B3 DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DE LOV NE G A LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO Poslej 4 okraji v Sloveniji Na 8. redni seji okrajnega odbora SZDL so pretekli četrtek razpravljali o ukinitvi okraja in o nalogah, ki jih prinaša ta sprememba Pretekli četrtek so se člani okrajnega odbora SZDL zbrali na 8. redno sejo, na kateri je predsednik Miro Gošnik poročal o bistvenih razlogih, ki so narekovali sedanje spremembe v teritorialni razdelitvi Slovenije. Opisal je vlogo komune in okraja v osnutkih obeh ustav, zaradi česar se je tudi Ljudska skupščina LRS lotila reorganizacije okrajev v Sloveniji, to pa so medtem naredile tudi že druge naše republike. Po reorganizaciji bodo ostali v Sloveniji 4 okraji; občine Brežice, Videm-Krško in Sevnica se s 1. januarjem združijo s celjskim okrajem, občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje pa z ljubljanskim okrajem. V celjskem okraju bo po prvih podatkih 268.000 prebivalcev in 72 milijard din narodnega dohodka, v okraju Koper 217.000 prebivalcev in 57 milijard narodnega dohodka, v okraju Ljubljana (kateremu se je priključil tudi celoten dosedanji kranjski okraj) bo 627.000 ljudi in 246 milijard dohodka, v okraju Maribor pa 472.000 prebivalcev s 134 milijardami narodnega dohodka. Večja oddaljenost komun od okraja prinaša večjo vlogo občinam; postati bodo morale predvsem veliko samostojnejše, saj bo poslej občinski odbor SZDL resničen nosilec politike na svojem področju. Vse kadrovske spremembe v občinah in okraju so podrejene tej glavni nalogi: zagotoviti kar največjo sposobnost in samostojnost občinskih vodstev! — Na seji so nato opozorili na bližnje ka- drovske spremembe, pri čemer so zlasti podčrtali pomen in dolžnost pomlajevanja odborov ter upoštevanje dosedanje preobremenjenosti posameznikov. Dejanska aktivnost posameznika naj bo legitimacija za njegovo delo v odboru SZDL. Razprave o kandidatnih listah naj bodo javne, pri čemer ni važno, »kdo je od kod«, temveč predvsem: KDO KAJ (IN KAKO) DELA! Razgibano politično delo — razprave o ustavi, priprava letnih planov za leto 1963, bližnji zbori občanov in bližnje spremembe nekaterih občinskih meja — ne sme spričo teritorialnih sprememb niti za hip popustiti, so poudarili člani okrajnega odbora. Ne sme biti nobenega zastoja v političnem in drugem delu, saj nam ostajajo vse dosedanje naloge, ki jih je treba uresničiti ne glede na nove okrajne in občinske meje. V začasni okrajni odbor SZDL Ljubljana so nato predlagali kot naše odbornike tovariše Ludvika Goloba, Janeza Gartnarja, Viktorja Lešnjaka, Ivanko Moljk, Franca Pavliniča, Mira Thorževskega, Viktorja Zupančiča, Franca Sladica in Mira Gošnika, v začasni okrajni odbor SZDL Celje pa tovariše Maksa Babica, Dušana Breliha, inž. Franca Filip-čiča, Marijo Hrovat, Jožeta Ogorevca, Ivana 2iviča, Staneta Rebernika, Lojzeta Stiha in Zlato Vintar. Tudi v komisije obeh novih začasnih okrajnih političnih vodstev je predlaganih več tovarišev in to-varišic z našega področja. »DOLENJSKI LIST« ostane glasilo SZDL za celotno dosedanje področje V razpravi so nato pojasnili več vprašanj, med drugim tudi problem nadaljnjega izhajanja DOLENJSKEGA LISTA, glasila okraja in občin. Predsednik okrajnega odbora SZDL je razložil načelno stališče obeh novih okrajnih političnih vodstev, da naj DOLENJSKI LIST v celoti pokriva področje, za katerega je Izhajal že doslej, manjkajoči del dotacij za 1963 pa bosta prispevala OO SZDL Ljubljana in Celje. V bodoče se bo treba usmeriti na samostojno financiranje s pomočjo občin, za katere bo to glasilo izhajalo. Prav-tako bodo morali občinski odbori SZDL razpravljati o svojem povečanem deležu za vzdrževanje pokrajinskega lista, glasnika SZDL na svojem področju. Časnika, ki izhaja že v nakladi 19.200 izvodov, ne 1941 Neodtujljiva pravica in dolžnost narodov Jugoslavije je "varovati in braniti neodvisnost ter teritorialno neokrnjenost Federativne socialistične republike Jugoslavije. Obramba države jc pravica in dolžnost vsakega občana, kolektiva, zavoda in organizacije ter federacije, republike, okraja in občine in drugih družbeno - političnih skupnosti. Za pripravljanje in organizacijo Jugoslovanske ljudske armade je odgovorna federacija, za pripravljanje in organizacijo narodne obrambe pa so odgovorne tudi republike, okraji in občine. Jugoslovanska ljudska armada je glavna oborožena sila narodne obrambe Jugoslavije. (Iz osnutka Vstave II.1M) 1962 VRSTA NALOG V KMETIJSTVU more v trenutku nihče nadomestiti, sploh pa je treba vsa sredstva informacij samo krepiti, ne pa ukinjati, člani okrajnega odbora so se strinjali, da Dolenjski list še naprej izhaja za celotno področje dosedanjega okraja, občinska politična vodstva pa naj ga smatrajo v bodoče še bolj kot doslej za eno izmed najmočnejših in najučinkovitejših sredstev v celotnem idejno-politič-nem delu. Hkrati naj vidijo v njem živ organizem, ki ga moramo neprestano krepiti. Na seji so nato sprejeli še protestno resolucijo, ki so jo v imenu vseh članov SZDL v okraju poslali Glavnemu odboru SZDL Slovenije spričo zločina ustašev nad Momčilom Po-povičem v Zah. Nemčiji.— Nadalje so sklenili, da se 6-mesecno tekmovanje KO V soboto, 15. decembra, so predstavniki kmetijskih organizacij na posvetu, ki ga je sklicala Gospodarska zbornica za okraj Novo mesto, razpravljali o korakih, ki jih je treba storiti zelo hitro, da bi uresničili naloge v kmetijstvu. Akcijski programi, ki so jih kmetijske organizacije izdelale pred nedavnim, vsebujejo organizacijsko tehnično obdelavo nalog. Ker so sled- SZDL nadaljuje v vseh komunah, skupne komisije novih okrajnih odborov SZDL pa bodo skupno z občinskimi odbori SZDL ob zaključku določile zmagovalce. Važno je tudi priporočilo, naj - vsi delovni kolektivi zagotovijo, da delovni polet spričo reorganizacij v okraju ne bo nikjer padel. Manj je treba »parlamentirati« in več delati, da bomo izpolnili naloge za leto 1962 in se lotili novih v 1963. letu s prav takim poletom, kot smo ga dosegli zadnje mesece letošnjega leta. Ob koncu seje se je tovariš Miro Gošnik zahvalil vsem članom okrajnega odbora SZDL za njihovo sodelovanje in delo v organizaciji, hkrati pa jih je pozval, naj svoje izkušnje in delovno vnemo prenesejo v nove občinske odbore SZDL. Akcijske programe kmetijskih organizacij uskladiti s proizvodnimi zmogljivostmi, z investicijami in s programi razvoja občin — Obrati družbene proizvodnje in pogodbeno sodelovanje: dva enakovredna dela — Blagovna proizvodnja na ekonomskih osnovah je edini porok uspeha nje zelo obsežne, ne smemo pozabiti na vsebino programov in jih usklajati s proizvodnimi zmogljivostmi, z investicijami in s programi razvoja občin. Prav obsežnost nalog opozarja na to, da z dosedanjim načinom dela, ki je bil marsikdaj preveč površinski in kampanjski, ne bomo dosegli uspeha. Površine v družbeni obdelavi in površine v pogodbeni proizvodnji so bile doslej neredko edini namen. NOVOLETNA ŠTEVILKA našega tednika bo izšla v soboto, 29. decembra 1962, v dvojnem obsegu, na kar opozarjamo vse naročnike in kolporterje. UREDNIŠTVO IN UPRAVA Površine bodo ostale pomembne še naprej, vendar z razliko, da moramo hkrati organizirati na njih blagovno proizvodnjo na ekonomskih osnovah. Velike investicije v živi- norejske obrate zahtevajo proizvodnjo na velikih površinah, ki mora zagotoviti krm-sko osnovo, pogodbena proizvodnja pa bo marsikje morala (Nadaljevanje na 2. strani) Počastitev dneva JLA V Novem mestu bo jutri zvečer, v petek, v dvorani kina KRKA ob 20. uri slavnostna akademija, na kateri bodo počastili spomin na obletnico ustanovitve JLA. V kulturnem delu programa bodo sodelovali med drugimi tudi sopranistka Vanda Ger-lovič, violinist Vladko Sker-lak, pianist Marjan Vodopi-vec, ricitator Jože Tiran in Slovenski oktet. Ta dan dopoldne bodo predstavniki JLA in oblasti položili vence v veži narodnih herojev ob DANAŠNJA NAKLADA: 19.390 izvodov Dolenjskega lista! 0d tega: 18.199 stalnih naročnikov in 1.191 izvodov v kolportažl Študijski knjižnici. V soboto bo ob 16. in 20. uri v Domu JLA koncert makedonskih, turških, mehi. škili in drugih narodnih pesmi. Program bo izvajal ansambel Teodosijevski z Est-mo Redjepbvo in Nino Spi-rovo, znano opatijsko nagrajenko. — Od danes naprej vrtijo v Domu JLA posebne filme po znižanih cenah, nekatere pa tudi brezplačno za mladino in odrasle. K obisku vabi uprava Doma JLA v Novem mestu! VREME OD 20. DO 30. DECEMBRA Mrzlo zimsko vreme s pogostnimi, večji del lahnimi snežnimi padavinami. Pomembnejše snežne padavine pričakujemo okrog 23. in 21. decembra. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED AGROSERVIS: S POLOVICO MANJ SREDSTEV SO USTVARILI TOLIKO KOT PREJ! Odkar se je strojno kovinski del Agroservisa v Brežicah odcepil in postal enota IMV Novo mesto, se je remontna dejavnost Agroservisa reorganizirala in utrdila. Razcepitev proizvodnega obrata je običajno vedno neprijetna in boleča stvar, pri Agroservisu pa pomeni pri-dooitev, saj zdaj nimajo V9; izgub pri posameznih prevzetih dslih, kot je bilo ti nek daj. Nek Janji direktor, ki je podjetje ob reorganizaciji zapustil, je namreč na dokaj neodgovoren način sklepal pogodbe z naročniki v okviru takšnih zneskov, v kakršnih kljub najboljši volji kolektiv naročil ni zmogel uresničiti. V poldrugem letu dni je na ta način povzročil, podjetju okoli 20 milijonov dinarjev škode. Stanje se je zdaj toliko popravilo, da je 47 odst. nekdanjega podjetja, kolikor ga je ostalo v Agroservisu, ustvarilo letos 90 odst. tega, kar so ustvarjali v podjetju pred ločitvijo. Sredstva skladov so letos celo za 100 odst. višja, režijske stroške. Pozdrav iz Valjeva Desetar Janez Pavšič, ki služi vojaški rok v Valjevu, čestita za praznik naše slavne jugoslovanske vojske vsem njenim pripadnikom, hkrati pa želi vso srečo v letu 1963 prebivalcem Cučje mlake. ki so prej znašali 22 odst., pa so znižali na 8 odst. Delo v delavnicah so racionalizirali. Na razpis direktorja so se Javili 4 kandidati, vendar je ljudski odbor 2 člana kolektiva odklonil, ostala dva pa je odklonil kolektiv, ker nista izpolnjevala pogojev. Kolektiv je lani, ko je štel 129 članov in je razpolagal z obsežnejšimi strojnimi napravami, ustvaril 129 milijonov dinarjev vrednosti, letos, ko so se osnovna sredstva znižala za 53 odst., kolektiv pa na 71 ljudi, pa so ustvarili 118 milijonov din. To je dokaz več o tem, da je od kvalitete vodstva v obratu odvisno marsikaj. Glavno dejavnost Agroservisa predstavlja splošni remont kmetijske in ostale mehanizacije. Po vrednosti delajo 58 odst. uslug kmetijskim organizacijam, ostanek pa nekmetijskim. Naročil imajo dovolj, ugotavljajo pa, da bi jih lahko bilo dovolj že prej in da jim ne bi bilo treba zaiti v težave, če bi že pred ločitvijo imeli boljše vodstvo. V treh letih računajo brez tuje pomoči ustvariti toliko, da bodo obnovili prejšnje proizvodne zmogljivosti. S svojimi uslugami so prodrli že daleč na jugoslovansko tržišče, saj ustvarjajo le 60 odst. vsega pri ponudnikih iz LRS (samo 16 odst. v občini Brežice), preostalih 40 odst. pa v drugih republikah. Ni se še poleglo ogorčenje naših ljudi zaradi zločinskega ustaškega napada na naše predstavništvo v Mehle-mu (Bonn) in še vedno prihajajo protesti z vseh krajev naše države, toda v Zahodni Nemčiji je prišlo že do novih protijugoslovanskih ustaških provokacij. Med tem ko je javno tožilstvo v Bonnu več ali manj zaradi pritiska javnega mnenja prisiljeno, da še nadalje lovi ustaške bandite ter jih je doslej spravilo za zapahe že 24, pa se vzporedno po drugi strani odvija druga akcija, da bi ustaške zločince prikazali kot »dobre fante«, ki so izvršili napad na jugoslovansko predstavništvo le kot »goreči protikomu-nisti«. Tako je zahodnonemška televizija omogočila skupini »prijateljev tistih, ki so izvršili atentat na jugoslovansko trgovinsko predstavništvo«, da so nastopili v oddaji »kritična analiza vzrokov« (misli za zločin v Mehlemu). Eden izmed nastopajočih ustaše v (imen seveda niso povedali), je med drugim izjavil, da »mladeniči, ki so izvršili atentat niso mislili nič hudega.« Sam zlo" pa so opravičevati kot akt »pro-tikomunizma«. Zahodnonemška televizija je prikazala milijonom več ali manj neobve-ščenih gledalcev zločinski napad v Mehlemu tendenciozno in napačno kot akcijo »protikomunizma«, politično dejanje, in ne kar je v resnici, navaden zločin, kazniv tudi po zahodnonem-škem kazenskem pravu. I ponavlja se stara praksa iz Hitlerjevih časov. Tudi takrat so prikrivali nasilja in zločine z izgovorom »boja proti rdeči nevarnosti«. Namesto obljubljenih ostrih ukrepov s strani bonnske vlade proti krivcem zločina in ustaškim ter drugim emigrantskim organizacijam, smo priče, da jim dajejo potuho, skušajo jih v naprej »oprati« odgovornosti za zločin pred nemško javnostjo ter jih hrabrijo, naj še nadaljujejo s takim li bedni emigranti se tega dobro zavedajo, vedo, da njihova barka nerešljivo tone, da so zaničevani, preziran!, hlapci z negotovo prihodnostjo. Te bedne emigrantske skupinice tudi politično ne pomenijo ničesar ter so že vnaprej obsojene na propad. Dejstvo, da so usta?' i in drugi zločinci dobili politični azil v Zahodni Nemčiji meče, milo rečeno, čudno luč na zahodnonemško vlado in na njene obljube, da bo spoštovala mednarodne obveznosti. Na nevaren razvoj v Zahodni Nemčiji opozarjajo tudi druga POTU HA ZLOČINCEM »ostrim« bojem proti »komunistični nevarnosti«. Dovolili so jim celo, da javno zbirajo prispevke za »pakete« izvršilcem zločina, ki so za zapahi. Znano Je, da je med jugoslovansko vojno in povojno emigracijo prišlo v zadnjih letih in še posebno po Zakonu o amnestiji do ostre diferenciacije. Vsi tisti, ki imajo na vesti zločine, so se čutili ogrožene, ker so videli, da jih »vojska« zapušča. Tudi razne emigrantske organizacije niso ničesar drugega kot orodje v rokah določenih političnih zahodnonemških krogov, orodje, ki pa seveda kompromitira tudi zaščitnike. napredna gibanja. Ustvarili so pogoje za rast in razvoj neofašizma. V sporočilu štirih skandinavskih komunističnih partij so še posebej poudarili zaskrbljenost, ker v Zahodni Nemčiji bivši Hitlerjevci »v veliki meri usmerjajo politiko bonnske vlade in nemških oboroženih sil«. Z nacisti, ustaškimi zločinci in tistimi, ki jih podpirajo in dajejo potuho, se ne diskutira: taki morajo na zatožno klop in odgovarjati za svoje zločine. To pa odločno zahteva naša javnost in vlada. VRSTA NALOG V KMETIJSTVU Česa čakajo ostala trgovska podjetja? kom pri novoletnih nakupih izreden 4-odstotni popust, katerega so letos povišali na 6 odstotkov. V ostalih trgovskih podjetjih v občini ni prinesla posebnih izboljšanj, izbira blaga je še vedno slaba, potrošniki pa so na zborili volivcev se vedno polni graje o trgovini. Cesa čakajo trgovci? Mar res tega, da bo občina povabila na naš trg trgovska podjetja iz drugih področij in tako razmajala to, kar je potrebno razmajati? V Ljubljani prireja trgovska mreža že več let pred novoletnimi prazniki sejem. Potrošniku omogočijo nakup proizvodov po znižanih cenah, rešijo ga gneče ob no-obletnih nakupih in razen tega prodajo marsikaj, kar bi sicer obležalo in bremenilo sredstva trgovine do naslednjega leta. V Novem mesta bi bilo sejem prav gotovo težko organizirati, »ZE-LEZNINA« pa je žc lani kljub tema nudila potrošni- (Nadaljevanje s 1. strani) dopolnjevati to, česar družbeni kmetijski obrati ne bodo mogli zagotoviti za svojo živinorejsko proizvodnjo. Razne oblike pridobivanja zemljišč (odkup, zakup in zaokroževanje) ostanejo še naprej prva naloga, kvalitetna proizvodnja v kmetijstvu, ki bo s sodobno obdelavo na strnjenih površinah nudila velike pridelke, .pa je druga naloga, ki narekuje, da se morata družbena in pogodbena proizvodnja med seboj prepletati in dopolnjevati. Ozrimo se najprej po investicijah. 8 tisoč novih stojišč za goveđa in vzreja 10 tisoč bekonov zahtevata v obdobju 1962 do 1963 krmsko osnovo na 2 tisoč hektarih zemljišč v družbeni proizvodnji. Od tega smo doslej ustvarili 35 odstotkov, torej moramo še vedno pridobiti 1700 hektarov zemljišč. Površine pred- stavljajo ozko grlo, zato morajo ta problem vsi kmetijski obrati v svojih proizvodnih In finančnih programih temeljito obdelati. Združevanje zemljišč je, tako smo ugotovili že v dosedanji praksi, dolgotrajen proces, zato ne smemo odlašati. Kmetijski obrati naj v svoji okolici določijo interesna področja, kamor se bodo širili, da bi se izognili dvojnim postopkom pri zamenjavah zemljišč. Določiti je treba toliko hektarov letos, toliko prihodnje leto itd., da bo zasebni kmet vedel, katero področje je namenjeno podružabljanju in kje lahko razvija svojo proizvodnjo za dlje časa. 1 milijarda 426 milijonov din investicij (815 milijonov je iz OIF že zagotovljenih) zahteva skrbnega dela pri zbiranju sredstev za lokalno soudeležbo in trdno politiko investiranja. Gradnja novih objektov naj bo časovno razdeljena na posamezna četrtletja in mesece, da bi se res enakomerno razvijala. Samo na ta način bomo preprečili jesensko naglico, ki je pri gradnjah že prešla v navado. Investicijske programe naj . kmetijske organizacije pre-tresejo skupaj s predstavniki banke in občine, občinski organi pa naj hitreje odobravajo lokacije za gradnjo objektov, ker je kmetijstvo na ta račun izgubilo že marsikatero tranšo iz posojil. Pogodbeno sodelovanje - v zadrugah bo dalo Uspeh ie, če bo usmerjeno v blagovno proizvodnjo. Po eni strani si morajo zadruge z njim zagotoviti surovine za lastno proizvodnjo (mlada živina za vzrejo, prašički, krmske rastline, slama itd.), po drugi strani pa mora pogodbena proizvodnja zagotoviti presežke za domače tržišče, ker je pre- težni del družbene proizvodnje namenjen izvozu. Edini namen je kvalitetna pogodbena proizvodnja, takšna, v kateri bo zadruga od podpisa pogodbe, skozi vse stopnje obdelave do spravila pridelka spremljala kmetovo delo. Niso pomembne samo površine, ampak hektarski donosi, ne več kontrahaža v starem smislu, ampak pogodbeno sodelovanje kot resen dogovor, da bo kmet v svoji proizvodnji upošteval sodobno kmetovanje in zadrugi vrnil sredstva, kj jih bo vložila, tako da ji bo prodal dogovorjene količine pridelka. V pogodbeni proizvodnji se ne moremo več s kmetom pogajati za ar ali dva posevka, ampak za hektare, na katerih naj svojo proizvodnjo specializira (prideluje naj samo krompir ali samo koruzo, in ne več vse od kraja). Sele ko bo kooperacija razvita na večjih površinah, bo zadruga lahko opravljala strokovno službo in nadzor, hkrati pa bo oboje tudi Ceneje. Na dosedanje težave v blagovnem prometu (umetna gnojila, semenska služba ipd.) ne smemo pozabljati, vendar bodo z večjo, širokopoteznejšo proizvodnjo vse manjše. Umetnih gnojil ne moremo kupovati samo v sezoni, ker tovarne v tistih treh mesecih pač ne morejo zadostiti vsem potrebam, saj proizvajajo vse leto. Dogovorjene cene za odkup krompirja (o tem smo že pisali) omogočajo zdaj kooperacijo s krompirjem na velikih površinah, saj je kmetu cena za prihodnje leto zagotovljena (seveda samo v primeru, da podpiše z zadrugo pogodbo). KRATKE j IZ RAZNIH STRANI | Predsednik Tito, Id je na zasebnem obisku v Sovjetski zvezi, je v torek zvečer po slavnostni večerji odpotoval lz Moskve v Kijev. Podpredsednik Zveznega Izvršne-ga sveta Edvard Kardelj Je v torek prispel na devetdnevni uradni obisk v Indijo. S posebnim letalom se ak ot -oški prepirček, ki ga naši malčki sami pozabijo že v dveh, treh urah in so potem spet najboljši prijatelji? Se vam ne zdi. da je takale pretirana občutljivost nekaterih staršev slabo spričevalo njihovih vzgojiteljskih sposobnosti? »Obisk v razredu« take sorte, kot ga tule opisujem, pa je najbrže tudi kršitev šolskega reda in predpisov o nedotakljivosti takih prostorov. K.M. © DOLfctfJŠKr LlSl' Štev. 51 (665) Staršem šoloobveznih otrok in javnosti (Nadaljevanje in konec) OBČINA SEVNICA: 6 popolnih osnovnih Sol z 2062 učenci, 6 podružnic s 406 učenci, 4 nerazvite osnovne šole s 395 učenci in 2 zaprti osnovni šoli. Skupaj je 2863 učencev. OBČINA TREBNJE: 4 popolne osnovne šole s 1513 učenci, 2 podružnici s 144 učenci, 7 nerazvitih osnovnih šol z 950 učenci in 2 zaprti osnovni šoli. Skupaj je 2607 učencev. OBČINA VIDEM-KRSKO: 9 popolnih osnovnih šol z 2470 učenci, 4 podružnice s 150 učenci, 4 nerazvite osnovne šole s 543 učenci in 1 zaprta osnovna šola. V občini je 3163 učencev. Kaj vemo o reorganizaciji šol Na osnovi navodil, ki jih je sestavil glede reorganiza- Miro Kugler: PUNČKA «1962, litograf.) cije mreže osnovnih šol sekretariat sveta za šolstvo Ljudske republike Slov. po posvetovanju načelnikov oddelkov za družbene službe vseh okrajev, je sledilo posvetovanje v okrajnem merilu, na podlagi tega pa so bili izdelani v vseh občinah predlogi in odloki o spremembi mreže osnovnih šol. Povsem pravilno so v to akcijo reorganizacije mreže osnovnih šol posegli v občini Novo mesto. S starši in občani so že prejšnje leto razpravljali o tem, da s takimi organizacijskimi oblikami — s tako neenotnostjo izobraževanja in vzgajanja na osnovnih šolah v občini ne smemo več nadaljevati. Učenci obveznih šol v večjih centrih so po znanju mnogo presegali druge. V tej občini so prav tako po priporočilih in po lastni presoji razbremenili upravitelje malih šol s tem, da so pedagoško vodstvo, finančno in administrativno poslovanje in kadrovsko politiko podružnic prenesli na popolne šole, kjer vse skupaj usmerjajo in vodijo upravitelji teh šol s šolskimi odbori in delovnimi kolektivi. Tu so upravitelji zadolženi z manjšo učno obveznostjo. S tako organizacijo dela bo upraviteljem malih šol mnogo več časa odmerjenega za šolsko delo in za učne priprave. Popolne osnovne šole so postale močnejši pedagoški izobraževal-no-vzgojni in finančni vodstveni centri. — Taki centri so se razvili prav zadovoljivo tudi v občinah Črnomlju, Metliki in Trebnjem. V občini Brežice so prav lepo preoblikovali organizacijsko strukturo osnovnih šol, kar jim bo mnogo pomagalo pri poenotenju izobraževanja. Od 19 osnovnih šol jih je kar 9 popolnih. Od ostalih pa 7 le z osnovnimi štirimi razredi, ker so višje razrede učencev oddali centralnim šolam. Trudijo pa se, da bodo še iz dveh nerazvitih osnovnih šol višje razrede poslali v popolnejše šole. Prav tako zadovoljivo rešujejo problem nerazvitih šol na sicer težkem terenu v občini Sevnica, kjer prevažajo učence v centralne šole tudi z izrecno za to nabavljenim avtobusom. V občini Videm-Krško se je razvilo že 9 popolnih osnovnih šol od skupnega štvila 18. Imajo pa možnosti, da bodo z reorganizacijo nadaljevali. Organizacijska oblika nekaterih šol še ni zadovoljiva. Komisija je po temeljiti presoji predlogov in odlokov občin, konfiguracije terena, prevoznih sredstev in drugega prišlo do naslednjih predlogov In priporočil: Kaj priporočajo strokovnjaki Zaradi kvalitetnejšega dela na vseh zavodih obveznega šolstva in zaradi racionalnejše izrabe časa šolskih upraviteljev je te vrste šol združevati pod centralno pedagoško, kadrovsko, administrativno in finančno vodstvo na centralnih osnovnih šolah. Ker imajo upravitelji majhnih šol polno učno obveznost, Jim je težko v redu voditi fi-nančno-administrativno poslovanje, kajti to zahteva mnogo dela in študija. Finančne programe, zaključne račune, pravilnike o nagrajevanju in drugo naj za male šole izdelujejo matične šole. Za tako široko poslovanje naj imajo matične šole strokovnega uslužbenca z dovršeno srednjo šolo. Upravitelji matičnih šol se bodo bolj posvečali pedagoškemu izpopolnjevanju učnega kadra. K odločitvam posameznih občin glede nadaljnje reforme osnovnih šol pripominja komisija naslednje: 1. Občina BREZICE Občina je osvojila preudaren predlog glede organiza- cijske strukture osnovnih šol v občini, in sicer: 9 popolnih osnovnih šol, 7 podružnic, 3 nerazvite osnovne šole. Predlagamo, naj skuša v dokončnem predlogu in odloku reorganizirati še dve nerazviti v podružnici, kar bi se moglo z uvedbo prevozov učencev iz Sromelj in Stare vasi v Artl-če in na Blzeljsko. Ker centralne popolne osnovne šole vodijo poslovanje le dveh malih šol (Buše-ča vas in Orešje), predlagamo, da isto delo prevzemajo centralne šole tudi za šole Čatež, Mrzlavo vas, Bojsno, Skopice, Kapele, Sromlje in Staro vas. 2. Občina ČRNOMELJ Občinski odlok navaja za bodočo mrežo osnovnih šol v občini: 6 popolnih osnovnih šol, 11 podružnic, 3 nerazvite osnovne šole. Za tako organizacijo priporočamo ureditev poti, zlasti iz Bojancev in Planine. Komisija predlaga nakup malega avtobusa ali kombija za prevoz učencev višjih razredov šole Preloke in morebiti tudi Crmošnjic. S tem bi še dvema šolama omogočili kvalitetnejši pouk, med nerazvitimi osnovnimi šolami pa bi potem ostala samo šola Sinji vrh. 3. Občina METLIKA . Občinski odlok o novi organizaciji mreže šol v občini je v skladu s priporočili republike in okraja. V novi mreži predvideva: 3 popolne osnovne šole, 5 podružnic. Predlagamo, naj odlok zajame še šolo Drage, da se dokončno ukine. Za prevoz učencev višjih razredov šol v Drašičih in na Radovici bo treba preskrbeti prevoz. 4. Občina NOVO MESTO Občinski predlogi in že tu di izvedeni ukrepi v reorganizaciji mreže osnovnih šol ter združevanje poslovanja v središčnih šolah je izdelano v smislu lažjega opravljanja nalog, ekonomičnejšega izrabljanja časa šolskih upraviteljev in pridobivanja kva-.itetaejšega znanja v vseh organizacijskih oblikah osnovnih šol. Predlogi oziroma ukrepi so naslednji: 11 popolnih osnovnih šol, 2 šoli, ki preraščata v popolni, 20 po- družnic, 1 nerazvita osnovna šola. Predlagamo, naj občina uredi prevoze za učence višjih razredov podružnic, ki so močno oddaljene, kot n. pr.: Karteljevo, Orehovica, Drča, (Javorovica), Podgrad. Iz Grčevja, Šmarjeških Toplic, Trške gore, Drganjih sel, Lipja in Sel pri Hinjab pa je do matičnih šol stalno urejevati poti, da učencem olajšamo napor. V večjem snegu priporočamo za te učence organizirati prevoze. 5. Občina SEVNICA Predlog in odlok je sprejemljiv. V tej občini Je zelo hribovit teren, zato za enkrat tudi komisija ne predvideva posebne boljše rešitve šolske mreže. Občina predlaga za bodoče: 6 popolnih osnovnih šol, 6 podružnic, 4 nerazvite osnovne šole, 2 šoli v stalno ukinitev. Komisija se s tem predlogom strinja, priporoča pa, da bi šolo Zabukovje reorganizirali iz nerazvite v podružnično, tako da bi se učenci višjih razredov posluževali istega prevoza v šolo Sevnico, katerega se poslužujejo učenci šole v Podgorju. 6. Občina TREBNJE Odlok te občine predvideva 5 popolnih osnovnih šol, 8 podružnic, 2 šoli v stalno ukinitev. Popolne osnovne šole so prevzele pedagoško vodstvo, administrativno in finančno poslovanje ter kadrovsko politiko tudi vseh podružnic. Ker so v občini Trebnje relacije od podružnic do centralnih šol zelo dolge, priporočamo organizirati za učence prevoze. 7. Občina VIDEM-KRSKO Predlog občine predvideva: 9 popolnih osnovnih šol, 4 podružnice, 4 nerazvite osnovne šole. Komisija dopolnjuje predlog občine z naslednjim: Popolni osnovni šoli Pod-bočje in Kostanjevica sta na razdalji 4 km. Prva ima 255 učencev, druga pa 337. Višji razredi učencev iz Podbočja bi se mogli vključiti v Kostanjevico, kar omogočajo redna avtobusna zveza, prostor v šoli, opremljenost šole in učni kader. V Podbočju nimajo razen prostora zadovoljivih pogojev. Ti dve šoli druga drugo slabita. V razdalji štirih kilometrov od Podbočja proti Krškem pa je Ob novem letu bo vaščane Dragatuša in okoliških vasi razveselila novica, da bodo v Dragatušu odprli novo šolo, ki jo prav te dni dokončuje gradbeno podjetje BEGRAD drugod. Tako je BEGRAD že predal svojemu namena novo železniško postajo v Kamanju na Hrvatskem, 24-sta-novanjski blok v Črnomlju in več drugih novih in adaptiranih objektov. Belokranjsko gradbeno podjetje, ki svoje delo opravi zelo kvalitetno in v roku, je sprejelo že vec ponudb za gradnjo podobnih objektov v prihodnjem letu. zopet nerazvita osnovna šola Vel. Podlog, ki tudi ne pre-šola učencev na sosednje popolne osnovne šole v Lesko-vec in Podbočje. Predlagamo, da občina to situacijo dobro presodi in dokončno odloči med šolama v Podbočju in Kostanjevici. Veliki Podlog naj ima šolo sedanje organizacijske oblike (nerazvita) le do tedaj, dokler se v Leskovcu ne umaknejo stanovalci iz šolskih prostorov. To Je možno izvesti že v tem šolskem letu. Z bodočim letom pa naj se višji razredi šole Vel. Podlog prešolajo v Leskovec. Prav tako bi lahko vsaj 7. in 8. razred popolne osnovne šole v Koprivnici prešolali v Senovo (4 km), kjer je do- volj prostora, so dobri kadrovski pogoji, preskrba s učili in vpostavljena dobra avtobusna zveza. V Koprivnici ni prostorov, ni kadra, ni opreme, ni učil. Tudi iz nerazvite osnovne šole Gornji Leskovec predlagamo učence 6. 7. in 8. razreda prešolati v 5 km oddaljeno Senovo, kjer je še dovolj prostora. Ko bo zgrajeno novo osnovnošolsko po-slopje na Vidmu, bo treba premestiti vanj tudi učence višjih razredov osnovne šole v Zdoleh. Presolanje naj se povsod izvede čimprej in čimbolj odločno, ker se bo kmalu bogato obrestovalo. Ivan GrašiC MLADINSKA KNJIGA predstavlja slovenske pokrajine Mladinska knjiga »EMKA« v Ljubljani je začela v novi zbirki »Slovenske pokrajine« predstavljati posamezna področja širom po Sloveniji. Za to zbirko se je založba odločila predvsem zategadelj, ker doslej značilna področja, zaokrožena v geografskem, etnološkem in drugih pogledih, še niso bila sistematično in enotno obdelana. Načrt, ki ga je začela uresničevati založba, je bil ugodno sprejet pri slovenski javnosti, ker bomo dobili res koristne publikacije z vsestranskim popisom pokrajin v mejah slovenskega ozemlja. Knjižice pa bodo nedvomno služile tudi v turistične namene, saj Slovenijo na splošno malo poznamo. Doslej sta v zbirki »Slo-lenske pokrajine« izšli dve broširani knjigi: »Skofja Loka z okolico« in »Poljanska in Selška dolina«. Obe je napisal Franc Planina, opremil pa Boris Kos. V besedi in sliki je pisec zelo poljud- no in izčrpno orisal nekaj gorenjskih predelov, njihov geološki nastanek, sestavo tal, naselitev, zgodovino, narodopisne in druge posebnosti ter je Skorjo Loko in Selško in Poljansko dolino prikazal na poti sodobnega razvoja. Peter Smajič v Leningradu V petrovski galeriji Ermi-ta/a v Leningradu so pred dnevi odprli razstavo naivnih umetnikov Jugoslavije. Med 74 slikami in 20 kipi, ki opozarjajo Lcningrajcane na visoko kvaliteto naših naivnih umetnikov, je sovjetska kritika posebej omenila dela Generalica, Mraza, znanca z letošnjega kostanjeviškega simpozija Petra Smajica in drugih umetnikov. Kritika poudarja, da vsa razstavljena dela odlikuje mojstrstvo, skladnost barv in tonov ter originalnost kompozicij. Delo naših slavistov ;0b občnem zboru novomeSke podruinice Slavističnega društva) Vlado Lamut: BERILO Med društvi, ki delujejo v Novem mestu, podružnica Slavističnega društva gotovo ni med zadnjimi, čeprav opravlja svoje delo brez zunanjega hrupa, da, marsikdaj morda celo pretiho. Podružnica je bila ustanovljena pred dvema letoma in jo je prav doslej vodila ravnateljica gimnazije tov. P. Ka-sesnikova, združuje pa učitelje in profesorje slovenskega Jezika, čeprav more postati njen član tudi nestrokovnjak. Da so slavisti v teh dveh letih opravili lepo delo ne samo pri strokovnem izpopolnjevanju članstva, marveč tudi pri popularizaciji jezikovno-literarnih vprašanj izven svojega ozkega kroga, se prepričamo že ob samem seznamu predavanj in prireditev, ki so jih doslej organizirali za javnost ali so pri njih sodelovali: Naša tehnična beseda (predaval prof. I.Tominec); Debatni večer o vprašanjih sodobne kulture (ob sodelovanju uredniškega odbora revije Naša sodobnost); Pred izidom novega Slovenskega pravopisa (dr. A. Bajec); Ivo Andrič — Nobelov nagrajenec (dr. E. Štampar); Večer Salijeve lirike (ob pesnikovi 50-letnici); Slovenska poezija v dobi NOB (prof. V.Smolej); Sodobna slovenska poezija (dr. B. Paternu). — Podružnica pa je vrh tega prispevala svoj delež pri organiziranju tedna tiska in nedavnega literarnega večera srbskih književnikov. Iz poročil predsednice in tajnice podružnice tov. Ka-sesnikove in Kocuvanove na občnem zboru, ki se je vršil 7. t. m. v prostorih osnovne šole, je razvidno, da je od- bor imel 15 sej, da je poleg že v našem uvodu naštetega dela organiziral anketo o delu in življenju slavistov na šolah, da je sodeloval s predlogi pri sestavljanju knjižnega programa za zbirko Kondor ter posredoval republiškemu odboru Slavističnega društva podatke o tem, kako je v pravilnikih o delitvi osebnega dohodka upoštevano delo slavistov itd. Pri svojem delu je podružnica naletela na lep sprejem v javnosti: predavanja so bila, tudi kadar je šlo za ozko strokovno temo, dobro obiskana; Dolenjski list Je vedno brezplačno obveščal javnost o napovedanih prireditvah in jih sproti zabeležil tudi v kulturni kroniki; gmotno je priskočil na pomoč republiški odbor SD, včasih tudi Okrajni zavod za prosvetno-pedagoško služ- bo; medtem ko je Zavod za izobraževanje odraslih is produktivnost dela z vsem razumevanjem dajal na razpolago svoje prostore, kadarkoli je društvo zanje prosilo. Po poročilih je navzočim v Izčrpnem, lepo zaokroženem predavanju in v izbrani besedi prikazal znanost in umetnost v dobi slovenske moderne — dr. Joža Mahnič iz Ljubljane. Razgovor, ki se je nato razvil, je načel vrsto perečih vprašanj iz šolske prakse in ustvaril trdno podlago za delo v naslednji poslovni dobi. Tako bo novo izvoljeni odbor (preds. J. Sever, tajnica S. Kocuvan, blagajnica M. Bobnar) lahko nadaljeval lepo začeto delo in ob morebitni večji gmotni podpori oblasti nemara tudi razširil svojo dejavnost na teren, česar prejšnji odbor ni mogel, ker ni imel sredstev Občnega zbora sta se udeležila kot gosta direktor Zavoda za prosvetno-pedagoško službo J. Solmajer In svetovalec prof. I. Kasesnik. K. Bačer Kar videl sem, da živi v veri, da je spregovoril najmodrejšo besedo pod soncem in pod zvezdami! Ta modrost pa me ni potolažila, ker je ženska le slaba tolažba možu, če je star osemintrideset let. Tedaj se mi je poželelo po gospe Heleni, ki jo ve tri itak dobro poznate. Tiste dni — morda je še danes — je bila najkrasnejša ljubljanska gospa, a bila je — gospa Mica, ne nabiraj svojih ust! — moja prijateljica. Kadar me je morila kaka skrb ali otožnost, sem se zatekel k tej svoji prijateljici, vselej je njena materinska beseda razvedrila mojo dušo in čelo. V mojih očeh je bila gospa Helena vzor ženske, ki se ni dotikala prahu tega sveta. Z njo skupaj sva čitala Prešerna in na marsikatero krasoto Prešernovih umotvorov me je opozorila ona. Bila je čez vse mere idealna ženska: vsaj jaz sem bil prepričan o tem. Tudi s svojim možem — bil mi je součenec — je živela v resnično srečnem zakonu. Zakonska sicer nista imela velikega premoženja, v obilju pa sta imela kar sta potrebovala za življenje. Dve deklici sta bili sad vzornega zakona. Starejšo je bila gospa Helena že omožila, in nikjer se ni opažalo, da bi se bila pri tem kaj trudila ali pa še celo posnemala sv. Petra, ko mu je Gospod zaukazal, da naj še enkrat razpne svoje mreže. Mlajša je živela še v hiši. Nekoliko me je motilo, da so jo klicali Elviro. Ali že takrat je ta deklic nosil glavo, kakor jo nisijo ponosne in lepe ženske v španski Sevilji. Samo ob sebi se ume, da je bila vzorno odgojena, in lepota na njej se je že razvijala, tako da je snubač lahko živel v nadi, da se mu s tako nevesto razcvete bujna zakonska sreča. Za svojo osebo sem malo občeval z gospico Elviro, ker tedaj niti osemnajstega leta ni bila dosegla. Ves dan je letala od učitelja do učitelja — učila se je neb roj modernih jezikov — in tudi po klavirju je trkala, kadar je le količkaj utegnila. Bila je splošna sodba, da se bo kakor sestra lahko in dobro omožila. Vsaj gospa Helena, ki mi je zaupavala največje tajnosti, mi ni nikdar kaj potožila, da bi jo v tem pogledu morile kake skrbi. Gospa Helena me je, kakor vsekdar sprejela pre-prijazno. Brez ceremonij sem prisedel k njej ter takoj opazil, da je danes v razgovoru bolj počasna. Nekaj je pletla, a tu in tam je počivala z belima rokama ter se zagledala v drevesa Lattermannovega drevoreda, na katerega se je nudil lep pogled iz okusnega stanovanja. Pazljivo in vestno me je poslušala, ko sem ji tožil o dolgočasnem svojem življenju in o osemintridesetih svojih letih. Ni mi odgovorila takoj, pač pa je rahlo zaklicala: »Elvira!« Hčerka je takoj, prav kakor da je čakala na klic, vstopila vsa pokorna, vzor prave in poštene odgoje. »Kaj želiš, mama?« To je vprašala seveda po francosko. Kako okusno se je bila napravila ta zelenjava! Vse je okroglo postajalo na njej in beli predpasnik je še bolj povzdigoval lepe oblike mladega telesa. Mama ji je ukazala, da naj gre za pol ure na sprehod, a da se ima potem zanesljivo in gotovo vrniti domov. Elvira je brez odloga odšla in prepričan sem bil, da pride točno in gotovo spet domov, kakor se ji je zapovedalo. »Kako to grmičevje rase, mi pa se staramo in življanje nam je v nadlego!« Po teh besedah nisem mogel zadržati globokega vzdiha. Gospa Helena me je skoraj pol ure tolažila ter mi dokazovala, da pri meni o starosti še ne more biti govora. Končno pa se je zagledala v strop in je nekaj premišljevala. »Koliko časa, gospod doktor, že zahajate v našo hišo?« me je vprašala naposled z nekako resnobo. »šest let in hvaležen sem Bogu za vsak trenutek, ki sem ga smel preživeti v vaši družbi, gospa Helena!« »To je iraza!« je odgovorila hladno. »Cemu fraza?« »Drugega biti ne more!« me je zavrnila odločno. »Dokler sem bila sama, se je dalo to še urediti; sedaj pa, ko je Elvira dorasla, ni moči več krotiti hudobnih jezikov. Saj me umejete, gospod doktor?« »Čutim se vendar starega!« Zavrnila me je: »Hudobni jeziki tega ne čutijo!« Skoraj zaihtel sem: »Kaj mi je početi? Ali naj ne prihajam več v vašo hišo? Kako naj živim?« Čutil sem se v resnici nesrečnega. Gospe Heleni pa se je razširil čaroben smehljaj po licu in šepnila je: »Se da tudi drugače urediti.« Ko me je nekaj časa pomenljivo gledala, je še dostavila: »Opraviti imam v mestu. Moj mož ima vsak hip priti; počakajte ga in lahko večerjate z nami.« Izginila je in me prepustila občutkom, ki so se kar usuli name. Kaj mi je početi? Ali mi je pokazala vrata? Njena beseda, da se da stvar tudi drugače urediti, mi ni hotela iz spomina. Ali kako? Klink! Klink! Kakor bi me zadela strela, tako me je zadel ta »klink! klink!« Elvirica se je točno vrnila domov in sedaj je v belem predpasniku, ki je še bolj uveljavljal njene zaokrožene črte, igrala na klavir. V hipu se mi je odprl pogled na Galilejsko jezero — morda je bilo tudi kako drugo, ker nisem učenjak sv. pisma in videl sem sv. Petra, ko je s tovariši privlekel prazne mreže k svojemu Gospodu. In Gospod je ukazal: »Vrzite mreže že enkrat!« Klink! Klink! Pokril sem glavo in bliskoma sem stal z znojem oblit na ulici. Tam pa sem padel v roke svojemu zdravniku, ki z bolniki ni bil nikdar ljubezniv. »Kaj se potikaš po tlaku?« je zakričal osorno, in to z obrazom, ki je podoben kozolcu, če ga prevrne burja pozimi. »Bolan sem!« »Vraga si bolan! Delaš, če se tisto pravdno pisar-jenje sploh delo imenovati more, delaš kot navit avtomat! Misliš malo, ješ pa veliko, kot prašiček pri koritu! Polenaril si telo, polenaril si dušo in rediš se, kakor da je mast glavni namen tolstega tvojega življenja! Poslušaj moj svet: Sedaj ko se kosi otava, odrini v kako pogorje! Lazi po skalah! Pridruži se koscem! Hodi, hodi in delaj! Potem kmalu sprevidiš, da je življenje dar božji in da se samo tepci dolgočasijo v njem!« Nato je odrinil. Meni se je tedaj prikazalo pred pogledom zamazano pismo in njega velike črke, ki so bile videti kakor po senožetih razmetan plot. Sestra moje matere je bila omožena na Jelovem brdu, visoko v gričih, in pismo mi je pisal njen sin Boštjan Presečnik, ki je bil vsekdar ponosen na sorodstvo, ki naju je vezalo. RADAR ZA SLEPCE Ideja o vrsti radarja, ki bi slepim omogočil lažjo orientacijo v prostoru, ni popolnoma nova. To zamisel so sedaj tudi praktično izvedli. Tako poroča namreč angleški inštitut za oslepele vojne invalide. Gre za izum doktorja L. Kaya z birminghamske univerze. Napravo so skonstruirali v tem inštitutu za oslepele, pregledali in preizkusili pa so jo strokovnjaki v Cambridgeu. Zanimivo je, da so avtor in konstruktorji »radarskih oči« posnemali prirodo oziroma »naravni radar«, s pomočjo katerega se orientirajo v svojem letu netopirji. »Radarske oči« za invalide sestavljajo trije deli: električni mehanizem, ročica, podobna električni bakli, ki jo invalid usmerja tja, od koder želi prejeti odmev, in slušalke. Naprava meri čas, ki ga porabi zvočni signal, da pride do nekega objekta in da se, od njega odbit, vrne kot odmev, časovni interval se potem spremeni v ton, katerega višina variira glede na oddaljenost predmeta. Z malo prakse lahko slepci ta proces uporabijo kot točno metodo za merjenje razmaka. Španci dobijo popolno monarhijo Britanski časopis »Obser-ver« predvideva v poročilu svojega dopisnika iz Španije, da bodo v tej državi v prihodnjih šestih tednih proglasili regentstvo prestolonaslednika Juana. Prestolona- slednik Juan Je povedal nekemu bližnjemu prijatelju, da je general Franco sklenil, da bo uvedel v Španiji popolno monarhijo v treh letih, in ne v petih, kot je prvotno nameraval. z°n*j'T«*. pri topU peči P* pr** prijateljici na **dovoljni. razširjajte Oljski Ust! 315 MLADIH PRIJATELJEV IMV Kakor smo pričakovali, tako se Je tudi zgodilo: mladi bralci Dolenjskega lista so nas tokrat kar zasuli s pravilnimi rešitvami zadnje slikovne uganke! Treba je bilo odgovoriti takole: Avtomobile je naložila na vlak tovarna imv iz Novega mesta, ki izdeluje znana vozila: imv 1000 Kombi v številnih izvedbah: reševalni, poštni, gasilski, dostavni itd., izvaža pa svoje izdelke že v Avstrijo, Bolgarijo in drugam po svetu... Skoraj vse rešitve so bile pravilne, zato pa smo tokrat izžrebali tudi 10 knjižnih nagrad, med katerimi je precej knjig priljubljenega pisatelja Toneta Seliškarja JADRA NA ROBU SVETA, ki so pravkar izšle pri domači Dolenjski založbi v Novem mesut. Zreb je bil tokrat naklonjen desetim našim mladim bralkam in bralcem, katerim smo knjige danes poslali po pošti. Darila dobijo: Vera Dremšak, Lončarjev dol 10. p. Sevnica ob Savi. ALI POZNATE DOMAČE KRAJE? Kar 315 mladih prijateljev naše znane tovarne avtomobilov IMV nam je odgovorilo na zadnjo slikovno uganko! Kako jim je bil žreb naklonjen, preberite v posebnem sestavku na tej strani! Danes pa nova, morda malo težja uganka, ki pa jo boste z dobro voljo lahko rešili: 1. KAJ PREDSTAVLJA DANAŠNJA SLIKA? 2. NASTEJ VSAJ TRI POMEMBNE USTANOVE, KI SE NAHAJAJO V MESTU, KI GA PREDSTAVLJA SLIKA! 3. KATEREGA MESECA IN LETA V ZADNJI VOJNI JE BILO TO MESTO OSVOBOJENO? Rok za pošiljanje odgovorov pa bomo na željo mnogih pionirjev zdaj podaljšali; iz oddaljenih krajev so nam pisali, da dobijo ponekod Dolenjski list šele v soboto oz. celo v nedeljo, pa do torka nikakor ne morejo poslati rešitve. Rešitve gornje slikovne uganke nam zato pošljite najkasneje do 30. decembra 1962, v levi spodnji kot ovoja pa napišite: SLIKOVNA UGANKA. Lepo vas pozdravlja UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Andrej Urek, Jereslavec 4, p. Kapela pri Brežicah. Stanka Nemanič, Gor. Lokvica 32, p. Metlika. Avgust Vrečar, Kompolje 2, p. Boštanj. V}ta Curin, Polšca 28, p. Videm-Krško. Jožek Pižmoht, Stari trg 33, p. Trebnje. Anica Novak, Sentlenart 92, p. Brežice. Mimica Frice, Močile 4, p. Stari trg ob Kolpi. Tone Ribič, 6. razred osn. šole, Mirna peč, Franci Stupar, Novo mesto, Ul. Majde Šile 8. PIONIRJI IN PIONIRKE, mladi bralci Dolenjskega lista; v prihodnjih številkah Vam bomo pripravili še več zanimivih slikovnih ugank! Priobčevali bomo tudi take, da boste lahko pokazali svoje znanje iz zgodovine, zem-ljepisja, slovenščine in drugih predmetov. Kadar bo veliko pravilnih rešitev, bomo razdelili tudi po 10 knjižnih nagrad, če pa bo rešitev manj, bo morda tudi nekaj manj knjig. Ker imate zdaj po objavi vsake slikovne uganke 10 dni časa za rešitev, sodelujte bolj kot doslej v svojem kotičku! i V prihodnjem \cf.u vam bomo pripravili tudi* več zanimivih križank, kjer boste pokazali, kako poznate domače kraje, imena in izdelke naših tovarn in drugih podjetij! Lepo vas pozdravlja UREDNIŠTVO DOLEJSKEGA LISTA KAJ SE SPODOBI V ZDA vlada v zadnjem času veliko povpraševanje po bontonu, če sklepamo po številnih novih rubrikah z navodili o lepem obnašanju v ameriških listih. Tam lahko pod naslovom »Kaj se spodobi« preberemo med drugim tudi mnenje, da se nikakor ne spodobi, da bi nekomu, ki pravkar namerava sesti, spodmaknili stol. Prav tako pa se tudi ne spodobi, da bi se za šalo zaleteli v človeka, ki nosi pladenj s čaša m i. stenski koledar za 1963 bomo priložili vsem starim in novim naročnikom v zadnji decembrski številki. "v rfa roži te si5' • DOLENJSKI LIST pravočasno na domač naslov, ker bo novoletni koledar s posnetkom otoškega gradu lep okras vašega doma! ali bi radi ostal'mladi? BIROKRACIJA Neko chicaško podjetje se je potegovalo za večje armad-no naročilo: izdelalo naj bi velike količine posodic za milo. Pentagon je podjetju poslal 16 strani dolg dopis z natančnimi podatki o obliki in velikosti posodic. Senator Earl VVilson iz države Indiana je s tem v zvezi izjavil: »Kako dolg bi bil šele dopis Pentagona, če bi tovarna zanj morala izdelati rakete?« MLAD OSTANEŠ lahko kljub gubam in sivim lasem, če si ohraniš mladega duha in mlado srce. šele takrat začenjamo šteti pri nekom njegova ' leta, ko zanj nobena stvar več ne šteje. mlad ostaneš,, dokler se neprestano razvijaš. To pa-delaš lahko tudi v starosti, šele ko se nehaš razvijati, sta-riš Ko so nedavno zaprli osemdesetletnega pakistanskega generala Suhravardeja, se je v ječi začel učiti stenografije in daktilografije; ob gramofonu je plesal in delal ritmične vaje. MLAD OSTANEŠ, če gledaš žiUjenje z vedre strani. Veselo srce je' izvrstno zdravilo. Potrtemu človeku se pa kosti suše. MLAD OSTANEŠ, če se ne odpoveš svojim sanjam. Neki filozof je dejal: Človek, ki je zakopal svoje zadnje sanje, je zre) za pokoj. Mali oglas v domačem listu: zanesljiv uspeh! .^f^ANES, če ne ho-dis/parnih poteh. Izvo-vofetT^ **» * za po- ^►Vaneš, če se %T*isl»to 0 mladih ii- G0 V ljenje ustvar-j ,rF' h£ z 82 leti kon-** J'flfti^an' pa slikal sv°ii rf^e z 92 leti. jJC je delal v svo-K diijOMJu še pri 93 ih V"' naštev»mo dru- M^t^ANEš, če si ohra-" ^av je to mn£r&i)ežko- Vendar je leP^Vvu 11 obložen človek oih srca! (ILjsfrtlNlKA, mesečne jpćhj 'toije Prešernove Voznik JLA tfjfjjM Smuk iz Trebnje^ j Pri vojakih v Si-benj*0^«ta in pozdravlja za PT^jLa, hkrati pa želi sre^jPo iet0 1963 vsem br»*j. ^ga lista in do- NOVOLETNO ZNIŽANJE! TRGOVSKO PODJETJE „ŽELEZNINA" NOVO MESTO JE ZE LANI NUDILO POTROŠNIKOM IZREDEN 4% NOVOLETNI POPUST PRI NAKUPU. POTROŠNIKI! LETOS VAM V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH NUDIMO 6% IZREDNI POPUST POTROŠNIKI! ff Od 20. do 31. decembra vam »ŽELEZNINA« Novo mesto v vseh svojih prodajalnah na drobno nudi pri nakupu 6% popust Izvzeti so samo nakupi osebnih avtomobilov, mopedov, motorjev in koles. # Pri moSkih In ženskih kolesih znaSa popust 2 %, ker prodaja te proizvode »ŽELEZNINA« Novo mesto po tovarniških cenah z 2% rabatom. Od 24. do 31. decembra so vse naše prodajalne (»železnina« v Kandiji, »Zeleznina in barve« na Glavnem trgu in »Avtodeli« na Glavnem trgu) odprte vsak dan do 7. do 18. ure neprekinjeno! IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOSTI VSEM ODJEMALCEM IN VSEM DELOVNIM UUDEM ZELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1963 „ŽELEZNINA" NOVO MESTO PRIREDIL: StĆMifoŠJTMhC RIŠE: 106. Bila je že noč, ko se je Kriš s krpljami spotaknil ob tretje truplo. Prižgal je baklo in v bližini sta zagledala šest gomil. »To ti je pa naselbina samomorilcev,« je strahotna iz-jecljal Čok. Kriš je gledal v daljavo, kjer je bilo videti luč. »Daj, pojdiva gledat!« 10T. Cez nekaj min«'^ °sPela v naselbino kakih dvajsetih koč. Napeto sta posU^Jl^tegio in globoko ječanje, ki se je čulo iz koč. »Dajva *^ * enega teh kurnikov, da vidiva, kaj jih grize,« je rekrf ^jlJ^š je potrkal na vrata prve koče. Oster glas je zakUcaJ1 wej;„ 108. Vstopila sta. Koča je bila preprosta, zgrajena iz brun. Med špranje je bil zatlačen mah. Ilovnat pod je bil pokrit z žaganjem. Ob siju pretrolejke sta zagledala na tleh štiri zlek-njene moške, zavite v kožuhe. Prenehali so stokati »Kaj vam pa je?« je vprašal Kriš. »Skorbut,« mu je odvrnil mož z vdrli-mi lici. „Ko bi ga imel jaz../' • »Se čisto novi so .. « • »... in lepi, kot bi jih iz škatlice vzel.« • »Ko bi ga imel jaz ... • ko bi ga imela midva ... • ko bi ga imeli...« • Zelja noče biti konec, kajti avtomobili, posebno če so naprodaj, so vedno lepši od tistih, ki jih vidimo na cesti. Razumljivo, vozilo v izložbi oziroma v prodajalni je lahko tudi naše, če se odločimo in odštejemo milijon... tisoč ... sto dinarjev. No, pred nedavnim je bilo teh želja še več, kajti cena Zastavi 750 je šla dol. V prodajalni »Avtodeli« na Glavnem trgu v Novem mestu so v soboto povedali, da so zadnji teden prodali nič manj kot 41 teh vozil. Najbrž je še veliko kupcev, ki so pripravljeni odšteti denar, brž ko bo prišla v Novo mesto nova pošiljka iz Kragujevca. Vsak, kdor kupi vozilo Zastava 750, je nedvomno vesel, kajti imeti svojega »konjička« pomeni biti gospodar časa na poti, izletu. Seveda, gospodar si, če je vozilo popolnoma v redu. Kar po vprašajmo izkušene voznike! »Komaj sem prišel do klanca, pa mi je crknil. Prvikrat se mi je zgodilo, da sem moral ustaviti zaradi tega, ker je počila cevčica, po kateri doteka bencin v stroj,« bo odgovoril prvi, drugi pa: »Po nekaj tisoč kilometrih mi je pregorela svečka. Najmanj sem se nadejal, pa se je zgodilo, čeprav sem pazil na voz kot na punčico v očesu!« Poslušamo in premišljamo. Avto je in avto ni. Dobro ga je imeti in ne, zlasti če nisi sposoben, da bi ga spoznal, preštudiral njegovo »drobovje«. Kajti vsak voznik mora biti hkrati tudi »zdravnik« svojega »konjička«. Ker nikdar ne veš, kaj šofiraš, je dobro, da avtomobil preizkusiš, brž ko si ga kupil. Obesil boš tablico »PREIZKUŠNJA 3-0006« (ali s kakšno drugo številko) in oddirjal prvih nekaj kilometrov. S seboj vzemi mehanika, ki se dobro razume na avto! Ugotovila bosta, ali je voz — četudi nov — res brezhiben, ali greš lahko na pot, brez slutnje, da boš parkiral na klancu ... če ugotovita napako, pripeljita vozilo tja, kjer si ga kupil. Mehanik bo takoj vse uredil. Prejšnji teden se je zdodilo, da v avtomobilu Zastava 750 ni dobro delal akumulator, pa so ga v kratkem času popravili. Resnica je, da je veselje v hiši, kadar družina dobi »konjička«. Tisti, ki ga še nimajo in računajo nanj čez toliko mesecev, let, pa bodo vedno hodili mimo prodajalne »Avtodeli« z željo, da bi se skoraj uresničilo ... »mali hitlerji« Gnusen napad ustaških morilcev, ki so našli gostoljubno zavetišče in topel dom v Zahodni Nemčiji, je znova opozoril ves svet, da fašizem še ni uničen! Sedemnajst ran je preživel narodni heroj Momčilo Popovlć za svobodo domovine, po 17 letih pa so ga umorili »Kristusovi klavci« v Nemčiji. Res je, Hitlerja ni več v Nemčiji; ta dežela pa je polna »malih hitlerjev«, ki sede na najrazličnejših odgovornih položajih. 0 tem, kako se je dvignil HHIer na površje, berite zanimiv podlistek »REiCHSTAG V PLAMENIH«, ki ga bomo začeli objavljati v prvi številki januarja 1963! Berimo - in ne pozabimo! Svetovni državljani Skoraj prav tako samotno in izgubljeno kot umetni satelit na svoji poti okoli Zemlje tava že dolgo vrsto let po vseh svetovnih morjih okoli 8000 mornarjev brez domovine in brez narodnosti. Nikjer ne morejo stopiti z ladje, ker nimajo potnega lista niti kake druge osebne listine. Pripadajo milijonom ljudi brez državljanstva; deloma je temu vzrok španska državljanska vojna, v glavnem pa je to povzročila druga svetovna vojna. Za ljudi brez državljanstva na kopnem odgovarjajo Združeni narodi in druge organizacije, toda za tiste med njimi, ki so slučajno mornarji, pa ni nihče hotel prevzeti odgovornosti. Obsojeni so, da preživijo vse življenje na ladji. Med njimi jih je mnogo, ki jim je bila domovina Estonska, Litva, Poljska, Nemčija, Indija, toda nimajo dokumentov, s katerimi bi lahko dokazali svojo narodnost, zato morajo že dolga leta sedeti v plavajočih jetnišnicah. Vzemimo za primer 25-let-nega Sama Abdulo; 5 let že dela na ladji, ki ga je vodila v Colcmbo, Bombav, Liverpool, New York. Videl je vsa ta pristanišča, toda... iz daljave na krovu ladje, kajti nikjer nima pravice stopiti na zemljo. Zanj je ves svet prepovedana zemlja. »Včasih tega ne morem več prenašati,« pravi. »Obide me želja, da bi zbežal z ladje, samo da bi začutil pod svojimi nogami zemljo. Toda aretirali bi me, ker ne morem dokazati, kdo sem.« Takšna je usoda 8000 mornarjev, ki so vsepovsod nezaželeni tujci. Sicer pa se oblasti zavedajo njihove tragične usode in se zato tudi trudijo spremeniti njihov položaj. Pomorske dežele so že pripravile pogodbo, na podlagi katere bi tem ljudem dovolili izkrcanje in bivanje v deželah, ki bi to pogodbo podpisale, in to kot obiskovalci ali kot normalni prebivalci. Toda pogodba še vedno leži nepodpisana v različnih ministrstvih. Najbolj preprosta rešitev bi bila, če bi mornarji lahko dokazali, da so nekoč pripadali določeni državi, ki bi jih nato morala ponovno sprejeti kot svoje člane. Toda prav zato, ker nimajo nobenih dokumentov, s katerimi bi dokazali svojo narodnost, ostajajo v tragičnem položaju. Krajevne konference SZDL so končane Sneg, mraz, poledica — so najhujši zimski sovražniki pešcev, posebno pa voznikov motornih vozil. V Brežicah so se odločili, da nevarnost pravočasno odstranijo in so takole odvažali sneg z najbolj prometnih ulic Prav je, da ob zaključku krajevnih konferenc zapišemo nekaj misli. To terja že dejstvo, da je bilo potrebnih nešteto priprav, razgovorov in sestankov. Končanih 75 podružničnih sestankov in 15 volilnih konferenc. Čeprav smo rok, do katerega bi morale biti krajevne konference opravljene, malenkostno prekoračili, smo vendarle zadovoljni. Volilni sestanki podružnic so zelo dobra oblika dejavnosti SZDL, saj je delo prek njih in sekcij pri Socialistični zvezi najuspešnejše. Sestanki Veliko zanimanje in lepa udeležba Letošnja večerna politična šola, ki jo v sodelovanju z ObK ZKS Brežice prireja Delavska univerza v Brežicah je od vseh dosedanjih najbolj uspela. Domala vsi, ki so se prijavili, se predavanj vestno udeležujejo in z zanimanjem slede pouku. Dobršen del vzrokov za to bo treba najbrž iskati v dejstvu, da je tokrat uporabljena oblika strnjenega 6-ur-nega pouka enkrat na teden. Slušatelji so zbrani iz vse občine, in ker je pouk dopoldne, so rešeni skrbi za prehrano in za prevoz domov, razen tega pa pridejo v šolo spočiti, v Jutranjih urah. Teoretične teme, ki so bile daleč od prakse ter zato teže razumljive, so se umaknile praktičnemu gradivu iz gospodarstva in kmetijstva v brežiški občini, ki je vsem slušateljem blizu in več ali manj znano ter zato zanimivejše. Tudi predavatelji so delavci iz gospodarstva in kmetijstva, ki te probleme dobro poznajo, predvsem s praktične strani, ker se z njimi vsak dan srečujejo. Slušateljem predložijo pred vsakim predavanjem kratke teze, ki so dober pripomoček za razpravo. BREŽIŠKE VESTI Pišečani so opravili pomembno delo 27. novembra je bila letna konferenca Socialistične zveze v Pišecah. V poročilih je bilo opisano zadovoljivo delo odbora, ki se je zavzemal za izpolnjevanje nalog tudi na terenu. Odbor SZDL je bil ves čas povezan s krajevnim odborom Pišece in sta skupaj reševala zlasti komunalna vprašanja. Med najbolj delavnimi vaškimi odbori je bil Orehovcc, ki ima največ član* stva. Vaški odbori so pretežno reševali organizacijska vprašanja in pospeševali komunalno dejavnost. Tako so Orehovčani organizirali prostovoljno delo na občinski cesti, katero so 1 km razširili in jo posipali z gramozom. Ceste sta popravljala tudi vaška odbora v Pavlovi vasi in Blatnem Na konferenci so omenili, da je bil sklican sestanek z gasilci glede uporabe gasil- TRGOVSKO GROSISTIČNO PODJETJE TEKSTIL LJUBLJANA CIRIL-METODOV TRG 1 nudi svojim odjemalcem: kvalitetno domače in uvoženo blago v specializiranih oddelkih: 0 za bombažno blago ta svilo, 9 za volneno blago, 9 tekstilno galanterijo 9 in volno za pletenje. ske dvorane za mladinske sestanke in druge namene. V gasilskem domu so zdaj naredili betonski pod, tako da dvorana za kulturno dejavnost sploh ni primerna. V Pišecah bi lahko gostovala že dva ansambla, če bi dobili dvorano. Gasilski funkcionarji zatrjujejo, da bodo v njej imeli garažo za orodje in opremo. Z ozirom na to so na konferenci sklenili, naj vse organizacije in društva čimprej poskrbijo za ureditev primerne prosvetne dvorane. Sklenili so tudi, da bodo poživili sekcijo za obnovo kmetijstva, sekcijo za kul tumc-prosvetno dejavnost ter sekciji za mladinska in komunalna vprašanja. Člani SZDL bodo pomagali graditi cesto Pišece — Bizeljsko ter bodo v ta namen odstopili zemljišča. Z novo cesto bi imeli krajšo povezavo z Bi-zeljskim, kjer je zdravstvena postaja in sedež kmetijske zadruge, od obsotelske železnice pa bi bili oddaljeni komaj 6 km. V razpravi so nadalje govorili o samoprispevku za popravilo šole, o postavitvi šolske drvarnice in preureditvi šolskega podstrešja v stanovanja. Deležni so bili vsestranske pomoči pri nabavi inventarja in opreme za šolske delavnice. Zaradi pomanjkanja sredstev pa je letos odpadla proslava 150-let-nice šole. Solo so v ta namen prepleskali. Mimogrede naj povemo, da je šolska kuhinja že bogato založena z ozimnico, ki so jo zbrali starši, pripravili pa učenci višjih razredov. Na ta način je šolski mladini omogočeno, da dobi malico ves mesec za 150 dinarjev. Delegati so v razpravi menili, da bo dejavnost Socialistične zveze uspešna, če bosta krajevni odbor ta odbor SZDL skupaj reševala poglavitna vprašanja in razpravljala o sredstvih, ki se zbirajo pri krajevnem odboru. Avgust Molan Izbor slušateljev (med njimi so sekretarji ta člani sekretariatov vseh osnovnih organizacij ZK iz brežiške občine) zagotavlja, da bodo vsa področja dobro obdelana, kar se je pokazalo že v dosedanjih razpravah po posameznih predavanjih. Slušatelji jemljejo pouk zelo resno. Da bi bil pouk bolj povezan, so se odločili za seminarske naloge. V njih bodo slušatelji obdelali gradivo iz vseh predavanj. V primerih, ko je iz enega podjetja ali področja več slušateljev, vodstvo sicer dopušča kolektivno izdelavo seminarske naloge, vendar tega ne priporoča, ker praksa kaže, da v skupim običajno izdela nalogo najboljši slušatelj, ostali pa samo pasivno sodelujejo. Delavska univerza Brežice namerava v letu 1963 prirediti še poseben program večerne politične šole za mlade komuniste. Na nJem bi mlade komuniste podrobneje seznanili s statutom ZK ta s programom ZK, seminar pa bi bil nekoliko krajši. ponekod res niso bili močno obiskani, vendar je bilo takih malo; slabo so bili obiskani predvsem tam, kjer vodstvo SZDL ni znalo najti zanimive vsebine. Na splošno je bila udeležba dobra. Zadnje volilne konference krajevnih organizacij SZDL so bile v času slabega vremena, zato je dober obisk vreden toliko večje pohvale. V takem okolju so bile konference v Vel. Dolini, Donovi, Čatežu, Kapelah, Brežicah — okolici. Krški vasi, Pišecah in Cerkljah. Obravnava na sestankih podružnic in konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze je nakazala nadaljnje delo. Zlasti bo treba članom pojasnjevati vprašanja, kot so: sečnja lesa, občinske do-klade, komunalna ureditev ta podobno. Lahko povemo, da so v razpravi veliko zadev povezovali z načeli osnutkov zvezne in republiške ustave. Nadalje je bilo slišati mnenje, naj se ljudje, ki jih poši- ljamo v šole, vračajo nazaj v vasi, kjer je treba urejati zelo pereče probleme. Cesto so v obravnavi govorili o odgovornosti odbornikov in poslancev ter o njihovih stalnih stikih z občani. Razprava je na splošno dokazala, da člani SZDL vedno bolj odločajo v obširnejših zadevah. Občinski odbor SZDL Brežice čestita novim odborom pri podružnicah in krajevnih Važen posvet o izvozu Gospodarska zbornica za okraj Novo mesto je pretekli teden sklicala dve posvetovanji o izvozu: najprej s predstavniki industrijskih podjetij, nato pa še z zastopniki kmetijskih organizacij. O tem, kako bi v prihodnjem letu še povečali izvoz ta ga z našega področja kar najbolj razširjali, bomo obširno poročali v prihodnji številki Dolenjskega lista. organizacijah Socialistične zveze in upa, da bodo tudi vnaprej tako uspešno delale. Članom bivših odborov pa se zahvaljuje za delo, ki so ga uspešno opravljali do razrešitve. Prošnja »LISCI« iz Krške vasi V Krški vasi bi želeli šiviljski obrat, kot ga je v Loki ustanovila konfekcija iz Sevnice. Dekleta ta žene bi se prav rade izučile za šivanje konfekcije, da bi kaj zaslužile. Pri nas ni industrije ali podobne panoge, v kateri bi lahko zaposlili žensko delovno silo. V Brežicah je nekaj prijavljenih, primernega dela pa nikakor ne morejo dobiti. Prosimo konfekcijo »Lisco« iz Sevnice, da bi tudi pri nas osnovala tečaj za konfekcijo pozimi, ko imajo dekleta in žene več časa. Julči Bevk Prihodnje leto: 1920 stojišč za goveda V kmetijskem obratu KGP Brežice na Vrbtai so že zabetonirali temelje za hleve, s katerimi se bodo živinorejske zmogljivosti obrata povečale prihodnje leto na vsega 1920 stojišč za govejo živino — pitance. Cesta ta kanalizacija do obrata sta že zgrajena, če ne bi bilo mraza, pa bi nadaljevali s postavljanjem zidov. Lesena ostrešja ta vse ostalo, kar bo iz lesa, je že pripravljeno. Ker so bili investicijski krediti sorazmerno pozno odobreni, najbrž ne bodo mogli za letošnje leto odobrene transe v znesku 70 milijonov v celoti izkoristiti. Največ vzrokov je v tem, ker sta se postopek za odobritev kacije ta postopek z banko močno zavlekla. Celotna investicija, to je gradnja hlevov ta nakup 680 hektarov zemljišč za krmsko osnovo, bo veljala 450 milijonov din. Kmetijski obrat Brežice ima zdaj 15 hektarov zemljišč v zakupu, 150 hektarov zemljišč odkupljenih (od tega 100 hektarov še ni plačanih) ta 137 hektarov zemljišč, ki so last splošno ljudskega premoženja. Od skupaj okroglo 300 hektarov zemljišč, so pridobili 137 hektarov s krčenjem degradiranih gozdov na področju Vrbtae. Letos so na obratu že spitali 40 goved, prihodnje leto pa bodo v tretjem četrletju prodali iz novih hlevov okoli 200 pitancev. Preostalih 1700 pitancev bo godnih za prodajo v začetku leta 1964, ker jih bodo dali v hleve v oktobru prihodnje leto, pitanje pa traja 6 mesecev. Na obdelovalnih ta travniških površinah obrata bodo pridelovali predvsem to, kar bodo potrebovali za vzrejo živine. Letos so že posejali 39 hektarov z ržjo, 20,5 hektara z ječmenom, 20 hektarov z deteljo in 65 hektarov s travno mešanico, prihodnje leto pa bodo spomladi sadili krmne okopa vine: 80 hektarov silazne koruze, 26 hektarov krompirja, 13,5 hektara ovsa ta 40 hektarov koruze. Odkriti pomenki o uspehih in neuspehih Krajevne konference Socialistične zveze v črnomaljski komuni, ki so potekale od 15. novembra do 7. decembra, so bile ob pomoči SZDL uspešno izvedene. Krajevne organizacije so se nanje pripravljale že od začetka oktobra. V ta namen so imela njihova vodstva najmanj tri delovne seje, kjer so se pogovorili o poročilih in organizacijskih ter kadrovskih zadevah. Udeležba na konferencah je bila zadovoljiva, čeprav je tem razpravam prisostvovalo manj ljudi kot pri obravnavanju ustavnega osnutka. Razpravljali so objektivno, največ o lokalnih problemih. Boljša razprava je bila tam, kjer so sklicali sestanke po posameznih vaseh (Dobliče, Adlešiči, Dragatuš, Loka, Črnomelj ta Rožni dol), kot tam, kjer so se opredelili za konferenco v krajevnem središču. Navajamo nekaj krajev, kjer so člani Socialistične zveze na zadnjih konferencah odkrito povedali, kaj jih težil ■ V Stranski vasi so rekli, da je pri njih največji problem žaganje lesa zasebnikov, omenili pa so tudi spor, kdo naj ima televizor v svojih rokah: SZDL ali ljudska mladina? Ker ni plačana naročnina, je televizor zapečaten. ■ Na Sinjem vrhu, v Semiču in drugod so grajali neizpolnjene obljube ObLO in KZ, da bi morali zagotoviti redno avtobusno zvezo s Sinjim vrhom. ■ Na Desincu so pripravili okrog 100 kub. metrov kamenja za popravilo potov, dro-bilca pa ne dobijo, čeprav so ga pripravljeni plačati. »Dro-bilec vendar ne more biti vse leto drugje,« so menili. Dodali so, da je potrebno kritizirati tiste občane, ki so v službah, pa niso člani Socialistične zveze. ■ V Semiču so zadovoljni, ker je pred nedavnim začela delovati zobna ambulanta; želijo pa, da bi imeli bolj urejeno trgovino ta da bi končno tudi v Semiču sklicali zbor zadružnikov. ■ V Rožnem dolu so poudarili, da je velika pridobitev za kraj novi gasilski dom, ki so ga člani SZDL ta drugi občani zgradili v glavnem z lastnimi sredstvi. Grajali so dosedanjega predsednika krajevne organizacije, češ da Je imel premalo razumevanja za probleme ljudi ta bil sploh malo delaven. ■ Občani Dragatuša so izrazili željo, da bi pri njih kazalo ustanoviti razne obrtne obrate (sodarstvo, kovačije, mizarstvo itd.), ta se dogovorili, da bodo čimprej uredili dvorano v zadružnem domu. Nujno bi potrebovali prostor družbenih organizacij. Pogovorili so se še o drugih zadevah, kot so: delo ta vloga podružnice SZDL, njenih sekcij, ureditev republiške ceste itd. ■ Vtaičani so predvsem obravnavali zdravstvo, šolstvo, zaposlovanje delavcev, modernizacijo ceste Vinica—Novo mesto ta predlagali, naj se NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE vsa gostišča v občini združijo v eno gostinsko podjetje. Rekli so tudi, da je nujno potrebna nočna telefonska služba, ker se zgodi, da ponoči večkrat potrebujejo zdravnika ali veterinarja. ■ Na konferenci v Učakov-cih so kritizirali neredno dostavo poštnih pošiljk. Pošto dobijo v torek za tri dni nazaj! Ce naj bodo o vsem dobro ta pravočasno obveščeni (znano je, da je obveščanje ljudi pogoj za izpolnjevanje družbenih nalog), je nujno, da se problem reši v prid Učakovčanov. ■ Crnomaljčani so rekli, da jim slaba pot do pokopališča ne sme biti v sramoto, zato so se odločili, da jo sami popravijo. Glede olepšave mesta so bili mnenja, da bo treba še veliko napraviti, preden bo dovolj privlačno. Naglasili so, da bi morali v turi- stične namene urediti kopališča ob Lahtaji ta Podtum-ščici. Dodali so, da v Črnomlju manjka raznih športnih igrišč. Zlasti pa bo treba razčistiti vprašanje komunalne uprave, ki do zdaj še ni opravičila svojega obstoja. Podobne razprave so bile tudi v drugih občinskih predelih. Krajevne konference so s tem potegnile krepko črto pod seštevkom dosedanjega dela. Izvolile so nova vodstva ta se zavzele za še večjo delavnost svojih članov. Posebej velja omeniti težnjo po rotaciji kadrov oziroma vodstev v SZDL. Nič ni čudnega, da najdemo marsikje v vodstvih mlade, delovne ta napredne ljudi. To je dobro zagotovilo za uspehe v izpolnjevanju nalog, ki jih SZDL opravlja na najrazličnejših področjih. I. Z. Nekateri se ledu izogibajo, črnomaljski otroci, ki jih vidimo na sliki, pa so navdušeni, če jim »gladko steče« pod nogami vsaj nekaj metrov ... Metliški plan pod mejo 100 odst. Oba zbora ObLO Metlika sta 10. decembra obravnavala izpolnjevanje planskih in proračunskih nalog v občini. Ugotovila sta, da so bili dohodki v prvih devetih mesecih letošnjega leta realizirani s 67,3 odst., kar je za 11,6 odst. več kot lani v istem obdobju. Na podlagi te ugotovitve predvidevajo, da plan ne bo dosežen 100-odstotno, vendar pa tudi bistvenih odstopov ne bo. Največ možnosti za uspešen zaključek gospodarske-skega leta imajo organizacija v trgovini, obrti in kmetijstvu, industrija pa manj. Odborniki so navedli, da na to najbolj vplivajo spremembe v tovarni »Beti«, ki se je letos lotila obsežnih nalog v organizaciji proizvodnje in združevanju ter ni mogla izpolniti proizvodnih nalog. To pa ne pomeni, da je podjetje VSAK ČETRTEK: DOLENJSKI LIST! zabredlo v kalne vode. Odborniki so opravičili z zahtevo, naj se uresniči pametna združitev sorodnih kolektivov tekstilne industrije. Isto zahtevajo pri vsakem morebitnem združevanju. Poudarili so, da je sleherna združitev brez razprav s prizadetimi kolektivi in brez poroštva za boljšo perspektivo lahko usodna. Ce proračun občine ne bi bil zadovoljivo uresničen, bi pustili v negotovosti vsa področja, ki se vzdržujejo s sredstvi proračuna. Da bi bili primanjkljaji manj občutni, je ObLO sprejel nekaj ustreznih odlokov, popolno moč pa bodo dobili šele prihodnje leto. Tako so dopol-nj'-i proračunski prispevek znižali od 15 na 10 odstotkov, davek na maloprodajo pa od 6 na 5 odstotkov, medtem ko se bo plačevanje prispevka v skupni rezervni sklad povečalo od sedanjih 3 na 5 odstotkov. ObLO je naposled izglasoval priporočilo delovnim organizacijam, naj vložijo zadnje napore v izpolnjevanje planskih nalog, zlasti pa naj imajo ob koncu leta urejeno denarno realizacijo. ETLIŠKI TEDNIK Klanec v špitalski dragi bodo preložili Občinska cesta, ki drži iz Metlike na tri kilometre oddaljeni Grabrovec, je zadnja leta, odkar skrbi zanjo stalni cestar, prav dobro oskrbovana. Ko je bila letos poleti in jeseni glavna cesta iz Metlike proti Suhorju zaprta, je dober del prometa prevzela tudi grabrovska cesta. Avtomobili so jo precej razdrli, vendar je zdaj pod prizadevno cestarjevo roko že skoraj dobila svojo staro podobo. Veliko preglavic pa je delal, zlasti vprežnim vozilom, klanec v Špitalski dragi pod Berčicami. Sicer je kratek, zato pa strm, da so morali kmetje včasih iskati pripre-go, če so hoteli izpeljati teže naložene vozove. Zato so že pred štirimi leti prebivalci Grabrovca naprosili cestno upravo v Novem mestu, da so nad sedanjim klancem strasirali novo položnejšo cesto. Vaščani so sklenili prispevati s prostovoljnim delom: vsaka hiša bo opravila 30 delovnih ur, tisti, ki imajo vprežno živino, pa še 16 ur voženj. Tudi ELEKTRO VIDEM-KRŠKO je pomagalo! Ko smo pisali o elektrifikaciji vasi Brezje in Bojs-no, smo pozabili omeniti, da je s svojimi sredstvi pri tem pomagalo podjetje Elektro Videm-Krško. Kolektiv Elekt-ra je v celoti zgradil daljnovod, ki je veljal 1.829 milijona dinarjev in transformator, vreden 1.393 milijona dinarjev. Kolektiv Elektra iz Vidma-Krškega je s svojimi sredstvi (1,8 milijona dinarjev) uredil tudi razsvetljavo pred prosvetnim domom v Brežicah. Za to pomoč se mu zahvaljujemo! Nekaj zemeljskih del so vaščani opravili že pred leti, potem pa je vse obstalo. Sele prejšnji mesec so pod vodstvom cestarja 2ana Fira pošteno zagrabili, zlasti ker so dobili nekaj denarnih sredstev iz gozdnega sklada občine in kmetijske zadruge. Doslej so opravili že 1200 prostovoljnih ur. Minuli teden je njihovo delo prekinil dež, upajo pa, da bodo še ujeli toliko lepega vremena, da bodo dela dokončali, in se v začetku novega leta skozi Spitalsko drago že vozili po novem položnejšem klan- . ,>„....„ ■:.') Fantje pozdravljajo Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok na Reki, čestitajo za 22. december vsem pripadnikom JLA in jim želijo še mnogo uspehov, hkrati pa voščijo vso srečo v prihodnjem letu vsem domačim in mladini. Franc Crnič iz Fuč-kovcev, Franc Petrišič iz Brestanice, Miha Pavlovič iz Bu-šeče vasi, Anton Lunder iz Kočevja, Hubert Galič in Alojz Rozman iz Novega mesta. Novoletni pozdrav iz Skopja Domačim, znancem, prijateljem in delovnim kolektivom Dolenjske, posebno pa dekletom in znanki Veri iz Honhemessa (Avstrija) želi-ma v novem letu vse najboljše in kar največ uspehov — slovenski fantje, ki so pri vojakih v Skopju: Jože Zupančič, Franc Cimerman, Alojz Vrščaj, Miha Gregorič, Jože Bojane, Viktor Krošelj, Franc Gorašič, Marijan Kaj-sevar, Andrej Spilek, Jože Teraž, Marijan Jordan, Jože Rus, Stanko Tkalčič, Franc Jancžič in Srečko Križnik. PRETEKLI TEDEN SO DAROVALI KRI: Pretekli teden so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri: Ivan Koračin, Alojz Ščuka, Franc Trunile, Marko Luzar, Alojz Gruden, Marjan Bukovec, Alojz Aš, Rudi Vidmar, Stanko Poslek, Štefka Jurečič, Cvetka Knap, Vinko Matjašec, Herman Bin-kovski, Polde SinkoviČ, Komun Tomšič, Ivan Dolenc, Ivan Mišjak, Marjan 2ugič, Peter Muhič, Albert Bratoš, Latif Osmalčevič, Vinko Vodopivcc, Jože Luzar, Štefan Količ, Albino Dobošak, Smail Palic, Avdola Krizi, Štefan Hrovat, Mehmed Sola, Alojz Veselic, Branko Turk, 2ivkb Mitrović, Selim Murgič, Hasan Lakič in Hosim Bajramovič, člani kolektiva »Pionir«, Novo mesto; Tone Gabrijel, Anica Nose, Marija Levičar, Marija Kovačič, Rozika Slovenc, Ivan Slak, Ivan Rauh iz podjetja PTT, Novo mesto; Ivanka Pavček, gospodinja iz Podgore; Marija Pavlin, gospodinja iz Gor. Straže; Rozalija Pavček, gospodinja iz Podgore; Janez Smolič, upokojenec iz Dol. Straže; Marija Crnič, gospodinja iz Podgore, in Viktorija Košir, gospodinja iz Dol. Straže. Kje na avtobus? Suhorčani se že nekaj dni sprašujemo, kam naj se postavimo, da bomo prišli na avtobus. Pred kratkim so nekateri avtobusi začeli menjati mesto postanka brez obvestila, tako da človek ne ve, ali bodo ustavili pred pošto ali gostilno. Sprašujemo se, ali naj bo tabla »P Avtobus« pri pošti le za reklamo. Upamo, da bodo avtobusna podjetja le imela enotno postajo na Suhorju in s tem rešila potnike skrbi in tekanja za avtobusi. To ni nič prijetno, posebno, če imajo potniki s seboj prtljago. M. R. Kolpa druži metliške in ozaljske ribiče Na letnem občnem zboru metliške ribiške družine, ki je bil 7. decembra, so člani pregledali svoje delo in sprejeli vrsto dobrih sklepov. Na občni zbor so povabili tudi zastopnike sosednje ribiške družine iz hrvatskega Ozlja, da se pogovorijo in uskladijo skupno delo. Medtem ko je ribiški režim na belokranjskih vodah, na primer v Lahinji, Krupi, Dobličici in drugod, kar zadovoljivo urejen, je obmejna Kolpa že vsa povojna leta često prizorišče divjega ribolova. Ribiči in krivolovci love na vse mogoče nešportne načine (mreže, stavniki, kalički itd.), na reki je pogosto slišati eksplozije dinamita, skratka, raz-paseno je mrhovinarstvo, nihče pa ne skrbi za načrtno vlaganje rib in res športni ribolov. Očitki so padali z ene in druge strani Kolpe, razpravljali so o tem že v republiškem in zveznem merilu, uspehov pa ni bilo dosti. Metliška ribiška družina je sprevidela, da je treba vso zadevo začeti reševati in zdraviti pri kbrenlnah, to je: prizadeti naj se najprej sami pogovore in narede red. Tako so se metliški ribiči z navzočimi zastopniki ribiške družine iz Ozlja dogovorili za skupno zatiranje krivolo-va, za načrtno poribljavanje Kolpe, sklenili so, da lahko metliški in ozaljski ribiči love na obeh bregovih Kolpe, dogovorili so se za skupne športne ribolove, tekmovanja itd. Na občne zbore in seje obeh družin bodo vabljeni tako zastopniki metliške kot ozaljske družine, hkrati pa je bila imenovana posebna komisija, sestavljena iz članov obeh družin, ki bo pripravila teren za nadaljnje, še tesnejše sodelovanje med obema ribiškima družinama. Začetek tega sodelovanja je toplo pozdravil tudi navzoči zastopnik Zveze ribiških družin iz Črnomlja z željo, da bi se to sodelovanje razširilo tudi na druge belokranjske in hrvatske ribiške družine, ki love v Kolpi. Metliški ribiči pa so poleg tega naredili tudi zase dober delovni načrt, ki predvideva poribljavanje Lahinje z mladicami soma, smuča in ščuke. Razširili bodo članske vrste, utrdili mladinsko ribiško sekcijo, izvedli ribiške izpite za novince, skupne od-love in družabne sestanke, zatirali bodo krivolov, predvsem pa utrdili športno disciplino med svojimi člani. -ar Metliški motiv decembru Kaj imamo na Suhorju v šoli? # 9. decembra je bil v o-snovni šoli na Suhorju občni zbor krajevne organizacije SZDL. Razpravljali so o vaških poteh, pokopališču, gasilstvu, gradnji prosvetnega doma, predvsem pa o zadružnem mlinu, ki je že skoraj leto dni zaprt. Izvolili so komisije, ki bodo skrbele za poživitev raznih dejavnosti. — Vprašujemo tudi, kdaj bo konec zamujanja. Vsakdo se zanaša na drugega, ker meni, da ne sme biti prvi. Sestanki pa se navadno začno tudi z enourno zamudo. 0 Na Suhorju smo dobili televizor. Postavljen je v u-čilnici, zato lahko gledamo TV program samo enkrat na teden. » Pred nedavnim je bil končan tečaj prve pomoči v osnovni šoli. Organizirala ga je zdravstvena služba metliške občine. Vodila ga je medicinska sestra. Tečaj je bil uspešen. Gostinski podjetji Šmarje in Sevnica zdruieni Kolektiva gostinskih podjetij Šmarje in Sevnica sta sklonila, da se združita že ta mesec. Združeno gostinsko podjetje bo izvedlo tudi reorganizacijo gostinske mreže v sevnišk'. občini. Neprimerni lokali bodo predvidoma ukinjeni. PRAZNIK V KRMELJIJ 16. decembra so v Krmelju svečano odprli nov obrat mariborske »Metalne«. Ob navzočnosti predstavnikov političnega in gospodarskega življenja ter gostov iz Maribora, Ljubljane in Novega mesta je imel uvodni govor direktor obrata Lado Sen-čar. Predsednik ObLO Sev-niča Karel Kolman pa je dejal, naj vodstvo obrata vloži vse moči za napredek delovnih ljudi. Glavni direktor »Metalne« inž. Oskar Vezjak je potem med drugim dejal: »V čast in ponos mi je, da lahko čestitam nekdanjim krmelj-skim radarjem k napredku, zlasti še, ker so v tako kratkem času uredili ta objekt.« Sledil je krajši kulturni spored pevcev • kovinarjev, nekdanjih rudarjev, in učencev krmeljske osnovne šole. Ob koncu proslave je predsednik ObLO tovariš Kolman izročil ključe obrata predsedniku sindikata »Metalne«, Mihi Logarju. Leon Močan Trubarjev spomenik v Loki bledi Spominsko ploščo Primožu Trubarju v Loki pri Zidanem mostu — Trubar je tam delal od 1525 do 1543 — je ob 400-letnlci prve slovenske knjige vzidalo društvo književnikov LRS 1951. leta. Ker je od tega že enajst let, je razumljivo, da Je zob časa zbrisal besedilo na plošči, ki se le stežka bere. Prosvetno društvo v Loki je opo- zorilo ObLO, da je treba črke obnoviti, toda pojavlja se vprašanje, kdo je varuh plošče. Med drugimi bi se moralo za obnovo zanimati Turistično društvo. Popraviti je treba zdaj, ko še ne bi bilo velikih stroškov. S.Sk. Odslej samo eno trgovsko podjetje v Sevnici Splošno trgovsko podjetje in trgovsko podjetje »Sloga« se bosta z dne 31. decembrom združii. Oba delavska sveta omenjenih podjetij sita kot pogoj za združitev zahtevala, naj se določi novemu podjetju ime. Za direktorja novega podjetja je bil na seji ObIX) 17. decembra imenovan Jožko Drenek. Novo trgovsko podjetje bo moralo izvesti specializacijo trgovske dejavnosti v sevniški občini !n prevzeti vse poslovalnice kmetijske zadruge Tržišče — Šentjanž, ki se še bavijo s prodajo industrijskega blaga. 67 milijonov za cesto skozi Sevnico V Jeseni Je.bila asfaltirana cesta skozi Sevnico do Šmarja. Izvajalec del, Cestno podjetje iz Novega mesta, Je poslal občinskemu ljudskemu odboru obračun za izvršena dela. Celotna dela stanejo 67 milijonov dinarjev. Investitor Je do sedaj v glavnem svoje obveznosti poravnal, razen 15 milijonov dinarjev. Svet za družbeni plan ln finance je na seji H. de-. cembra odobril iz občinskega investicijskega sklada dodatno 3 mili'ene dinarjev posojila. Za poravnavo obračuna je tako sedaj na razpolago že 10 milijonov dinarjev. Z OLO tečejo razgovori v tem smislu, da bi to posojilo najelo Cestno podjetje lz Novega, mesta, odplačeval pa hI ga cestni sklad OLO. ObLO bo plačal samo obre- sti od tega posojila, ki znašajo 1,200.000 din. Tako bo v celoti poravnan račun za cesto v Sevnici. Združitev zdravstvenih domov Svet zdravstvenega doma v Sevnici in svet Zdravstvene postaje v Krmelju sta nedavno sprejela sklep, da se zdravstvena postaja v Krmelju kot posebna delovna enota priključi zdravstvenemu domu v Sevnici. Priključitev bo izvedena do konca leta. Ukinitev šolskega centra v Sevnici Letos je Šolski center v Sevnici opravljal personalne in finančne posle za vse šole v občini. Zaradi pocenitve poslovanja je občinski odbor SZDL predlagal, naj bi se dejavnost šolskega centra prenesla na Delavsko univerzo. Sole v sevniški obč'ni so že izdale pooblastilo Delavski univerzi za opravljanje del bivšega Šolskega centra . Imenovanje komisije za prošnje in pritožbe Na skupni seji obeh zborov ObLO v Sevnici je bila imenovana komisija za prošnje in pritožbe pri ObLO. Za predsednika je bil imenovan Karel Kolman, za člane pa Marjan Gabrič, Mirko Dolin-šek, Pepca Maleš'č in Viktor Auer. Odborniki ObLO z delom dasedanje komisije niso bili zadovoljni. Predlagali so, naj novo izvoljena komisija deluje samostojno in rešuje vloge občanov objektivno. Pozdravi vojakov Vsem bralcem Dolenjskega lista pošiljajo tople novolet. ne čestitke, prav tako domačim in prijateljem; našim fantom, ki so pri vojakih, pa voščijo za 22. december: Ludvik Janežič, Mirko Strah, Franc Goršič, vojaki v Slavonski Požegi. Slabo vzdrževane ceste Čeravno v dnevni red seje ObLO Sevnica ni bila vključena razprava o stanju cest, je več odbornikov sprožilo problem vzdrževanja cest. Oba zbora ObLO sta ugotovila, da se brigadni sistem ni SEVNIŠKI VESTNIK obnesel. Od kar so ukinili cestarje, so ceste slabo vzdrževane in so ponekod skoraj neprevozne. Zavzeli so se, naj bi ponovno nastavili cestarje, ki bi bili podlaga za brigadni sistem. Sedaj namreč cesto popravijo, nihče pa je več ne vzdržuje. Tak sistem pa je neučinkovit :n gospodarsko škodljiv. Eden izmed odbornikov je navedel tudi primer, da so na Brezovem popravili cesto in jo posipali z debelim kamenjem, ki so ga pripeljali celo iz Boštanja, čeravno je v neposredni bližini naselja kvaliteten pesek. Vsekakor bo potrebno take razprave v bodoče bolj upoštevati. Obdelali so pereče krajevne probleme Na krajevni konferenci Socialistične zveze v Dolenjskih Toplicah, ki je bila 14. decembra, je predsednik odbora Jože Stravs govoril o splošnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Obsodil je ustaški napad v Mehlemu pri Bonnu, pri katerem je izgubil življenje narodni heroj FLRJ tovariš Popović. Konferenca se je nadaljevala z razpravo o delu Socialistične zveze in njenih pro- blemih. Topliško področje zajema 239 članov ali 68 odstotkov vseh volivcev. To število ni zadovoljivo. S pomočjo gospodarskih organizacij je odbor SZDL uredil klubsko sobo in nabavil televizor. V glavnem so vsa važnejša vprašanja reševali skupaj s krajevnim odborom, turističnim društvom, prosvetnimi delavci in organizacijo Ljudske mladine. Mladinski organizaciji, ki so jo poživili preteklo leto, je treba nuditi vso pomoč, so dejali na konferenci. O zdravstvu in šolstvu so razpravljali že zbori volivcev, na konferenci pa so poudarili, da premajhni šolski prostori onemogočajo kvaliteten pouk. Novo šolsko poslopje kani jo dobiti 1964, takrat pa bi uredili tudi novo športno igrišče, ki ga topliška mladina nujno potrebuje. — Kar zadeva zdravstvo, so načeli vprašanje stalne lekarne v Dolenjskih Toplicah. Dodali v v Načrti in delo SSD UČITELJIŠČE Delo v Šolskem Športnem društvu »Učiteljišče« se je pričelo takoj v začetku šolskega leta in se odvija po nacrtu, kl ga je sestavil upravnt odbor društva na prvem sestanku, leto obsega treninge za vse panoge, ki jih bodo vodili dijaki sami, tekmovanja v okviru občine (če bomo smeli nastopiti), srečanje z drugimi učiteljišči v obliki dvoboja In tekmovanje z ostalimi šolami in podjetji ter Z garnizonom JLA. Problem, ki nas že od ustanovitve spremlja, je oprema. Naša moštva nimajo enotne opreme, za nabavo dresov pa nimamo denarja. Šola nam ga ne more dati, od občinske zveze pa smo dobili le 10.000 din, kar je premalo za društvo, v katerem dela sedem panog: rokomet, nogomet, odbojka, košarka, streljanje, namizni tenis In šah. Ni pa vse odvisno le od denarja, mnogokrat tudi razumevanje veliko pomeni. Na atlet- skem prvenstvu Dolenjske je tekmovalo okoli SO tekmovalcev našega društva, ki so dosegli eno 1. mesto, tri druga, 2 tretji, tri četrta, eno šesto Ud. Tudi zapisnike za vse panoge na tem tekmovanju so vodili člani našega društva. Tri dni pozneje smo prosili tajnika okrajne zveze za telesno kulturo, da bi nam posodil dve štoparici, ki smo ju potrebovali za Izvedbo športnega dne. Ta pa je prošnjo odločno odklonil, češ da okrajna zveza nI iz-posojevalno društvo. Ur nI hotel posoditi niti na priporočilo voljenega člana okrajne zveze. Zdi se nam, da ni prav ravnal ln želimo, da okrajna zveza to razčisti. To nas je razburilo še toliko bolj, ker je bila najmanj četrtina vseh tekmovalcev na prvenstvu Dolenjske v -atletiki članov našega društva. Imeli smo tudi več medraz-rednih srečanj v rokometu in nogometu ter med fantovskima A jn B rokometnima ekipama. S poti po šmarjeti ■ Na seji krajevne organizacije Socialistične zveze v Ćmarjeti so obravnavali sklepe krajevne konference, izvolili predsednika, tajnika in blagajnika in odbor za pripravo novoletne jelke. Otroci bodo tudi letos videli svojo prireditev in bodo obdarovani. ■ Krajevni plenum osnovne organizacije ZB v šmarjeti izvolil nov upravni in nadzorni odbor in se odločil, da slabše situiranim članom in otrokom pomaga. V ta namen je krajevna organizacija ZB s svojimi sredstvi in s pomočjo obč. odbora ZB nabavila in razdelila nekaj tekstilnega blaga. Nadalje so sklenili, da bodo na množičnem sestanku 23. decembra ocenili položaj borca in statut združenj borcev. Sestanka se bodo udeležili tudi zastopniki socialnega zavarovanja in obč. odbora ZB iz Novega mesta, ki bodo pojasnjevali razna vprašanja. ■ 13. decembra so odborni-niki krajevnega odbora v Šmarjeti razpravljali o pla- nu v letu 1963. Poudarili so, da bi bilo predvsem potrebno zgraditi vodovod v zdravilišču šmarješke Toplice. Sestanka sta se udeležila tudi predsednik ObLO Novo mesto Sergej Thorževski in načelnik Jože Suhadolnik. D. P. žensko rokometno srečanje med nižjimi in višjimi letniki Tudi v tekmovanjih s podjetji smo dosegli dva uspeha. Naše nogometno moštvo je premagalo ekipo tapetnlkov ta ekipo Novoteksa. K. F. Partizanski grobovi urejeni le na 16 pokopališčih Zavod za upravo pokopališč v Novem mestu je javil, da je na področju novomeške ob črne 57 pokopališč, vendar so partzanska grobišča urejena le na šestnajstih. Na 25 pokopališčih so bili opravljeni razni prekopi posmrtnih ostankov borcev in urejeni spomeniki izven pokopališč. Dedek Mraz bo obdari' otroke Društvo prijateljev mladine v Dolenjskih Toplicah pripravlja tud: letos prihod dedka Mraza. V dvorani prosvetnega doma bo šolska mladina pod učiteljskim vodstvom u-prizorila mladinsko igro, v kateri bodo nastopile »Snežinke« in dedek Mraz, ki bo obdaril otroke. D. O. so, da se mora rešiti problem zobozdravstvene službe in pripomnili, da bo taka postaja kmalu začela delovati v Straži. V razpravi so omenili, da bo kmalu v obravnavi urbanistični načrt Dolenjskih Toplic. Na to se morajo člani dobro pripraviti in dati stvarne pripombe. Potem ko so kritizirali odlaganje smeti na neprimernih mestih, je bilo pojasnjeno, da bo še pred novim letom organizirana dostava mleka, kmetijska zadruga pa bo do spomladi uredila vrtnarijo in delikatesno trgovino. Na koncu je predsednica RK sporočila, da se bo v Dolenjskih Toplicah v kratkem začel zdravstveni tečaj, kam°r se lahko prijavijo vsi nad 17 let stari občani. Drago Gregorc Novomeški cicibani in pionirji i Ker je prejšnja leta slabo vreme navadno zadržalo dedka Mraza, da ni mogel priti ob napovedani uri, in so otroci prezebali na Glavnem trgu, je letos dedek Mraz sporočil, da bo po drugih krajih posebej obiskal otroke, v Novo mesto pa bo prišel s svojim spremstvom na Glavni trg 29. in 30. decembra točno ob napovedani uri. Cas boste zvedeli na lepakih! Razen tega bo Društvo prijateljev mladine organiziralo več lutkovnih predstav v vrtcu »Vide Tomšič«, ki se bodo začele že 26. decembra. 27. decembra bodo v našem mestu gostovali črnomaljski pionirji z otroško igrico, ki bo nedvomno ugajala vsem malim gledalcem. — 28. decembra bodo spet lutkovne predstave. — 29. in 30. decembra pa bodo novoletne prireditve za najmlajše zaključene s prihodom dedka Mraza in njegovega spremstva. Na sprejemu bo igrala novomeška godba, DPM pa pripravlja tudi zabaven spored za otroke. Pisma, ki so jih otroci pustili na oknih, je dedek Mraz pobral, sporoča pa, da vsem ne bo mogel ustreči, ker so bili nekateri preveč zahtevni. Tiste, ki so bili pridni, bo obdaroval doma in jim prinesel to, kar se mu zdi, da najbolj potrebujejo. Šolska mladina bo imela posebne prireditve v šoli. Delo dolenjskih tabornikov Pojasnilo k članku »JAVNOST TERJA ODGOVOR« Po ukinitvi posredovalnice za delo na krajevnem uradu v 2užemberku v začetku prejšnjega meseca se bo vršil sprejem novih delavk na delo na sledeči način: Vsi, ki se želijo zaposliti, se morajo poprej prijaviti na Zavodu za zaposlovanje delavcev v Novem mestu, lahko pa se še prijavijo v obratu ISKRA v 2užemberku. Pred sprejemom novih delavk' bo obrat poslal seznam pri-javljencev Zavodu za zaposlovanje delavcev v Novo mesto. Ta pa bo potem v sodelovanju s predstavniki množičnih organizacij določil, katere de- lavke se sprejmejo. Seveda bodo potem vse delavke še zdravniško pregledane v tovarniški ambulanti v Ljubljani, nato pa bo psihiater ugotovil njihovo sposobnost za delo pri nas. Sedaj še ni določena nobena delavka za sprejem Obrat »Iskra« Žužemberk Z zavihanimi ovratniki in vsi premraženi, nekateri še celo malce zaspani, so prihajali taborniki v sindikalno dvorano. Vsi, od najmlajših do najstarejših članov. Prijazna dvoranica, po stenah sten-časi s fotografijami lz taborniškega življenja, potem zastava odreda Gorjanskih tabornikov, vse to Je napravilo prijetno, taborniško vzdušje Zakaj so se pravzaprav zbrali? Odred Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta Je Imel 9. decembra letni občni zbor, na katerem naj bi pregledali storjeno delo, poiskali vzroke nestorjenega in si zadali nove naloge. Ze udeležba sama je pokazala, da bo morda odred le lahko zopet zadihal in se dvignil lz krize, ki Je trajala kar precej časa. Občni zbor se Je lepo odvijal; podana so bila poročila odredove uprave, posameznih čet in klubov Ornega in Porečanov. Diskusije o posameznih poročilih so bile zelo izčrpne. Na obenem zboru je bil tudi predstavnik TVD Partizan Novo mesto in poudaril, da je potrebna tesna povezava tabornikov ln članov njihovega društva. Tov. Marjan Moškon, dolgoletni član novomeških tabornikov, sedaj član Izvršnega sveta Zveze tabornikov Slovenije, je v imenu Izvršnega sveta pozdravil občni zbor ln podal nekaj smernic, ki jih je postavil IS in po katerih se bodo morale vse enote ravnati. Morda bi se razprava še nadaljevala, toda večina starejših tabornikov Je morala oditi na plenum okrajne zveze tabornikov, ki Je bil ob desetih v sejni dvorani OLO. Tam so se sestali predstavniki, enot lz Straže, Trebnjega, Črnomlja. Sevnice, Šentjerneja, Brežic in Novega mesta. Pomen tega plenuma Je bil največ v formiranju novih medobčinskih Podzvez, ker bo z razformiranjem okraja razpadla tudi okrajna zveza. Enote iz Brežic, Sevnice, Vid-me-Krškega bi se priključile posavski oziroma celjski podzvezi, Novo mesto, Straža, Črnomelj in Šentjernej pa bi tvorile dolenjsko medobčinsko podzvezo. Tu bi bil seveda vodilni odred Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta, zato je nujno, da prične z resnim delom. Istega dne so v Brežicah taborniki odreda Matije Gubca razvili svoj prapor, pred nekaj dnevi pa so Imeli občni zbor. Tudi črnomaljski tabornkil so že imeli letni občni zbor, v vseh o-stalih enotah pa bodo občni -zbori v najkrajšem času. Problem, ki bi ga tudi morali rešiti, je obstoj ozir. poživitev enot v okoliških krajih, kjer je taborništvo zaživelo, toda tudi hitro zamrlo. Ce pogledamo n. pr. Mokronog, Metliko, .Senovo, Kostanjevico itd., vidimo, da je tu taborništvo odmrlo zaradi pomanjkanja kadra oziroma taborništva veščih ljudi ln pa zaradi izrazito kmetijskih področij. Kakor vsako leto tako bo tudi prihodnje leto pod vodstvom prof. Dobovška vodniški tečaj na Fiat i. Mislim, da vsakdo izmed tabornikov ve, da je prof. Dobovšek pravzaprav glavni steber taborništva v Novem mestu in Dolenjski nasploh. Njemu se imamo zahvaliti za dober vodniški in načelnlški kader, ki izhaja ravno iz vrst tečajnikov, udeležencev tečajev na Fra-ti. Ne poznamo ga le dolenjski taborniki, vsak slovenski tabornik, ki je sodeloval na mnogobojih ln zletih, ga je lahko videl vedno zaskrbljenega, pa vsak hip priprav- ljenega za pomoč in spodbudno besedo. Njegove ideje se uresničujejo na vodovih sestankih, izletih, akcijah Itd. V nedeljo smo na občnem zboru OGT z glasnim mrmranjem odobrili pohvalo, ki mu jo je v imenu izvršnega odbora tabornikov Jugoslavije predal tov. Moškon. Ravno tako je na plenumu OZ tabornikov predal tov. Moškon priznanje IS jugoslovanskih tabornikov tov. Branku Lukiču, načelniku OZ, ki je tudi zaslužen član dolenjskih tabornikov. Na občnih zborih postavljeni načrti za prihodnje leto se bodo začeli uresničevati, na vrsti bodo zopet sestanki, izleti, akcije, poleti, tabori in mnogoboj. Nova odre-dova uprava odreda Gorjanskih tabornikov je že imela svojo prvo sejo, na kateri je razdelila funkcije po celotni kandidatni listi, sprejeti na občnem zboru. Sprejet je bil tudi sklep glede štirih akcij: 1. novoletne zabave, 2. ureditve članstva po priglas-nicah in izkaznicah, 3. pobiranje naročnikov za revijo Tabor, na katero se naj naroči vsak tabornik, lahko pa tudi drugi, in 4. organiziranja sankaške tekme po četah. Vse te akcije moramo uresničiti do sredine Januarja, ker nas potem čakajo nove naloge. MAJA KLEMENCiC NOVOMEŠKA KOMUNA Novomeška kronika ■ Ob zaključka Jugoslovanskih pionirskih iger v letošnjem letu Je občinski odbor JPI priredil minulo nedeljo, 16. decembra, dopoldne v Domu JLA akademijo. Številni mladi poslušalci so poslušali program ln ploskali nastopajočim. D V našem mestu bo od 8. januarja dalje dvomesečni »Singer-jev» tečaj za šivanje ln krojenje. Tovarišice, ki bi se rade naučile šivanja, naj se čimprej prijavijo v pisarni na Cesti komandanta Staneta 20. ■ Na Glavnem trgu je v nekaterih izložbah že novoletno vzdušje. Otroci jih vsak dan občudujejo, posebno všeč pa Jim je tista z dedkom Mrazom in jelko. Nestrpno že čakajo novoletnih prireditev in pravega dedka Mraza. ' H Te dni so tudi T novomeških prodajalnah z zelenjavo dobili v prodajo pomaranče po 330 din. Gospodinje so bile tega zelo vesele, zlasti pa številni otroci, katerih matere z manjšimi dohodki jih prej po 480 do 600 din niso mogle kupovati. ■ Živilski trg je bil minuli ponedeljek zelo dobro založen. Cene so bile naslednje: zelje 60 din, čebula 150 din, fižol 200 din, solata 160 dan, redkev 60 din, kisla repa 110 din, koren 60 din, jabolka 70 din, krompir 50 din, sli-vovka 550 din liter, piščanci 600 din. Na merice so prodajali špi-načo po 50 din, radič po 60 din, motovileč po 50 din ter orehe po 180 din firkl. Dovolj Je bilo tudi pletenin in konfekcije ter rib po 280 din kg. Jajc dalj časa nI bilo dobiti na trgu, tokrat pa jih je bilo dovolj po 50 din. ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Vera Hočevar iz Ragovega 3 — Mojco, Rozi Luzar lz Trdinove 22 — Roziko, Jožica Cupara iz Partizanske 1 — Miroslava, Alojzija Blažon iz Paderšičcve ulice — Tomaža. — Poročili so se: Franc Bartol J, mizarski pomočnik iz Irce vasi, in Terezija Bobnar, delavka s Ceste komandanta Staneta 14; Franc Zalašček, uslužbenec iz Kori tniee, ln Antonija Hribšek, bolničarka iz Defranceskijeve 1. ■— -Smrti in nesreč ta teden v mestu ni bilo. Kako smo pognali z Doba fašiste, grofa in domače izdajalce Bilo je 24. decembra 1942, ko smo se borci Gubčeve brigade nahajali na območju Ajdovca pri Žužemberku, že okrog 9. ure zjutraj smo bili obveščeni, da prihajajo Italijani in belogardisti V hipu smo zasedli položaje in nedolgo zatem so nam pričeli s težkimi min o metalci pošiljati »božične pozdrave«. Kmalu pa smo opazili tudi, kako prihajajo vedno bliže. Bili smo dobro pripravljeni na njihov sprejem in vnel se je silovit boj. Burja je zavijala okrog naših ušes kot v Sibiriji, še huje od burje pa so žvižgale svinčenke iz njihovih mi-traljezov. Pijani belogardisti so se kot pobesnele zveri zaganjali proti našim položajem, vendar nismo popustili niti za las, tako da so bila vsa njihova prizadevanja in celodnevna borba, da bi nas pregnali, zaman. V poznem popoldnevu so se z večjimi izgubami vrnili v postojanko v Žužemberk. Po končani borbi smo se s položajev vrnili v kuhinjo na Ajdovcu, kjer smo dobili vsak po eno zajemalko prežgane juhe. Po vasi je dišalo po božičnih dobrotah, starč- ki in žene so hodili že praznično oblečeni, kajti bližal se je božični večer, mi pa smo vsi premraženi iskali skromnega zavetja po vaških skednjih. Nismo še legli, ko je že bil sklican zbor brigade. Snežilo je, brigada pa je krenila na nočni pohod. Odšli smo proti Stari gori, prekoračili progo in cesto Ljubljana — Novo mesto in se ustavili v vasi Brezje. Vsi smo ugibali, ali je ta pohod umik ali gre za kakšno akcijo. Kmalu smo zvedeli, da ne gre za umik, pač pa da se pripravlja napad Gubčeve brigade na italijansko postojanko Dob pri Mirni. Med Mokronogom in Mirno je na samoti stala grofova graščina. Grofa smo že prej večkrat »obiskali«, zato si je izposloval od okupatorja osebno varstvo: 32 italijanskih fašistov. Nato se je k njemu zatekel s svojo družino še domači izdajalec in simpatizer okupatorja Mav-sar. Gubčeva brigada je dobila nalogo, naj napade to postojanko in jo likvidira. Za napad je bil določen 26. december 1942. Takoj po našem prihodu v vas Brezje 25. de- cembra je odšla izvidniška patrola s komandanti na ogled postojanke. Odločili smo se, da bomo napadli 26. decembra ob enajstih zvečer. Za napad je bil določen I. bataljon in del III. bataljona, za našo varnost pa so bile odrejene naslednje enote: naš II. bataljon in del tretjega bataljona sta bila določena za varovanje iz smeri Tržišča in Mokronoga, Tomšičeva brigada za smer Trebnje, Cankarjeva in XIII. proletarska pa za smer Novo mesto. štab brigade je bil v času napada v Volčjih njivah. Naš bataljon je krenil v napad po 20 centimetrov visokem snegu ter se približal na dvajset metrov postojanki in jo obkolil. Skupina, ki je imela nalogo vdreti skozi okno v grad, je imela že prislonjeno lestev, pa jo je opazil Italijan, ki je straži] na balkonu gradu. Pričeli so se krvavi boji Silovito regljanje italijanskih mitraljezov in eksplozije ročnih bomb nas niso ustavili. S silovitim jurišem smo se zagnali proti gradu. Jaz sem imel položaj s svojo 1^ DOLENJSKI LIS Štev. 51 (665) Srečanje prosvetnih in inanstvenih delavcev Konec novembra je bil v Kostanjevici občni zbor sindikalne podružnice prosvetnih in kulturnih delavcev občine Videm-Krško. Zborovanja so se udeležili tudi predsednik ObLO Stane Nunčič, podpredsednik ObLO Karel Sterban, predsednik občinskega sveta za šolstvo Anton Pleterski, referentka za pro-sveto pri ObLO Rezi Pire in delegat republiškega zbora sindikatov. Pozdravnim besedam Cirila Pluta je sledilo predavanje o novem slovenskem pravopisu. V sproščeni in prijetni besedi je prof. Plestenjak razpredel nekaj misli o slovenskem knjižnem jeziku, kakršnega oblikuje novi pravopis. Predavanje ni bilo le mikavno, temveč tudi potrebno, saj marsikdo novega pravopisa še ni poznal. Predsednikovo poročilo je prikazalo dejavnost organizacije preko vsega leta in prikazalo skrb organizacije za reševanje problemov v zvezi z novim načinom financiranja šolstva. Novi prejemki prosvetnih in znanstvenih delavcev so namreč urejeni, lahko rečemo dobro urejeni, ni pa res, kot se včasih sliši, da so »prosvetni delavci za 4 ure dela na dan preveč plačani«, saj vemo, da prosvetni delavci delamo tudi po 7 in 8 ur dnevno. Poročilo je izrazilo tudi zahtevo po ideološkem in političnem izobraževanju učnovznojnega ka- dra. To je še prav posebno potrebno zaradi tega, ker bo po novih določilih prosvetni delavec plačan po kvaliteti dela. O njej naj bi odločali kolektiv, šolski upravitelj in pedagoški svetovalec. Za preizkus znanja učencev in uči- POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO teljevega dela naj bi v bodoče bolj uporabljali teste. Med razpravo je bilo ugotovljeno, da tokrat ni bilo več besedičenja o materialni plati šolstva, temveč smo trezno razmišljali o delu v šoli, o kvaliteti dela in drugih stvareh, ki jih je treba še izboljšati. Tu so se mnenja marsikje razhajala. Nasprotja so se kazala zlasti med tistimi, ki so zagovarjali učne teste in bi radi samo z njimi šarili po šolah, in med tistimi, ki smatrajo teste zgolj za pomožno sredstvo pri ugotavljanju učenčevega dela in uspeha. Lanski testi so bili sicer zanimivi, a vsaj za slovenski ježih zgrešeni. Razprava je dalje nakazala tudi problem ocenjevanja kvalitete dela učnega osebja. Nekateri so vztrajali pri tem, da je treba začeti z izdelovanjem normativov za ugotavljanje kakovosti dela. Dokler na šolah ne bo dovolj učnih moči, bo težko govoriti o kvaliteti. Velik Pripojitev posestva »Matija Gubec« h kmetijski zadrugi Delavski svet kmetijskega posestva »Matija Gubec« iz Leskovca je na seji 8. decembra sklenil, da se podjetje s 1. januarjem 1963 z vso akti-vo in pasivo pripoji h kmetijski zadrugi v Vidmu-Krškem in da se s svojimi nasadi vključi v sadjarsko ekonomsko enoto pri zadrugi. Tudi zadružni svet kmetijske zadruge je na svoji seji 14. decembra glasoval za predlog o'pripojitvi posestva. V ta namen je izvolil v zadružni svet inž. Marjana Zupana in Milana Kozoleta kot predstavnika posestva. V upravni odbor pa sta bila iz- voljena Justin Pacek in Anton Božič. V tem mesecu bodo izvedene vse priprave za pripojitev posestva k zadrugi. Počastili so spomin Momčila Popovića 13. decembra je imela osnovna organizacija ZDRUŽENJA REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV V KRŠKEM občni zbor. Iz poročila tajnika organizac°je Janeza Drnovška je razvidno, da je bilo vodstvo organizacije delavno in bi doseglo še večje uspehe, če bi se člani organizacije bolje udeleževali predavanj. Prav tako mnogi še niso poravnah članarine. Občni zbor je pozdravil tudi predsednk občinskega odbora ZROP Slavko Kunej, ki je pozval člane, naj bodo bolj disciplinirani in se strokovno izpopolnjujejo, ker to zahteva od njih domovina. Politični pregled o mednarodnih dogodkih je podal podpolkovnik Dukić. Člani organizacije ZROP so odločno obsodli delovanje fa-šistično-ustaških zločincev v Zahodni Nemčiji in z enomi-nutnim molkom počastili spomin ubitega Momčila Popovića. Grajah so tudi tiste člane, ki odhajajo v Zahodno Nemčijo na hlapčevsko delo. Občn' zbor je izvolil novo predsedstvo, komisijo za strokovno izobraževanje in delegate za občinsko konferenco. DANES SEJA ObLO Predsednik občinskega ljudskega odbora Videm-Krško Stane Nunčič je ca danes sklical sejo obeh zborov občinskega Ljudskega odbora. Na skupni seji je predvideno poročilo in razprava o otroškem varstvu, o določitvi plačevanja a-mortizaclje za specialno motorno vozilo po dvojni stopnji, razrešitev In imenovanje v. d. direktorja gostinskega podjetja »Pod Gorjanci« v Kostanjevici in sklepanje o spremembi pravil sklada za po-si) rševanje komunalne dejavnosti. Na ločenih sejah bodo odborniki med drugim razpravljali o odloku o priznavalninah, odloku o določitvi količine vina, ki ga smejo proizvajalci uporabiti doma brez plačila prometnega davka, o spremembah proračuna občine, o začasnem financiranju potreb občine v prvem tromeseeju 1963, o skladu za pospeševanje komunalne dejavnosti in o pripojitvi gostišča »Pri mostu« k hotelu »Sremič«. Zbor proizvajalcev bo ločeno razpravljal še o predlogu za skrajšanje delovnega časa v podjetju »Elektro Krško«. Rešen prevoz otrok s Pijavškega V zadnji številki našega lista smo v posebnem sestavku opisali problem prevoza šoloobveznih o-t rok s Pijavškega v Krško. Te dni smo zvedeli razveseljivo vest, da je ObLO sklenil z 18. decembrom vzpostaviti avtobusno progo Pi-javško—Krško. Odhod avtobusa s Pijavškega bo ob 7. zjutraj, iz Krškega pa okoli 12. ure. Avtobus del učnega osebja še vedno rešuje vprašanje manjkajočih moči, zato je izreden študij na visokih šolah za zaposlene težaven. Morda bi bilo treba spremeniti tudi politiko štipendiranja, ki danes zahteva malce drugačne oblike kot v preteklih letih. Govorili smo tudi o tistih členih zakona o osnovnih šolah, ki govore o napredovanju učencev s slabimi ocenami. Dejstva kažejo, da zaradi tega v mnogočem pouk šepa. Člen naj bi omejili vsaj glede slovenskega jezika in matematike, ki predstavljata osnovo celotni nadaljnji izobrazbi. Predsednik občine Stane Nunčič je nato spregovoril navzočim in naglasil svoje zadovoljstvo nad tem, da se je skrb prosvetnega delavca preusmerila od finančnega razpravljanja na razmišljanje o delu, ki naj rodi bogate sadove, od katerih je odvisna prihodnost naše komune. Izvoljen je bil tudi nov odbor. Po končanem zborovanju so si udeleženci ogledali »Gorjupovo galerijo« v kostanje viS ki šoli, ki jo je razlagal akademski slikar Miro Kugler, zatem pa likovno razstavo Borčič - Kugler ob spremni besedi ravnatelja šole Lada Smrekarja. M. S. »Ata, kupi mi... medveda!« si želijo otroci za Novoletno jelko. Tudi tale medved, ki je v Brestanici mirno požiral naši kameri, želi skleniti prijateljstvo z marljivim dečkom ali deklico, čigav bo? Pomembna seja zadružnega sveta 14. decembra je bila seja zadružnega sveta kmetijske zadruge v Vidmu-Krškem. Predsednik zadružnega svega DANIJEL PLANINC je predlagal bogat dnevni red in pozval člane, naj sodelujejo v razpravi. Predlog o pripojitvi posestva »Matija Gubec« iz Leskovca h kmetijski zadrugi Videm-Krško so člani zadružnega sveta pozdravili in glasovali zanj. Svet je tudi potrdil investicijski načrt za obnovo hruškovega in jabolčnega nasada v Stari vasi na površini 265 hektarov bo vozil otroke tudi k popoldanskemu pouku. Ljudje s Pijavškega so vest sprejeli z velikim odobravanjem. Ker bo organizacija prevoza otrok obilno precej stala, bi bilo prav, da se tudi ostali ljudje čimveč poslužujejo redne avtobusne proge In s tem zmanjšajo stroške. Vsekakor bodo del sredstev morali prispevati tudi starši otrok. desetino na hlevskem gnojišču, katerega so fašisti skrbno branili, ker je bil iz hleva najboljši dostop v grad. Neprestano je regljala težka italijanska breda, s katero je vži-gal sam italijanski oficir po moji desetini na gnojišču. Po silovitem na ;ulu nam je le uspelo vdreti v grad. Tedaj šele se je pričel pravi boj: fašisti so nas zasipali z bombami, celo po več skupaj so jih zvezali in jih metali med nas, toda vse to nas ni ustavilo. Zavzemali smo sobo za sobo, v katerih smo našli na mizah in v shrambah vse polno grajskih dobrot. Nihče od nas se takrat ni zmenil zanje, čeprav smo bili vsi zelo potrebni prigrizka. Italijanski fašisti in ostali izdajalci, ki so bili v gornjih prostorih gradu, so začeli metati ročne bombe po stranskih dimnikih v sobo, kjer smo bili mL Toda nismo obupali. Fašisti so se zatekli v sobo, kjer so imeli skladišče moke in sladkorja. Iz vreč, v katerih je bila moka in sladkor, so si napravili barikado. V tej borbi so padli italijanski oficir, grofica in njen sin Pubi. Borba v gradu se je nadaljevala, rafali iz mitraljeza in eksplozije ročnih bomb so nas skoraj docela oglušili. Fašisti so bili močno zabarikadirani v sobi oziroma v skladišča, in jim nismo mogli do živega, saj so bile stene gradu debele po en meter. Odločili smo se in nanosili v grad slame in jo zažgali, vendar smo morali to napraviti šestkrat, preden je grad začel goreti. Med tem časom so naši skrbni intendantje že docela opravili svojo nalogo ter izpraznili vsa grajska skladišča, svinjske in goveje hleve. Mi smo se še kar naprej borili v gradu, in ko je bila ura tri zjutraj, se je pričel valiti gost dim — grad je pričel pošteno goreti. Tomšičeva brigada, ki je bila zadolžena za zavarovanje poti iz smeri Trebnje, se je medtem že spopadla 7. Italijani, ki so hiteli na pomoč napadeni postojanki, mi pa smo še vedno napadali goreči grad in čakali, kdaj bodo fašisti vdrli iz gradu. Na vseh položajih našega zavarovanja se je razplamtelo pravo bojno neurje. Italijani in belogardisti so pritiskali na pomoč od vseh koncev in krajev, mi pa smo še vedno čakali na izpad fašistov iz gorečega gradu. Ker so bili prepričani, da pride kmalu pomoč, so še kar naprej vztrajali v gradu. Grof, ki je zamenjal padlega italijanskega oficirja, je od silne vročine in dima, ki se je valil po gradu, popolnoma oslepel. Od njega je prevzel povelje nad fašisti domači izdajalec Mavsar. Mi položajev nismo zapustili ter smo stalno napadali V utrjenem skladišču so se fašisti krčevito upirali. Ura je bila že ena popoldan, ko smo bili že vsi prepričani, da postojanke ne bo mogoče zavzeti. Komandant brigade je dal nalog, da zapustimo svoje položaje, ko zaslišimo grofa, kako kliče iz gradu komisarju, da se predajo. V znak predaje so italijanski fašisti zapeli italijansko pesem »Avanti popolo, bandiera rossa« ter po vrveh spuščali svoje orožje skozi okna, mi pa smo jih gonili po gorečih stopnicah iz gradu v hlev. Ko je Bocon (Ciko) gnal zagrizenega fašista, ga je le-ta napadel in mu hotel odvzeti puško. Bil sem ravno v hlevu, ko zaslišim Cikov klic: »Ris! Ris!« Planil sem iz hleva kot pravi ris in videl, da fašist beži. Ker bi ga ne dohitel, sva s Cikom oddala vsak po en strel, da se je mrtev zgrudil. Vojni plen pri tem napadu je bil: ena težka breda, dva lahka mitraljeza, 21 pušk ter municija. Po 30-urni borbi pa so bile naše izgube: trije mrtvi in šest ranjenih. Padli so tovariši Hrast ar (Leon), ki je bil komandir voda, mitraljezec Herman in še en borec. Čeprav smo bili vsi zelo izmučeni in izčrpani, smo se, ponosni na zmago, s pesmijo vračali na položaje v Staro goro, novim borbam in novim zmagam naproti. Naša brigada je imela nalogo zavzemati predvsem sovražnikove postojanke in je pri tem delu dosegla izredne uspehe ter je bila pohvaljena od Glavnega štaba NOV; kot najboljša je prejela prehodno zastavico. Težki so bili boji, težko pribor-jene zmage, vendar smo vse trpljenje prenašali z dobro voljo in zavestjo, da se borimo za lepše življenje, za svobodo. S pesmijo na ustih smo jurišali in zavzemali sovražnikove postojanke. IVAN KOŠIR-RIS in glasoval za najete investicijskega posojila v znesku 305 milijonov dinarjev za izvedbo tega načrta. V razpravi so člani predlagali, naj bi zadruga napravila poprej preizkus na 30 hektarih, da se vidi, če bodo jabolka in hruške uspevale v bližini tovarne. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kako se bodo preživljali starejši kmetje, ko bodo oddali vso svojo zemljo zadrugi. Svet je tudi potrdil investicijski načrt za obnovo vinogradniškega nasada v Sremi-ču na površini 43 hektarov in 7,5 hektara breskovega nasada na Poišči. Svet je glasoval za najetje posojila za obnovo vinogradniških površin na Sremiču v znesku 81,922.297 dinarjev in za breskov nasad v znesku 8,933.891 dinarjev. Sprejet je bil tudi investicijski načrt za gradnjo klavnice v Zadovinku in izglasovan sklep o najetju investicijskega posojila za to gradnjo v znesku 200 milijonov dinarjev. Člani sveta so sicer za predlog glasovali, pripomnili pa so, da podjetje »Meso« iz Vidma-Krškega ne bi smelo podreti klavnice prej, dokler nI dokončne odločbe o novi gradnji. Zadružni svet je tudi odobril najetje investicijskega posojila za nakup traktorja Fergusona 65 KS s priključki v skupni vrednosti 4,354.000 dinarjev. Traktor bo služil za oranje večjih površin ter predvsem za siliranje. Lastnih sredstev za nakup traktorja bo zadruga vložila 887.000 dinarjev. Na seji je bUo imenovanih tudi več komisij. V komisijo za sestavo tarifnega pravilnika so bili imenovani: Franc Juvanc za predsednika, Jože Romih, Lojze Babic, Janez Levičar, inž. Dušan Herzog in inž. Marjan Zupan za člane. V komisijo za sestavo pravilnika o delovnih razmerjih: Branko Baje za predsednika, Jože Rajterič in Justin Pacek za člana. V komisijo za sestavo HTV pravilnika: Branko Bajec za predsednika, Boris Sepec, inž. Dušan Herzog, Emil Kla-kočar in Vinko Puntar za člane. V komisijo za pozorno varnost: Vinko Puntar za predsednika, Ivan Planine, Franc Skrabec, Emil Klakočar in Ivan Kozole za člane. Zadružni svet je sklepal še o nekaterih vlogah in prošnjah. Ugodil je prošnji Občinske zveze prijateljev mladine in dodelil 25.000 dinarjev za novoletno jelko. Odkrita razprava v Orehovcu 30 članov krajevne organizacije SZDL v Orehovcu pri Kostanjevici se je v nedeljo, 9. decembra, zbralo na redni konferenci organizacije To je bila za vas zares velika udeležba. Konferenci je prisostvoval tudi sekretar občinskega odbora SZDL Slavko Lipar. Predsednik KO Ivan Kavčič Je o delu organizacije med drugim povedal tudi tole: »V organizacijo je vključenih 43 ljudi, lahko bi jih pa bila za vas zares velika ude-ne kažejo dovolj zanimanja za delo organizacije. Ce pogledamo koristi, ki jih imamo od naše socialistične družbe, pa ugotovimo, da je iz naše vasi zaposlenih okoli 30 ljudi in da od sedmih dijakov pet prejema štipendije. V Spodnjem Orehovcu se je s pomočjo družbenih sred- stev uredila občinska glavna pot, letos smo dobUi v vasi industrijski tok itd.« Navzoči so se zavzeli za povečanje članstva organizacije. Diskutanti so v glavnem obravnavaU krajevne probleme. Predlagali so, naj se zgradi rezervoar, iz katerega bi črpali vodo v primeru požara, in .popravijo nekatere poti. Člani organizacije so soglašali, da se priključi njihova organizacija h KO SZDL v Kostanjevici in ustanovi podružnica KO v Orehovcu. Na koncu so izvoliU tričlanski sekretariat podružnice in delegata za občinsko konferenco. Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST! ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO Ragovska 1 — tel. 21-126 OBVEŠČA INVESTITORJE, GRADBENA, INDUSTRIJSKA IN OSTALA PODJETJA, DA OPRAVLJA ELEKTRIČNE INSTALACIJE ZA JAKI TOK NEOMEJENIH MOČI, ELEKTRIČNE INSTALACIJE ZA ŠIBKI TOK (TELEFON IN SIGNALIZACIJA) TER STRELOVODNE NAPRAVE Previjamo in popravljamo električne stroje vseh vrst in moči, vključno z avto-elektriko. Opravljamo servisno službo za proizvode HIMO, TOBI, GORENJE, ELRA, ELMA IN SATURNUS. Naročena dela opravljamo kvalitetno in po nizkih cenah. Priporočamo se za naročila in čestitamo za NOVO LETO! Investicijski biro NOVO MESTO vošči za novo leto vsem delovnim kolektivom v okraju in v vsej domovini, želeč jim v prihodnjem letu še mnogo uspehov pri delu! Lesna industrija ZORA ČRNOMELJ želi vsem delovnim kolektivom in posameznikom v letu 1963 še mnogo uspehov in zadovoljstva! OB NOVEM LETU 2ELIMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NASE DOMOVINE VSO SREČO , _ , IN MNOGO ZADOVOLJSTVA! ★ Podjetje za popravljanje železniških voz — DOBOVA DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE KERAMIČNIH IZDELKOV »KERAMIKA« Novo mesto ČESTITA CENJENIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM OB VSTOPU V LETO 1963 IN SE PRIPOROČA! Prisrčne novoletne čestitke z najboljšimi željami pošilja vsemu delovnemu ljudstvu FLRJ Prijateljem dobre knjige želi srečno leto 1963 Dolenjska založba Novo mesto in priporoča za novoletno darilo: Dolenjski zbornik, 1961, 1500 din Dolenjska zemlja in ljudje, 1500 din Lepo darilo za šolarja je mladinska povest T. Seliš-karja: Jadra na robu sveta, 790 din. Izdala Dolenjska založba VODNA SKUPNOST DOLENJSKE VSEM INVESTITORJEM, DELOVNIM ORGANIZACIJAM V PODJETJIH IN USTANOVAH, KAKOR TUDI OSTALEMU PREBIVALSTVU DOLENJSKE, BELE KRAJINE IN SPODNJEGA POSAVJA VOŠČI ZA NOVO LETO IN SE SE NADALJE PRIPOROČA ZA NAROČILA SGP „PIONIR" NOVO MESTO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, VSEM OBČANOM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM 2ELIMO SREČNO LETO 1963! Obrtno kovinarsko podjetje DOBOVA KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE BREŽICE 2ELI V PRIHODNJEM LETU VSO SREČO TOVARIŠEM IN TOVARIŠICAM, ZAPOSLENIM V KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU! Železniško transportno podjetje - NOVO MESTO z enotami: Sekcija za vzdrževanje proge Novo mesto, Sekcija za vleko Novo mesto, Sekcija za signalno varnostne naprave Novo mesto, Prometna sekcija Novo mesto in Grosuplje TOPLO ČESTITA ZA NOVO LETO! SREČO, ZADOVOLJSTVO IN VSE NAJLEPŠE 2ELI V PRIHODNJEM LETU LESNO PREDELOVALNO PODJETJE METLIKA Obrtno podjetje »ELA« Novo mesto TOPLO ČESTITA ZA NOVO LETO VSEM SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM! ŠE NADALJE SE PRIPOROČAMO ZA ZAUPANJE IN NAROČILA TER VOŠČIMO VSO SREČO V LETU 1963! Splošno kovinsko podjetje »KOVINA« - Bizeljsko ?^YEpTp"v^ 1963 MESTNA KLAVNICA - METLIKA ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO: PEKARI J A - METLIKA F0T0-KIN0 - METLIKA Kmetijska zadruga BREŽICE ZELI USPEHOV POLNO LETO 1963 VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM TRR SE PRIPOROČA ZA NADALJNJE SODELOVANJE! DELOVNI KOLEKTi PRISRČNE NOVOLETNE ČESTITKE POŠILJAMO VSEM BELOKRANJCEM DOMA IN V TUJINI, ZELEC JIM V PRIHODNJEM LETU NOVIH USPEHOV! KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ OPEKARNE BREŽICE ZELI SREČNO LETO 1963 VSEM DELOVNIM LJUDEM SPODNJEGA POSAVJA! VSEM, KI SE UKVARJAJO S KMETIJSTVOM IN GOZDARSTVOM VOŠČIMO ZA NOVO LETO IN SE PRIPOROČAMO! KMETIJSKA ZADRUGA BRESTANICA VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE VOŠČIMO V NOVEM LETU VSO SREČO IN SE JIM PRIPOROČAMO! KONFEKCIJA PAPIRJA VIDEM -KRŠKO Agroservis Brežice PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE IN ČESTITAMO OB VSTOPU V NOVO 1963. LETO! NAJ VAS SPREMLJAJO V LETU 1963 NAŠE PRISRČNE ČESTITKE IN NAJBOLJŠE ZELJE! SVOJE POSLOVNE PRIJATELJE IN VSE DELOVNO LJUDSTVO PLRJ POZDRAVLJAMO ZA NOVO LETO, PRIPADNIKOM JUGOSLOVANSKE VOJSKE PA ČESTITAMO ZA 22. DECEMBER! Mizarska produktivna zadruga SEVNICA JUGOTANIN SEVNICA KMETIJSKA ZADRUGA „ZASAVJE" SEVNICA ZELI SREČNO LETO 1963 VSEM KMETOVALCEM NA SVOJEM OBMOČJU! Vsem tovarišem in tovarišicam v naši občini prisrčno čestitamo za novo leto, pripadnikom naše slavne JLA pa voščimo za njihov praznik — 22. december! Občinski ljudski odbor Videm-Krško OBČINSKI KOMITE ZKS • OBČINSKI ODBOR SZDL • OBČINSKI KOMITE LMS • OBČINSKI ODBOR ZB • OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN OSTALE ORGANIZACIJE ZA NOVO LETO 1963 POŠILJAMO ISKRENE POZDRAVE IN ČESTITKE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, POSEBNO PA PREBIVALSTVU SEVNIŠKE OBČINE! VSEM, KI SE POSLUŽUJEJO NAŠIH TRANSPORTNIH USLUG, ČESTITAMO ZA NOVO LETO IN SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNJA NAROČILA! „TRANSPORT" VIDEM-KRŠKO NOVO LETO POZDRAVLJAMO Z NEŠTETIMI NOVIMI USPEHI! OB VSTOPU V LETO 1963 VOŠČIMO VSE NAJBOLJŠE VSEM POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE, PRAV TAKO TUDI OSTALEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE! Naj Živi 22. decembar praznik naSe slavne JLA! ELEKTRARNA BRESTANICA MIZARSKA DELAVNICA Brestanica OPRAVLJA -NAROČENA DELA KVALITETNO, HITRO IN PO ZMERNIH CENAH! SREČNO IN ZADOVOLJNO LETO 1963! SVOJIM STRANKAM VOSCI SREČNO NOVO LETO 1963 MESNICA BRESTANICA PREBIVALCEM BRE2IC IN OKOLICE, KAKOR TUDI OSTALIM OBČANOM, ŽELIMO V LETU 1963 VSO SREČO IN MNOGO NOVIH USPEHOV PRI DELU! TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE V TEM TEDNU VAS ZANIMA i ————————------- ........_____■_____ .. i. .