Mteljski pravnik. Priob.uje ^Pedagog-iško društvo" t Krškein. (Dalje.) Uciteljske pravice v intelektuelnem (duševnem, moralnem) obziru. B. Šolski Todftelj in njegov šolski urad. Kakor smo že poudarjali, imajo učitelji — no pa tudi drugi stanovi — malo pravic. Enako se tudi šolski voditelji z voditeljicami vred v tej zadevi ne raorejo preveč pohvaliti. Več so vredne njih materijelne — četudi so te tudi majhne — kakor njih moralno pravice. 0 njih raaterijelnih pravicah hočemo še pozneje govoriti. Tukaj naj najprvo opravičimo naslov tega poglavja, po katerem bi kdo utegnil soditi, kakor da bi bil šolski voditelj predstojnik kakšnemu »šolskemu uradu". Tega nismo hoteli s tera reči, in to tein manj, ker se mi ne ogrevamo za to, da bi bil šolski voditelj nekakšen ,,šolski uradnik". Šolski voditelj naj bode v prvi vrsti le učitelj in odgojitelj, učitelj in odgojitelj raladih, pa kolikor mu čas dopušca, tudi učitelj in odgojitelj starih. Hvalimo sicer ministrski ukaz z dne 19. vel. srpana 1875, po katerem naj iraajo učitelji svojo sobo (konferenčno), kjer se shajajo, in šolski voditelj svojo pisarnico; toda še bolj se strinjamo z ministrskirn ukazom z dne 12. svečna 1884, po katerem se prepoveduje, da bi bili šolski voditelji preveč preobloženi s pisarijami. Šolski voditelj večrazrednic iraa po § 12 drž. š. p. z dne 14. mal. travna 1869 pravico do naslova nadučitelj, šolske voditeljice na saraostalnih dekliških šolah imajo po § 14. istega zakona pravico do naslova »nadučiteljica". Kdor je že nadučitelj, ostane to, ako se tudi šola razširi (ra. odlok od 28. sušca 1872). Seveda se službenerau premeščenju nobeden upirati ne more. Kadar se enorazrednica razširi, se razpiše tudi obenem nadučiteljska služba, ki se običajno podeli bivšemu voditelju enorazrednice. Odgovorni voditelj raeščanske šole iraa naslov ,,ravnatelj". Moralne pravice šolskih voditeljev se manjšajo tem bolj, čim večje je število učiteljev, kateri so voditelju podložni — je veljava voditeljev večrazrednic večja — tako da smemo trditi, da so pravice šolskih voditeljev enorazrednic najvecje. Duh in črke šolskih zakonov, osobito šolskega in učnega reda terjajo namreč, da se vse šolske zadeve obravnavajo parlaraentarnim potora. Kar sme šolski voditelj enorazrednice*) sam ukreniti, to mora šolski voditelj večrazrednic predložiti doraači učiteljski konferenciji, kakor smo to že v prejšnjem oddelku razlagali. Šolski voditelj enorazrednic sme sam: 1.) sestaviti urnik ali razdelitev šolskih ur, ki se predloži c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v odobrenje; 2.) sam odraeriti čas domačih nalog; 3.) sara sestaviti v okviru veljavnih učnih načrtov nadrobne učne načrte, ako to krajevne razmere terjajo in višje gosposke dovoljujejo; 4.) tudi druge zadeve glede pouka in discipline v smislu § 38. šolskega in učnega reda sam uravnati. Šolski voditelj večrazrednic naj vse te zadeve odstopi domači učiteljski konferenci. Glede sestavljenja urnika bi šolski voditelj večrazrednic moral res veo vpliva iraeti; ali šolski in učni red od 20. raal. srpana 1870 v § 64. to zadevo naravnost domači učiteljski konferenci pripušča. Šolski voditelj mora tu porabiti svoj vpliv, ki bode tim večji, čirn bolj se bode na stvarne razmere in potrebščine opiral, kar se tedaj zgodi, ako se ima pri sestavljanju urnika pred očrai: 1.) zakone, 2.) učne načrte, 3.) didaktično-pedagoške, 4.) higijenične momente, 5.) krajevne razmere, 6.J zraožnosti učiteljev in 7.) nasvete višjih šolskih gosposk. Šolski in učni red v § 26. nekako jemlje s tera, da učitelje na večrazrednicah k složnosti oporainja, nadučitelju pravice, čeravno baš tisti § njemu večjo oblast daje, ko veleva, da mu morajo učitelji v uradnih stvareh pokorni biti. Nepozdravljanje šolskega voditelja n. pr. je neolikanost, ki ni kaznjiva, toda nepokorščina to ni, ako se iz tega ne sklepa, da taki uporni učitelji mladini sami slab vzgled dajejo. Uljudnost pa nasprotno zahteva, da nadučitelj pozdravlja učiteljice osobito zunaj šole. Moč dajejo tudi nadučitelju §§ 37, 39 in 40, kateri govore o tera, da on sklicuje in vodi doraaše učiteljske konferencije, katere sklepe tudi izvršuje ali ustavlja, ako se mu zdi, da so zoper zakone ali zoper šolske koristi. Ako ustavi sklepe, predložiti ^raora preporno stvar višji oblasti v razsodbo. Moč in pravice posameznih šolskih voditeljev večrazrednic bodo po našera prepričanju rastle tembolj, čim manj bode pritožeb zoper njihove naredbe, osobito čim manj take pritožbe obveljajo. Pred vsera naj šolski voditelj ne sega v področje višjih inštanc. Kaj takšnega naj šolski voditelj nikakor ne odloči, o čimer ima pravico odločevati krajni, okrajni ali celo c. kr. deželni šolski svet ali kar bi bilo zoper zakone. Kar pa spada v področje šolskega osobja, to naj ukrene doraači uciteljski zbor. Ako šolski voditelj spoštuje pravice svojih tovarišev in njih glas tudi posluša, se nanj ozira in posluša svete ne sarao višjih, nego tudi nižjih, rastla bode s tem nje- *) Sicer bi imel lahko tudi enorazredničar domačo učiteljsko konferencijo — katere pa šolski in učni red od njega ne terja — ako bi hotela k njej prihajati katehet in krajni šolski nadzornik, ako bi se ta dva hotela posvetovat s posvetovalnim glasom. gova autoriteta, kar je toliko vredno, kakor bi se njegove pravice pomnoževale. Na Nemškem obstoje posebni predpisi, kateri uravnavajo ondi razraerje raed učitelji in šolskimi voditelji večrazrednic. Ondi se jim svetuje, da oni ne smejo biti nasprotni svojirn sodrugom kakor predstojniki, raarvec kakor nekaki izkušeni prijatelji, katerira pa morajo podložni učitelji vse poročati, kar se v njihovih razredih in urah godi. Učitelj-razredničar n. pr. ne sme sam otroka v šolo sprejemati, ker to spada v področje šolskega voditelja. Ravno tako jih razredničar sam odpuščati ne srae. Po naših obstoječih zakonih imajo nadučitelji nasproti učiteljera to važno pravico, da jim smejo do 3 dni dopusta dovoljevati, o čiraer pa raorajo vselej okrajnemu šolskemu svetu poročati.*) Kjer je več samostalnih šol v enem kraju pod enira krajnim šolskim svetom, ondi spada v višjo kategorijo tista šola, katera ima vec razredov in voditelj dotične šole ima pravi glas v krajnem šolskem svetu, dočira iraa voditelj manjše šole sarao posvetovalni glas. Meščanska šola je pa vselej ljudska šola višje vrste. Solski voditelj je nekako vodja svojega šolskega urada in ima, kakor srao že rekli, pravico do šolske pisarne, do vodstva znanih uradnih knjig, spisov, do šolskega uradnega pecata, do pošiljatve po pošti brez poštnine, ima pravico, da se rau poštnina povrne, ako jo je moral v šolskih uradnih stvareh plačati itd. Brez poštnine sme šolski voditelj pošiljati šolam tudi knjige »didaktično-pedagoške vsebine" iz okrajne učiteljske knjižnice. V področje šolskega voditelja spada: 1.) Sprejera učencev v šolo v začetku šolskega leta (med šolskim letora mora to dovoliti okrajni šolski svet), pa tudi raed letorn, ako je dotični otrok dolžen v šolo hoditi. Na raeščanskih šolah morajo nekateri učenci delati sprejerani izpit; o sprejetju teh sklepa potem učiteljski zbor. 2.) Razpolaganje s šolskirai prostori in učili v učne svrhe. Ako se hoče z njimi razpolagati v druge svrhe, je treba doseči sporazurnljenje s krajnim šolskim svetom. 3.) Ako se ni doseglo sporazumljenje v doraačem učiteljskem zboru, spada v področje nadučitelja odmerjenje razredov, predmetov, število tedenskih ur svojira tovarišera in tovaršicam. 4.) Skoro isto velja glede naredbe, kako naj se mladina pred in med poukora nadzoruje, katero delo mora na enorazrednicah sam voditelj prevzeti, kakor to veleva šolski in učni red. Pravilnejše je, da to v smislu § 30. (20. mal. srpana 1870) odločuje na večrazrednicah domača učiteljska konferencija. Če se tukaj ne doseže edinost, odločuje okrajni' šolski svet, ki pa sicer ni poklican v to vtikati se, kakor se je n. pr. v K. zgodilo, ko se je ukazalo, da mora tudi na večrazrednicah vsak učitelj biti V4 ure pred poukom v šoli. Kar je nara mimister dal, tega nam okrajni glavar ne sme jemati. Šolski voditelji postanejo lahko stalni, pa tudi začasni učitelji, pa celo poraožni učitelji in suplentje, ako okoliščine tako nanesejo. Naj že bode ta ali ta učiteljska oseba, moška ali ženska oseba začasni voditelj, moralne ali duševne pravice kot voditelji imajo enake kakor stalni voditelji. Kdo dobi pravico vodstva,**) to pove per ana- *) Te pravice naj se šolski voditelji tako poslužujejo, da ne bode šola na škodi. **) ^Šolsko vodstvo" je menda boljše, ker znači to ,Schulleitung1', dočim bi bilo ,šolsko voditeljstvo" = ^Schulleiterschaft". logijam § 39. šolskega in učnega reda. Kdor je narareč v službi najstarejši, on vodi konferencijo. Kdor pa iraa to pravico, ima sploh pravico, šolo voditi. Ako pa šolske gosposke drugače ukrenejo, je treba stvar prerešetati, ali je drugače naročilo bilo v stnislu omenjenega §. Pravico imajo drugače ukreniti, saj ima to pravico tudi šolski voditelj sara, recimo za nekaj dni, ako ima odpust ali je bolan. Šolsko voditeljstvo se sme pritoževati zoper naredbe višjih inštanc, n. pr. zoper nezakonite naredbe krajnega šolskega sveta. Šolski voditelj pa več pravic nirna, n. pr. v njegov delokrog in v njegovo moč ne spada, da bi dal prosto en dan ali poldneva, niti ene ure ni opravičen dati prosto. Vobče pa ne spada v njegovo področje to, kar je višjim inštancara po zakonih in ukazih izročeno. Šolski voditelj je v svoji uradni službi tako nedotakljiv kakor vsaka uradna oseba. Nr. pr. ker ima šolski voditelj dolžnost in pravico, poslušati v razredu, kako uči njemu podložna učiteljska oseba, ker iraa dolžnost in pravico, pogledati v njene uradne spise, v naloge itd., sme tudi učno postopanje in vodstvo uradnih spisov svojega tovariša kritikovati, bodisi med štirimi očmi ali v doraači učiteljski konferenciji. Pri tem se lahko pripeti, da pade kaka ostra beseda in da se kritikovani sodrug žaljenega čuti. No, to povemo, da v uradnih rečeh se ne more nihče žaljenega čutiti in nihče ne raore iskati za taka dozdevna razžaljenja sodnijskega zadoščenja, ali če ga išče, ga ne dobi. Pravica šolskega voditelja in vsakega učitelja je, da sme učence strahovati. Ta strahovanja raorajo se pa vršiti v mejah § 24. šolskega in učnega reda z dne 20. mal. srpana 1870. Žalibog, da ta § le malo sredstev za uspešno strahovanje ponuja in da morajo učitelji sami preraišljevati, katere vrste strahovanja spadajo v okvir tega §. Telesno strahovanje, katero na Neraškem ni prepovedano, je izključeno. Radi telesnega strahovanja lahko učitelja šolske gosposke na odgovor pozovejo, in po obstoječih zakonih lahko zadene disciplinarna kazen učitelja, ako je rabil telesno kaznovanje. Telesno poškodovanje pa spada seveda pri nas in na Nemškem pred kazenskega sodnika.*) Šolski voditelj in učitelj ni opravičen, rabiti učence v svojo korist, in sicer ne med šolskira poukom in tudi ne v prostem času, tudi tedaj ne, ako se taka dela izvršujejo brez telesnega napora in ako jih učenci sami radovoljno prevzaraejo. Taka naredba velja na Nemškem. Pri nas v Avstriji take naredbe še ni, pa je tudi treba ni. (Dalje.) D o p i s i. Štajersko. Iz konjiškega okraja. (Uradna učiteljska konferenca za konjiški in šraarski okraj).**) Dne 10. vel. srpana 1899 se je vršila v šolskem poslopju v Ločah uradna konferenca za učiteljstvo konjiškega in šraarskega okraja. Okrajni šolski nadzornik, gosp. Pavel L e i t g e b , kot predsednik imenuje gosp. Serajnika sen. — Pri- *) Strahovati učence pa sme ne samo šolski voditelj, ampak vsak učitelj dotične šole, in sicer ne samo učencev svojega razreda, marveč otroke kateregakoli razreda. **) Zaradi nepričakovanega dela sem to poročilo prepozno vposlal. Pis. hova — svojim namestnikom; zapisnikarjem pa sta bila izvoljena gg. Plhak in Rosenstein iz Sladke gore. Pri drugi točki dnevnega reda povzame g. predlednik besedo ter omeni, da je uciteljstvo teh dveh okrajev z navdušenostjo praznovalo 501etnico vladarstva Nj. Vel. presvetlega cesarja Franca Jožefa I., le žalibog da je to veselje bilo kaljeno s kruto smrtjo Nj. Vel. cesarice Elizabete dne 10. kiraavca. V znak sožalja vstanejo vdeleženci. Nadalje se tudi sporainja, da je v času od zadnje skupščine do sedanje pobrala nemila smrt g. Malenška, nadučitelja v Cadramu. Rajnik je bil vnet za svoj poklic ter vrl tovariš. Tudi na višjem raestu so vedeli ceniti njegove zasluge, zato je bil dekoriran s srebrnira zaslužnim križcem. V znak žalosti se dvignejo navzočniki. Pri svojera nadzorniškem poročilu konštatuje g. govornik, da je učiteljstvo teh dveh okrajev delovalo z vztrajno raarljivostjo ter resno voljo, vkljub terau da so v teh okrajih krajevne razraere jako, jako neugodne. Uspehi so deloraa povoljni, deloraa hvalevredni. Vedenje učiteljev je bilo taktno z malimi izjeraarai, katere so pa povzročili opravljivi jeziki. V daljšem govoru razspravlja g. govornik o dolgočasnosti, ki se tako rada tuintam utepe v šole. Navaja vzroke dolgočastnosti in pove tudi — sredstva, kako jo je pregnati iz šole. Tretja točka konferenčnega vzporeda — obravnava nalog — se je jako živahno razpravljala. G. T r i b n i k — Zreče — poroča o prvem vprašanju: ,,Kaj je pri računstvu potrebno, kaj se želi in kaj je odveč?" V svojem teraeljitem govoru nam je poročevalec na podlagi računic pojasnil, kako se naj postopa pri racunstvu v posameznih šolskih letih, da se otroci po najlažji in najkrajši poti nauče računati. Poudarja n. pr., da naj se otroci v prvera šolskera letu ne mučijo ranogo z množenjem in posebno pa z merjenjem, ampak naj se v seštevanju in odštevanju, kar je podlaga vsemu računanju, pridno vadijo. Naj se opusti pri višjih skupinah računanje z navadnimi ulomki ali drobci, ker se zdaj računa le povsod večinoma z desetinskimi drobci, in naj se ozira učitelj pri izberi nalog na prakticno potrebo dotičnega šolskega okoliša. (Konec prih.) Goriško. Narodna napredna stranka in nje organizacija. Naša mlada stranka se namerava ožje organizovati. V to svrho se bo sklical zaupni shod, ki si bo izvolil izvrševalni odbor in le-ta svoje zaupnike po deželi. Kakor čujerao, se povabi v sodelovanje tudi učiteljstvo, kar ne bo v korist le stranki, ampak tudi nara. Zato apelujemo na zavedne in napredne tovariše, da se vsi kakor en mož z navdušenjem popriraerao te stranke, se izrečemo soglasno za njo in drage volje prevzaraemo častne posle odbornikov in zaupnikov. S to stranko nam bo mogoče, priboriti nekoliko več svobode in odločnosti v politiki; vsled tega bo rastel tudi naš ugled rned inteligenco in po njej tudi med priprostira narodora. Cim večji pa bo naš ugled, tem prej si bomo priborili izboljšanje našega žalostnega gmotnega stanja. Zato pa prezirajmo vse osobnosti in ogrejmo se za stvar, za dobro stvar, katero bo zastopala in nevstrašeno zagovarjala naša napredna stranka. Torej pokažimo se, da smo zreli raožje! Raznoterosti. Učiteljstvo je imelo pred leti enega zastopnika v odboru pol. društva nSlogea; a ni se za- Društveni vestnik. Kranjsko. Iz Ljulbljane. XXXI. občni zbor ,,S 1 o v e n skega učiteljskega društvavLjubljani". (Dalje.) Poročilo blagajnika g. Fr. Č r n a g o j a slove tako: Ve lecenjeni zbor! Zopet je končano upravno leto odbora »Slov. učit. društva" in s tem končara tudi svoje delovanje kot upravnik in blagajnik nUč. Tovariša". Ako bi stal prvikrat pred vami, potera bi vam seveda danes govoril drugače — jezil bi se in tožil vse huje — a tako pa sera postal že vsemu vajen in se mi zdi, da skoraj ne more biti blagajnikovega poročila brez obligatnega deficita. In, gospoda, danes končam z velikim deficitorn : celih 388*52 gld. je primanjkljaja! Zazebe vas, kaj ne? No, saj je tudi raene že stresalo radi tega. A kaj se če! Deloma so krivi tega visokega primanjkljaja nenavadno visoki izredni stroški, deloma pa — in to še v največji meri! je tega kriva nemarnost mnogih naročnikov! Nek slovenski časnik je menda dejal na moj vzklik v zadnjem listku: ,,Kam pa pridemo, da pridemo do novega lista?" Res smo prišli do nuvega lista, a tega ni rodilo slabo gmotno stanje »Tovariševo", teraveč rodilo ga je strankarstvo, rodila ga ni potreba — rodila ga je zavist nad našo dasedanjo slogo! Kaj meni res kdo, da naročniki ne plačujejo lista, ker se ne strinjajo z njegovo pisavo? In ali res kdo raeni, da bodo isti naši tovariši, katerira se je list ž e ali se šele bode ustavil, da bodo torej isti nemarneži novi učiteljski list kaj bolj plačevali? Kaj še! Mislili si bodo pač: Ravno prav, sedaj pa lahko ta list nekaj let brezplačno beremo. Vera pa tudi, da bo vkljub temu še raarsikateri naših dolžnikov vzkliknil: Ne, četudi mi je nTovariš" ustavljen, ustaviti — odtegniti pa se mi ne morejo nazori, za katere se bori naš vrli nTovariš!" In zakaj se bori BTovariš?" — Za našo blaginjo, za naš ugled! Rad bi poznal njega, ki mu more to odrekati ¦— opravičeno oporekati! Pa — naj preidem k stvari! Primanjkljaja se kaže torej precej, a vkljub temu ima Tovariš še vendar dovolj življenske raoči, da ne pogine še tako hitro — četudi bi delalo to nekaterim nebeško veselje! Imeli srao izrednih stroškov. Pričeli smo upravno leto s priraanjkljajem 269 gld. 7 kr., za kar smo dobili povračila le 131 gld. 10 kr., na drugo obljubljeno povračilo pa še čakarao. Plačati smo imeli dalje na račun lanskega koncerta še 53 gld. 30 kr.; »Ustavoznanstvo" nas stane po odšteti podpori 237 gld. 78 kr.; davka gospe Miličevi za prejšnja leta 20 gld; »Zavezi" pa iraamo povrniti 69 gld. kot že vplacano naročnino za »Tovariša" za 1. 1900. Imamo pa temu nasproti: gotovine v poštni hranilnici 100 gld. poleg obresti za 1. 1899; obresti v mestni hranilnici od 30. mal. srpana 1898; terjatev pri naročnikih 2103 gld.; terjatev za inserate 98 gld.; ves račun ,,Ustavoznanstva" v zalogi Schwentnerjevi; terjatev povračila od strani ,,Zavezea za lanski koncert v znesku 113 gld. Vidite torej, da graotno stanje ,Tovariša" pravzaprav ni obupno, temveč celo jako ugodno, da ima torej MSlov. učit. društvo" nado, da pokrije letošnji deficit prav v kratkera in da ostane vendar še precejšen znesek za blagajniško praznoto. Sklepam z željo, da se nTovarišu dviga pod novo njega lastnico do vedno večje prostosti, do vedno večje popolnosti, da bo slednjič res dostojen zastopnik jugoslovanskega učiteljstva.*) BLjul)ljansko učiteljsko društro" je imelo 12. t. m. ob */2 8. uri svečer svoj redni mesečni zbor v »Narodnem domu". Med nad 50 vdeleženci so bili najodličnejši gostje — šolniki, učiteljice, učitelji ter tudi prijatelji društva. — Predsednik g. Fr. G a b r š e k pozdravi navzoče v lepera *) Sklep računa prihodnjič. Uredn. govoru ter jim vošči veselo, srečno in v delovanju uspešno novo leto. Omeni, da se je novi pevovodja s posebnim zanimanjem poprijel svoje naloge, kar je iz vzporeda razvidno; da namerava društvo prirediti pred pustom piknik, da cirkulira okrožnica okrog vseh učiteljev v Ljubljani kakor tudi srednješolskih profesorjev zaradi pristopa k društvu, in da se bo zanaprej vabilo k večerom le potom časopisov. Bralna soba je v zbornici II. mestne šole. Prebere dopis vis. dež. šol. sveta, s katerim se naznanja društvu, da prošnji o uvrščevanju učiteljev v osebni štatus po prestanem izpitu usposobljenosti ne raore ugoditi zaradi nezakonitosti. Dopis sl. mestnega šol. sveta odgovorja prošnji zaradi uvedbe hospitacij. Zadevo iraa še deželni šolski svet v rokah, da jo končno reši. — Knjižničar g. Iv. Krulec imenuje 17 slovenskih in nemških pedagoških listov, katere so darovale gdč. tovarišice in gg. tovariši. Listi so zdaj vsakerau na razpolago v zbornici II. rnestne deške šole, ter vabi k prav obilnemu obisku. — G. Al. Kecelj poroča v imenu pregledovalcev računov, da so raoune pregledali in našli v popolnein redu ter predlaga blagajničarki zahvalo, kar se z odobravanjem sprejme. — Predsednik g. nadučitelj Fr. Gabršek poroča potem o odborovera načrtu za supliranje na ljubljanskih ljudskih šolah prav teraeljito. Po daljši debati, katere so se vdeležili gg. Jos. Maier, J. L i k a r, E. G a n g 1 in Fr. G r n a g o j , so bili predlogi, katere je stavil poročevalec, z raalo izpreraembo sprejeti. Glavni predlog je, da se za raesto Ljubljano nastavita stalni suplent in stalna suplentinja. — Šaljivo predavanje g. nadučitelja Crnagoja ,,Z mojega potovanja" je naslikalo njegova mladostna leta v Grni vasi, glavnem raestu barjanskem, tako resnično pa dovtipno, da je želo občno zasluženo pohvalo. Veselilo nas je, da srao ga po daljšem raolku zopet slišali; uparao pa, da do prihodnjič ne bo tako dolgega presledka. — Da nam pa je bil večer še posebno prijeten, irtiajo zasluge gdč. pevke in gg. pevci. Gdč. F. B i 1 i n a in M. Moos sta peli Volaričevo ,,Gorsko rožico" ; gdč. F. B i 1 i n a , E. G r e b e n c , M. M o o s in gg. Iv. K r u 1 e c , J. L i k a r in R. V r a b 1 Smetanov sekstet iz wProdane neveste" in g. Rud. V r a b 1 Vilharjevega ,,Mornarja" in svojo BPtici" tako, kakor morejo peti le izborni pevci, ki pa se izključno le tej umetnosti posvete. Dokaz, kako so peli, je bilo, da so morali vsako točko ponavljati, nekatere še celo po večkrat. Zahvaljujemo jih prav toplo za redek užitek ter jih prosirao, da podpirajo naše društvo s svojo blagonaklonjenostjo tudi v bodočnosti. Uparno, da bodo vsi prihodnji večeri tako zanimivi in zabavni. —n. Štajersko. Sv. Lovrenc na Drar. polju. (Vabilo.) Učiteljsko društvo za ptujski okraj bode zborovalo v četrtek dne 1. sušca 1900 ob pol 11. uri dopoldne v okoliški šoli s sledečim vzporedom: 1.) Dopisi. 2.) Od zadnjega zborovanja preloženo predavanje: ,,Kako je pri računstvu vaditi prehod". 3.) Samostojni predlogi g. Šerone v zadevi raarljiveje gojitve petja v našem društvu. 4.) Slučajnosti. Gg. pevci se uljudno prosijo, da se blagovolijo pol ure pred zborovanjem zbrati v okoliški šoli ter s seboj prinesti »Mohorjevo pesmarico". K prav obilni vdeležbi uljudno vabi Fr. Šorn, t. č. predsednik. Iz Celja. Vabilo k zborovanju učit. društva za celjski in laški okraj, v nedeljo dne 4. sušca t. 1. ob polu ll.uri dopoldne v deški šoli v Celju z nastopnim vzporedora; 1.) Petje. 2.) Zapisnik. 3.) Društvene zadeve in nasveti. 4.) Eventuvalno podavanje. 5.) Iz šolske prakse. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. St. Frančišek Ks. (Vabilo) Učiteljsko društvo za gornjegrajski okraj bo zborovalo dne 4. sušca 1.1. ob 1. uri popoldne v Št. Janžu pri Korenu. Dnevni red: 1.) Zapisnik. 2.) Dopisi. 3.) Poročilo o lanski glavni skupščini »Zaveze" in ^Lehrerbunda". 4.) Naši prijatelji in rieprijatelji. (Na podlagi člankov v »Slov. Narodu", »Učitelj- skera Tovarišu", ,,Slov. Gospodarju", nDomoljubu", »Slovencu" itd.*) 5.) Poročilo blagajnikovo. 6.) Nasveti, slučajnosti itd. Pridite polnoštevilno! Josip Terčak, t. č. načelnik. Iz Ptuja. Naše učiteljsko društvo je iraelo dne 1. svečna svoje drugo letošnje zborovanje. Vdeležilo se ga je žalibog le pičlo število udov, kar posebno sedaj, ko bi se morali v današnjih resnih časih tern trdneje zediniti v skupnem in uspešnem delovanju proti vsem našira nasprotnikom, ni umljivo. Ko smo že črez določen čas čakali na morda še prihajajoče tovariše(ice), otvori g. predsednik zborovanje. Po prisrčnem pozdravu na vse zbrane društvenike vabi in opominja vse, naj marljivo sodelujejo v prid in prospeh našega društva ne le z rednim obiskovanjem društvenih zborovanj, ampak tudi s tem, da prevzerao za posamezna zborovanja primerna pedagoško-didaktična predavanja. Potem preide na dnevni red. Zapisnik prejšnjega zborovanja se odobri in društvu došli dopisi se vzamejo na znanje. Z ozirorn na neko vprašanje glede nagrade za najboljši spis BSlomšek kot pedagog" se sklene sledeče: 1.) Ker izda poljudni spis o Slomšeku letos ,,Družba sv. Mohorja", naj bode spis za nagrado strogo znanstven. 2.) Rok za vpošiljanje spisov se podaljša do 15. raal. srpana t. 1. 3.) Določijo se trije odlični pedagogi in učenjaki, kateri se naprosijo za ocenjevalce predloženih spisov. Na dopis »Popotnikovega" urednika glede razpečavanja Al. Kukovčeve knjige »Uvod v narodno gospodarstvo" se sklene, da prevzame društvo 25 koraadov, katere bode eden navzočih tovarišev blage volje skušal razpečati. Gosp. Fr. Podobnik je potera obširno poročal o glavnem zborovanju štajerskega nLehrerbunda" 1. 1899 in to prav temeljito in zaniraivo, za kateri trud se mu g. predsednik v imenu društva prav prisrčno zahvali. Ker je to poročilo vzelo vec časa, se je raoralo predavanje o računstvu preložiti na prihodnje zborovanje. Slednjič poda še g. P. nekaj statistike o krivičnem razdeljevanju šol v krajevne plačilne vrste, vsled katere so šole na slov. Štajerju po ogrorani večini ostale v III. plačilnem razredu. Prihodnje zborovanje se določi na dan 1. sušca. Nato smo se razšli vsak s srčno željo, da bi se sešli prihodnjič v obilnejšem številu kot danes. —a. Konjiško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 1. sušca t. 1. ob polu 11. uri v okoliški šoli v Konjicah. — Razen običajnih točk je na vzporedu prost razg o v o r o vprašanju: ,,K aj ovira napredek šolstva v našem okraju?" Predsednik. Iz Konjic. nKonjiško učiteljsko društvo" je zborovalo dne 4. prosinca 1. 1900 v Konjicah. Predsednik, g. F. Brinar, pozdravi navaoče ude ter jim želi prav srečno in veselo novo leto. Dnevni red: I. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. II. G. predsednik naznani, da sta objavila svoj izstop iz društva gdč. Božič-Ziče in g. Pukmeister-Kebelj. Potem prečita dopis od »Lehrerbunda", v katerem se obžaluje, da je društvo izstopilo iz njega. Ker se je pa pri zadnjern zborovanju poudarjalo, da vkljub terau izstopu lahko pristopijo društveniki sami zase »Lehrerbundu", se izroči poverjeništvo v smislu § 7. ^Lehrerbundovih" pravil g. Omerešeku-Loče. Vsled ^Zavezinega" vabila na naročevanje »Popotnika", ,,Učiteljskega Tovariša" in aZvončka" pozivlje g. predsednik navzoče, naj po možnosti podpirajo in razširjajo te liste. Častna dolžnost vsakega učitelja bodi, da skrbi za obstanek teh listov. Kar se tiče ,,Zavezinegau dopisa na okr. šol. svet zaradi razpisovanja učiteljskih služb v »Učiteljskera Tovarišu", se naroči zastopniku učiteljstva konjiškega okraja, gospodu Jurku-Tepanje, naj izposluje pri seji okr. šol. sveta *) Priporočamo se za to poročilo. Uredn. v smislu omenjenega dopisa. (Se je že zgodilo). Nadalje naznani g. predsednik, da je v imenu društva čestital novoimenovanemu okr. šol. nadzorniku. Pregledovalec lanskega računa, g. Ceh-Sv. Jernej, porooa, da je našel vse v redu. III. Nato poroča g. Cernej-Gadram o shodu spodnještajerskega učiteljstva v Mariboru. Najprej naznani vzroke, ki so ga dovedli do tega koraka. Potem poudarja naraen shoda in opisuje njega rešitev. Ker se bo o vzrokih in namenu tega shoda najbrže itak razpravljalo v nZavezinih" glasilih, lahko to tukaj opustirao. Oraenjatno samo, da se je sklicatelj izjavil, da so podrobna poročila o shodu prišla brez njegove vednosti in proti njegovi volji v javnost. G. Jurko, kot vdeleženec shoda, še omeni, kako je škoda, da ni mogel sklicatelj porabiti vsega svojega naraerjavanega govora, vsled česar je trpela nekoliko jasnost, istotako pa tudi sklicatelj, ker so ga nekateri tovariši napačno sodili. G. predsednik izjavi na to, da je popolnoma prepričan o najboljšera namenu g. sklicatelja, ga zagotovi svoje soraišljenosti ter mu izrazi sožalje zaradi neosnovanih napadov. Istotako stori tudi v imenu društva. Nasvetuje mu še tudi, naj stopi s svojim spretnim peresom v javnost, da razprši napačne nazore, ki vladajo zdaj o njem in o namenu učiteljskega shoda. — Zastopnik učiteljstva konjiškega okraja v okr. šol. svet nasvetuje, naj se krajni šolski ogledi predlagajo njerau, da se ne bode imenoval kak nasprotnik šole. G. Šnuderl-Zreče predlaga, naj se potrebno ukrene proti ukazu trgovskega ministrstva, ki prepoveduje učiteljera pristopiti k poštnernu uradu. Predsednik meni, da v tem oziru društvo ne more storiti nioesar, ampak da je treba solidarnega postopanja vsega učiteljstva. G. Šnuderl še nadalje predlaga, naj se deluje na to, da se aprobirajo Lavtarjeve računice. Odgovori se mu, da društvo v tej zadevi ne raore sarao storiti nobenih uspešnih korakov. Prihodnje zborovanje se bo vršilo v začetku meseca sušca. Miroslav Kožuh. V e s t n i k. Učiteljski konvikt v Ljubljani. G. K. B a r 1 e, učitelj na Robu p. V. Laščah, na knj. kr. podr. štv. 128 2 26K; g. Jos. Z a j e c, nadučitelj v Vel. Gabru, 1 K; g. Evgen Lah, predsedstveni tajnik v Ljubljani 1 K; gdč. Lina Klemenčič, učiteljica v Škocijanu, na knj. kraj. podr: št. 37 12-20. f Dr. Anton Jarc. C. kr. dež. šolski nadzornik v p., stolni prošt velikovaradinski i. dr., preč. dr. Anton J a r c je urarl v Ljubljani dne 13. t. m. v 87. letu svoje dobe. Rajnik je bil tudi več let predsednik ,,vdovskega učiteljskega društva". N. v ra. p.! Učiteljski praTnik. Razni oeški in hrvaški listi se izražajo prav pohvalno o tern delu, koje priobčuje »Pedagogiško društvo v Krškera" v našem listu. To je najboljši dokaz, da je ^Pedagogiško društvo" zadelo pravo pot, po kateri bo slovensko učiteljstvo tem preje prišlo do svojih pravic. 0. dr. T. Komih, meščanski učitelj v Krškem, je bil zopet enoglasno izvoljen županora v Krškera. Gestitamo! Zgradba novega šolskega poslopja. Občinski svet ljubljanski je v svoji zadnji seji sklenil, da se še to pomlad prične graditi novo šolsko poslopje za slovensko Šrazredno dekliško šolo. Na predlog obč. svetnika Jakoba D i m n i k a se bo priredilo tudi za nadučiteljico v poslopju priraerno stanovanje. Za učitelje v Istri. V prihodnjera zasedanju deželnega zbora istrskega pride na razpravo tudi poseben načrt, po katerem se ima zvišati plače vsem učiteljem. Poslanec dr. Ghersa je razposlal vsem učiteljem vprašalne pole, da bo na podlagi istih imel najbolje argumente za zvišanje učiteljskih plač pri rokah. „11 Popolo Istriano" prinaša jako simpatično pisan članek v prilog učiteljstvu. Plača žandarjev. Tudi žandarmom so se z novirn letom izboljšale in sicer sledeče: okrajni stražmojster dobiva na leto 1400 kron; drugi stražraojstri 1300 kron; vodja postaje 1100 kron; žandarra 900 kron; žandarra za poskušnjo 800 kron, če je v praktični službi, če se pa za službo šele pripravlja, dobiva po dve kroni na dan. Poleg tega imajo oženjeni žandarji pravico do stanarine, ki znaša z ozirom na šaržo, število prebivalstva dotičnega kraja in z ozirom na razred, kateremu pripada dotičnik kot oženjenec, 240 kron — 100 kron. Nori udje c. kr. okrajnik solskih svetOT. Deželni odbor goriški je imenoval udom c. kr. okraj. šolskih svetov: za okraj goriške okolice gg. Andreja Kocijanciča, posestnika v Podgori in Franca Gruntarja, posestnika in župana v Šmarjah; — za tolminski okraj gg. Oskarja Gabrščeka, dež. poslanca in župana v Tolminu in g. Fr. Jeretiča, posestnika v Kobaridu; — za sežanski okraj gg. Josipa Fabianija, posestnika in župana v Kobdilju in Antona Muho, dež. poslanca in posestnika v Lokvi; — za gradišoanski okraj gg. vit. Antona Dottorija, posestnika in deželnega poslanca v Ronkah in Antona Chiozza, posestnika v Škodovaki. Umrl je g. Anton Šebat, vpokojeni učitelj na svojem posestvu na Sladki gori, po kratki mučni bolezni. Rojen je bil na Breznici na Gorenjskern 14. prosinca 1835, obiskoval 4 latinske šole v Ljubljani, 2 leti učiteljišče v Celovcu. Služboval je v Št. Jurju ob juž. žel., Slov. Bistrici, Lembergu, Št. Jerneju, v Gadramu, Št. Kungoti, na Pohorju, v JVlakolah, v Grešnovcah in nazadnje v Laporju do 1. 1899, od koder se je preselil na svoje posestvo na Sladko goro. Učil in vzgojeval je raladino nad 40 let. Bil je kaj blaga duša, ljubezniv in prikupljiv tovariš, kateri gotovo ni irael nasprotnika. Obiskoval je srčno rad svoja dobra sina, katera sta mu bila poseben ponos in veselje. Bog mu podeli vecno plačilo! C. kr. finančno ininistrstTO je z odlokora z dne 26. listopada 1899, št. 56.625 odredilo, da se imajo šteti učiteljiščni abiturijenti glede zmožnosti za sprejem v prakso pri carinskih uradih enako z onimi, ki dovrše višjo gimnazijo ali višjo realko. Ta odlok je važen posebno za Goričane, kjer je učiteljstvo najbolj zapuščeno ter se nahaja v zelo neugodnih razmerah. KnjižeTno naznanilo. O priliki, ko nekateri gg. tovariši naročujejo knjige »Pedagogiškega društva", povprašujejo tudi po mojih knjigah. Radi tega si s tem naznaniti dovoljujem, da so moje knjige večinoma že p o š 1 e. Dobe se vendar še: Prvi poduk, cena 1 K 20 h, v zalogi Ig. pl. Keinmayrja & Fed. Bamberga v Ljubljani; Kratka zgodovina pedagogije, cena 60 h in »Kulturna zgodovina štajerskih Slovencev", cena 2 K 40 h (pri raeni). V Krškera, 10. svečna 1900. Iv. Lapajne, šolski ravnatelj. »Prosvjeta". Priložili srao našemu listu vabilo na naročbo »Prosvjete", hrvaškega polumesečnika za zabavo, znanost in umetnost. V krogu tega lista se nahajajo najboljši hrvaški pesniki, pisatelji in uraetniki. Priporočamo ga najtopleje! »SlaTisches Echo", tednik, pisan v nemškem jeziku, izhajajajoč na Dunaju, si je postavil nalogo, pospeševati slovansko vzajemnost ter vestno informovati neslovanski svet o politiškem in kulturnem življenju Slovanov v Avstriji. Naročnina: celoletno 12 K, poluletno 6 K, četrtletno 3 K. Inozemstvo: celoletno 14 K. Naslov uredništva in upravništva: Wien X, Eugengasse 3 7. Zahrala. V prijetno dolžnost si štejem, izrekati v v imenu šolske mladine najtoplejšo zahvalo odboru nNarodne šole" v Ljubljani, kateri je ubožnim učencem šentjernejske šole velikodušno podaril šolskega raznega blaga v vrednosti črez 65 K, ko sem le 40 K za blago poslal. Šolsko vodstvo v Sent Jerneju, dne 23. prosinca 1900. Janez Saje, nadučitelj. Zahvala. Tukajšnji rojak, gospod Jožef Bušič, c. kr. nadpoštni oskrbnik v p., je umrl dne 30. grudna 1899 v Ljubljani ter našim ubožnim učencem zapustil 100 K. Ta znesek je njegov sin A 1 e k s a n d e r izplačal tukajšnjemu predsedniku kraj. šol. sveta. Štejem si v prijetno dolžnost, izrekati v iraenu šolske mladine najtoplejšo zahvalo za veliki dar. Šolsko vodstvo v Šent Jerneju, dne 20. prosinca 1900. Janez Saje, nadučitelj. Izpraznjene službe na Štajerskem. V P o d c e - trtku, v Št. Petru pod Sv. gorami, naBizeljskera do 28. t. m. in v G 1 o b o k e ra do 10. sušca. (Uradni razpis glej ,,Popotnikw št. 2!) Bazpis častne nagrade. Učiteljsko društvo z a p t u j s.k i o k r aj opozarja s tem opetovano slovenske pedagoške pisatelje in poznavalce dičnega pedagoga-rojaka, knezovladike Slomšeka na častno nagrado v znesku 260 K za najboljši spis: »Slorašek kot ped a g o g". Razprava je v prvi vrsti namenjena učiteljskira krogom in sploh vsern, ki se pečajo z vzgojo in poukom slovenske mladine, ter iraej stalno znanstveno vrednost v slovenski vzgojeslovni literaturi. Rokopise je poslati predsedništvu ,,Učiteljskega društva za ptujski okraj" do 15. raal. srpana t. 1. Pisateljevo ime je priložiti na posebnem zapečatenera listu. Gastna nagrada se bode izplačala takoj po razsodbi gg. ocenjevalcev. Pisatelj ima vse pravice do rokopisa in založništva. Predsedništvo BSlovenskega učiteljskega društva za ptujski okraj". Sv. Lovrenc na Dr. p., dne 10. svečna 1900. Fr. Šorn, E. Muschka, t. č. predsednik. t. č. tajnica. Sadni divjaki se za šolske vrtnarje oddajo po 5 h koraad. Hruškovi in jabolčni so za poraladno kopulacijo ali pa tudi poletno okulacijo pripravni. Ponikva ob juž. žel., Štajersko. Tom. Grdh. Duševna kultura na Kavkazu. Po raznih virih*) in osebnem opazovanju sestavil Ijudevit Stiasny. Malokatero ozeralje je iraelo in ima še sedaj za razne narode toliko čudovite privlačnosti kakor Kavkaz. Zato je tudi malokatera dežela za zgodovino človeštva tolike važnosti kakor ona med Grnim in Kaspijskim morjem ob južnem in severnem pobočju kavkaškega pogorja. Saj je ta dežela polna zgodovinskih poročil in cvetočega življenja, polna razvalin, terapljev, spomenikov in drugih ostankov iz prejšnjih stoletij, ki dokazujejo, da so tu stanovali nekdaj izobraženi narodi. Sedaj stanuje tu blizu 7 milijonov ljudi, a ti govore črez 70 jezikov in 100 narečij, ki nam pričajo, koliko narodov je videla ta »zibelj človeštva". Saj so poskušali razni narodi, potisnjeni od juga ali severa, prodreti v to gorovje, ali se naseliti v tej deželi, in njih raajhni ostanki stanujejo še dandanes tu. Pač opravičeno je torej, da imenujejo arabski zemljepisci Kavkaz »gorovje jezikov* (dšeb al alsuni). Razni spomeniki nas uce, da so tu gospodarili nekdaj babilonski, asirski in perzijski vladarji ter da so imeli tudi Grki tu svoje naselbine. Krasne, jako stare cerkve pa svedočijo, da je bilo razširjeno tu krščanstvo že takoj v prvih stoletjih po Kr. roj. V srednjera veku so narareč nasledovali Grkom Genuezi. Sezidali so množico trdnjav v obrarabo cest in podjarmili narode ter razširjali krščanstvo. Pozneje so se bojevali za te dežele razni narodi. Vkljub terau sta bili Armenija in Gruzija ali Georgija *) Te vire priobčimo ob sklepu spisa. Uredn. — stara Iberija — cvetoči deželi, ko so vdrli Mongoli in Tatari v kavkavške pokrajine ter uničili vso civilizacijo. Križ se je moral umakniti polumesecu, in Kavkaz je delil usodo drugih azijskih dežel, kjer gospodari islam: padel je zopet v barbarstvo. Semtertja si je dežela zopet raalo opomogla, ker se je otresla jarma tujih in divjih narodov, toda stoletja trajajoči boj krščanskih narodov z mohamedanskimi je pustil žalostne nasledke. Slednjic so ostali po stoletja dolgera boju med Turki, Perzijci in Rusi zadnji zmagovalci, in vnovic je začela napredovati civilizacija zavoljo razširjajočega se krščanstva. Nekatere dežele (n. pr. Gruzija ali Georgija) so se podale same v zaščit mogočne Rusije. Ostali -Kavkaz pa si je podvrgla Rusija ne zaradi svojega pohlepa po novih deželah, ampak ker je bila k temu prisiljena, da je svoja posestva obranila roparskirn pohodom gorskih prebivalcev, kateri so se že stoletja preživljali najvec le z ropom. Ko so Rusi pozvali Kurince, enega najbujših lezginskih narodov, naj opustijo svoje roparske pohode v mirne doline, so mu ti odgovorili: nMi srao pošteni ljudje, zato se ne pečarao s poljedelstvora. Mi se bomo vedno z ropom preživljali kakor so se naši pradedje". Pač pa so se postavljali hrabri maloštevilni gorski prebivalci tako trdovratno in vztrajno mogočnim Rusom, da se niti grška, niti riraska zgodovina ne more ponašati s tako slovečimi zgledi zaničevanja smrti, požrtvovalnosti, neupogljive svobodoželjnosti in prave junaške srčnosti, kakor jih beremo v analih te vojne. Rusija si je vendar podvrgla Kavkaz in to z jekleno vztrajnostjo, prečudovito hrabrostjo ter z junaško in pač  brezprimerno vdanostjo v prenašanju težav in ovir. Ruski vojak je vnovič pokazal, da za njega ni ovir, katere bi ga zamogle zadržavati na potu v povečevanje slave svoje očetnjave. Divji prebivalci gora se vendar niso ustavljali Rusom tako zelo zaradi svoje neupogljive svobodoželjnosti, ampak še bolj zaradi tega, ker je Rusija zatirala z vso strogostjo kupčijo z dekleti. Gerkezi in drugi narodi so nanireč že od nekdaj prodajali dekleta v Turčijo, Perzijo in v srednjo Azijo. Ker so kavkaška dekleta že od nekdaj slovela zaradi svoje lepote, so jih na suženjskih sejmih v Anapi in v Tiflisu radi kupovali. Prebivalci gora so se upirali odpravi kupčije z dekleti najbolj zaradi tega, ker bi s tem izgubili svoje poglavitne dohodke. Nekateri — kakor Hakshausen — so začetkoraa svetovali Rusom, naj bi suženjstva ne zatirali, ampak da bi ga Rusi celo podpirali. Kazali so na to, da imajo prebivalci gora mnogo otrok ter da se težko preživljajo. Tudi so poudarjali, da so kavkaške krasotice zelo izboljšale turško pleme. Tudi dekleta saraa so se odpravi suženjstva zelo protivila, saj je stališče žen v kavkaških gorah še dandanes večinoma pomilovanja vredno. Najtežja dela morajo opravljati, med tem ko možje lenuharijo. Zaradi tega je razumljivo, da niso poznala dekleta večje sreče, kakor da so bila prodana na suženjskem trgu. Na ta način jira je bilo mogoče ogniti se doraačemu suženjstvu ter priti v harem, katerega so si mislila v živi svoji orientalski domišljiji napolnjenega z raznimi dragotinami ter s služabnicami, skrbečimi za njihovo zabavo in popolno udobnost. Da je Rusija zatrla to kupčijo, je sezidala ob Grnem morju mnogo trdnjav in trdnjavic, katerim je bilo na razpolago dano ranogo večjih in raanjših brzojadrnic. To pa je Rusiji povzročilo ranogo stroškov, in veliko krvi je preteklo, preden se ji je posrečilo, zatreti kupčijo z dekleti. Iz tega je razvidno , da nastopajo Rusi povsod kot omikonosci in človekoljubi, in vendar se jim tako rado očita, da so barbari. Rusi so že začetkom tega stoletja tako nastopali v Aziji, a koncem 19. stoletja, skoro 100 let pozneje, trpijo Nemci v svojih afriških kolonijah še vedno suženjstvo. Hellbrunn namreč piše o neraških kolonijah v Afriki: nSeitdem das deutsche Reich die Schutzherrschaft Iibernommen hat, wird die Sclaverei iiberhaupt nur noch als Haussclaverei geduldet". (Dalje.) Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 44Kranjsko. o. šol. sv. Na enorazrednici na D o b r a v i pri Kropi se razpisuje služba učitelja-voditelja z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Fravilno opreinljene piošnje naj se predpisanim potom do 10 sušca tu-sein vlagajo. G. kr. okrajni šolski svet v Hadovljici, dne 13. svečna 1900. Št 74Štajersko. o.šol.sv. Na dvorazredni ljudski šoli v Stranicah v konjiškem okraju se razpisuje nadučiteljsko mesto in za celjski, vranski, šmarijski, gornjegrajski in laški šolski okraj pa dve službi okrajnih poinožnih učiteljev s sistemizovanimi prejernki po II. krajevnern razredu v stalno naineščenje. Prosilci za katero teh mest naj svoje pravilno opreinljene prošnje potorn predpostavljenega šolskega sveta do 15. sušca t. 1. in sicer za nadučiteljsko mesto pri dotičnem krajnem šolskem svetu, za službe okrajnih pomožnih učiteljev pa pri okrajnem šolskern svetu za celjsko okolico vlagajo. C. kr. okrajni šolski svet v Celju, dne 8. svečna 1900. Predsednik: Attems, s. r. Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Duhu nad Lučanami je namestiti stalno ali začasno početkom polletnega tečaja t. 1. službo učitelja. Z isto so združeni dohodki III. plač. razreda s prostim stanovanjein t. j. eno izbo s pohištvotn. Prosilci za to rnesto, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj pošljejo svoje kakor navadno opremljene prošnje do 28. svečna t. 1. predpisanhn potom kraj. šol. svetu pri Sv. Duhu nad Lučanami (Leutschach). Okrajni šolski svet Avrež, dne 17. prosinca 1900. Listnica uredništva: V Dalmacijo: Prosirno! — V Istro: Kakor vidite, smo ustregli Vaši želji. — Na Goriško: Prihodnjič! Za to številko je došlo prepozno. — G. J. K. na Štajerskem: Prihodnjič, za to številko je došlo prepozno! — G. D. P. na Štajerskem: Vašo ^izjavo" bomo priobčili prihodnjič. — G J. T. na R.: Še ni bilo mogoče; prihodnjič pod črto. — G. Peter Medvešček nam javlju, da ni več urednik klerikalne ^Gorice" in da tudi ni z njo nič več v dotiki; to na znanje našemu ^Rešetarju" in še mnogim drugim. — G. J. Gr. na Č.: ,,Jezikov nauk v prvem šolskem letu" bo izšel v posebni knjigi. Listnica upravništva: Novirn naročnikom še vedno lahko postrežemo z vsemi številkami. Kornui* se list redno ne dostavlja, naj ga reklamuje pri upravništvu (Ljubljana-Barje). Somišljeniki, agitujte za naše glasilo, da se čim bolj razširi med slovenskim in hrvaškim učiteljstvom ! nimal za društveno delovanje, zato ni bil več voljen v odbor, v katerem ni bilo potem nobenega učitelja. K lanskemu preobratu je pomagalo tudi naše vprašanje in torej tudi učiteljstvo. Zato je dobilo dva zastopnika v odbor: gg. Furlanija in Križmana. Kakor slišimo, se je prvi odpovedal iz družinskih razraer. Pri dopolnitveni volitvi za državni zbor srao imeli tri kandidate. Učiteljstvo je bilo razdeljeno na tri stranke. Pri volitvi je bilo tudi nekaj učiteljev volilnih mož, od katerih je glasovalo nekaj za dr. Staniča, nekaj za grofa Coroninija in nekaj celo za dr. Tonklija. V čudni luči se je pokazala naša organizacija in naš stanovski ponos. Nekateri so oddali svoj glas grofu Coroniniju, kateri se je baje izjavil za naprošeno premembo § 56. drž. šol. zakona. Da je dobil dr. Stanič tudi več učiteljskih glasov, ni prav nič čudnega, zakaj njegov volilni oklic se je oziral tudi na nas. Nerazumljivo pa je, da se je dobilo tudi takih učiteljev, ki so glasovali za dr. Tonklija, kandidata ultraklerikalnega ,,Primorskega Lista". Sicer bi pa raoralo biti znano učiteljstvu, da dr. Tonkli ni bil naklonjen našim zahtevam takrat, ko je bil vsemogočni voditelj goriških Slovencev in v soglasju z laškimi poslanci — a vendar je postopal takrat deželni zbor z našimi prošnjarai tako, da se niti v poštev niso jemale. Deželni odbor je imenoval svoje zastopnike v okr. šol. svete. Večina je bivših udov, ki niso znani kot posebni prijatelji ueiteljs.va, ampak nekateri so nasprotni pravičnim našim zahtevara. Zupansva so tudi že volila svoje zastopnike z nadpolovično večino glasov. Okrajna uč. konferenca pa je bila pri volitvi razcepila glasove tako, da nihče ni dobil absolutne večine, torej ni bil nikdo izvoljen. Proti proglašenju izvoljenim onih dveh, ki sta dobila največ glasov, se je bil uložil že na zapisnik ugovor, a doslej ni še znano, da bi se bila volitev uničila in razpisala nova. Cudno! Po novi deželni postavi se iraajo šteti petletnice od dneva izpita uč. sposobnosti. Da velja to tudi za drugo in tretjo itd. petletnico, se je dognalo potom rekurza na ministrstvo proti odlokora okrajnega in deželnega šol. sveta. — Gospoda Križmana, ki je dobil povoljno rešitev ugovora, prosimo, da jo objavi v celoti v znanje učiteljstvu. Ako še poverao, dairaamo na Goriškera tudi ,,katoliško društvo učiteljic" pod pokroviteljstvora dr. Pavlice — gospodarja »Prirn. Lista" — srao oznagjli naše razraere dovolj. Lepe so pač!? Istra. Poboljšanje učiteljskih placa. Mi željno isčekivamo otvorenje deželnoga sabora istarskoga, jer ce imati da raspravlja, kako mogosme doznati, vec pripravnu osnovu zakona o poboljšanju učiteljskih placa. Hoce li pako taj novi zakon podignuti učitelja iz najnižeg reda sluga te ga staviti o bok makar i najnižega činovnika? To je pitanje, na koje se ne da sada izvjesno odgovoriti. Jedno je samo sjegurno, da učitelji i ako budu imali vecu placu od dosadanje; ipak nece još moci pristojno i časno da žive prama zahtjevu vreraena a opet, da svi učitelji, pače da vecina njih nece biti zadovoljna s novim zakonom o placi a to hocu da kažera za učitelje na seliraa. Sudeci po saborskorri zaključku prihvacenom u VI. sjednici istarskoga sabora dneva 5, raaja 1899, rek' bi, da ce se nove place dijeliti u tri vrsti, to jest za gradske, za varoške i za seoske učitelje. Po tomu seoski učitelji, kojih je vecina biti ce u najnižoj placevnoj vrsti. I u tomu nazrijevamo nesretno strančarstvo, čemu so raoralni krivci naši ultraklerikalni zastupnici. Seoski učitelji drže se njih kao pijan plota, za njih izlažu svoju buducnost, svoju službu, svoj opstanak; biju se dok uzdignu kojega raatadora na zastupničku stolicu, a kada ju zastupnik zasjedne, onda s visoka gleda nevoljna učitelja, koji je sa strane svojih poglavara pozvan na tešku odgovornost radi svoje nesmotrenosti. U nevolji ga zastupnik ne čuje, u potrebi mu veli: moj je upliv malašan, ne mogu ti pomoci. Ako pak nadodje opet prilika, da bi upliv učitelja mogao koristiti za novi izbor, pa ako učitelj tad kaže: BJa se pačati necu, ja cu se držati neutralnosti", onda se na bijednoga učitelja viče: crucifige, pa zabavljajuci njegovo prvašnje žrtvovanje, njegov prijašnji rad, raožda onaj isti zastupnik ili njegovi prijatelji traže načina, kako bi onoga učitelja upropastili. Može bijednik biti bez place i četri i pet godina, ali nitko ne rnisli da mu placu pribavi. Ovako su kod nas svečeniki i druge klerikalne prirepine. Karao srece, kada bi se hrvatsko-slovenski učitelji Istre uhvatili u složno bratsko kolo daleko od klerikalaca a na načelu prave kršcanske slobode, te da bi počeli samostalno raditi za narod i za sebe. Ta zna se, da su učitelji u Istri, poslije svečeniku, najjači naslon hrvatske stranke, pak je li ta stranka ponudila kada učiteljstvu jedno rajesto zastupnika na saboru? Jok valaj! dapače ta stranka i ako pod drugora formom radila je i radi proti poboljšanju učiteljskih placa. Hocu da kažem za agitaciju proti zakonu o školskoj taksi. Ili bilo, ili ne bilo drago narodu, moramo priznati da bez te takse ili bez povišenja namesta, učitelji u Istri ne bi mogli nikada asperirati na poboljšanje njihovog stanja, jer zna se, da su dosadanji dohoci pokrajine nedostatni za poboljšanje tog stanja; zna se, da centralna vlada dava iluzornu svotu za školski doprinesak. Kada se sve te znade i kada se je toliko vikalo proti školskoj taksi, pitarao zašto se nije istodobno adatirao način, kojim bi se raoglo naci sredstva, t. j. potrebiti novac za poboljšanje učiteljskih placa? Koju su opcinska zastupstva onih bogatih opcina (mogao bih ih spomenuti), opredijelila recime lokalni doplatak učiteljiraa svojeg djelokruga? Jedino je to učinila opčina u Pulu. A što rade naše opcine? Njekoje njih gledaju, kako bi još trgovale sa siromašnimi prihodci uči.elja. Neka je dokazom ovaj primjer. Poznara jednu opchm u kojoj je višerazredna škola, gdje dakle nadučitelju pripada po zakonu 200 K stanarine, jer opcina nema vlastite kuce, da bi mu dala stan u naravi. Pošto su u onom mjestu stanovi jeftini, opcina je na svoj ra.un unajmila jednu kucu — ranogo udallenim od škole — za 150 K na godinu te ju predala nadučitelju, prištedivši tim sebi 50 K na godinu! Inače ta opcina hvasta se velikim rodoljubjem! A ti, učitelju, radi za drugoga, radi za klerikalce, radi za njih koslanje iz vatre, dok ne opečeš prsti! A kada ih opečeš, nece ti drugi rane vidati. Proti, u istinu teškom zakonu o školskoj taksi, toliku su viku dizala opcinska zastupstva, i naši zastupnici. Pitaj ti ove zastupnike, jesu li oni bili proti povišenju placa činovniciraa, slugaraa, oružnicama, financijevima itd. ? A ne, ne! jer mnogi zastupnici nisu zaboravili, da su i sami činovnici. A ti, u.itelju, ako moraš placati sada i ličnu dohodarinu, ako za kgr. šecera moraš davati 12 h več nego si to lani davao; korau iraaš da zahvališ? Oh, da bismo mislili jednora svojom glavora! . . .