Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
41.
KOS.
V LJUBLJANI, dne 22. maja 1935.
Letnik
VI.
VSEBINA:
286. Pravilnik za izvrševanje zakona o nastanjevanju vojske in mornarice.
28«. Izprememba pravil orožniškega podpornega sklada.
288. Izpremembe v pravilniku za izvrševanje zakona o vinu.
289. Izpričba izvozniških potrdil za Češkoslovaško.
290. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Uredbe osrednje vlade.
286.
VHI--•'!**-	f t '•<	.L-	i*	-•	ii-: - '	:
Na osnovi člena 42. zakona o nastanjevanju vojske in mornarice predpisujem tale
pravilnik
izvrševanje zakona o nastanjevanju vojske in mornarice.*
Točka 1.
Členi 3.. 4. in 5.
Da se more odrediti nastanitev delov vojske in mornarice v rednem stanju, kadar se pokaže za to potreba, pripravi načelnik inženjersko - tehniškega oddelka in predloži ministru za vojsko in mornarico ob začetku vsakega proračunskega leta referat, s katerim se naj izposluje od ministrskega sveta:
a) odobritev za nastanjevanje v dotičnem proračunskem letu;
b) določitev velikosti dnevne odškodnine lastnikom, katerim gre po zakonu odškodnina.
Po dobljeni odobritvi ministrskega sveta za nastanjevanje v rednem stanju in po določeni velikosti dnevne odškodnine odreja nastanitev minister za vojsko in mornarico na vlogo pristojnih komandantov-starešin.
Dnevna odškodnina za nastanitev v rednem stanju se določi posebej za vsako sobo, zasedeno radi nastanitve častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov, kaplarjev, vojakov in civilnega osebja v službi pri vojski in mornarici ter za pisarne, bolniške sobe, ordinacije, vojaške ambulance, sobe za dežurne častnike in straže.
Za sobno enoto se računi prostor, ki ima površine 16 m2 do 24 m2; če pa je večji, se računi za vsakih nadaljnjih 16 m’ površine še % sobne enote več.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. januarja 1935, št. 21/111/35. — Zakon gl. »Službeni
lisk št. 109/11 iz 1. 1934.
Soba, katere celotna površina znaša 8 m2 do 15'99 m2, se računi za V* sobne enote; manjši prostori se ne računijo.
Stranski prostori: hodnik, shramba, kopalnica, veranda, klet, podstrešje, stranišče in drvarnica se ne računijo.
Odškodnina za prostore, zavzete za namestitev živali in prevoznih sredstev (avtomobilov, traktorjev, aeropla-nov), in za prostore, zavzete za živinske bolnice in živinske ambulance, razna skladišča, prostore za delavnice, kuhinje in zapore se določa po kvadratnem metru do-tičnega prostora. Prostori, ki merijo manj ko 6 m2 in ulomki kvadratnega metra se ne računijo.
Za vse prostore po prednjem, ki imajo zemljčna tla, se odbije od odškodnine 25 °/o, za prostore pa, ki so brez stropa, se odbije 50%. Če so prostori brez stropa, tla pa imajo zemljčna, se odbije 75% redne odškodnine.
Vsak začeti koledarski dan se glede pravice do odškodnine za nastanitev smatra za cel dan.
Za te odškodnine potrebne vsote se postavijo v rednem stanju vsako leto v proračun inženjersko-tehniškega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico.
V mobilnem in vojnem stanju odreja do početka dejavnosti vrhovne komande, odnosno komande operacijske vojske nastanitev vojske in mornarice v vojnem ozemlju minister za vojsko in mornarico, potem pa samo v zaledju, kolikor ne spada to v pristojnost komandantov, navedenih v členu 5. zakona.
Točka 2.
Člen 6.
Inšpekcija državne obrambe sestavi skladno s točko
9.	člena 6. zakona pregled in vodi stalno razvidnost o vseh zgradbah, ki se ne morejo ukoriščati za nastanjevanje vojske in mornarice. Po en tak pregled je vročiti načelniku glavnega generalnega štaba, komandantom armijskih oblasti in načelniku inženjersko-tehniškega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico, In je te obvestiti o vseh izpremembah, ki nastopijo pozneje.
Pri določitvi prostorov, ki so neobhodno potrebni za stanovanje gospodarja in njegove družine, se je treba ravnati po nastopnem;
Posebne sobe se določijo samo za zakonce (moža in ženo) z majhnimi otroki in za bolnike. Otrok in neporočenih oseb iz iste rodbine se mora nastaniti po več' v eni sobi, kakor je pač soba velika.
Število prostorov, ki jih je treba pustiti kot neob-hodne za stanovanje gospodarja in njegove družine, dotoči za vsak konkretni primer komisija treh članov, ki jo odredi občinsko oblastvo.
Točka 3.
Členi 7., 8. in 9.
Statistični podatki po členu 7. zakona se vodijo v obliki razmestitvenih pregledov (po obrazcu št. 1), sestavljenih po členu 9. zakona za vse državne zgradbe in za zgradbe samoupravnih teles, privatnih oseb, naprav in podjetij, ki so upoštevne za stanovanje vojske in mornarice v rednem, mobilnem in vojnem stanju. Od tega so izvzete samo zgradbe, navedene v členu 6. zakona.
Razmestitveni pregled za vojaško-državne in državne zgradbe ter za zgradbe, vzete v najem za državne potrebe, izdelajo in vodijo komandanti mesta (garnizonarji), odnosno komandanti vojaških okrožij; razmestitveni pregled za zgradbe samoupravnih teles, privatnih oseb, naprav in podjetij v območju občine pa izdelajo občinska oblastva in ga predlože v overovljenem prepisu pristojni komandi vojaškega okrožja.
Podatki za izdelavo razmestitvenih pregledov se pri-bavljajo administrativno in neposredno od najbližjih davčnih in katastrskih uprav ter od državnih in samoupravnih tehničnih organov, kolikor se dajo ti podatki lahko na razpolago. Razmestitveni pregledi morajo biti izdelani v letu dni po uveljavitvi tega pravilnika.
Točka 4.
Člen 13.
Občinska oblastva predlagajo svoje razmestitvene preglede komandantom vojaških okrožij na vpogled ob naborih, Če se po pokazani potrebi ne bi zahtevala predložitev že pred tem rokom. Če se ti pregledi ne bi predali pravočasno ali če bi se pokazala nemarnost pri izdelavi, ukrene komandant vojaškega okrožja odredbe v smi.slu člena 11. zakona o nastanjevanju.
Točka 5.
C1 e n 1 8.
Ce se poda potreba, da ee poedini deli vojske in mornarice stalno nastanijo v državnih zgradbah, odredi minister za vojsko in mornarico po predhodnem sporazumu z ministrom za finance in pristojnim resortnim ministrom komisijo radi ocene, ali je nastanitev v dotič-nih zgradbah ustrezna. V to komisijo spada starešina do-tične komande ali ustanove, za katere nastanitev se do-tična zgradba zahteva, in po en inženjerski in sanitetni častnik, če je kaj takih v dotični garniziji, če jih ni, pa iz sestava nadrejene komande ali ustanove, ki s takimi častniki razpolaga.
Komisija ocenja prikladnost zgradbe za nastanitev delov vojske in mornarice s higienskega stališča, s stališča gradbene pravilnosti in udobne namestitve določenega števila moštva, živine, vozil in opreme ter tudi glede na opravljanje pouka v dotični edinki.
Točka 6.
Clen 19.
Prevzpm in predaja zgradb in zemljišč, Iti jih dajo občine in samoupravna telesa prostovoljno in brez od-
škodnine vojski in mornarici za stalno nastani-t e v na razpolago, opravljajo mešane komisije, ki jih odredi minister za vojsko in mornarico. V te komisije spadata s strani vojske po dva člana in po dva s strani dotične občine ali samoupravnega telesa. S strani vojske spadata kot člana vanje: starešina komande, edinke ali ustanove, za katerih rabo se zgradbe in zemljišča prevzemajo, in po en strokovnjak iz sestava teritorialne komande, odnosno ustanove, ki naj skrbi med nastanitvijo za vzdrževanje objekta v pravilnem stanju. S strani občinskega oblastva ali samoupravnega telesa spadata vanje osebi, odrejeni in pooblaščeni za ta namen po dotičnem občinskem odboru ali samoupravnem telesU.
Prevzem in predaja se opravljata na osnovi treh euakoglasnih spiskov, ki jih podpišejo vsi člani komisije. En spisek se pošlje ministru za vojsko in mornarico za inženjersko-tehniški oddelek, drugi občinskemu oblastvu, tretji pa komandi divizijske oblasti.
Prevzemnim in predajnim spiskom, v katere je točno vpisati gradbeno stanje vseh prevzetih objektov, je treba priložiti tudi vse potrebne načrte, če jih občinsko oblastvo ima. S tem se umevajo: situacijski načrt v povoljnem merilu, talni načrt, načrt pritličja in nadstropij v merilu 1 : 200, z vsemi potrebnimi prerezi, vse to v treh izvodih, izmed katerih se po eden priloži vsakemu spisku iz prednjega odstavka. Ce občinsko oblastvo teh načrtov nima, jih morajo strokovni vojaški inženjerji naknadno napraviti in razmnožiti v več izvodih tako, da se more dodatno po eden priložiti prevzemnim in predajnim spiskom, ostali pa se obdrže v nadaljnjo redno rabo vojaških oblastev.
Gradbeno stanje prevzetih objektov se mora popisati v smislu navodil za upravljanje vojaško-državnih in v zakup vzetih nepremičnin.
Točka 7.
C 1 e n 2 0.
V najem se jemljejo prikladne zgradbe za stalno nastanitev delov vojske in mornarice po predpisih zakona o državnem računovodstvu, zakona o administraciji vojske in navodil za upravljanje vojaško-državnih in v najem vzetih nepremičnin.
Točka 8.
Clen 21.
Za sklenitev pogodbe po členu 21. zakona odredi minister za vojsko in mornarico komisijo treh članov; od teh mora eden biti inženjersko-tehnični častnik ali inženjerski častnik ali strokovnjak iz inženjersko-tehnlške stroke, drugi častnik vrste vojske, tretji pa sodni častnik. Velikost obresti na vloženo glavnico ne more biti višja, upoštevaje tu tudi stroške morebitnega zavarovanja, nego obrestna mera, ki jo pobira Državna hipotekarna banka za svoja posojila, dana samoupravnim telesom in občinam na zgradbe, zemljišča in ostale objekte.
Pogodba, sklenjena na ta način, dobi obvezno moč za dotično občino po odobritvi pristojnega oblastva, za državo pa, ko se izda pristojna odločba skladno z zakonom o državnem računovodstvu. Pred končno odobritvijo je treba postopati s sklenjeno pogodbo, kjer je to potrebno, po § 5. zakona o državnem pravobranilatvu.*
* »Službeni list« št, 533168 iz j. 1904,
Točka 9.
Člen 2 6.
Prevzemu in predaji, odnosno predaji oprave po členu 26. zakona o komandantu stanovanja, odnosno osebi, ki naj to opravo uporablja, morata prisostvovati razen lastnika tudi še po en predstavnik dctične komande in občinskega oblastva. Ta dva predstavnika precenita vrednost in pravilno stanje prevzetih stvari ter velikost odškodnine za njih uporabo, pa ugotovita in potrdita to na kraju samem v prevzemnih in predajnih spiskih Spiski se izdelajo v treh enakoglasnih izvodih; en izvod Ostane pri lastniku stvari, drugi izvod pri občini, tretji pa pri tistem organu, ki stvari in opravo uporablja.
Točka 10.
C 1 e n 31.
Velikost odškodnine za opravljeno nastanitev, ki jo določa mešana komisija po členu 31 zakona, se sme gibati samo v mejah zneska, ki ga je določil ministrski svet po členu 4. istega zakona, odnosno po točki 1. tega pravilnika Mešano komisijo odredi komandant divizijske oblasti, na čigar ozemlju se je začasna nastanite' opravila, po predhodnem sporazumu z upravnimi in občinskimi oblastmi.
Točka 11.
Člena 4 0. in 41.
Mešane komisije po členu 40. zakona o nastanjevanju vojske in mornarice odrejajo komandanti armijskih oblasti, na katere ozemlju stoje zgradbe občinskih in samoupravnih teles, obsežene v členu 40. zakona o nastanjevanju vojske in mornarice. V te komisije spadajo referenti inženjerije dotične komande divizijske oblasti ter po en predstavnik ministrstva za finance in dotične občine, odnosno samoupravnega telesa, in to po predhi d-nem sporazumu s pristojno finančno direkcijo, odnosno s samoupravnim ali občinskim oblastvom.
Ta komisija mora sestaviti po členu 41. zakona o na stanjevattju vojske in mornarice osnutek nove pogodbe, ki ga predloži komandant armije z vsemi podatki, označenimi v členu 40. zakona o nastanjevanju vojske in mornarice, ministrstvu za vojsko in mornarico v odobritev
Povračila za službena potovanja odrejenim članom komisije obremenjajo proračun ministrstva za vojsko in mornarico.
Točka 12.
Člen 41.
Nove pogodbe v smislu člena 41 zakona o nastanjevanju vojske in mornarice dobe za dotično občino obvezno moč po odobritvi pristojnega oblastva, za državo pa, ko so izda pristojna odločba skladno s predpisi zakona o državnem računovodstvu in § 5. zakona o državnem pravobranilstvu.*
Točka 13.
Glede nastanjevanja vojske in mornarice v pripravljenem stanju veljajo določbe člena 354. zakona o ustroju vojske in mornarice** in pravilnika za izvrševanje tega zakona, če je objavljeno to stanje samo za poedine dele vojake in mornarice. Velikost odškodnine odredi tedaj ministrski svet skladno s točko 1. tega pravilnika. Za na-stanjevanje v pripravljenem stanju, objavljenem za vso
•* »Uradni Lisk št. 191/42 iz 1. 1929./1930. in ^Službeni list« št. 16/2 iz 1, 1932.
vojne silo ali za njen večji del. veljajo določbe drugega odstavka člena 3. zakona o nastanjevanju vojske in mor* narice, kakor za mobilno stanje.
Točka 14.
Med nastanitvijo vojske in mornarice v rednem, pripravljenem. mobilnem in vojnem stanju naj komandanti in vse starešine posebej pazijo in vodijo najstrožji nadzor o tem, da ustreza obnašanje in občevanje vojakov z 1 domačini in vobče s prebivalci povsem predpisom sluz-, benih pravil in vojne službe.
Točka 15.
Ta pravilnik stopi v moč dne 7. novembra 1934.
V Beogradu, dne 7. novembra 1934; I. G. br. 4949.
Minister za vojsko in mornarico, Častni adjutant Nj. V. kralja, armijski general Pet. R. Živkovič s. r.
Navodilo za osnavljauje in izpolnjevanje
razmejitvenih pregledov.
Razmestttveni pregledi se osnavljajo in izpolnjujejo takole;
1. V vnanji obrazec se vloži potrebno število notranjih obrazcev in se vse sešije v zvezek. Pri večjih občinah je lahko tudi več zvezkov.
Vnanje pole so črtane samo na notranjih straneh, notranje pa na vseh.
Pole imajo običajni pisarniški format, smejo pa biti tudi tiskane.
2. Širina in število vodoravnih razpredelkov se določa po potrebi.
3 Z zgradbo je treba umeti hišo, ki ima z vsemi stranskimi zgradbami in prostori eno števiiko.
4. V navpični razpredelek 2 se vpiše priimek, ime in poklic lastnika, pod tem pa v oklepaju označi številčno, koliko je vseh rodbinskih članov, kamor je šteti tudi njegovo služinčad, ki stanuje v dotični zgradbi. Ce lastnik v dotični zgradbi ne stanuje, se označi v pripombi priimek, ime in poklic tistega (tistih), ki tu stanuje (jo), in se označi s številko v oklepaju, koliko je rodbinskih članov (s služinčadjo vred), ki v tem stanovanju bivajo.
Ce ima lastnik več zgradb, ki stoje na istem mestu ali druga ob drugi, ee vse vpišejo pod eno zaporedno števiiko tako, da se od navpičnega razpredelka 4 dalje otvori toliko vodoravnih podrazpredelkov, kolikor je zgradb. Ce ima lastnik več zgradb, ki pa niso druga ob drugi, se vpiše vsaka zgradba pod posebno zaporedno številko po vrsti, kakor so vpisane zgradbe iz tega sela, dela sela ali ulice.
Zgradbe se vpisujejo zapovrstjo po zaselkih, selih in ulicah.
5. V navpičnem razpredelku 4 se označi del sela samo, če hiše v njem nimajo hišnih številk.
6. V razpredelkih 5 in 7 je treba označiti s številkami, koliko je sob, odnosno pokritih prostorov skupaj prikladnih za nastanitev ljudi, živine in vozil.
Komanda --------------------------—	Obrazec	št.	1
Obema  .....«■ ...i......   m 
Srez  ................................................
Banovina .................................
RAZMESTITVEM PRF.GLFD (po členih 7. in 8. zakona o nastanievauju vojske in mornarice!
Sestavljen I. 193 .......
Dopolnjen  .................
7. Razpredelke 6, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 in 18 je treba razdeliti na toliko vodoravnih podrazpredelkov, kolikor je sob, odnosno pokritih prostorov, prikladnih za stanovanje in nastanitev ljudi, živine in vozil; napraviti je še 1 do 2 podrazpredelka več za poznejši vpis sob in prostorov v novo postavljenih zgradbah.
Nato se označi v razpredelkih 6 in 8 površina (kvadratura) vsake sobe ali prostora, v razpredelkih 9 do 15 pa, koliko, se d& ljudi, živine in vozil v njih nastaniti.
Ce se dajo izkoristiti sobe in pokriti prostori samo za nastanitev ljudi, se izpolnita samo razpredelka št. 9 in 10, ostali razpredelki pa puste prazni. Če se dajo v pokritem prostoru namestiti samo živina ali samo vozila, se izpolnijo samo ustrezni razpredelki, ostali pa puste prazni. Če se dajo nastaniti v dotičnem pokritem prostoru ljudje, živina in vozila, se izpolnijo vsi ustrezni razpredelki, kolikor se pač da v njih nastaniti ljudi, če se uporabijo samo za njih stanovanje, ali živine (po vrstah), če se uporabi samo za namestitev živine, odnosno vozil (po vrstah), če se uporabi samo za namestitev vozil.
V razpredelku 16 se posebej označi, za kakšno nastanitev je dotična soba, čumnata, odnosno pokriti prostor najprikladnejši, in to: za ljudi z »Ljc, za živino z >2<, za vozila pa z >V<.
8. Razpredelek št. 17 se izpolni glede na to, ali je dotična zgradba z vsemi prostori kot celota najpriklad-nejša za nastanitev štabov, bolnic, častnikov, vojakov, •kladišč, živine* topov* vozil itd.
9. Ob določanju števila ljudi, živine in vozil, ki bi se dali nastaniti v zgradbi s pripadajočimi prostori, se upo-.._ rabljajo predpisi, določeni 'v členu 10. zakona o nasta-njevanju vojske in mornarice. Pri tem je treba račuuiti:
a) za voz na eno premo (brez ojesa) prostora 3 m po dolgem in 2 m po širokem;
b) za voz na dve premi (brez ojesa) prostora 4 m po . dolgem in 2 m po širokem;
c) za tovorni avtomobil 3 ton prostora 6'5 m po dolgem in 3 m po širokem.
Vozove je računati brez vprege.
Ob določanju števila ljudi, živine in vozil, ki se dajo nastaniti v hiši-prostoru, je treba preceniti, koliko, se jih dejanski lahko nastani, upoštevaje potrebni prostor za prihajanje in odhajanje; ni pa to samo teoretično do- -ločati s tem, da bi se delila površina z velikostjo prostora, potrebnega za nastanitev enega človeka, ene živine : ali enega vozila. To je treba napraviti tudi za vse 6obd in prostore, neglede na to, kateri izmed njih se bo uporabil za nastanitev vojske, kateri pa bo prepuščen za stanovanje lastniku ali najemniku.
10. Če v razmestitveni pregled ni več moči vpisovati poznejše izpremembe s pripisovanjem in popravljanjem vpisanih podatkov, se prepišejo poedine pole ali ' pa ves zvezek.
287.
Izprememba pravi* orožniškega podpornega sklada.*
.Na predlog komandanta orožništva J. B. št. 2285 z dne 29. marca 1935, podanega v soglasnosti z upravnim odborom orožniškega podpornega sklada, in na osnovi Siena 130. zakona o žandarmeriji (orožništvu) odločam:
V pravilih orožniškega podpornega sklada, odobrenih pod HI št. 27.106 z dne 10. julija 1932,** se člen
20.	izpreminja in se glasi:
»Podporni sklad gradi svoje domove v zdravilnih kopališčih in klimatskih krajih.
Ti domovi imajo namen: da dajejo svojim obolelim rednim članom po možnosti brezplačno stanovanje, brezplačno zdravniško pomoč in, če gotovina sklada to dovoljuje, tudi brezplačno dietetno hrano; da dajejo po istih pogojih, če je prostora, stanovanje in zdravniško pomoč bolnim upokojenim bivšim rednim članom.
Po točki č) člena 130. zakona o žandarmeriji (orožništvu) imajo v orožniških domovih pravico do stanovanja v. za to določenih oddelkih tudi oboleli častniki, vojaški uradniki in vojaški pisarji pri orožništvu. Če je prostora, se sme tako stanovanje dovoliti tudi upokojenim in rezervnim orožniškim častnikom.
Stanovanje se sme dovoliti za največ štiri tedne v eni sezoni: rednim članom, upokojenim bivšim rednim članom, častnikom, vojaškim uradnikom in vojaškim pisarjem pri orožništvu ter upokojenim in rezervnim orožniškim .častnikom brez rodbine, če pa je prostora, tudi z ženo in dvema nepreskrbljenima otrokoma nad 12 let starosti, .
Za zdravljeu.je nepreskrbljenih otrok rednih članov pod 12 let starosti sme postaviti podporni sklad barake ob orožniškem domu v Meljinah; dokler se pa te barake ue postavijo, se sme dovoliti otrokom v mesecih juliju in 'avgustu, da stanujejo v domu samem.
V primerih' iz prednjega odstavka trpi podporni 6klad stroške za nadzorovanje teh otrok med potovanjem in bivanjem v Meljinah. Med bivanjem v Meljinah imajo otroci brezplačno stanovanje in brezplačno zdravniško pomoč. Hrana in prevozni stroški se plačujejo po lastni ceni'.
Stanovanje z žerio in otroki se lahko odreče, če bi s tem bili .v stanovanju prikrajšani redni člani.
Stanovanje v domu dovoljuje upravni odbor na prošnjo dotičnega člana in na predlog pristojnega pododbora. Dovolilo o stanovanju se vroči nadzorniku doma »n prosilcu.
Osebam z nalezljivo. ali sumljivo boleznijo in tudi tistim, ki jim je zaradi zdravljenja potrebna bolnica ali posebna specialna nega, se stanovanje v domovih ne sme dovoljevati.
Med kopališčno sezono sme najeti upravni odbor za vsak orožniški dom po enega honorarnega kopališčnega zdravnika, ki daje obolelim članom, ki stanujejo v domu, brezplačno zdravniško pomoč.
Pri gradnji orožniških domov je treba upravnemu odboru skrbeti, da so poleg sob za nastanitev bolnih
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne U. aprila 1935, št. 86/XXII/226.
** ..Službeni list« št. 617/72 iz 1. 1932.
članov na razpolago tudi vsi ostali stranski prostori, stanovanje za nadzornika doma, kanalizacija in po krajevnih razmerah električna razsvetljava, vodovod ali vodnjak.
Če se vzamejo zgradbe v najem, je treba paziti zlasti na njih prikladnost, upoštevaje namen, za katerega so določeni.
V najem se jemljejo zgradbe samo v najnujnejših primerih na podstavi upravičenega in obrazloženega predloga pododbora.
Vsak zgrajeni ali v najem vzeti orožniški dom ima naziv: ,Orožniški dom‘, s pristavkom imena kraja, kjer stoji.«
Te dopolnitve in izpremembe stopijo v veljavo, ko se razglase v »Službenih novinah«.' ■
V Beogradu, dne 30. marca 1935; II. št. 14.192.
Minister za notranje posle V. M. Popovič s. r.
288.
Izpremembe
v pravilniku za izvrševanje zakona o vinu.*
Po pokazani potrebi na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo
odrejam:
V pravilniku za izvrševanje zakona o vinu z dne
24. julija 1930, štev. 43.541/11** je napraviti tele izpremembe:
Člen 31., točka 1., se izpreminja in se glasi:
»1. Desertna vina so razna bela in črna vina, različna tako po sestavi kakor po načinu pripravljanja, ki se pa vsa razlikujejo od navadnih namiznih vin, naj-češče s posebnim duhom in okusom, veliko vsebino ekstrakta in drugih sestavin, vselej in največ pa po tem, da vsebujejo skupnega alkohola (t. j. če se alkoholu, ki je že v vinu, doda tudi alkohol, ki bi se dobil z naknadnim vrenjem ostankov sladkorja) do stopnje, ki se ne more doseči s popolnim alkoholnim vrenjem soka od presnega grozdja, pa se to doseže z uporabo suhega grozdja, koncentriranega mošta in čistega vinskega alkohola, odnosno s kombiniranjem teh sredstev z moštom ali vinom od presnega grozdja in morebitnim dodatkom sladkorja, esence, dišav ali ekstrakta.
Desertnih vin sta dve kategoriji: sladka in likerska vina.
Sladka desertna vina se pripravljajo s kombiniranjem suhega ali polosušenega grozdja z moštom ali vinom od presnega grozdja kakor tudi z vrenjem vkuhanega mošta z dodatkom sladkorja ali brez njega ali z dodatkom čistega vinskega alkohola gorenjim kombinacijam med vrenjem ali pa po vrenju.
Dodatek alkohola in sladkorja sladkim desertnim vinom sme biti samo tolik, da alkohol in neprevreli sladkor, preračunjen v alkohol, ne presega skupne vsote 22’3 prostornih odstotkov alkohola.
Sladko desertno vino sme imeti naziv »prirodno« ali »naravno«, če je čist proizvod soka, ki se dobiva z odcejanjem prezrelega ali deloma presušenega grozdja (na trti ali obranega in presušenega v kitah na podstrešju,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25. marca 1935, št. 71/XVII/188.
** »Službeni list« št. 120/20 iz 1. 1931.
slami in temu pod.), in to samo od domačih vrst vinske trte.
Likerska desertna vina se pripravljajo s kombiniranjem alkohola ali alkoholiziranega mošta z moštom od presnega ali sušenega grozdja, z dodatkom sladkorja ali brez njega, z navadnim ali vkuhanim moštom ali z ekstraktom suhega grozdja kakor tudi z mešanjem tako dobljenih proizvodov z vkuhanim moštom. Taka vina ne smejo imeti naziva »prirodno«, »naravno«; smejo pa vsebovati toliki dodatek alkohola in sladkorja, da je alkohola in neprevretega sladkorja, preračunjenega v alkohol, več nego je določeno za navadna sladka in desertna vina.
Z imenom »brezalkoholno vino« ali »brezalkoholni grozdni sok«, »prirodni (naravni) sok od grozdja« se sme prodajati samo konservirani mošt od domačih vrst vinske trte, pripravljen za pijačo z opravo del in dodatkom sredstev, katerih uporaba je dovoljena s predpisi zakona o vinu in tega pravilnika. Tako konservirani mošt sme vsebovati največ la prostornih odstotkov alkohola.'.
Oddelek za rastlinsko proizvodnjo naj ukrene, česar nadalje treba.
y Beogradu, dne 16. marca 1935; št. 16.673 TI.
Minister za kmetijstvo dr. D. Jankovič s. r.
289.
Izpričba
izvozniških potrdil za češkoslovaško*
Minister za finance je z odločbo št. 51.680/11 z dne 3. aprila t. 1. razveljavil svojo odločbo št. 27.263/11 z dne
21.	februarja 1935.**
Iz oddelka za državno računovodstvo, dne 3. aprila 1935; št. 51.680/11.
Banove uredbe.
290.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
II. No. 9321/2.
Občina Cezanjevci v srezu ljutomerskem pobira v proračunskem letu 1933./36. nastopne občinske davščine:
1. 82 (osemdeset dva) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:	*
a) od 1001 vina Din 100—,
b) od 1001 vinskega mošta Din 100 —,
c) od 1001 piva Din 60*—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2'—.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	aprila 1935, št. 82.
** »Službeni list« it. 181^25 iz 1. 1935.
Trošarine pod točko b) in d) se v zvišani izmeri pobirajo od dneva razglasitve v »Službenem listu kr. banske uprave«.
3. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. maja 1935.
II.	No. 8378 2.
Občina Dobova v srezu brežiškem pobira v proračuu-skenl letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 75 (sedemdeset pet) % no doklado na vse dr* žavne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 1001 vina Din 100-—,
b) od goveda nad 1 letom Din lO1—,
c) od goveda pod 1 letom Din 5-—, č) od prašičev Din 5-—.
Trošarine pod točko a) se v zvišani izmeri pobirajo od dneva razglasitve v »Službenem listu kr. banske uprave«.
3. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. maja 1935.
II.	No. 10.283/2.
Občina Fram v srezu mariborskem desni breg po- \ * hira v proračunskem letu 1935-/36. nastopne občinske davščine:
1. 55 (petdeset pet) % no doklado na vse državne , neposredne davke.
2. T r o š a r i ne :	.	.	o
a) od 1001 vina Din 100-—,
b) od 1001 vinskega mošta Din 100—,
c) od 1001 piva Din 25 —,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5 —,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2-—,
e) od goveda nad 1 letom Din 15-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
g) od prašičev Din 10-—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20 —.
Trošarine pod točko b) in d) se v zvišani izmeri pobirajo od dneva razglasitve v »Službenem listu kr. banske uprave«.
3. Takse po odobrenih tarifah, odnosuo odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. maja 1935.
II.	No. 12.597/1.
Občina Gornja Radgona-okoliea v srezu ljutomerskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 65 (šestdeset pet) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:	\
a) od 1001 vina Din 100—
b) od 1001 vinskega mošta Din 100—-,
c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5*—, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in
drugih luksuznih pijač Din 6—.
41. kos.
437
Trošarina pod točko č) se v zvišani izmeri pobira od dneva razglasitve v »Službenem listu kr. banske uprave«.
3.	Davek na pse, od vsakega psa Din 10—.
4 Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. maja 1935.
II.	No. 9680/2.
Občina Gornja Slaveča v srezu murskosoboškem pobira v proračunskem letu 1935-/36. nastopne občinske davščine:
1. 105 (sto pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	1001	vina Din	100'—,
b) od	1001	vinskega	mošta	Din	100-—,
e)	od	1001	piva Din	60'—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita in žganja Din 5—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5’—,
e) od 100 kg Uvoženega mesa vseh vrst Din 20—.
Trošarine pod točko b), c) in d) se v zvišani izmeri pobirajo od dneva razglasitve v »Službenem listu kr. banske uprave«.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. maja 1935.
II.	No. 7468/2.
Občina Lož v srezu logaškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 1001 vina Din 150'—,
b) od 1001 vinskega mošta Din 150—,
c) od 1001 piva Din 50—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5—
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2—,
e) od goveda nad 1 letom Din 30'—,
{) od goveda pod 1 letom Din 15—,
g) od prašičev Din 20—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—•
Trošarine pod točko d) se pobirajo od dneva razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave«.
3. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. maja 1935.
II.	No. 11258/2.
Občina Mačkovci v srezu murskosoboškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 110 (sto deset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. TcfiJarln«;
a) od	1001	vina Din	100—,
b) od	1001	vinskega	mošta Din	100—,
c) od	1001	piva Din	60—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita	in žganja Din 5—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5—.
Trošarine pod točko d) se v zvišani izmeri pobirajo od dneva razglasitve v »Službenem listu kr. banske uprave«.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 15—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. maja 1935.
II.	No. 7723/2.
Občina Poljčane v srezu mariborskem desni breg pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1.	80 (osemdeset) %uo doklado na vse državne neposredne davke.
2-	Trošarine:
a) od 1001 vina Din 100—,
b) od 1001 vinskega mošta Din 100—,
c) od 100 1 piva Din 60-—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja Din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2—,
e) od goveda nad 1 letom Din 20 —,
f) od goveda pod 1 letom Din 10—,
g) od prašičev Din 10—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vsen vrst Din 20—.
Trošarina pod točko d) se v zvišani izmeri pobira od dneva razglasitve v »Službenem listu kr. banske uprave«.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. maja 1933.
II.	No. 13317/1.
Občina Polzela v srezu celjskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 92 (devetdeset dva) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	1001 vina Din 100—,
b) od	1001 vinskega mošta Din 50—,
c) od	1001 piva Din 50—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5—,
e) od	goveda nad 1 letom Din 20*—,
I) od	goveda pod 1 letom Din 10—,
g) od	prašičev Din 10—t	•
h) od	drobnice Din 2 50,
i) od	100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 26—.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. maja 1935.
II.	No. 12.181/1.
Občina Šoštanj-okoliea v srezu slovenjgraškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 105 (sto pet) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine;
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100’—,
c) od 100 1 piva Din 60—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din l-—,
e) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
g) od prašičev Din 10'—.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10-—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. aprila 1935.
II.	No. 12.748/1.
Občina Topolšica v srezu slovenjgraškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) #/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	1	vina. Din	100' —,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100'—,
c) od	100	1	piva Din	50—,
e) od	hi stopnje alkohola špirita	in žganja Din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2'—,
; e) od goveda nad 1 letom Din 30—,
f) od goveda pod 1 letom Din 20'—,
g) od prašičev Din 30'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa, masti in perutnine Din 90'—,
i) od 1 tone uvoženega premoga Din 10'—.
3. Davek od vsakega psa Din 10'—,
davek na prenočevanje tujcev, od postelje in noči Din 2'—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. maja 1935.
II.	No. 11875/1.
Občina Zgornja Kungota v srezu mariborskem, levi breg, pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 75 (sedemdeset pet) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od 100 1 vina Din 100—,
b)	od	100 1 vinskega mošta	Din 100'—,
c)	od	100 1 piva Din 60-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2'—,
e)	od	goveda nad 1 letom	Din	25'—,
f)	od	goveda pod 1 letom	Din	25—,
g) od prašičev Din 10—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—. Trošarina pod točkama d) in e) se v zvišani
izmeri pobira od dneva razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave«.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10'—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. aprila 1935.
II.	No. 6042/2.
Občina Žužemberk v srezu novomeškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nesiopne občinske davščine:
1. 78 (sedemdeset osem) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Posebno 60 (šestdeset) %no podobčinsko doklado po ozemlju občine Žužemberk brez vasi Šmihel, Klečet, Plešivica. Dešeča vas. Poljane in Sv..Marjeta za kritje obresti dolga za župnišče v Žužemberku.
3. Trošarine:
a) od	100	l	vina	Din	100-—,
b) od	100	1	v inskega	mošta Din	50—,
c) od	100	I	piva	Din	50'—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita	in	žganja Din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 3—,
e)	od	goveda nad 1	letom	Din	40'—,
f)	od	goveda pod 1	letom	Din	40.—,
g)	od	prašičev Din	10—,
h)	od	drobnice Din	5-—,	I
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50—, j) od 100 1 vina Din 50— po ozemlju občine
Žužemberk, izvžemši vasi Šmihel. Klečet, Plešivica, Dešeča vas, Poljane in Sv. Marjeta, za odplačilo in obrestovanje dolga za župnišče ’’ Žužemberku.
Trošarine pod točko d) se v zvišani izmeri pobirajo od dneva razglasitve v »Službenem listu kralj, banske uprave«.	v“
4. D a v e k na pse, od vsakega psa Din 15'—.
5. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. aprila 1935.
o:i i
—;      —   . 1
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljani ^ liska in zalaga Tiskarna Merkur d, d.? Ljubljani j njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Prilega k 41. kosu VI. letnika z dne 22. maja 19115.
Razglasi osrednje vlade
Razglas o tečaju vrednotnic,
izdanih na zlato ali tujo valuto, z veljavnostjo od 20. maja 1935 dalje.
Ker se vrednost listin, izdanib na zlato ali tuio valuto, proti dinariu izpreminja. ie radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in radi odrejanja pristojnosti pri razsojanju določil a minister za finance z odločbo broj 73090/11 z dne 16. maja 1935 nastopne tečaje, po katerih se morajo vse listine, ki se glase na zlato ali na tuio valuto, preračunavati na vrednost dinarja, ter se morajo po tem znesku pobirati takse po zakonu o taksah in odrejati pristojnost pri razsojanju :
1 napoleoridor ....	Din	303--
1 zlata turška lira . . .		344- —
1 angleški funt . . .		234*—
1 ameriški dolar ....	M	44 —
1 kanadski dolar . .	44	44-30
1 nemška zlata marka . .	M	17*65
1 zlat zlot . .		8-30
1 avstrijski šiling . .	44	9-—
1 bele 		44	7*45
I pengS ......	44	8-70
1 brazitjski milreis . . .		6-80
1 egiptovski funt ...	44	240--
1 uruguaiski oezos . . .	,,	16-50
1 argentinski pezos . . .		11-25
1::turška papirnata lira		35*25
10(1 albanskih frankov . .	4«	1400-—
100 zlatili francoskih fr. . .	44	142.3-—
100 francoskih frankov . .	*4	290‘-
100 švicarskih frankov . .		1425-—
100 italijanskih lir . .	„	362-30
100 nizozemskih goldinarjev		2976-—
100 romunskih lejev . . .		43-40
100 bolgarskih levov . . .	44	50-—
100 danskih kron ....	44	953-60
100 švedskih kron ....	44	1101-50
100 norveških kron . . .	44	1073,-
100 pezet 		44	600-—
100 drahem		44	41-—
100 češkoslovaških kron . .		183-50
100 Tinskih mark ....		94-30
100 letonskih lat			1320'-
Tem tečajem, ki veljajo od 20. maja 1935 do nadaljnje naredbe, je že prištet pribitek ( prim-), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih:
11 ko se sprejema kovano zlato — napo-Icondori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov:
2. ko se pobirajo pristaniške takse, o Čemer izda oddelek za davke potrebna navodila:
3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje
in potrošnje po proračunu za leto 1935./36. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in
4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu. 7%no in 8%no Blaire & Comp. in 1% Državne hipotekarne banke, emitirane v Nevvvorku. za preračunavanje dolarjev v dinarje.
St. 73990/11. — Iz oddelka drž. računovodstva ministrstva za finance v Beogradu, dne 16. maja 1935.
(»Služb, nov.« z dne 18. maja 1935., št. 115.)
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 3003/2.	1415
Razglas.
Drugi delni risarski tečaj za strokovno izobrazbo učiteljev na strokovnih nadaljevalnih šolali.
Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se priredi drugi delni risarski tečaj za učitelje na strokovnih nadaljevalnih šolah.
Ta risarski tečaj se bo vršil od 1. julija do vštetega 24. avgusta 1935.
Število udeležencev za ta tečaj je omejeno na kvečjemu 29 ter se sprejmejo v tečaj izključno samo kandidati, ki so posečali in dovršili I. delni risarski tečaj v šolskem letu 1933./34.
Prijave se morajo vložiti najkesneje do 10. junija t. 1. in nasloviti na VIII. oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani. Eventualno potrebna dovoljenja svojega nadrejenega oblastva za poset tečaja si morajo prosilci sami priskrbeti.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14 maja 1935.
Ban: dr. Puc s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Krs 297/34.	1393
Razglas.
V kazenski zadevi zoper Košenina Alojzija zbog prestopka tatvine je bilo leta 1932. zaplenjenih troje moških koles, doslej neugotovljenih lastnikov:
1. Kolo znamke : Puch :, črno pleskano, ima na torbici vrezano ime A. Kolar.
2. Kolo znamke Allright Cycle , črno pleskano, s tov. številko 379.722.
3. Kolo znamke Torpedo W:, črno pleskano, s tov. številko 414.387.
Lastniki teh koles so pozvani, da se zglase v enem letu od dneva razglasitve tega oglasa pri sreskem sodišču v Kranju med uradnimi urami in dokažejo lastninsko pravico, ker bo sicer sodišče postopalo v smislu § 305. in naslednjih kaz. postopnika.
Sresko sodišče v Kranju, odd. III., dne 14. maja 1935.
^ #
I 353/35—7.	1396
Oklic.
Zver Hedvigi, roj. Šebjanič, posestnici iz Odrancev, sedaj v Franciji, neznanega bivališča, je vročiti v izvršilni stvari zahtevajoče stranke Kmečke hranilnice in posojilnice v Dolnji Lendavi, r. z. zn. z., ki jo zastopa dr. Stupica Marijan, odvetnik v Dolnji Lendavi, zoper zavezano
stranuo Zver Gustava in Hedvigo, njo roj. šebjanič, posestnico iz Odrancev, drugozavezanka sedaj v Franciji neznanega bivališča, sklep z dne 26. aprila 1835, opr. štev. I 353/35—3, s katerim je pozvalo zahtevajočo stranko na predložitev dražbenih pogojev.
Ker bivališče drugozavezanke ni znano, se postavlja za skrbnika gospod Šomen Matija, sodni zvanienik v Dolnji Lendavi, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.. dne 15. maja 1935.
*
Opr. št. O 63/3-1—13, O 64/34—18.
1395 — 3—1
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Sresko sedišče v Črnomlju naznanja, da sta umrla:
a) dne 14. junija 1931 v Puebio, Colo-rado U. S. Amerika, Kočevar (Kochevar) Marija roj, Kočevar, posestnica na Lipovcu št. 4,
b) dne 6. junija 1932 v Crested, Butte Colorado U. S. Amerika, Kočevar (Ko-chevar) Jakob, posestnik na Lipovcu št. 4.,
ki oba nista zapustila veljavne poslednje voljne naredbe.
Ker je temu šodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njunih zapuščin kaka dedinska pravica, se pozivljejo vsi listi, kateri nameravajo iz kateregakoli naslova zahtevati zapuščini zase, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravico, za dediče, ker bi se sicer zapuščini, katerima se s tem postavi za skrbnika gospod Štukelj Štefan, posestnik iz Lipovca št. 10, obravnavali z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslovu svoje dedinske pravice ter se jim prisodili/ dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščin, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
Sresko sodišče v Črnomlju, odd. I., dne 25. aprila 1935.
»J;
1 R 80/35.	1391
Amortizacija.
'Na prošnjo Mernik Katarine, služkinje pri Sv. Marjeti cb Pesnici, se uvaja po* stopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje. da uveljavi tekom šestih mesecev počenši od danes svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznameniio vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ptuju štev. 51/493.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. I.,
dne 7, maja 1.935.
P 70/S5.	1382
Oklic.
V pravni stvari tožeče stranke Rotarta Filipa in Marije, preužitkarjev v Spodnji Polskavi, ki ju zastopa dr. Žnideršič Anton, odv. v Slov. Bistrici, proti toženi stranki Rotartu Francu, delavcu v Sp. Polskavi, sedaj neznanega bivališča, zahteva tožeča stranka plačilo Din 10.140-— kot preživnino za toženca. V stvari sta se vršili dve ustni razpravi in se je stvar sklenila po § 257. gr. p. p., ker ni bilo izkazano,. da je bil toženec z javnim oklicem pozvan k razpravi.
Tožencu je bil postavljen skrbnik na čin v osebi Kampla Simona, sodnega vročevalca pri tuk. sodišču.
Toženec se poziva, da se v 30 dneh javi sodišču ter poda svoje ugovore proti tožbenemu zahtevku, sicer se bo po brezuspešnem izteku navedenega roka na postavi gradiva, podanega po tožeči stranki, izdala sodba.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 14. maja 1935.
•j«
IX I 2533/34-25.	1368
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. junija 1935 ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Grušova, vi. št. 14, 2. Ložane, vi. št. 78.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 43.529—, ad 2.,Din 11.482-—.
Vrednost pritikline: Din 6025-—, ki so že upoštevane pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: adl. Din 29.019-50, ad 2. Din 7654-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 19. aprila 1935.
•g.
I 227/35—10.	#	1358
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. junija 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sodi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lakovnica, vi. št. 26.
Cenilna vrednost: Din 49.194-—.
Vrednost pritikline: Din 1625"—.
Najmanjši ponudek: Din 18.796-— (po odštetju vrednosti bremena v znesku Din 21.000-—). Pred začetkom dražbe se mora položiti za vadij znesek Din 2819-40 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
lede nepremičnin v škodo zdražitelja,
i je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 10. maja 1935.
I 191/35-10.	1267
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. junija 19 3 5 ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pilštanj, vi. št. 34 in Virštanj, vi. št. 281.
Cenilna vrednost: Din 57.804-50, po odbitku vrednosti užitka Din 15.000-—, čista vrednost Din 42.804-60.
Vrednost pritikline: Din 5426-—.
Najmanjši ponudek: Din 28.536-40.
Varščina: Din 4281-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 4. maja 1935.
I 161/35.	1381
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. junija 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin (hiša s stavbi-ščem in 3 parcele v izmeri 1517 m5): zemljiška knjiga k. o. Prekopa, vi. št. 345.
Cenilna vrednost: Din 36.513-50.
Najmanjši ponudek: Din 18 257-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vranskem,
dne 15. maja 1935.
%
I 1204/34.	1245
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. junija 1935 ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Lambert, vi. št. 3.
Cenilna vrednost: Din 10.229-—.
Najmanjši ponudek: Din 6819-33.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, dne 26. aprila 1935.
•j;
I 26/34-17.	1339
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. junija 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 215 dražba nepremičnin: rudarska knjiga entiteta Tom V lit C fol 221 rudarske knjige okrožnega sodišča v Ljubljani — grafitni rudnik >Brežnik«, ki se-
stoji iz jamskega polja, imenovanega >Ivan«, s 4 enojnimi jamskimi merami v gozdu Ivana Rinarta, po domače Sušek, pare. št. 394 v k. o. Brezni vrh, sodnega okraja Marenberg, zadnja železniška postaja Brezno.
Izklicna cena in najmanjši ponudek: Din 6400-—.
Vadij: Din 640-— v gotovini ali v vrednostnih papirjih s pupilarno varnostjo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri,
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 8. maja 1935.
•g*
IV I 55/35—12.	1370
IVrvhcni oklic.
Dne 2 6. junija 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga 1. Rače, vi. št. 395 in 285,
2.	Ješenea, vi. št. 316.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 37.160-—, ad 2. Din 4422-—.
Najmanjši ponudek: ad 1. Din24.773-25, ad 2.' Din 2948-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 27. aprila 1935.
%
I 226/35—6.	1383
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. junija 1935ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slovenska Bistrica, vi. št. 226, sestoječih iz hiše in 6 zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: Din 41.187—,
Najmanjši ponudek: Din 20.593-50.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodalo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srečko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II.,
dne 14. maja 1935.
IX I 141/35—8.	1345.
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. junija 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studenci, vi. št. 420.
Cenilna vrednost: Din 16.596-—.
Vrednost pritikline: Din 5'—. ki je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: Din 11.061-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe; je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 26. aprila 1935.
Konkurzni razglasi
482.
St. 23/34-45.	1384
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Pelc Pavel v Ljubljani. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom St. 23/34—2 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 169. St. z. Poravnava je postala pravnomočna 8- nov. 1934. Okrožno Sodišče v Ljubljani, odd. III., 14. maja 1935.
*
483.
Por. 11/35-12.	1405
Preložitev poravnalnega naroka.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 3. maja 1935, Por. 11/35—2, na 8. junija 1935 določeni narok za sklepanje poravnave dolžnika tvrdke Strlič in drug v Zireh (Dobračeva) pri podpisanem sodišču soba št. 6 se preloži na 15. junija 1935 ob 9. uri dopoldne. Ostale določbe poravnalnega oklica ostanejo neizpremenjene.
Sresko sodišče v Logatcu, odd. I., dne 17. maja 1935.
*
484.
Por. 3/35-97.	1385
Konec poravnave.
Sklep Por. 3/35—95, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Legata Antona, trgovca v Ljubljani, Miklošičeva 28, je postal pravnomočen 4. maja 1935.
Poravnalno postopanje je končano. Okrožno s0dišče v Ljubljani, odd. III., 8. maja 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
tto. 1480/2.
Razglas.
1392
Dne 6. junija 1935 se bo vršila dražba Jbčinskih lovišč v sobi št. 5 ereskega načelstva v Kočevju, in sicer za dobo 12 let, J- j. od 1. aprila 1935 do 31. marca 1947 ‘eh občin;
1. Ob 10.30 uri občine Loški potok,
izmera lovišča je 5303.5797 ha, izklicna cena je Din 2500-—, vadij Din 2500-—.
2. Ob 11.15 uri občine Sodražica, izmera lovišča je 4945.7662 ha, izklicna cena je Din 5000-—, vadij Din 5000-—.
3. Ob 13-30 uri občine Ribnica-trg, izmera lovišča je 3055 ha, izklicna cena je Din 1000-—, vadij Din 1000-—.
4. Ob 14.30 uri občine Ribnica-okolica, izmera lovišča je 3795.6552 ha, izklicna cena Din 3000-—, vadij Din 3000-—.
Podrobni pogoji so interesentom na vpogled pri tukajšnjem sreskem načelstvu ob utadnih dneh od 8. do 12. ure.
Za primer, da ta dražba ne bi uspela, se bo vršila teden dni pozneje, t. j. dne 13. junija 1935.
Dražitelj more biti samo oseba, ki ima veljavno lovsko karto in ki ni izključena od dražbe po predpisih zakona o lovu.
Dražbi mora prisostvovati predstavnik občine, katere lovišče se oddaje v zakup
Sresko načelstvo v Kočevju.
dne 17. maja 1935.
Sreski načelnik:
Brezigar s. r.
*
Narodna banka 1403 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. maja 1935
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.350,313.712-80 (- 6,772.009-06 Devize, ki niso v podlogi 172,148.575"65 >+ 4 451.185-13 Rovani novec	268,067.069-—	.+25.011.889-—
Posojila . .1.777,423.875-64 (—11.824.006-62 Vrednostni
papirji . .	16,855.639-—
Prejšnji pred
iemi državi 1.690,468.762'87 i+ 332.224'47i Začasni pred-jemi gl.drž.
blagaini .	600,000.000"—
Vrednosti re-
zervn. londa 113,282.208-86 (-	4.000'-)
Vrednosti ostalih fondov ...	12,516.360-39	(+	53.180	-)
Nepremičnine ... .	158,378.056-88	(+	191.846-921
Razna aktiva 369,790.471 14 (— 3,723.428-16)
6.529.244.732-23
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000--
Rezervni
fond . . .	117,070.182-49	(+	75--)
Ostali fondi 22,259.516-91 (+	3.700--)
Novčanice v
obtoku . . 4.419,797.940-- (-46,637.200-—) Obveze na
pokaz . . 1.223,906.836-38 (+24,607.769-52) Obveze z rokom . . .	282.350.000-—	(+ 2,600.000-—)
Razna pasiva 273,860.256-45 (+27,142.477*16)
6.529.244.732-23
Obtok in obveze . . . 5,663,704.776-38 Celotno kritje . . . 30-697,
Kritje v zlatu . . . 27-73°/,
Obrestna mera:	v
po eskomptu..................... •	.	»	5°/„
po zastavah: na zlato In varante ......	5°/0
na vrednostne papirje .	•	•	•	•	6%
Štev. 485.	1409
Razpis.
Občina Gornja Lendava, srez murskosoboški, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje, šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Din 5000-—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in S. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložil* tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Gornja Lendava, dne 15. maja 1935.
Štev. 2094.
*
Razpis.
1394
Občina št. Vid, srez Ljubljana-okolit-a, razpisuje pomožno službeno mesto s pogodbenim uslužbencem.
Pravilno kolkovane prošnje je vložiti tekom 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Upoštevajo se samo tuk. občani.
Občina Št. Vid nad Ljubljano, dne 16. maja 1935.
#
Št. 1722.	1274-3-3
Razpis.
Za dobavo 500 m* bukovih drv ja kurjavo v bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec se razpisuje prva pismena licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 82. v zvezi s čl. 89. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje
dne 15. junija 1985 v pisarni uprave bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip 52, ob 11. uri.
Pogoje, kakor tudi druga navodila za udeležbo pri licitaciji z navedbo višine potrebne kavcije daje uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani.
Uprava državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, dne 3. maja 1935.
Št. 1880.	1334-3-2
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin državni bolnici za duševne bolezni Ljubljana - Studenec v času od 1. avgusta 1935 do 31. marca 1936 se razpisuje prva pismena licitacija. ki se bo vršila po določilih čl. 82. v zvezi s čl. 89. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne 21. junija 1935 za špecerijo in hišne potrebščine, dne 22. junija 1935 za kruh in mleko, dne 24. junija 1935 za meso in slanino,
dne 25. junija 1935 za moko in mlev-ske izdelke ter za premog.
Licitacija se bo vršila vsakokrat ob
11.	uri v pisarni uprave bolnice za duševne bolezni Ljubljana - Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52,
Pogoje, kakor tudi druga navodila za udeležbo pri licitaciji z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga, daje uprava bolnice za duševne bolezni Ljubijana-Studenec v Ljubljani.
Uprava državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana - Studenec v Ljubljani, dne 11. maja 1935.
4»
Štev. 729/35.	1390
Objava.
Gospod Šali Andrej, advokat pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, je umrl dne 15. maja 1935.
Po § 44/f adv. zakona je postavil odbor Za začasnega prevzemnika pokojnikove pisarne gospoda dr. Jana Jurija, advokata v Mariboru, Sodna ulica 9.
V Ljubljani, dne 17. maja 1935.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
1402
Redni občni zbor »Obrtniške samopomoči« reg. pom. blagajne v Ljubljani
se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija 1935 ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova
ulica 10 (pritličje, desno), s tem dnevnim redom:
1. Pozdrav in poročilo predsednika.
2. Črtanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo blagajnika, revizorjev.
5. Volitev novega odbora za dobo treh let:
a) 6 odbornikov,
b) 3 namestnikov odbornikov,
c) 3 članov nadzorstva,
d) 5 članov razsodišča.
6. Odobritev občnega zbora za združitev s Trgovsko posmrtno blagajno.
7. Razni predlogi.
8. Slučajnosti.
Odbor.
*
1399
Vabilo na 62. redni občni zbor,
ki ga bo imela Trboveljska premogokopna družba
dne 19. junija 1935 ob 17.30 uri popoldne v lastnih poslovnih prostorih v Ljubljani, Gledališka ulica št. 3.
Dnevni r ed;:
1. Poročilo upravnega sveta; odobritev računskega zaključka per 31. december 1934; razdelitev čistega dobička.
2. Poročilo računskih revizorjev.
3. Določitev remuneracije upravnemu svetu in ravnateljstvu.
4. Nadomestne volitve v upravni svet.
5. Imenovanje računskih revizorjev za poslovno leto 1935 in določitev njih nagrad.
—o—
Gospodje delničarji, ki še žele osebno ali po zastopniku udeležiti občnega zbora, se vabijo, da v smislu § 22. družbenih pravil deponirajo svoje delnice vsaj S dni prej t. j. uajkesneje do 11. junija 1935y in sicer;
v Ljubljani: pri družbeni blagajni, Gledališka ulica 3;
v Beogradu: pri ekspozituri družbe, Knez Mihajlova 361 V;
v Zagrebu: pri ekspozituri družbe,! Praška ulica 2; ;
v Parizu: pri : Banque des Pays de 1’Burope Centrale? 12, rue de Oastigli-one;
v Lyonu: pri vCredit Lyonunis« ali Soeiete Lyonnaise de Depots et de Uredit Industriel ali - V-ve. Mor in-Pon- & Cie.«;
v Genevi: pri firmah: .-Lomnaid, Odier & Cie.«, ali : Banque d’Escompte Suisse«, ali »Darier & Cie.., ali . Bancpie de Pariš et des Payf-Bas, Succursale de Ge-neve ;
na Dunaju: pri likvidaturi banke /en-tral-EuropiifSche Landerbank-Niederlas
sung Wien;, Wien 1/1, Hohenstaufon-gnsse 1.
Vsakih 20 delnic daje pravico do enega glasu (§ 21. družbenih pravil).
Upravni svet.
*
3—4
1416
Poziv upnikom.
Stan in dom občekoristna stavbna in kreditna registrovana zadruga z o. z. v Ljubljani se je razdražila in prešla v likvidacijo. Vsi eventualni upniki se pozivajo, da v zakonitem roku priglasijo svoje terjatve.
Likvidatorji.
*
Objava.
1404
Izgubil sem šolsko izpričevalo Ul razreda meščanske šole v Celju iz leta 1915/16.
Proglašam ga neveljavnim.
V Novem Celju, dne 16. maja 1935. Artur Jamnik s r., bolniški strežnik.
*
Objava.
1417
Izgubil sem evidenčno tablico bicilda reg. štev. 67.905 ter jo proglašam za neveljavno.
Jenko Josip s- r.
Tovarna verig d. d. v Lescah pri Bledu
Aktiva	Čista	bilanca	k	31.	decembru	1934
1311
Pasiva
	Din
1. Blagajna in dobromn-tje	
pri Poštni hranilnici . . .	146.022-66
2. Dolžniki		1,561.183-96
3. Stavbe in zemljišča . . .	941.795-53
4. Stroji in električne naprave	1,229.392-46
5. Inventar		58.905-44
6. Zaloga sirovin, polizdel-	
kov in izdelkov		
7. Tehnične obratne po-	
trebščine 		340 293-51
8. Izguba v letu 1934 ....	61.230-14
6,980.885-83
1. Delniška glavnica
2. Rezervni sklnd
3. Upniki ............
Din
2,500.000-300.954--4,179.931-82
Debet
Račun izgube in dobička k 31. decembru 1934
6,980.885-82
Kredit
1. Plače in mezde..............
2. Davki in pristojbine . . .
3. Obresti in provizije . . .
4. Odpisi na strojih, premičninah in nepremičninah
5. Odpis dubioz................
6. Upravni stroški.............
7. Izguba iz leta 1933 . . . .
Din ,
1,661.770-60
188.395-01
490.706-09
110.289.13
13.251-10
1,084.890.35
5.980.52
3,555.288.86
1. Brutto prebitek................
2. Prenos izgube
iz 1. 1953 ...	5,980-52
3. Izguba v 1.1934 55.249-62
Din
3,494.058-72
61.230-14
3,555.288-81'
S knjigami primerjali in v soglasju našli: Nadzorstveni svet:
Rihard Schwinger s. r.
Josip Globočnik s. r.
Dr. Jože- Basaj s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskartia Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek y Ljubljani.