od tega mehki les 240.000 m3, trdi les pa 345.000 m3. Letni povprečni prirastek znaša 7633 m3. Letni etat za 10-letno dobo do leta 1938 pa znaša z ozirom na prihranke iz prejšnjih dob pri mehkem lesu 4700 m3 nad 8
centimetrov debeline in 5900 m3 trdega lesa nad 8 cm debeline, računane brez vejevja. V starostni razred 61 do 80 let spada 857 ha, v starostni razred 81 do 100 let pa 1067 ha. — Gozdovi so razdeljeni v 5 revirjev.
Meščanska korporacija poseduje žago na Stahovici, ki se je leta 1929 modernizirala ter ima kapaciteto 20 do 25 m3 okrogleda lesa na dan (obratuje se samo podnevi). Dvojna Francis-turbina ima 64 KS; dosedaj se je les plavil iz gozdov po Bistrici do žage, misli se pa na drugo vrsto spravil in razna prometna sredstva. — Kamniška korporacija Je v zadnjem času ojačila svojo elektrarno ter napravila daljnovod do mesta Kamnik.
Posebno je zanimiv lov v Kamniški Bistrici. Glavno lovno divjačino tvorijo divje koze, ki se jih ceni sedaj po dolgoletnem opazovanju na preko 1000 živali. Stara zakupna pogodba gledo lova poteče v kratkem. Medtem časom je Dvorska uprava Nj. Veličanstva kralja za bodočih 10 let vzela lov v zakup. Tudi Nj. Vel. kralj si je pri zadnjem posetu velesejma ogledal razstavo Meščanske korporacije ter se zelo zanimal za razstavljene predmete, posebno relief posestva, fotografiranje, fovske trofeje itd. Nj. Vel. kralj se je tudi informiral pri navzočih zastopnikih Meščanske korporacije, ali bi ne bilo mogoče do izvirka Kamniške Bistrice napraviti primerno pot za večji promet. Ob posetu Nj. Vel. navzoči funkcijonarji Meščanske korporacije so Nj. Veličanstvu izrazili svojo radost, da bo Nj. Vel. v bodoče pogosto posečalo Kamniško Bistrico in Kamnik. Meščanska korporacija bo z veseljem in ponosom sodelovala, da bo za Nj. Vel. kralja bivanje v Kamniški Bistrici čimbolj prijetno. Tudi drugi činitelji v Kamniku in okolici so si v svesti velike naloge, ki jih čaka radi zanimanja našega kralja za krasote Kamniških planin. V Kamniku se snuje akcijski odbor, ki se bo sistematično pečal z vprašanji, ki so s tem v zvezi ter dajal iniciative posebno javnim faktorjem.
Možnost plasiranja našega lesa v Siriji
Večino svoje potrebe po lesu pokriva Sirija iz Romunije in le zelo male količine se uvažajo preko Trsta V celi Siriji pridejo v poštev le 4 večje uvozne firme, ki nakupujejo skupno, ter s tem preprečujejo medsebojno ponkuriranje. Z dobavami iz Jugoslavije imamo slabe izkušnje vsled krivde nekega nemškega trgovca iz Sarajeva, ki je uvoznike pred leti radi nedobavljenega blaga spravil ob precejšnjo vsoto denarja. Vendar se je posrečilo našim trgovskim posredovalcem stopiti z njimi v stike in jih nagovoriti, da iščejo v Jugoslaviji ponudbo za poizkusno dobavo 200 do 300 vagonov lesa. Les mora biti bel, brez grč in tombantno blago. Lahko se dobavi tudi blago • belimi grčami. To dobavko bi bilo potrebno izvršiti v razmerju 25% v naslednjih dimenzijah: dolžina 4 metre, širina 15 do 30 mm, debelina 11 mm, dolžina 4 metre, širina 15 do 80 mm, debelina 17 mm, dolžina 4 metre, širna 15 do 80 mm, debelina 23 mm, ostalo morale od 4 do 5 metrov.
Na sirijskem tržišču pridejo najbolj v poštev debeline 15, 17, 19, 22, 25, 28 in 30.
Seveda mora cena odgovarjati tekočim cenam, ki jih zahteva Romunija, to Je ne sme presegati 50 šilingov za m3 blaga postavljenega cif Beyrut. Plačuje se običajno v gotovini z 2% popusta ali pa proti sprejemu trate na 60 dni potom banke in podpisu vseh zainteresiranih uvoznih firm.
Ako bo ta poizkusna dobavka uspela po željah toupovalcev, bo a tem dana možnost na-daljnega kupčevanja.
Nadaljne informacije daje Zavod za pospeševanje zunanje trgovine.
HMELJARSKA POROČILAt
Savinjska dolina: Zadnje dni je postala kup. čija nekoliko živahnejša, ker so baje trgovci prejeli nekaj večjih naročil. Cene pa niso napredovale, temveč se prodaja hmelj povprečno po 6 'do 8 Din,	slabši	celo	samo po 4	do	5	Din, le
prvovrstno	blago	doseže tudi ceno	8	do	10 Din
za kg. Ker ni mnogo izgleda na boljše cene, hmeljarji počasi prodajajo.
čehoslovaška: Obiranje je v glavnem končano. Producenti sicer trdijo, da je pridelek prvovrsten, trgovci pa poročajo, da je precej objeden od bol-hačev, deloma celo napaden od peronospore in je zato težko najti gladko-zeleno blago. Tudi je naje pridelek večji, kakor pa navajajo producenti. Kupčija se le slabo razvija in se plačuje za hmelj iovprečno	po 15	do	16 Din, le	za	prvovrstno
Iago tudi	do 21	Din	za kg.
Nemčija: Pri stalno lepem vremenu se obiranje nemoteno nadaljuje. Producentom se priporoča izredno slabe nasade pustiti neobrane, ker slabo blago letos ne bo našlo kupca. Na tržišču je položaj še vedno neizpremenjen in tendenca mirna. Za tetnangski hmelj se plačuje 22—26 Din, za hallerlauski pa 15—22 Din in za ostali bavarski hmelj le 12—15 Din za kg. Promet pa je prav majhen, ker še vedno ni pravega zanimanja.
Gospodarske vesti
X Kriza naše premogovne industrije. Uprava trboveljskih premogovnikov j c objavila, da se bo V mesecu septembru v njenih rudnikih obratovalo samo 19 dni. Izgleda, da se situacija v naši premogovni industriji ne bo izboljšala do nastopa zime, razen ako pride do sporazuma med našimi državnimi železnicami in rudokopi.
X Tudi v Romuniji se v postavlja centralna Ustanova za izvoz žita. Že več časa pripravljajo
romunski gospodarski krogi akcijo za ustanovitev centrale za izvoz žita. Po izdelanih projektih naj bi imela ta centralna ustanova tri sekcije: poročevalsko, za zbiranje in dajanje informacij doma in inozemstvu; transportna sekcija naj bi proučevala situacije na domačih tržiščih; prodajna sekcijami vršila izvršilno oblast. V tej centralni ustanovi naj bi bili udeleženi vsi gospodarski krogi* države.
X Svetovna produkcija sliv. Znano je, da se slive gojijo po vsem svetu in so predmet živahnega mednarodnega trgovanja. V produkciji sliv zavzema na svetu prvo mesto naša država z 850.000 tonami. Naši državi sledijo Združene države s 160.000, Romunija s 140.000, Češkoslovaška s 100.000, Avstrija s 45.000, Francija s 40.000, Anglija s 35.000 itd. Slive uvažajo Anglija, Nemčija, Švica, Avstrija, Nizozemska in Švedska. Največji konkurent našim slivam je Kalifornija, ki svoje blago odlično pakuje in je to blago standardizirano, česar žal pri naših slivah pogreša mednarodni trg.
X Gospodarski napori Italije. Napori fašistične vlade gredo v poslednjem času za tem, da dovoljujejo kar največje olajšave pri izvozu italijanskih proizvodov v inozemstvo. Poleg državne garancije 75 odst. izvoznih kreditov, ki jih bo italijanska industrija nudila Sovjetski Rusiji v smislu zadnjih trgovinskih dogovorov, je sedaj obelodanjena naredba, glasom katere se znižujejo takse na eno petino za bančne akceptc, ki služijo v kritje izvoza.
X Industrija aromatičnega olja v Dalmaciji. Že mnogo pred vojno se je v Dalmaciji organiziralo nabiranje aromatičnega olja in zdravilnih zelišč. Uspehi te akcije so bili v vedno lepšem razvoju in vse je kazalo, da bo ta gospodarska panoga zavzela v Dalmaciji odlično gospodarsko mesto. Vojna vihra pa je te nade povsem preprečila. Vsa organizacija je do malega propala. V zadnjem času pa so se našli podjetni ljudje, ki so si v Splitu osnovali zadrugo, ki hoče z modernimi destilacijskimi napravami in standardiziranim nabiranjem in sortiranjem zdravilnih zelišč dvigniti to pozabljeno industrijo na višino razvoja. Najboljše vidike za uspeh imajo otočani s pridelovanjem rožmarinovega olja, ki se stalno zahteva na svetovnih tržiščih. Tudi za ostala aromatična olja, kakor tudi za zdravilna zelišča vlada povpraševanje.
X Znatno olajšanje pri uvozu sadja v Švico. Švicarska vlada je v svrho pospeševanja uvoza sadja dovolila, da se od 10. sept. pa do 9. dec. dovoli 50 odstotni popust na prevoznini na vseh Zveznih^ železniških progah. Razliko bo pokril švicarski Zvezni svet. Naša država izvaža v Švico velike količine namiznih jabolk, zato bo ta odredba gotovo koristila našim izvoznikom.
1
\l NIMAM DOBRE WV ŠOBITE DNEVNO 5VEŽE PRAŽENO l£N
ps/ rva &. MVTčJJ
imiuNA. vodnikov no s■
Borzna poročila
dne 9. sept. 1930 Devizna tržišča
Ljubljana, 9. sept. Amsterdam 22*74, Berlin 13'445—13 475, Bruselj 7‘8817, Budimpešta 9'8905 Curih 1094‘40—1097'40, Dunaj 7*9643—7*9943, London 274'58, Ncwyork 56'27—56*47, Pariz 221*79, Praga 16728—168*08, Trst 294*60—296*60.
Zagreb, 9. sept Amsterdam 22‘71—22'11, Dunaj 796*43—799'43, Berlin 13’445—13‘475, Bruselj 788 17 bi., Budimpešta 987'402—990'402, Milan 29465—29665, London 274'18—27498, Newyork ček 56'27—56 47, Pariz 221*79 bL, Praga 167 28 do 168 08, Zurich 1094*40—1097*40.
Beograd, 9. septembra. Berlin 13 4450—13 4750, Dunaj 796*43—799‘43, Budimpešta 987*55—909‘50, Curih 1094*40—1097*40, London 274*18—274*98, Milan 294*50—296*50, Newyork 56*27—56*47, Pariz 220*79—222*79, Praga 167*28—168*08.
Dunaj, 9. septembra, d. Berlin 168*68, Amsterdam 285*06, Kopenhagen 189*40, Stockholm 190 28, Newyork 708*10, London 34*425, Pariz 27*87, Bruselj 98*79, Praga 21*0125, Beograd 12*5457, Budimpešta 123*97, Bukarešta 4*2287, Varšava 79*39, Sofija 5*1320, Milan 37*07, Curih 137*40.
Curih, 9. sept. Beograd 9*12875, Pariz 20*23, London 25*05625, Newyork 515*35, Bruselj 71*90, Milan 26*995, Madrid 56*80, Amsterdam 207*45, Berlin 122*79, Dunaj 72*79, Stockholm 138*45, Oslo 137*95, Kopenhagen 137*95, Sofija 3*7325, Praga 15*295, Varšava 57*70, Budimpešta 90*25, Atene 6*69, Carigrad 2*445, Bukarešta 3*075, Helsingfors 12*98.
Vrednostni papirji
Ljubljana, 9. sept. Celjska pos. 160, Ljublj. kred. 122, Prva hrv. šted. 925, Kred. zav. 170 do 180, Vevče 124, Stavbna 40, Šešir 105, Ruše 280—300.
Zagreb, 9. sept.
Drž. papirji: 1% inv. pos. 88—88*50, vojnu škoda ar. 440*50—441*50, vojna škoda kasa 440*50 do 442, vojna škoda sept. okt. nov. 440*50 d, vojna škoda dec. 441—442 (441, 441*50, 441*75), 4% agr. obv. 55—55*75, 7% Bler pos. 86*75 do 87*125 (87), 8% Bler pos. 97*25—98, 7% pos. hipot. 85*75-86*25 (86*25).
Banke: Hrvatska 50 d, Praštcdiona 922*50 do 927*50, Udružena 192—193, Ljublj. kred. 122 d, Medjunarodna 65 d, Narodna 8087—8200.
Industrije: Šcčerana Osijek 314—317, Trboveljska 399—400, Slavonija 200—210, Vevče 124 d.
Beograd, 8. septembra. 7% invest. pos. 92—93, 4% agr. obv. 56—56*50, 7% Bler. 89, Vojna škoda 454—456, ultimo sept. 457—457*50, ultimo nov. 464*50, ultimo dec. 465—466*50. Narodna b. 8100.
Dunaj, 9. septembra, d. Bankverein 17*90, Kreditni zavod 47*60, Prioritete 91*75, Ruše 35*50, Trbovlje 49*40, Leykam 4*80.
Notacije naših posojil v inozemstvu,
London, 9. sept. 7% Blaire 87—87*50.
Newyork, 9. sept. 8% Blaire 97—98, 7% Blaire 86*25—87, 7% Hipot. banko 85—85*25.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet: 9 vagonov pšenice.
Novi Sad, 9. sept. Pšenica 79*80 kg: baška, gornjebaška 157*50—162*50, ban. Tisa šlep, gor-njeban. 162*50—167*50, južnobanatska 150—155, banatska Bega šlep 160—162*50, sremska, slav, 78 kg 147*50—152*50. — Oves: baški, sremski 127*50 do 132*50. — Ječmen: baški, sremski 63-64 kg 107*50 do 110. — Koruza: baška, sremska 110—115, banatska 107*50—112*50, baška, sremska ladja Du-nav, banatska ladja Dunav, Bega 112*50—117*50. — Moka: baška Og, Ogg 285—295, 2. 255—265, 5. 220 do 230, 6. 172*50—182*50, 7. 115—120, 8. 95—100. — Otrobi: baški, sremski 80—85. — Fižol: baški beli izbrani 260—280. — Promet: pšenica 33 vag., ječmen 1 vag., koruza 64 vag., moka 17 vag., otrobi 6 vag. — Tendenca: mlačno.
Sombor, 9. sept. Vse neizpremenjcno. Promet: 358 vagonov. Tendenca: neizpremenjena.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca ncizpremenjeno mlačna, promet: 1 vagon brodarskega poda, 3 vagone desk.
Budimpešta, 9. sept. Tendenca mlačna, promet živahen. Pšenica: okt. 15*82—16*22 (15*90—15*91), marc 17*21—17*55 (17*34—17*35), maj 17*62—17*95 (17*68—17*69). — Rž: okt. 9*95—10*23 (9*95 do 9*98), marc 11*18—11*54 (11*11—11*13). — Ko-ruza: avg. 14*94—15*20 (15*05—15*15), maj 14*28 do 14*80. Trs. rti a j 12*90—13.
TISKARNA
MERKUR
UUBIJAIA
Gregorčičeva 25
♦
lisko časopise, knjige, broiure, tabele, cenike L i. d_
LASTIVA
KNJIGOVEZNICA
<$p©a? f
Po zaključku damskega sveiovnega prvenslva
Damske svetovne igre v Pragi so prinesle popoln uspeh. Vsi praški časopisi odkrito priznavajo, da Praga še ni videla take prireditve. Damske sportašice so se pokazale na višku, to velja predvsem za Nemke, o katerih se je pa vedelo, da igrajo v športu vodilno vlogo. Mnogo bolj pa je izncnadil sijajni placement Poljske, ki je predstavila strmečemu svetu poleg že znane Kono-packe, še Walasicwiczovo, izredno šprinterko. Nihče ni pričakoval, da bo Poljakinja pustila za seboj vso ostalo svetovno konkurenco.
Spričo zbrane damske elite je imela Jugoslavija težko stališče. Edino Ljubljančanki Tratni-kovi je uspelo, da sc v skoku v višino plasira v finale, kjer je z 1*45 zasedla šesto mesto.
Končno skupno stanje prvenstva je naslednje: 1. Nemčija 57 točk, 2. Poljska 26, 3. Anglija 19, 4. Japonska 13, 5. Švedska 10, 6. Holandska 9, 7. in 8. Italija in Avstrija 2, 9. in 10. Francija in Lctska 1, vse ostale države se niso plasirale.
Dobro se je držala naša hazenska reprezentanca, ki je sigurno odpravila Poljsko, izgubila pa je po enakovredni igri s Češkoslovaško, ki so bile hitrejše in boljše pri strelu.
Češkoslovaška je kataslrofulno porazila Poljsko 8 17 : 0 in je postala svetovni prvak v hazeni.
O podrobnostih bomo še poročali.
Sijajni rezultati Madjarov v plavanju
Na plavalnem ineetingu v Budimpešti je postavila madjarska reprezentančna štafeta 4X200 m prosto v postavi Barany, Wannie I, Wannie 11, Baranyay nov svetovni rekord v času 9:30*6. — Dr. Barany je na 100 m prosto zboljšal svoj lastni evropski rekord na 58*6.
Zaključek borb za prvenstvo t; rokoborbi in boksu Rezultati zadnjega večera:
I. Perolahka kategorija: Jošt je porazil Šume-njaka; Geršak Seidlerja; Gobec Lobnika.
II. Lahka kategorija: Vreznik premaga Trnja-ra p. f.
III. Poltežka kategorija: Geršak zmagal nad Rakovcem, Pircher nad Ceršakom.
Boks: Fišer porazil Partliča z knoek out; Gut-macher Štrausa po točkah; Fišer Kampiča k. o.
Končni placement:
I. Perolahka kat.: 1. Gobec, 2. Lobnik, 3. Geršak — Jošt.
II. Lahka kat.: 1. Vreznik, 2. Trnjar, 3. Fliegcr.
III. Poltežka kat.: 1. Pircher, 2. Geršak, 3. Rakovec.
Boks: 1. Fišer, 2. Gutmacher, 3. Štraus.
Na koncu sc je še vršila finalna borba med Vreznikom in Pircherjem. Po naključju je zmagal Vreznik in s tem postal prvak Maribora v rokoborbi.
Razpis propagandnega meetinga SK Ilirije.
SK Ilirija priredi v nedeljo dne 28. septembra t. 1. propagandni lahkoatletski meeting na svojem igrišču ob Celovški cesti.
Program obsega: 100 m sen., 60 m jun., met diska 1 kg jun., tek 400 m sen., skok v daljavo jun., met krogle sen., tek 1000 m jun., skok v daljavo sen., tek 1000 m sen., skok v vis sen., štafeta 4X100 sen.
Tekališče meri 386 m., je pokrito z ugaski in ima 2 nedvignjena zavoja. Tekmuje se po pravilih JLAS in imajo pravico starta vsi atleti. Nagrade: prvi trije v sen. disciplinah dobe kolajne, prvi trije v jun. disciplinah dobe diplome.
Prijave s prijavnino, ki znaša za Ben. točke Din 10, za jun. točke Din 5, za štafete Din 15, je poslati najkasneje do 21. septembra na naslov kap.' Vizjak, Ljubljana, kavarna Evropa.
‘Radio
LJUBLJANA, sreda, 10. septembra: 12*30 Plošče, 13*00 Čas, borza, plošče, 13*30 Dnevne vesti, 18*30 Koncert radio orkestra, 19*30 Tavčarjevi zbrani spisi, 20*00 Samospeve poje gospa Antonija Skvarča, 21*00 Koncert radio orkestra, 22*00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
ZAGREB, sreda, 10. septembra: 11*00 Prenos iz Genove: Otvoritev 10. zasedanja Društva narodov, 12*20 Nasveti za kuhinjo, 12*30 Plošče, 13*30 Dnevne vesti, 20*35 »Tristan in Isolda«, opera v 3. dej., kp. R. Wagner, na plošče; nato dnevne vesti in vreme.
BEOGRAD, sreda, 10. septembra: 11*00 Prenos Geneve: 10. zasedanje Društva narodov, 10*30 Plošče, 12*30 Opoldanski koncert radio orkestra, 13*30 Dnevne vesti, 17*05 Mladinska ura, 17*30 Popoldanski koncert radio kvarteta, 19*30 Predavanje, 20*00 Operne arije in dueti, pojeta ga. Zaludova in g. Zd. Knittl, 21*00 Čas in dnevne vesti, 21*20 Prenos tonfilma: »Kralj valčka«, nato zabavni koncert.
KARTOTEČNI
Msmfisifa
KARTOTEKA
fe=
tlv~
T
^■Uhartotecno NJIGOVODSTVO
Ako želite kupiti
na
obroke
obrnite se na
IET1JLHI0 »[Eli
r. z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. sod.)
Razširjajte Jugoslovana!
NAJNOVEJŠA KOLESA ZA OTROKE!
TOVARNA PELIKAN
EN »ETAJL
KOLESNI DEU — PNEVMATIKE ¥	LAKIRANJE — PONIKLANJE
® EN 4ABOS	Otroški vozlčld
"	*	MARIJIN TRG 8T. 8
TOVARNA Ljubljana VIL
SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV I
Turčija — zibelka omike?
Komaj je Evropa nehala nekoliko strmeti nad drznimi reformami, ki se jih je lotil v Turčiji Ke-mail-paša, že širijo v Turčiji na željo predsednika še veSjo akcijo. Gre namreč za to, kakor poroča »Pesti Hinlap«, doikazati svetu, da prihaja civilizacija vsega sveta iz Turčije. 2e pred 2 teti je namreč vzbudila med evropskimi učenjaki veliko veselost knjiga, ki jo je bil napisal turški profesor Jussuf Sia, kjer poskuša na podlagi raznih tujk v tujih jezikih, da je vsa svetovna kultura turškega izvora. Znameniti turški jezikoslovec Fuad KOprultisade, ki je častmi doktor vseučilišča v Heidelbergu, je bil taradi tiste knjige tako ogorčen, da je storil vse mogoče korake, da se profesor Sia izključi iz vseh turških znanstvenih družb, ker je turško znanost tako osramotil. Jussuf Sia pa je ostal profesor še nadalje in se sedaj mudi ob Marinarskem morju v Jalovi, kjer prav dosti občuje s predsednikom Kemalom in piše novo delo o vplivu Turkov na svetovno kulturo. Pravijo, da bo dal predsednik Kemal to teorijo še dolgo razvijati, kajti že v svojih pogovorih z znanim nemškim pisateljem Kemalom je omenil, da so Turki že zdavnaj prej prebivali ob Egejskem morju kakor Grki.
Kaja Sukrii, turški minister za vnanje zadeve, je tudi nedavno pri otvoritvi nekega mednarodnega kongresa govoril o tisočletni kulturi Turkov. Na Kemalovo povelje je dal sedaj pisatelj in poslanec Essef Nusem prevesti delo iranoo-skega pisatelja Leona Lahuna na turški jezik, kjer ta Francoz dokazuje, da je narečje, ki ga govore azijski narodi v Franciji, turanskega izvora. V Jolovi ob Marmairskem morju pa živi profesorica Han um Afet, neka sorodnica Kema-lova, ki je spisala knjigo o tej teoriji za šole. Turški časopisi so to knjigo hvalili do neba. Profesorica pravi, da je zibelka vse kulture v Altajskem gorovju, od tam pa so turški narodi zane°l' kulturo po vsem svetu.
»Vprašajte gospo Kristino!«
V	berlinskem listu »Tempo« izhaja dnevna rubrika pod zgornjim naslovom, kjer odgovarja »teta Kristina« na razna ji stavljena vprašanja zlasti glede razmerij med moškimi in ženskami. Kaj pišejo »teti Kristini« razni ljudje In kaj odgovarja »teta Kristina« na stavljena Ji vprašanja, o tem le en primer.
Zenska piše »teti Kristini«: »Jaz sem se zelo sprla s svojimi starši. Dve leti že imam nam-
i
Novi škof Ermlandski prelat Kaller
reč prijatelja, in oba čakava, da bo dovolj zaslužil, da se vzameva. To so vedeli moji starši, to so vedeli vsi najini znanci. Sedaj je vendar enkrat do tega prišlo in sklenila sva, da se o Božiču poročiva. Tu pa so prišli starši In rekli, da se morava najprej po vseh starih družabnih pravilih zaročiti, zaroko morava objaviti v časopisih, potem morava pa sprejemati čestitke itd. Nama dvema se zdi to vse zelo neumno, ker vendar vsak ve, kako dolgo se že poznava in da bi bila že zdavnaj mož in žena, če bi bilo šlo po najini volji. In sedaj se naj postavimo tja in naj sprejemamo čestitke in drugi »naj bodo iznenadeni«. Zato Vas vprašam: Ali je zaroka dandanes še potrebna?«
»Teta Kristina« odgovarja: »Vi pozabljate, da je še dandanes na tisoče fantov in deklet, ki drugače mislijo. V Vašem posebnem slučaju je pa razumljivo, da se hočeta izogniti stvarem, ki se Vama zde smešne in lažnjive. Poskusite svojim staršem to dopovedati. Nekdaj je bilo potrebno, da so morale biti deklice nekaj časa zaročene, da so fante spoznale, pa tudi svojo balo so med tem pripravljale. Danes pa se je
vse to izpremenilo In »zaroka« je postala danes prazna beseda.«
Tako pravi »teta Kristina« v berlinskem »Tempo«, pa ima precej prav.
Največje kopališče v Evropi
Največje obrežno kopališče v Evropi so zgradili v predmestju Berlina, v Wannsee. To kopališče je taiko prostrano, da se lahko v njem kopa in solnči hkrati 120.000 oseb. Kabin in drugih prostorov in zgradb je toliko, da kopališče že ni več kopališče, ampak je celo kopališko mesto, kjer je človeku na razpolago vsa udobnost, tako da Berlinčani prav lahko pogrešajo draga kopališča ob Vzhodnem in Severnem morju. Pa tudi sicer se kopališče v Wannsee lahko meri z vsakim morskim kopališčem. Peščena obal je dolga 500 metrov, široka pa je GO do 80 metrov; to obalo pa so letos še povečali, tako da je v kopališču prostora za 120.000 oseb.
Kopališče ima veliko število kabin, ki jih
fi~ iv&i	|: o r> S c h e r 1' Be r 11 n
& v s . 'Rotogravyr Stockholm <
J?
, ' ■/< , ? ’ §»*'& '	;■	<*	Sbci'
ppl
Zemeljske ostanke Andree-a so prepeljali v Tromso
Norvešku ludja »Bratvaag« je prepeljala zemeljske ostanke raziskovalca polarnih krajev Andree-a v Tromso, kjer se je zbralo na stotine časnikarjev iz vsega sveta, da poročajo o senzacionalnem dogodku. Truplo pokojnega Andree-a so prepeljali v svečanem sprevodu v stolnico. — Druga slika nam pa kaže, kako prenašajo zaboje z zemeljskimi ostanki Andrče-a in pa ostanke ekspedicije na kopno. Zaboji so oviti z državno zastavo.
lahiko najameš za stalno, ali pa le za par minut, da se preoblečeš, obleko pa neseš potem v posebno garderobo, kjer ti je vsaj ukrasti ne morejo. Za osobje je zgrajena velika stanovanjska kolonija. Tudi prodajalen je na izbiro, še več pa restavracij, od najbolj priproste do najbolj razkošne.
Kopališče je veljalo nekaj nad 2 milijona zlatih mark (okoli 30 milijonov dinarjev); to je precej denarja, pa se vendar danes, v dobi telesne kulture, sijajno Obrestuje.
Službene objave
Ok VI štev. 839/5—1930.
Razglas
o ponudbeni licitaciji za zgradbo občinsko ceste I. reda Sv. Ožbolt—Kapla.
Na podstavi členov 86—98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih poznejših sprememb razpisuje podpisani Okrr’ni cestni odbor Maribor za zgradbo prvega kilometra zgoraj omenjene ceste pričenši pri Sv. Ožboltu ob Dravi
I. javno pismeno ofertno licitacijo v skrajšanem roku 14 dni na dan 20. septembra 1930. ob 10. uri predpoldne v prostorih Okrajnega cestnega odbora Maribor, Koroška cesta štev. 26/11.
Isto tam se lahko pregledajo med uradni mi urami ofertni pripomočki ter se dobe potrebni podatki in pojasnila. Ponudniki ki hočejo prevzeti en izvod načrta s pro računom in pogoji, morajo plačati znesek Din 50'— za en izvod.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnegt popusta v odstotkih na ceno uradno odobrenega proračuna, ki znaša 313.504-94 Din.
Svojeročno pisane ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100'—, priloga pa vsaka za Din 2'—, morajo izročiti ponudbeniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku in z zunanjo označbo »Ponudba za prevzem zgradbe občinske ceste Sv. Ožbolt—Kapla« neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 9. in 10. uro dopoldne.
Poznejše ali nepravilno opremljene po nudbe kakor tudi ponudbe, ki bi došle po pošti ali brzojavu, se ne bodo upoštevale.
Ponudniki morajo v ponudbi izrečno navesti, da so jim podrobni gradbeni pogoji poznani in da na nje brezpogojno pribijajo.
Kavcija, ki znaša za naše državljane 10 odstotkov, za inozemce 20 odstotkov celokupne odobrene proračunske vsote, se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 9. ure in sicer bodisi v gotovini pri državni hipotekarni banki, podružnica v Ljubljani ali pri davčnih upravah. Kavcija se poJoži v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih oziroma garancijskih pismih po denarnem zavodu v smislu čl. 88 zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil »B. Pogodbe in dobave«.
Potrdilo o položeni kavciji in potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh v plačilo dospelih davkov ter potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleže vati javnih licitacij, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Okrajni cestni odbor Maribor si izrečno pridržuje pravico oddati razpisana gradbena dela brez ozira na višino ponujene vsote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 00 dni po licitaciji.
Okrajni cestni odbor Maribor, dne 5. septembra 1930.
MTOE fbance:
BOGOVI SO ŽEJNI
72
»Državljanka Rochemaure-ova, bivša plemkinja, Brotteauxova priležnica, ni nič manj kriva kakor on. Ne le da je dopisovala z inozemstvom in jo je plačeval sam Pitt, ampak pajdašila se je z raznimi izprijenci, na primer z Jullienom (iz Toulouse-a) n s Chabotom, imela je stike z bivšim baronom Batzom ter v sporazumu s tem zločincem snovala razne spletke, da bi izzvala padec delnic Indijske družbe, jih kupila po nizki ceni in jim nato z novimi, prejšnjim nasprotnimi mahinacijami dvignila tečaj, škodujoč s tem zasebno in javno premoženje. Ko je bila zaprta v Blatni vasi in v Madelo-netali, ni tudi v ječi prestala misliti na zarote, špekulirati z vrednostnimi papirji ter se ukvarjati s poizkusi, da bi podkupila sodnike in porotnike.
Ludovik Longuemare, eks-plemič, eks-kapucinec, se je poizkušal v zavrženosti in v zločinih že dolgo, preden je izvršil čine izdajstva, za katere mora tu odgovarjati. Živeč v sramotni skupnosti z deklino Gorcut, imenovano Athenais, pod isto streho kakor Brotteanx, je sokrivec te dekline in tega bivšega plemiča. Med
svojim jetništvoin v Konsieržeriji ni niti en dan prenehal s pisanjem knjižic, ki merijo na ugonobitev svobode in javnega miru.
Glede Marte Gorcutove, imenovane Athenais, treba po pravici poudariti, da so dekleta, ki se ukvarjajo s prostitucijo, največja šiba javnih nranov, ki jih one-čaščajo, in sramota za družbo, ki jo ponižujejo. Toda čemu na dolgo govoriti o takih ogabnih zločinih, ki jih obtoženka brez sramu priznava? ...«
Obtožnica je nato podala kratko sliko ostalih štiri-desetštirih obtožencev, ki jih niti Brotteaux, niti otec Longuemare, niti državljanka Rochemaure-ova niso poznali drugače kakor da so nekatere videli v ječi in ki so bili vsi s prvimi vred zapleteni v »to ostudno zaroto, kateri ni primera v analih vseh narodov sveta«.
Obtožnica je zahtevala smrtno kazen za vse
Brotteaux je bil zaslišan prvi.
»Si bil zarotnik«?
»Ne, nisem bil. V obtožnici, ki sem jo zdajle slišal, je vse napačno.«
»Vidiš, tudi to, kar govoriš v tem trenotku, je zarota proti Tribunalu.«
In predsednik se je obrnil na vdovo Rocliemaure-ovo, ki je odgovarjala z obupnimi protesti, solzami in zavijanji.
Otec Longuemare se je popolnoma udal v voljo božjo. Še svojega spisanega zagovora ni bil prinesel s seboj.
Na vsa vprašanja, ki so mu jih stavili, je odgovarjal v duhu popolne ndanosti. Ko pa ga je predsednik nazval kapucina, se je vendar oglasil v njem nekdanji človek.
»Nisem kapucin,« je dejal, »duhovnik sem in menih iz reda barnabitov.«	»
»Saj to je isto,« je odvrnil predsednik dobrodušno. Otec Longuemare ga je ogorčeno pogledal: »Človek si ne more misliti večje zmote«, je dejal, »kakor da kdo zamenjava kapucina s svečenikom redu barnabitov, ki ima svoja pravila od samega apostola svetega Pavla«.
Občinstvo je udarilo v krohot in divje tulenje.
In otec Longuemare, ki je videl v tem zasmehu nekak znak ugovora, je izjavil na ves glas, da hoče umreti kot član tega redu svetega Barnabe, čigar suknjo nosi v svojem srcu.
»/*li priznavaš,« je vprašal predsednik, »da si se zarotil z deklino Gorcutovo, imenovano Athenais, ki ti je izkazovala svojo sramotno naklonjenost«?
Na to vprašanje se je otec Longuemare bolestno ozrl proti nebu ter odgovoril z molkom, ki je izražal osuplost otroško čiste duše in resnobo svečenika, ki se boji, da ne bi govoril praznih besed.
»Dekle Gorcut,« je vprašal predsednik mlado Athe-
naido, »ali priznavaš, da si k.
Bvotteau-
xom!
Odgovorila je tiho:
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar MiMlek. - Urednik Jane* Debevec. - Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. - Vsi
v Ljubljani