avtomobil podrl kolesarko Dijaki goriškega zavoda Cankar so v Kopru prejeli srebrno priznanje Petdnevna solidarnostna pobuda Skupaj v Trstu Zora Tavčar in Alojz Rebula, par, ki se dopolnjuje umetniško in v zasebnem življenju, je predstavil svojo najnovejšo bero^ 9 Primorski Prašičja gripa in razumne živali Martin Brecelj Svetovna zdravstvena organizacija je v ponedeljek na izrednem zasedanju v Ženevi zvišala stopnjo nevarnosti pandemije zaradi izbruha prašičje gripe v Mehiki s 3. na 4. stopnjo. To pomeni, da so izolirali virus, ki povzroča gripo (gre za varianto virusa A H1N1) in ugotovili, da se trajno prenaša s človeka na človeka v naj -manj eni državi (Mehiki). Najvišja stopnja na lestvici je 6., ki opozarja na izbruh pandemije, se pravi na začetek hitrega širjenja nalezljive bolezni po vsem svetu. Bo do tega res prišlo? Nevarnost očitno obstaja. Mednarodne zdravstvene oblasti so ugotovile, da se je virus medtem iz Mehike razširil v ZDA, Kanado, Novo Zelandijo, Izrael, pa tudi v Evropo, in sicer v Španijo in Veliko Britanijo. Še hitreje se širi sum okužbe in preplah pred njo, saj ta čas na Stari celini zadržujejo bolnike na opazovanju v bolnišnicah na Irskem, Danskem, Švedskem, Češkem, v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji in Italiji, seznam pa se tako rekoč iz ure v uro daljša. Toda v kolikšni meri je virus prašičje gripe smrtonosen? Po podatkih krajevnih oblasti naj bi se v Mehiki okužilo skoraj 2 tisoč ljudi, umrlo pa naj bi jih 152, iz česar bi smeli sklepati, da je stopnja umrljivosti visoka. Vendar so to domnevni, in ne preverjeni primeri. Predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije so včeraj v Ženevi ponovili, da je doslej v Mehiki le 7 ljudi dokazano umrlo zaradi prašičje gripe. Pomemben je tudi podatek, da do včeraj niso zabeležili nobenega smrtnega primera v ostalih prizadetih državah. Če torej nevarnost pandemije prašičje gripe res obstaja, pa bi zaradi tega ne smeli izgubiti glave. Ni izključeno, da se bo vse skupaj končalo tako kot s ptičjo gripo, ki je v zimi 2005-2006 izbruhnila na Daljnem vzhodu. Preplah je tedaj zajel ves svet, do pandemije pa le ni prišlo. Nekateri so celo posumili, da je zadevo tedaj napihnila farmacevtska industrija, ki se zna okoristiti tudi s »panfobi-jami«. Za uravnovešeno presojo sedanjih razmer mogoče ni odveč spomniti, da ta čas razsajajo po svetu bolezni, kot je malarija, za katero po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zboli nekaj sto milijonov ljudi, več kot milijon pa zaradi nje tudi umre. Skratka, če je prašičja gripa potrdila, da smo ljudje, kot je vedel že Aristotel, živali, pa nam tako rekoč nudi tudi novo priložnost, da upravičimo atribut razumnosti, ki po filozofu iz Stagi-re razlikuje našo vrsto. dnevnik SREDA, 29. APRILA 2009_ Št. 101 (19.500) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € zdravje - V Mehiki, epicentru bolezni, naj bi zahtevala že 152 smrtnih žrtev Prašičja gripa se širi tudi po Evropi Slovenija in Italija pripravljeni - Kalifornija razglasila izredno stanje VREME - V pokrajini Alessandria evakuirali šest tisoč ljudi V severozahodnem delu Italije silne padavine, poplave in usadi TURIN - Neurja po Italiji ne pojenjajo, silne padavine so včeraj povzročale največ skrbi na severozahodu Italije. Zaradi narasle reke Tanaro je moralo šest tisoč prebivalcev okolice Alessandrie zapustiti svoje domove (na sliki Ansa). To območje so poplave hudo prizadele pred 15 leti. V bližini Pavie je usad zasul dvonadstropno hišo, enega človeka pogreša- jo. Kritično je bilo tudi v Liguriji, kjer je usad pokopal avtomobil, slabo vreme pa je na splošno pestilo večji del države. Na 6. strani CIUDAD DE MEXICO - Prašičja gripa, ki je v minulih dneh v svetu sprožila preplah, je v Mehiki, epicentru te bolezni, najverjetneje terjala že 152 življenj. Sum prašičje gripe se širi tudi v Evropi, medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da bolezni ne prenašajo le potniki iz Mehike. Slovenija in Italija zagovarjata, da sta pripravljeni. Guverner ameriške zvezne države Kalifornija Arnold Schwarzenegger je včeraj razglasil izredno stanje, vendar ob tem poudaril, da ni "potrebe za preplah". Bela hiša je ameriški kongres sicer zaprosila za 1,5 milijarde ameriških dolarjev pomoči za boj proti tej bolezni. Na 18. strani Slovenske stranke začele razpravo o Rehnovem predlogu Na 2. strani Zadružne banke v FJK za pomoč delavcem v dopolnilni blagajni Na 4. strani V Trstu pokrajinski kongres SKGZ Na 7. strani Na sodišču zaslišali marešala iz Tržiča Na 14. strani Ob vrtcu v Pevmi bodo uredili parkirišče Na 14. strani repen - Razstava v Kraški hiši Edi Žerjal je prelil Duhovnost vode na slike italija - Obisk Papež med potresenci v Abrucih L'AQUILA - Tri tedne po uničujočem potresu, ki je opu-stošil AbrucE in terjal 296 življenj, je papež Benedikt XVI. včeraj obiskal prizadeto območje. Preživelim je prve tolažilne besede namenil v močno uničenem kraju Onna, kjer je v potresu umrlo okoli 40 od njegovih 300 prebivalcev. Obiskal je tudi L'Aquilo, kjer se je med drugim ustavil ob ruševinah bazilike Collemagggio iz 13. stoletja in porušenem študentskem domu, v katerem je umrlo 7 študentov. Na 6. strani V Ulri IHI^I jHIJUl i.lJHIrt.TilHi h lil. TnJtl IhTif- F>I1, KH I- IHUtl i rrnnattMbuhiO. n LKMyAM HÇfcinû ni^ fi V*, ouj.A 51. «îo hmwl ^mt M.OU s ¿Î2S00 ]ir)rut( kwuiHíKluui« 111 1 ^LA« l-HJM.-, J. MV. KUPONA «t bnt¡Ct ht brülnt anvtiûfïkrijodnwito t de mc,o bfl9 Thala&sq cen teb raztlčne Mufti jet fcopefl -AO ■ L ■ f f f f f f J Wai Thai TGJ'JÍíí? mcHúzúz aromutiínimi olji ^ O 50mm -/U n-J^p arfpfrirric^n rfupcfJiD 2 Sreda, 29. aprila 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - Razprava o zadnjem predlogu evropskega komisarja za širitev Rehna Pahor: Dokončno stališče sredi prihodnjega tedna Slovenski premier se je včeraj o predlogu pogovarjal s predsedniki parlamentarnih strank Tondo več ur čakal v v vojaško letalo v Ronkah LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor se je včeraj s predstavniki strank pogovarjal o zadnjem predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna glede reševanja spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. Po Pa-horjevih besedah je šlo za informativni sestanek, na katerem so izmenjali poglede. Dokončno slovensko stališče o predlogu bodo po premierovih besedah oblikovali prihodnji teden in ga Rehnu posredovali še v mesecu maju. Naslednji sestanek naj bi bil prihodnjo sredo. "Mislim, da je sedaj potrebno vse zelo natančno preučiti. Osnova odločitve Evropske komisije, da posreduje v tem zapletu, je bila s strani Slovenije vedno pozdravljena. Vendar pa preden slovenska vlada sprejme kakršnokoli odločitev, se bom zelo temeljito posvetoval s političnimi strankami v državnem zboru," je povedal Pahor. "Predvidevam, da se bomo znova srečali čez teden dni, ko bomo v tem času, tako na strokovni ravni kot politični ravni pripravili stališča glede tega predloga," je dejal Pahor. Po njegovih besedah je osnovo pripravilo ministrstvo za zunanje zadeve skupaj s slovensko pravno stroko. "Pravna stroka - domača in tuja - je poklicana, da nam pomaga pri zahtevnih odločitvah, tako bo tudi naprej," je dodal O pogovorih se izrekli tudi predstavniki opozicijskih strank. Kot je po srečanju povedal predsednik SDS Janez Janša, so Rehnov predlog šele dobili in ga je zato potrebno dodatno preučiti. "Mislim, da si bomo vsi skupaj vzeli še teden dni časa za premislek," je napovedal Janša. Pri tem je pripomnil, da na prvi pogled Rehnov predlog ni idealen, da pa končnih ocen še ni moč dati. "Nekatere formulacije so takšne, da si jih je moč razlagati tako ali drugače, vendar pa, preden damo končno oceno, potrebujemo relevantno mnenje mednarodnopravnih strokovnjakov in morda še kakšno pojasnilo, ki ga danes nihče ni imel," je povedal. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je ponovil, da je predlog Rehna dokaz, da je popolnoma podlegel hrvaškim zahtevam in da slovenskih stališč ni niti malo upošteval. Jelinčič je prepričan, da se Rehnu mudi, saj se mandat tej sestavi Evropske komisije izteka, pred koncem "pa mora opraviti tisto delo, ki mu je bilo s strani Hrvaške naloženo". Poslanec Radovan Žerjav, ki se je udeležil sestanka v imenu SLS, je prav tako poudaril, da je potrebno predlog bolj podrobno preučiti in si vzeti malo več časa, saj gre za veliko odgovornost do države. Zanj je ključno vprašanje, če je predlog odmik od sklepa, ki ga je sprejel DZ in na prvi pogled je temu tako. To pa za SLS, ki je bila pobudnica jasnih sklepov DZ o vprašanju meje s Hrvaško, ni sprejemljivo. "Težko bi sodil, za katero državo je predlog bolj ugoden, a po moji oceni, takšen kot je, za Slovenijo ni dober," je zatrdil, a podrobneje o vsebini ni želel govoriti. Po navedbah virov v Bruslju najnovejši kompromisni predlog, ki ga je Rehn 22. aprila predstavil zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške, Samuelu Žbogarju in Gordanu Jandro- kovicu, predvideva, da naj bi o mejni črti odločal mednarodni arbitražni tribunal, o koriščenju pomorskih območij in stiku Slovenije z odprtim morjem pa naj bi se odločalo na podlagi mednarodnega prava, dobrososedskih odnosov in ob upoštevanju načela pravičnosti. Po njem naj bi bilo v arbitražnem tribunalu pet članov: po enega naj bi izbrala Ljubljana in Zagreb ločeno, preostale tri pa skupaj. Če se ne bi mogla dogovoriti, naj bi o njih odločil predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Predlog, ki bi hkrati omogočil nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, naj bi tudi predvideval vnaprejšnjo zavezo slovenskega in hrvaškega parlamenta, da bosta sprejela odločitve posrednikov. Po neuradnih informacijah nekatere slovenske stranke med drugim naj ne bi bile zadovoljne s predlogom glede sestave arbitražnega tribunala in glede deblokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU. (STA) hrvaška in eu Predsednik slovenske vlade Borut Pahor pravi, da bo treba o Rehnovem predlogu še razpravljati ljubljana - Napoved župana Jankovica Simonovic: Ko bo znana usoda referenduma, probšemj mednarodni natečaj za džamijo se rešujejo Proti Titovi ulici pa Mladi Slovenije napovedujejo »boj do konca« ZAGREB - Hrvaški pravosodni minister Ivan Šimonovic je včeraj v Zagrebu dejal, da sta slovenska blokada in sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije "akutni", medtem ko je stanje v pravosodju kroničen problem pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Kljub temu je optimist glede reševanja akutnih težav, je dodal. "Ko gre za aktune probleme, sem optimist in mislim, da se premika naprej glede slovenske deblokade pogajanj. Ko gre za odnose s haa-škim sodiščem, pa lahko povem, da bomo v prihodnjih dneh predstavili obsežno poročilo o sodelovanju tako svetu sodišča, ki ga je od Hrvaške zahtevalo, kot tožilstvu," je Šimonovicevo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hi-na. Glede na kroničen problem hrvaškega pravosodja, je Šimono-vic dejal, da ga opogumlja dejstvo, da je Evropska komisija ocenila, da je Hrvaška "zrela za začetek pogajanj". "Torej, ko se bodo uredile akutne težave, se lahko posvečamo kroničnim. Že vemo kaj je terapija, sicer pa pričakujemo, da bodo med pogajanji postavljeni kriteriji spremljanja uveljavljanja tega v praksi, tistega, kar je že zdaj dobilo pozitivno oceno. Pričakujem, da bodo ravno to kriteriji za zapiranje poglavja o pravosodju," je dejal pravosodni minister. Evropska unija od začetka hrvaški pogajanj za pristop v EU opozarja Zagreb, da je potrebno uveljaviti pravosodno reformo. (STA) LJUBLJANA - Mednarodni javni natečaj za džamijo v Ljubljani bo v uradnem listu objavljen takoj, ko bo znano, kaj bo s pobudo za razpis referenduma svetnika Mihaela Jarca, je na novinarski konferenci povedal župan Zoran Jankovic. Javni natečaj in ustrezne spremembe občinskega prostorskega načrta bi bile lahko po njegovem izvedene do konca letošnjega leta. Kot je povedal, bo mednarodni javni natečaj potekal po podobnem postopku, kot je potekal za obnovo Plečnikovega stadiona za Bežigradom, kar pomeni, da bo na koncu najboljšo arhitekturno rešitev izbrala občinska komisija. Jankovic je v ponovljenem postopku 31. marca letos Jarčevo pobudo za razpis referenduma o džamiji že drugič zavrnil, ker, kot je takrat pojasnil, ni napisana v skladu s statutom, zakonodajo in sodbo upravnega sodišča. Jarc je takoj zatem napovedal vložitev tožbe na upravnem sodišču, vendar Jankovic včeraj ni znal povedati, ali je to storil ali ne. Jankovic pa se je moral včeraj »ukvarjati« tudi z napovedjo Mlade Slovenije (podmladek Nove Slovenije), da si bodo "v nedogled prizadevali", da v Ljubljani ulice, poimenovane po Josipu Bro-zu Titu, ne bo. Če bo ljubljanski mestni svet sprejel odlok o poimenovanju Titove ulice, v MSi napovedujejo pobudo za presojo njegove ustavnosti. Mlada Slovenija je poleg tega včeraj pisala predsedniku evropskega parlamenta Hans Gertu Potteringu in ga seznanila z dogajanjem v Ljubljani, so zapisali v sporočilu za javnost. Odločitev o poimenovanju ene glavnih mestnih vpadnic v Ljubljani je namreč po njihovem prepričanju v neskladju s sprejeto resolucijo Evropskega parlamenta, ki obsoja vse totalitarne režime, med njimi tudi ko- Zoran Jankovič munizem.Kot so napovedali, se bodo obrnili tudi na varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek-Travnik in jo prosili za srečanje, da ji "obrazložijo dejanski problem pri poimenovanju Titove ulice". V podmladku NSi razmišljajo tudi o vložitvi kazenske ovadbe zoper mestnega svetnika Petra Božiča zaradi njegove izjave v današnji izdaji tednika Reporter. Božič je namreč dejal, da "to niso bili turisti, ampak fašisti vseh narodnosti in barv, ki so štiri leta morili in po-žigali po Sloveniji". Po mnenju MSi Božič namerno širi nestrpni govor in laži, zato razmišljajo o vložitvi ovadbe zaradi širjenja nestrpnosti in sovražnega govora. Na napoved podmladka, da se bo v zvezi s poimenovanjem ulice obrnil na predsednika evropskega parlamenta in varuhinjo človekovih pravic, se je odzval tudi ljubljanski župan Zoran Jankovic. Meni, da je takšno ravnanje pravica podmladka, "da pa je veliko več resnih nalog, s katerimi bi se lahko ukvarjali". Sam sicer ostaja na tem, kar je dejal že ob sprejemu 5000 podpisov proti poimenovanju ulice po Titu, ki mu jih predal podmladek, to je, da bi bilo dobro, če bi si v podmladku pred tem prebrali kakšno knjigo. Po mnenju Jankovica zgodovine namreč ni mogoče potvarjati. (STA) TRST - Predsednik Dežele FJK Ren-zo Tondo je preteklo noč odpotoval na obisk k italijanskim vojakom v Libanon, a je moral vojaško letalo, s katerim je poletel, več ur čakati na letališču v Ronkah. Tondo se je nad zamudo potožil na svojem blogu (www.renzotondo.blogspot.com): »Upal sem, da so vsaj vojaški poleti točni ... pa smo še vedno tukaj na letališču v Ronkah, kjer čakamo na letalo iz Rima, ki nas bi moralo popeljati v Libanon. Ura je 2.25 in če bo šlo vse v redu, bomo vzleteli ob 3.40. Odhod je bil programiran ob 21.50.« Tondov obisk v Libanonu je bil poleg srečanja z italijanskim vojaškim kontingentom namenjen tudi pogovorom s predstavniki lokalnih oblasti. Dežela FJK bo italijanskim vojakom podarila rešilno vozilo z visoko tehnološko opremo, ki ga bodo uporabili za mirovne operacije, za katere se italijanski kontingent nahaja v Libanonu od leta 2006. Na Fernetičih s pred tremi leti ukradenim skuterjem SEŽANA - Slovenski policisti enote za izravnalne ukrepe so v ponedeljek dopoldne pri nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči ustavili romunski kombi s prikolico, na kateri je bil naložen skuter piaggio. Policisti so med pregledom ugotovili, da je bilo vozilo ukradeno v Italiji že leta 2006. Skuter so zasegli, zoper 31-letnega romunskega državljana pa so napisali kazensko ovadbo zaradi ponarejanja listin in prikrivanja. Na Šmarski cesti pri Kopru hujša prometna nesreča KOPER - V ponedeljek ob 14. uri se je po navedbah koprske policije pripetila prometna nesreča na Šmarski cesti, v kateri sta se dve osebi hudo poškodovali, ena pa lažje. Nesrečo je povzročil 27-letni koprski voznik avtomobila BMW: v križišču za staro Šmarsko cesto ga je zaradi neprilagojene hitrosti bočno zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je vanj trčil avtomobil škoda, v katerem je bil 62-le-tni Koprčan. V trčenju sta se huje poškodovala voznik BMW-ja in 22-letna sopotnica iz okolice Ljubljane. Ukleščene so iz vozila rešili gasilci, vse so prepeljali z reševalnimi vozili v bolnico v Izolo. V Makarski se je huje poškodoval mlad padalec iz Kranja MAKARSKA - V splitskem kliničnem centru se borijo za življenje 26-letne-ga Kranjčana, ki je v ponedeljek popoldan med padalskim treningom na plaži Cvitačka v Makarski utrpel hude poškodbe glave, je na svoji spletni strani poročala Slobodna Dalmacija. Dodali so, da ima zlomljeno lobanjo, pretres možganov ter zlomljene kosti obraza in podlahtnic. Nesrečnega mladeniča je veter zajel na treningu na plaži, in sicer na petih metrih višine. Nato je padalec padel in udaril z glavo ob tla. Kranjčan je v Makarsko prispel v soboto s štirimi člani kluba za prosto letenje Viharnik Cerkno ter z 38-letnim vodjem kluba. Ker je v ponedeljek na Biokovu nad Makarsko pihal močan veter, so slovenski padalci obupali nad skakanjem s hriba in so vadili na omenjeni plaži, je še poročal splitski časnik. / ALPE-JADRAN Četrtek, 30. aprila 2009 3 AVSTRIJA - Manjšinske pravice in pravna država Očitek politiki, da v resnici noče rešiti vprašanja dvojezičnih tabel Zato še tako dober pravni okvir ne more zagotoviti izvajanja razsodb, meni ustavni pravnik Heinz Mayer CELOVEC - Na Koroškem politično odgovorni očitno niso pripravljen spoštovati razsodbe ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih, prav tako tudi ne ukrepa državnega tožilstva v Celovcu proti tistim, ki preprečujejo uresničitev razsodb. Posledica tega je, da še tako dober pravni okvir ne more zagotoviti izvajanj razsodb avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih. To je bila glavna misel uglednega avstrijskega strokovnjaka za ustavno pravo Heinza Mayerja, ki je v ponedeljek zvečer v Domu prosvete v Tinjah začel novo serijo predavanj, ki jo izobraževalna ustanova v naslednjih tednih prireja na temo pravna država. Mayer je svoj referat namenil uveljavitvi pravic narodnih manjšin v Avstriji. V zvezi z dvojezičnimi napisi na južnem Koroškem je predavatelj z Dunaja še pristavil, da je preziranje razsodb ustavnega sodišča mogoče tudi zaradi tega, ker se ne deželna, ne zvezna politika ne čutita zavezani, da bi končno rešili to vprašanje. Ob tem je opozoril, da je pravni položaj za izpolnitev razsodb ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih zelo jasen, saj je ustavno sodišče v svojih razsodbah določilo pogoje za postavitev dvojezičnih napisov. Mayer je edinole izključil možnost prisilne izvršitve pravnih odločb po nalogu zveznega predsednika, vse ostale mehanizme - od političnih do pravnih - pa je zagovarjal. Tudi postopek proti koroškemu deželnemu glavarju Gerhardu Dorflerju, kateremu je v zvezi s prestavljanjem tabel v Pliberku in Drveši vasi -zelo jasno in brez vsakega ovinkarjenja očital zlorabo uradnega položaja. Vodja diskusije, slovenski odvetnik in podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Rudi Vouk, pa je na dobro obiskani prireditvi vnovič poudaril, da ob vseh pravnih finesah in razlagah ostaja dejstvo, da je od prve razsodbe ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih leta 2001 minilo že osem let, na uresničitev pa čaka medtem že 18 razsodb ustavnega sodišča. Izobraževalni referent katoliškega doma prosvete v Tinjah Martin Pandel pa je za uvod v novo serijo predavanj izpostavil, da naj bi prireditev okrepila tiste sile, ki se zavzemajo za varstvo in ureditev pravic narodne skupnosti na podlagi, ki teh pravic ne zmanjšuje. Nanašajoč se na temo prvega večera «Uveljavitev razsodb ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih» pa je pozval na odgovornost tudi politične predstavnike koroških Slovencev. Na izvajanja ustavnega pravnika deželni svet Sprejet zakon o poučevanju tujih jezikov v FJK TRST - Deželni svet je včeraj soglasno odobril zakon, s katerim naj bi v Furlaniji-Julijski krajini pospešili učenje jezikov, ki jih govorijo v državah Evropske unije. Zakon so skupaj predstavili Franco Baritussio (PDl), Igor Kocijančič (Mavrična levica) in Franco Codega (DS), predvideva pa povečanje tedenskega števila ur za učenje angleščine in še enega jezika EU. Poleg tega zakon predvideva podporo učiteljem za izpopolnjevanje, v šolah druge stopnje pa je predvidena tudi sodelovanje lektorjev in učiteljev tujega maternega jezika. Deželni svetnik SSk Igor Gabro-vec je v tiskovnem sporočilu sporočil, da je zakon lahko zelo koristen, a žal nima zadostnega finančnega kritja. Zapisal je še, da je poznavanje tujih jezikov bistvenega pomena za izboljšanje odnosov, zlasti mladim generacijam pa omogoča lažje konkuriranje na trgu dela in izrazil pričakovanje, da bo vsaj z rebalansom sredi poletja zakon deležen primernih finančnih sredstev. Na prvem predavanju v novi seriji, ki je posvečena pravni državi sta ob Mayerju (v sredini) v razpravo posegla še Rudi Vouk (desno) in gostitelj večera Martin Pandel (levo) Heinza Mayerja o dvojezičnih napisih se je takoj odzval deželni svetnik Uwe Scheuch (BZÖ) in ustavnemu pravniku očital, da »blati Koroško«. Obenem je še zatrdil, da je sedmi člen Avstrijske državne pogodbe »v celoti izpolnjen« in da v vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov zato tudi ni potrebe po ukrepanju... Ivan Lukan koroška - Uveljavitev dveh koroških Slovenk v deželni politiki Pri Zelenih in v SPO Zalka Kuchling spet podpredsednica koroških Zelenih, Ana Blatnik predsednica socialdemokratskih žena CELOVEC - Dve koroški Slovenki sta konec preteklega tedna zaznamovali odločitve na strankarskopoliti-čni ravni na Koroškem. Na deželnem kongresu Zelenih v Plešerki ob Hodi-škem jezeru blizu Celovca je bila za podpredsednico vnovič izvoljena Zalka Kuchling, na izrednem občnem zboru koroških socialdemokratskih žena pa Ana Blatnik za predsednico. Pri Zelenih je bil vnovič izvoljen za deželnega govornika Rolf Holub, njegova namestnica Zalka Kuchling pa bo tudi v prihodnje govornica za narodnostna vprašanja koroških Zelenih. Podprlo jo je okrog 74 odstotkov delegatk in delegatov, Holuba skoraj 95 odstotkov. Kuchlingova usklajuje delo Zelenega foruma Alpe-Jadran, ki ga od aprila letos dalje vodi deželna poslanka Zelenih na Južnem Tirolskem Christina Kury. Hubert Frasnelli, govornik Zelenega Foruma Alpe-Jadran, je na kongresu podprl koroške Zelene, še posebno pa njihova prizadevanja za slo- Zalka Kuchling vensko narodno skupnost na Koroškem. Predsednica delovne skupnosti »Avstrijske manjšine v SPO« Ana Blatnik pa je bila na izrednem kongresu deželne socialdemokratske organizacije žena v Šentvidu ob Glini izvoljena za novo predsednico te organizacije. Blatnikova je prva predsednica te organizacije, ki izvira iz vrst koroških Slovencev. Blatnikova je bila po globokih razhajanjih v socialdemokratski stranki v mestu Celovec januarja letos soglasno Ana Blatnik imenovana za poslujočo predsednico socialdemokratske organizacije žena. V soboto v Šentvidu pa je tudi uradno postala predsednica. Na volitvah je prejela 166 od možnih 167 glasov. Blatnikova zastopa koroške socialdemokrate tudi v zveznem svetu, drugi zbornici avstrijskega parlamenta oz. zbornici avstrijskih dežel na Dunaju. V njej že dolgo sooblikuje žensko politiko v svoji stranki, mdr. je tudi predsednica odbora zveznega sveta o enakopravnosti. (I.L.) Ballaman z zobotrebcem nad zamudnike v deželnem svetu FJK TRST - Predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Edouard Ballaman si je včeraj izmislil »politiko z zobotrebcem«, da bi deželne svetnike prisilil k točnosti na sejah. Ballaman je namreč po že običajni zamudi svetnikov včeraj zobotrebec zataknil v zvonec na svoji mizi, in nato z neusmiljenim neprekinjenim zvonjenjem opozoril svetnike, da bi morali že zdavnaj začeti sejo. »S tem sem želel opozoriti vse, tudi sebe, da so seje deželnega sveta sklicane za določeno uro in da ne obstaja tako imenovanih akademskih četrt ure. Zato bom imel odslej vedno pripravljen zobotrebec, s katerim bom blokiral stikalo na zvoncu, ki bo neusmiljeno zvonil. Upam, da se bodo svetniki zresnili, da mi zobotrebca ne bo treba pogosto uporabljati. Kot izvoljeni predstavniki, imamo določene obveznosti, ki se jih moramo držati,« je še dejal Ballaman. Včerajšnja seja deželnega sveta bi se morala začeti ob 10. uri, vendar je bil Ballaman takrat praktično sam v dvorani. Pol ure kasneje se je pojavilo pet ali šest svetnikov, tako da je Ballaman sejo formalno začel in jo takoj nato tudi prekinil zaradi premajhnega števila prisotnih. »Včasih o sebi pravimo, da smo kot Habsburžani, kar zadeva točnost. Dokažimo to državljanom tudi z dejstvi,« je še dejal predsednik deželnega sveta. Državljani izstopili iz večine v Vidmu VIDEM - Državljanska lista Državljani je včeraj izstopila iz občinske večine, ki podpira župana Furia Honsella v Vidmu. Izstop utemeljuje s tem, da se je večina »preveč nagnila na levo«. Zato misli odslej zavzemati samostojna neodvisna stališča. Lista se je tudi odločila, da spremni ime in se preimenuje v »Friuli Futuro«, s čimer so se želeli tudi distancirati od izbire Državljanov na deželni ravni, da se federativno povežejo z Di Pietrovo Italijo vrednot. V dokumentu, ki so ga razdelili v občinskem svetu, so še zapisali, da so Državljani leta 2003 podprli župana Sergia Cecottija. Cecottijeve-ga dela pa Honsell, piše v dokumentu, ni priznaval, poleg tega pa je po mnenju Državljanov Honsell s svojim ravnanjem Videm spravil v nekakšno »izolacijo« od ostale Furlanije-Julijske krajine. Honsellu pa tudi očitajo pretesne stike s predstavnike levice in premajhno upoštevanje zmernih članov občinskega odbora. BENEČIJA - Tečaj solopetja poteka na špetrski Glasbeni matici že nekaj let Uspel koncert v Klodiču Osem tečajnikov se je predstavilo v različnih sestavih, zapeli pa so tudi kot solisti - Koncert bodo ponovili v ponedeljek v Bardu KLODIČ - Minilo je že nekaj let, odkar je bil na špetrski šoli Glasbene matice ustanovljen tečaj za so-lopevce. V zadnjih časih učenci tega razreda nastopajo vedno bolj pogosto in so vsakič uspešnejši. Za to ima gotovo največ zaslug prof. Krisztine Nemeth, ki je letos začela poučevati solopetje tudi v Trstu. Špetrski in tržaški razred sta med sabo začela sodelovati, pred dnevi pa je špetrska Glasbena matica priredila v Klo-diču koncert, na katerem je nastopilo 8 solo pevcev. Pevci so zapeli kot solisti, a tudi v drugih sestavih. Prisluhnili smo Rossinijevemu Smešnemu duetu za dve mački v izvedbi Mateje Milkovič in Elene Gu-glielmotti. Lara Prašelj, Valentina Sancin in Elisa Io-vele so v tercetu zapele Rossijev »Dormite begli occ-hi«. Zadnji dve pa sta z Davidom Clodigom zapeli še tri nokturne W. A. Mozarta. Na programu je bila tudi vrsta skladb za soliste. Ob klavirski spremljavi prof. Beatrice Zonta so zapeli Anita Tomasetig, Silvana Chiabai, Elena Guglielmotti, David Clodig, Valentina Sancin in Elisa Iovele. Uspešen in kvaliteten koncert so vsi skupaj zaključili z Offenbachovo »Belle nuit, o nuit d'amour«. Naj povemo še, da bodo koncert ponovili 4. maja v cerkvi v Bardu v Terski dolini (pričetek ob 20.30), 22. maja pa bodo na vrsto prišli še tržaški ljubitelji glasbe. (NM) Kvaliteten koncert so zaključili z Offenbachovo »Belle nuit, o nuit d'amour« nm 4 Sreda, 29. aprila 2009 GOSPODARSTVO kriza - Podpis sporazuma med bankami, Deželo, delodajalci in sindikati Zadružne banke v pomoč delavcem v dopolnilni blagajni Federacija BCC bo na podoben način pomagala tudi podjetjem v krizi TRST - Predsednik deželne zveze zadružnih bank BCC Furlanije-Julijske krajine Giuseppe Graffi Brunoro, deželna odbornica za delo Alessia Rosolen in predstavniki delodajalcev in sindikatov so včeraj na sedežu Dežele v Trstu podpisali pismo o nameri, na osnovi katerega bodo banke anticipirale zneske prejemkov iz režima redne dopolnilne blagajne. »To je edinstveni sporazum v Italiji glede na soglasje, ki ga je deležen,« je izjavil Graffi Brunoro in ob tem napovedal, da gre za »prvo iz serije pobud, ki jih bo deželni sistem zadružnega kredita v kratkem konkretiziral za podporo družinam, delavcem in podjetjem«. Podobne sporazume so sicer že podpisali v nekaterih drugih italijanskih deželah in tudi evropskih državah, vendar se je tokrat prvič zgodilo, da je prejel tako visoko raven sodelovanja in podpore. Deželne zadružne banke - med njimi tudi slovenski Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob So-vodnje - so za anticipiacijo socialnih bla-žilcev, ki jih bo izplačal skrbstveni zavod Inps, namenile 10 milijonov evrov. Delavci, ki bodo šli v redno dopolnilno blagajno, bodo anticipirane zneske prejeli brez obresti in drugih stroškov. Ob včerajšnjem podpisu sporazuma so podpisniki tudi povedali, da so se sporazumeli o možnosti za razširitev dokumenta tudi na druge subjekte, tako da bi se povečale možnosti ukrepanja za pomoč uslužbencem podjetij v krizi. Deželna direkcija za delo namreč preverja možnosti, da bi poleg tistega, kar Dežela prek Mediocredita že dela za primere izredne dopolnilne blagajne, vzpostavili tudi za to vrsto socialnih blažilcev podoben sistem anticipiranja kot pri redni dopolnilni blagajni. »Pozornost za osebe in za družine je poleg pozornosti, ki jo namenjamo malim in srednjim podjetjem, ena temeljnih nalog zadružnega kredita, ki ne more biti pod vprašajem niti v tako težkem trenutku, kot je sedanji,« je potrdil Graffi Brunoro in dodal, da se bodo v prihodnjih dneh sestali z delodajalskimi združenji in z njimi začrtali program pomoči podjetjem v krizi. Če se vrnemo k sporazumu o anti-cipiranju zneskov dopolnilne blagajne, gre opozoriti, da jih bodo banke izdajale na prošnjo delavca v primerih, ko jim teh zneskov, ki jih na koncu krije Inps, ne bo mogel izplačati njihov delodajalec. S potrdilom podjetja bo šel lahko delavec v zadružno banko in tam odprl brezplačni tekoči račun, na katerega bo prejemal redne mesečne zneske dopolnilne blagajne. Podpis sporazuma z deželnimi zadružnimi bankami na sedežu Dežele FJK v Trstu obračun 2008 AcegasAps lani izboljšala vse poslovne kazalce TRST - Skupščina delničarjev družbe AcegasAps, ki kotira na milanski borzi, je včeraj v Trstu soglasno odobrila lansko poslovno bilanco, ki izkazuje 13,9 milijona evrov čistega dobička. Dobiček je sicer za 27,7 milijona nižji kot v letu 2007, ko je družba zabeležila finančni zaslužek v vrednosti 36 milijonov evrov. Delničarji so na skupščini pod vodstvom predsednika upravnega sveta Massima Paniccie odobrili izplačilo dividende v vrednosti 0,15 evra za delnico. AcegasAps je lani ustvarila prihodke v vrednosti 481,1 milijona evrov, kar je za 37,7 milijona ali za 8,5 odstotka več kot leto prej, sicer pa so se po besedah pooblaščenega upravitelja Cesareja Pillona izboljšali vsi poslovni kazalniki. Skupščina je odobrila predlog za kooptacijo dveh novih članov upravnega sveta, Emilia Terpina in Santija Terranove, ki bosta zamenjala Gio-vannija Battisto Ravidaja in Massimiliana Fedrigo, ki jima je zapadel mandat. Aldu Fontani pa so delničarji zaupali novo funkcijo neodvisnega upravitelja delniške družbe, ki jo predvidevajo nova pravila za multiservisne družbe (AEEG). koper - Projekt CAPS za čisto morje Poldrugi milijon evropskih sredstev za inovativno predelavo odpadkov papirniške industrije KOPER - Tehnološki okoljski in logistični center (TOC), katerega večinski lastnik je Luka Koper, bo za projekt CAPS - oziroma predelavo odpadkov papirniške industrije v visoko učinkovito absorpcijsko sredstvo za čiščenje vodnih površin - prejel 1,5 milijona evrov evropskih sredstev. Tehnološko okoljski in logistični center (TOC), ki v skupini Luka Koper deluje kot razvojni inštitut, je razvil inovativni postopek konverzije papirniškega mulja v visoko učinkovito absorpcijsko sredstvo za sanacijo vodnih površin (CAPS). Absorbent služi za odstranjevanje hidrofob-nih snovi, kot so mineralna in druga olja, kemikalije in prah, ki se znajdejo na vodni površini, so sporočili iz Luke Koper. Cilj projekta je bila vzpostavitev trajnostne povezave različnih industrijskih panog, kjer se odpadke iz ene industrijske branže uporabi kot produkt z visoko dodano vrednostjo v drugih panogah. To je uspelo s predelavo papirniškega mulja, ki se trenutno v Sloveni- ji kot odpadek odlaga ali sežiga, v izredno učinkovit vpojni absorbent za sanacijo vodnih površin. Takšen pristop je v skladu z novo evropsko pomorsko politiko, katere glavna značilnost je interdisciplinarni pristop do pomorskih zadev. Projekt je lani prejel nagrado za ekološki postopek leta in bil izbran na evropskem razpisu CIP Eco-Innovation 2008 za sofinanciranje projekta v vrednosti 1,5 milijona evrov. TOC bo z uporabo teh sredstev skupaj s finskim partnerjem v Sloveniji in na Finskem zgradil proizvodne kapacitete za proizvodnjo 20.000 ton absorpcijskega sredstva. Z uveljavitvijo tehnologije CAPS se bo znatno povečal tudi življenjski ciklus papirja, saj se papirniški mulj pojavlja kot ostanek pri proizvodnji in recikliranju papirja, hkrati pa se odslužen HAWSC lahko uporabi kot gorivo pri uporabi biomase. Za projekt je bila izdelana študija izvedljivosti, ki je pokazala, da se investicija v proizvodnjo vrne prej kot v enem letu. V FJK bo socialna kartica veljala 60 evrov TRST - Najpozneje čez tri tedne bo v Furlaniji-Julijski krajini operativna socialna kartica, s katero bodo imetniki imeli na voljo 60 evrov, torej 20 evrov več kot v državi. Novico je včeraj v deželnem svetu v odgovoru na svetniško vprašanje oznanil deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic, ki je pojasnil, da je bilo zvišanje zneska omogočeno s konvencijo med Deželo FJK in ministrstvom za gospodarstvo. Po tem dogovoru bo vrednost socialne kartice v Furlaniji-Julijski krajini zvišana s prispevkom Dežele. Po oceni odbornika Kosica je v deželi približno 25 tisoč ljudi, ki imajo pravico do socialne kratice. V zimski sezoni v FJK za 22 odstotkov več turistov TRST - Po podatkih iz zimskošportnih središč, ki jih v FJK upravlja agencija Pro-motur, so v pravkar končani zimski turistični sezoni našteli za 22 odstotkov več obiskovalcev kot leto prej. Največjo rast so zabeležili na Piancavallu (+42%), sledijo pa Forni di Sopra (+25%), Trbiž (+20%) in Zoncolan Ravascletto (+12%). Prihodnji teden v Trstu že četrti Okusi tradicije TRST - Od 5. do 10. maja bo na tržaškem Goldonijevem trgu četrta izvedba ga-stronomske razstave Okusi tradicije (I Sapori della Tradizione), ki jo prireja lokalno društvo Pro Loco s sodelovanjem tržaškega občinskega odborništva za gospodarski razvoj in turizem, s finančnim prispevkom fundacije Fondazione CRTrie-ste in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst. Obiskovalci si bodo lahko ogledali, poskusili in kupili dobrote naslednjih proizvajalcev: Igorja Grgiča (vino in salame), podjetja Ziani Maria (med), Mase (suhomesnati izdelki), Alessandro Muzina (cvetje), Al Bom Bom (sladkarije), Geneve Srl (kovanoželezni izdelki), Pilo&Max (žgane pijače). Vzporedno bo mogoče lokalne dobrote pokušati tudi v 16 slovenskih gostiščih na Krasu, dogajanje pa bodo spremljali tudi koncerti petih glasbenih skupin in vodeni ogledi mesta. Živinorejci bodo danes »zastražili« mejo pri Trbižu TRST - Živinorejci, ki so včlanjeni v stanovsko organizacijo Cospalat FVG, bodo danes nadzorovali nekdanji mejni prehod pri Trbižu in skupaj s pripadniki varnostnih sil preverjali, kakšno agroživilsko blago prihaja v Italijo. Njihov predsednik Renato Zampa je pojasnil, da imajo »nenehne živilske in zdravstvene emergence vedno izvor v tujini in se nato neizbežno prevalijo na pleča naših proizvajalcev in rejcev«. Ti pa si prizadevajo, da bi svojim odjemalcem zagotovili prehransko samozadostnost in neoporečnost, saj je učinkovitost sistemov nadzorovanja v Italiji splošno priznana, je povedal Zampa in dodal, da ima Italija več veterinarjev kot vsa vzhodna Evropa skupaj. »Nasprotujemo uvozu nizkokavostnih proizvodov, ki prihajajo k nam po nizkih cenah in s predalavo postanejo made in Italiy, kar potem negativno učinkuje na našo proizvodnjo visoke kakovosti, saj nas ta nelojalna konkurenca sili k proizvodnji pod pravično ceno,« je dela predsednik deželnega Cospalata. Deželna CIA proti poskusom znižanja cen prašičev TRST - Italijanska konfederacija kmetov CIA za Furlanijo-Julijsko krajino je naznanila poskuse zniževanja cen prašičev pri rejcih. Kot je povedal deželni predsednik stanovske organizacije Ennio Benedetti, je bilo od rejcev že zahtevano znižanje cen živali zaradi domnevnega zmanjšanja povpraševanja. Po njegovi oceni gre za ša-kalstvo tistih, ki želijo izrabiti alarm zaradi t.i. prašičje gripe v popolnoma komercialne namene. »Toda nevarnosti v naši deželi ni, naše farme so popolnoma varne, sicer pa se virus ne prenaša z uživanjem svinjskega mesa, ne svežega kot tudi ne predelanega,« je dodal Benedetti. CIA je sicer zahtevala od rimske vlade, naj etiketo o poreklu mesa uvede tudi za svinjino, in to v najkrajšem času, saj so primeri bolezni norih krav in ptičje gripe pokazali učinkovitost tega ukrepa. Lani iz Turčije v Trst 210 tisoč težkih tovornjakov TRST - Skozi tržaško pristanišče je šlo lani v tranzitu približno 210 tisoč tovornjakov, je bilo izpostavljeno na včerajšnjem sestanku med turškim vladnim podsekretarjem za carine Erminom Zararsizom in deželnim direktorjem Carinske agencije za FJK Paolom Pantalonejem. Zararsiz je prišel na uradni obisk v Trst z namenom, da bi analiziral operativne, logistične in tehnično-organi-zacijske vidike italijanskih carinskih uradov, skozi katere poteka blagovni promet med Turčijo in Trstom. EVRO 1,2992 $ -1,01 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. aprila 2009 evro (povprečni tečaj) valute 28.4. 27.4. ameriški dolar 1,2992 1,3125 japonski jen 125,08 126,82 8 9610 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 8,8692 43,6710 65,6320 43,8650 65,9500 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti int" 7,4485 0,89035 7,4488 0,90075 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ 10,7475 8,7640 10,7273 8,7630 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,723 1,5038 26,636 1,5078 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona TAnnt 15,6466 295,95 15,6466 295,79 1 1 laQ nn +0,14 Qjl ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ictd a bcm7 q ao ±1817 NOVA KRE. BANKA MARIBOR ml IMnTCCT 9,01 +0,45 KOMPAS MTS - - MICA PIVOVARNA LAŠKO drr7a\/adn\/Ai Mir a ca\/a 40,00 0 art +0,98 PROBANKA - - cai lic i ii idi i am a /|->nnn _l/i 7/1 SAVA ' TERME ČATEŽ 241,92 +0,16 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 68,00 16,17 -1,45 +1,13 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 28. aprila 2009 -1,41 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,20 4,895 12 88 -0,99 -2,05 -1 08 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,8675 1 222 -2,65 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,2775 +0,25 +0,35 -1 52 EDISON ENEL ENI 0,907 3,95 15 88 -1,00 FIAT FINMECCANICA 7,83 1036 +1,47 -2,61 -1 52 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,03 -1,70 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,245 15 55 -3,44 -1 46 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 13,71 4125 -2,28 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,16 1 51 -2,94 -0,73 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,299 +0,40 -2,76 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,705 15,72 -2,75 -1,26 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,00 4,875 -3,54 -4,69 TENARIS TERNA 0,9345 9,415 -3,51 -3,68 -1 55 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,3825 0,39 1000 +2,90 UNICREDIT 1,83 +0,20 -2,92 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 49,33 $ -1,52 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. aprila 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.592,07 863,82 +0,97 +1,17 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.504,82 902,74 -1,25 -0,82 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Beograd 1.344,98 405,79 +1,39 +0,51 dcica 1 j, dcuuidu SRX, Beograd BIFX Sarajevo 178,86 1.558,03 +0,34 -0,21 Dir a, Jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.661,69 1.833,55 -1,54 +0,58 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.016,95 1.673,81 -0,10 -0,33 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 855,16 882,26 4.607,42 -0,27 +2,11 -1,85 -1 69 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.096,40 4.096,40 3.051,02 1.787,66 -1,66 -2,06 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 818,30 2.280,52 -0,69 -1 59 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.493,77 1.818,61 14.555,11 2.401,44 11.001,75 -2,66 -1,84 -1,92 -0,16 -3,25 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 30. aprila 2009 5 OGLEDALO Nekaj malega tarnanja Ace Mermolja Mali šovbiznis zgodovine s fojbami, na novo odkritimi jamami, z ezuli in podobnim skriva nevarnost, da politika preusmeri pozornost od sedanjih akutnih problemov v spominjanje. Tako je vedno bilo. V prejšnjem Ogledalu v Primorskem dnevniku sem pisal o tajkunih. Problem ima močne psihološke razsežnosti. Slovenci (tudi zamejski) poznamo krizni film iz osemdesetih let, ko se je pričelo počasno razkrajanje Jugoslavije. Med gesli "po Titu Tito" je vrtoglavo rasla inflacija, podjetja so zahajala v krizo, država se je izčrpavala z mašenjem "lukenj", kreditiranje je postajalo vedno težavnej-še itd. Slovenci so se osamosvojili v prepričanju, da podobnih predstav ne bodo več gledali: za to bodo poskrbeli demokracija, tržno gospodarstvo in Evropa. Nova oblast bo ravnala z večjim smislom za etiko in moralo itd. Danes se prikazujejo stare pošasti, stari filmi in stare predstave. Pritisniti na gumb, zamenjati frekvenco in gledati drug film, ki govori o preteklih zločinih, je lahko celo katarzično. Zgodovina te prevzame, razburi, privlači, ne seže pa ti v žep. Malo pred tem, ko je občinstvo napolnilo Gregorčičevo dvorano v Trstu, da bi prisostvovalo predstavitvi nove knjige o fojbah, sem pred na pol prazno dvorano na Opčinah bral zaskrbljujoče poročilo o Zadrugi PD in o položaju Primorskega dnevnika. Že jutri bom poslušal in s težavo branil bilanco Slovenskega stalnega gledališča. Tu je kriza in ne bo obšla slovenskih organizaciji v Italiji. Ne bo je omilila množica, ki se po internetu odziva na naslov "Trst je naš". Pri tem sta pomembna dva aspekta. Številne stiske ustanov, organizacij in društev bi lažje uravnavali pred leti, ko sta SKGZ in SSO skupaj pripravili programsko konferenco. Takrat ni bilo posebnih stisk, vsi pa so in smo vedeli, da naše organizacije tudi finančno niso najbolj smotrno porazdeljene. Jasno nakazanega scenarija konference nekateri niso želeli upoštevati, danes pa bodo domene objektivno težavnejše. Nihče ne bo popustil. Vsak bo zagovarjal svoj pomen. Kdor bo v boljšem stanju, ne bo pomagal tistemu,"ki je zapravljal". Ko daješ, je lažje določati prioritete, kot ko bi moral jemati. Prikazana slika se mi zdi realistična. Italija in krajevne ustanove, začenši z Deželo, bodo vztrajale pri svojih trditvah: "Toliko podpor je dodeljenih, na vas je , da jih pravilno uporabljate. Mi se ne bomo pretirano vmešavali. Kriza pa itak velja za vse". Danes smo Slovenci zadovoljni, ker nam je za letos vlada za milijon evrov povišala podporo in smo tako tam, kjer smo bili lani. Za naprej ne vemo, kako bo. Veselje "preživelih" seveda ne sme zakriti političnega trika. Italijanska vlada in krajevne oblasti so se in se marsikdaj otepajo lastnih dolžnosti. Skoraj dvajsetletna "zamrznitev" prispevkov za različne manjšinske dejavnosti ni zaob-jela vseh italijanskih ustanov. Gledališče Rossetti, ki tudi ni v odličnih vodah, ima na razpolago dvorano, Dežela, Občina in Pokrajina redno izplačujejo svoj delež za dejavnost, kar za Slovensko stalno gledališče ne velja, čeprav ima enak pravni status. Gre za očitno diskriminacijo, ki pa lebdi nekako v nedorečenosti in se celo sami Slovenci raje sklicujemo bolj na hipotetično slabo upravljanje kot na neuresničene dolžnosti javnih ustanov. Sodišče bi upraviteljem dalo prav, potem pa bi verjetno zaprli teater. Katero pot bomo našli? Tudi položaj Primorskega dnevnika ni samoumevno zagotovljen. Italija je v sklopu zakona za založništvo izglasovala poseben člen, ki ureja podpore "šibkemu" tisku, tu so zadruge in manjšinski tisk, z namenom, da omogoči pluralizem, ki bi bil drugače tržno nemogoč. Zgodovinskim časopisnim "glavam" so tekom let pridružili več tisočglavo nebulozo časopiskov, radijskih postaj, lokalnih televizij, kjer so imeli interese posamezni krajevni politiki in mogotci. Ta potica je danes prevelika za državne blagajne. Vprašati pa se je treba, zakaj morajo na-stradati tisti, ki pošteno delajo in je bil zakon namenjen njim. Prav tako se lahko sprašujemo, kako je mogoče, da je npr. glasilo Confindustrie prejemalo od države 18 milijonov evrov podpor. Ga ni moglo združenje najbogatejših kriti samo? Moč je moč. Za Primorskim pa bi itak žaloval del že itak majhne skupnosti, ki v FJK ni dominantna ne po glasovih in ne po gospodarskih zmogljivostih. Tudi glasbeno šolstvo bi lahko uredili drugače in knjižnico. Skratka, slovenske inštitucije bi lahko bile povsem normalno vključene med javne kulturne ustanove in uživale status italijanskih. Z ostalimi podporami bi potem živela dokaj pluralna dejavnost manjšine, ki je glede številčnosti kulturnih in prosvetnih subjektov svojevrsten fenomen. Ponavljam podatke, vendar bi rad ponovno opozoril, da je del slovenskih organizacij v Italiji v stvarnih stiskah, ki bi se lahko zaostrile. Idealnih scenarijev seveda ne bo in zato je potrebno paziti nase. Drugo poglavje je Slovenija. Politične, kulturne in medijske elite danes preprosto ne razumejo zamejstva kot možnega veznega člena v kontaktnih prostorih, oziroma manjšine v sosednjih državah se ne zdijo neka strateška izbira države. V novem evropskem kontekstu je to morda celo logično, saj pomenijo v seštevku manjšine velik del prebivalcev združene Evrope in je vsaj načelno njihovo življenje v normah pravnih in etičnih standardov. Za manjšine pa to ni vedno dobro, ker se lokalne stvarnosti počasneje spreminjajo od širokih načrtov in realni položaj je slabši od načelnega. Države pa to rade spregledajo, na svoj način tudi Slovenija, kjer je narodni čut še močan, vendar tudi to do neke meje. Dokazov, da so "zamejci" v Sloveniji marginalnejši problem, je več. V Ljubljani so ponovno priredili okroglo mizo z naslovom "Literatura v zatišnih legah" in povabili slovenske pisatelje iz Avstrije in Italije. Ta "zatišna lega "je celo malce smešna. Zanima nekaj slavistov in amen. Središče malega osončja pod Alpami je Ljubljana. Če pa v prav tako za-tišno Lokev prihrumi ezulski vodja Lacota s svojo skupino skrajnežev, se zatišje spremeni v osrednji nacionalni dogodek, ki ima veliko medijsko odmevnost. Tudi to sodi k uvodu. Lažje se je razburjati zaradi nekega Lacote, kot pa posvečati pozornost vedno večjemu številu odpuščenih delavcev. Umetnik v kotu pa je dobro, da tam ostane, saj je kulturniška potica premajhna za vse... Zatišje je torej tudi zato, ker se kulturne in druge niti s svojimi interesi pletejo drugje. Skratka, do Slovenije je treba biti realistični. Slovenija pomaga, vendar do mere, ki jo narekujejo ustava, kulturna občutljivost dežurne politike in finančne zmožnosti. To je naša nova normalnost. Manj normalno je, ko postanejo težavna ali neinteresantna prepletanja ljudi, idej in dejanj, ki smo jih razglašali pred praznovanjem vstopa Slovenije v EU in nato v Schengen. Po schengenskem prazniku na mejah se je marsikaj ohladilo, s čimer sploh ne mislim na ozke politične vrhove ali na posebne urade za zamejstva. Širše in skupne zavesti še ni in to z obeh strani meje (imenujmo jo, kot je) ne. Opisane (ne prvič) resničnosti pa le ne narekujejo kot edino možnost vračanje v spomin, na klopco v parku, kjer si starčki pripovedujejo nekdanje zgodbe. Ustvarjati bomo prisiljeni v novi skromnosti. To pa enostavno pomeni, da bodo morali današnji in jutrišnji Slovenci bolje uporabljati svojo domišljijo, da bodo morali biti bolj povezani in da bodo morali manj pričakovati "z vrha". Pravic ne sme človek nikoli zanemariti. Istočasno pa se kreativnost izplača. Boris Pahor je imel glede vprašanja multikultur-nosti in odpiranja do italijanskih sosedov kar nekaj ostrih pomislekov. Pa se je prav njemu najbolj "odprlo". Ko na to verjetno že ni več mislil, je postal znan širšemu italijanskemu bralstvu. Pridobil si je več pomembnih občudovalcev. Skratka, inventivnost in kakovost se izplačata tudi v težjih trenutkih. Nismo pa vsi enako obdarjeni, nimamo vsi enake sreče ali sposobnosti »avtomenedžerstva«. Zato je lahko sklicevanje na inventivnost in kakovost bolj spodbuda kot pa neko jamstvo. Šibkejši pa lahko iščemo moč v medsebojni solidarnosti, v sodelovanju , v izkoriščanju ugodnih priložnosti, ne da bi si zadajali previsokih ciljev, ki lahko deprimirajo. Skratka, možnosti nimajo le izjeme. Nedvomno lahko ugotovimo, da se bo v bodoče življenje Slovencev v Italiji krepko spreminjalo. Na mnogih področjih bo ponovno težje, očitno pa bosta tudi za manjšino odločali darvinska sposobnost prilagajanja ali zgodovinska selekcija. Ob tej ugotovitvi pa bi vendarle omenil nekaj svetlih točk. Na šolskem področju postaja očitno zanimanje za slovenske vrtce in šole staršev iz mešanih zakonov in čisto italijanskih. Na Goriškem je občuten priliv iz Slovenije. Vedno več ljudi najde delovno mesto v Sloveniji. Mene razveseljuje, če dijaki naših šol ali učitelji Glasbene matice najdejo zaposlitev v sosednjih šolah v Sloveniji. Marsikdo si uredi bivanje preko "plota', skratka, pod pogrinjalom neke brezbrižnosti in nezavedanja se vendar nekaj premika, novi življenjski pogoji so na delu. Do vseh teh novih pojavov je potrebno biti pozorni, saj lahko pomenijo tiste spremembe, ki nas bodo okrepile v novi situaciji, ki je močnejša od tega, kar se morda zdi. perugia - Natečaj memorie migranti Posebno priznanje za delo Martine Repinc » ttt san sanju, de pride an dan...« Martina Repinc (desno) v pogovoru z novinarko RAI International Tiziano Grassi, ki je vodila nagrajevanje GUALDO TADINO - Prejšnji teden je v umbrijskem mestecu Gualdo Tadino pri Peru-gii potekalo nagrajevanje najboljših dokumentarnih filmov in video posnetkov na temo iz-seljenstva, ki so se prijavili na peti natečaj z naslovom »Memorie migranti«. Natečaj poteka v organizaciji tamkajšnjega Deželnega muzeja za izseljenstvo, pod pokroviteljstvom Predsedstva republike in Ministrstva za zunanje zadeve Republike Italije. Na natečaj je bilo letos prijavljenih preko sto del najrazličnejših italijanskih avtorjev. Tekmovali so v treh kategorijah in sicer v mladinski, v katero so se lahko prijavile nižje in višje srednje šole, v kategoriji master, za univerzitetne in podiplomske študente ter v kategoriji že predvajanih tv dokumentarcev. Izmed vseh prispelih del je komisija, ki so jo sestavljali televizijski režiserji, zgodovinarji in vizualni antropologi, izbrala deset najboljših del in med temi naposled izbrala zmagovalce. V kategoriji že predvajanih dokumentarcev je bil izrednega priznanja deležen dokumentarec »...san sanju, de pride an dan...«, ki ga je pred štirimi leti produciral Deželni sedež Rai za Furlanijo Julijsko krajino, in sicer oddelek Slovenskih programov. Nekoliko kasneje je bil dokumentarec opremljen tudi s podnapisi v italijanščini in ta verzija je bila poslana na natečaj. V dokumentarcu je dvanajst pričevalcev, skoraj vsi so Benečani, pripovedovalo o svojem doživljanju povojnega izseljevanja v Belgijo, kjer so se moški zaposlovali v tamkajšnjih premogovnikih. Za moškimi so se izselile tudi ženske, nekatere so sledile možem, druge očetom ali sorodnikom, ki so že prebivali v Belgiji. Skoraj vsi ti izseljenci so ostali v svoji drugi domovini, kjer so si ustvarili družino in novo bivalno okolje. Ob tem pa ohranjajo svoj jezik, stara prijateljstva in vezi z domačim krajem in sorodniki. Žirijo je pri odločitvi prepričala predvsem pozornost, ki jo je scenaristka in režiserka Martina Repinc posvetila življenjskemu vsakdanu izseljencev in pričevalcev, konkretnost filmske pripovedi in zmernost pri nadgrajevanju scenaristične zasnove. Za kamero sta pri dokumentarcu skrbela Niki Filipovič in Marko Kandut, montažer je bil Davide Pava-nello, izvirna glasbena oprema dokumentarnega filma je bila zaupana Aleksandru Ipavcu. Med nagrajenci je bil tudi Inštitut Galva-ni iz Trsta, ki se je predstavil s krajšim video zapisom » Il mare che ho lasciato«, posvečenim istrskim ezulom. Vsa najboljša letošnja dela so objavljena na dvd-ju, ki so ga predstavili na nagrajevanju in ki je na razpolago vsem zainteresiranim www.emigrazione.it,info@emigrazione.it. kanalska dolina - Tipični krajevni izdelki Konec tedna Ukve v znamenju skute UKVE - V mrzlem, skoraj poz-nojesenskem večeru, se je odvijal prvi del »Praznika skute«, ki bo imel svoj višek od 1. do 3. maja v Ukvah v Kanalski dolini. Kmečki turizem »La vecchia latteria« v Studeni bassi nad Tabljo je gostil kakih sto udeležencev, ki so tudi poskušali in ocenjevali skuto raznih furlanskih mlekarn. Deset mlekarn, Latteria sociale di Coderno, Caseificio Val Tagliamento, Caseificio soc. coop. Fontanafredda, Latteria sociale turnaria di Lavariano, Latteria sociale di Mortegliano, Caseificio soc. Alto But scarl, Latteria sociale di Tal-massons, Latteria soc. interc. di Tricesimo, Coop. agr. Val Canale scarl in Latteria di Venzone, je predstavilo svoje najboljše skutne izdelke ter jih dalo v oceno prisotnim. Vsak gost je dobil po pet oštevilčenih vzorcev in jih ocenil po barvi, vonju, okusu, videzu itd. ter izpopolnil formular, ki ga je pripravila Univerza iz Vidma, ki bo tudi obdelala anonimne formularje ter predstavila rezultate in zmagovito mlekarno razglasila na slovesnosti drugega maja v Beneški palači v Naborjetu. To je bil res zanimiv test, saj niso sodelovali strokovnjaki temveč navadni ljudje iz civilne družbe. Resnici na ljubo je treba povedati, da se mlekarna iz Ukev ne poteguje za zmago v deželi, ker je že nekaj let zapored dobila naslov najboljše proizvajalke skute. Skuta je kraljevala tudi na kasnejši večerji, prireditev pa je organiziralo združenje Aprolaca (As-sociazione produttori lattiero caseari Friuli Vene-zia Giulia) s predsednikom Enzom Bernardelom. Drugi del praznika bo, kot rečeno, od 1. do 3. maja. Vsako jutro ob desetih bodo odprle stojnice, kjer bo možno kupiti mlečne izdelke iz treh sosednjih držav. Od trinajste do petnajste ure bo možno obiskati mlekarno z vodičem in pokusiti skuto. Posebno zanimivo bo v soboto, 2. maja, ob 10.30 v Beneški palači v Naborjetu, kjer bo potekal posvet »Ena meja, tri smernice za ovrednotenje in promocijo teritorija in tipičnih izdelkov«. Na koncu bo nagrajena zmagovita mlekarna in sledila bo zakuska. Za glasbeno razvedrilo bo poskrbel »Corale Mangart«. Sobota bo tudi posvečena slovenski kulturi. Za to bo poskrbela »Folklorna skupina Razor« iz Tolmina, ki bo igrala in plesala v Ukvah skozi ves dan. Prisotni bodo razstavljalci iz Soške doline ter nekateri župani iz sosednjih občin. Nedelja bo pa posvečena nemški kulturi. Velik vaški in mednarodni praznik organizira zadruga »Cooperativa agricoltori Valcanale«, to pa bo tudi priložnost za pokušnjo in nakup sveže in zdrave skute ter drugih mlečnih izdelkov. 6 Sreda, 29. aprila 2009 ITALIJA / vreme - Dež v severozahodni Italiji ni ponehal Zaradi nevarnosti poplav v Alessandrii evakuirali 6000 ljudi Območje so leta 1994 opustošile katastrofalne poplave - Usad zasul hišo blizu Pavie, eno osebo pogrešajo TURIN - Slabo vreme še naprej pesti Italijo, neurja ne ponehajo. Potem ko je močan veter v ponedeljek povzročil dve smrti na Siciliji, je bilo včeraj največ težav na severozahodu države. V Alessandrii so se oblasti bale, da bo reka Tanaro prestopila bregove, zato je moralo svoje domove zapustiti nič manj kot šest tisoč ljudi. Do hujše nesreče je prišlo v Lombardiji. V bližini Pavie je usad porušil večjo hišo, priletnega soseda so gasilci iskali več ur. Civilna zaščita je včeraj popoldne napovedala, da se vreme v naslednjih 24-36 urah ne bo izboljšalo. Padavine so včeraj zajele vse dežele severne Italije, pa tudi Umbrijo, Lacij, Kampanijo in nesrečne Abruce. V Dolini Aoste, Venetu in na Južnem Tirolskem je bila nevarnost snežnih plazov visoka. Dež je v največji meri obremenil prebivalce Piemonta. V Astiju je voda poplavila kleti, drevesa in drogovi so padali kot za stavo. V pokrajini Alessandria je reka Tanaro med 14. in 15. uro narasla za 20 centimetrov in ponekod prestopila bregove. Oblasti so pred tem odselile šest tisoč ljudi z območja, ki so ga leta 1994 opustošile katastrofalne poplave. Tehniki so v Ales-sandrii ocenili, da bi morali za varnost mesta porušiti enega izmed mostov. Skrbi je povzročal tudi Pad, ki je v nekaj dneh narasel za tri metre. Predsednica Dežele Piemont Mercedes Bresso je razglasila izredne razmere. V kraju Broni pri Pavii se je z griča odtrgal velik zemeljski usad, ki je v hipu zasul in uničil dvonadstropno hišo. Zemlja naj bi se vsula zaradi naraslega potoka. Stanovalci porušene hiše so se rešili, pogrešajo pa soseda, 70-letnega upokojenca, ki si je v neurju na cesti ogledoval deročo vodo. Reševalci so bili vseskozi na delu, ovirala pa jih je nevarnost ponovnih usadov. V pokrajini Como so zaradi potoka, ki je podrl zid ob nekem nasipu, odselili dve družini. Kritično je bilo tudi v Liguriji. V mestu Ventimiglia, pri italijansko-francoski meji, je zemlja zdrsela na cesto in oplazila avtomobil, ki je vozil mimo. Poškodovali sta se dve osebi. V Benetkah je morje v ponedeljek ponoči poplavilo pol mesta, včeraj pa je bila situacija boljša. Težave s padavinami in vetrom so beležili v Mo-liseju, Laciju, Abrucih in na Siciliji, kjer je bil včeraj še vedno okrnjen tako letalski kot pomorski promet. Broni, v pokrajini Pavia: gasilci si ogledujejo ostanke hiše, ki se je zaradi usada nenadoma razrušila; stanovalci so se rešili, pogrešajo pa 70-letnega soseda ansa abruci - Benedikt XVI. obiskal območje potresa Papež: Zdaj moramo zgraditi trdne hiše, to dolgujemo žrtvam Riina in Provenzano obsojena na dosmrtno ječo PALERMO - S skoraj štiridesetletno zamudo, pa vendar: porotno sodišče v Pa-lermu je včeraj obsodilo na dosmrtno ječo pomembna voditelja sicilske mafije. Toto Riina in Bernardo Provenzano sta bila spoznana kot kriva za pokol v pa-lermskem Drevoredu Lazio, kjer je bilo decembra 1969 umorjenih pet oseb. Ma-fijci iz Palerma in Corleona so se bili združili z namenom, da ubijejo mafijskega poglavarja Micheleja Cavataia. Preoblekli so se v policiste in vdrli v urade podjetja Moncada, kjer so izpeljali svoj krvavi načrt. Ob Cavataiu so pod streli umrli še štirje moški; med njimi je bil tudi nedolžni čuvaj Giovanni Dome' in eden od morilcev, Calogero Bagarel-la. Delo preiskovalcev je bilo v teh štiridesetih letih večkrat prekinjeno zaradi pomanjkanja indicev, do uspešnega preobrata pa je prišlo v trenutku, ko se je mafijec Gaetano Grado odločil za sodelovanje s sodstvom. Grado je potrdil okoliščine, ki jih je bil že pojasnil drug skesanec, obenem pa postregel tudi z imeni morilcev. Včeraj sta bila, kot rečeno, oba obsojena na dosmrtno ječo, obtožbe na Gradov račun pa so medtem zastarele. Referendumi odslej tudi po 15. juniju L'AQUILA - Tri tedne po uničujočem potresu, ki je opu-stošil Abruce in terjal 296 življenj, je papež Benedikt XVI. včeraj obiskal prizadeto območje. Preživelim je prve tolažilne besede namenil v močno uničenem kraju Onna, kjer je v potresu umrlo okoli 40 od njegovih 300 prebivalcev. Papeža je v središču Onne kljub dežju in nevihti pričakalo več sto ljudi, izmed katerih so po potresu številni ostali brez strehe nad glavami in sedaj živijo v 161 šotoriščih. Med zbranimi so bili tudi nadškof LAquile Giuseppe Molinari, pod-tajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta in vodja civilne zaščite Guido Bertolaso. »Moja navzočnost tu je lahko znamenje, da vas Bog ni zapustil,« je dejal papež. Pozval je tudi in-štitucije in podjetja, naj pomoč in solidarnost ob posledicah potresa spremenijo v dolgoročen projekt. Žrtve po papeževih besedah pričakujejo, da bodo videle »ponovno rojstvo svoje dežele, ki mora ponovno postati okrašena z lepimi in trdnimi domovi in cerkvami«. Obenem je spodbudil preživele, naj vztrajajo, in dejal, da v luči tragedije občuduje njihov »pogum, dostojanstvo in vero«. Papež, ki je zaradi dežja in vetra na območje namesto s helikopterjem pripotoval z avtomobilom, je nato obiskal LAquilo. Tam se je med drugim ustavil ob ruševinah bazilike Collemagggio iz 13. stoletja in porušenem študentskem domu, v katerem je umrlo sedem študentov. V baziliki je molil pri žari s posmrtnimi ostanki svojega predhodnika Celestina V. ter daroval štolo, ki jo je nosil na dan razglasitve v papeža. RIM - Senatna komisija za ustavna vprašanja je dokončno odobrila zakonski osnutek, na podlagi katerega bo mogoče referendume prirejati tudi po 15. juniju. Za spremembo zakona iz leta 1970 so volili predstavniki večine, medtem ko sta se Demokratska stranka in Italija vrednot vzdržali. »Izbrali smo najmanjše zlo,« je komentiral senator Enzo Bianco (DS). Kot znano, vlada ni želela, da bi referendum potekal 7. junija, ko bodo v Italiji evropske in upravne volitve. Na podlagi starega zakona bi bil zadnji »uporaben« datum 14. junij, sedaj pa bo referendum lahko potekal 21. junija, ko bo v Italiji drugi krog upravnih volitev. Cofferati obsojen zaradi protisindikalnega delovanja BOLOGNA - Nekdanji voditelj osrednjega italijanskega sindikata CGIL Sergio Cofferati je bil včeraj obsojen »pro-tisindikalnega obnašanja«. Kot predsednik fundacije Lirica, ki vodi občinsko gledališče v Bologni, naj bi kršil delavski statut, točneje njegov 28. člen. Do dogodka naj bi prišlo 22. marca lani, ko so uslužbenci začeli s štiridnevno stavko, zaradi katere je odpadla postavitev opere Gazza ladra. Vodstvo gledališča je na oglasno desko obesilo obvestilo, v katerem je pisalo, da bodo ob dnevno plačo tudi tisti uslužbenci, ki ne bodo stavkali. Po oceni delovnega sodišča je bilo to dejanje ustrahovalno in je omejevalo pravico do stavke. Emanuel Filibert kandidat na listi UDC gospodarstvo - Avtomobili evropske volitve - Prestolonaslednik Fiat - Chrysler, jutri dogovor NEW YORK - Fiat in Chrysler naj bi jutri podpisala dogovor o vstopu turinskega avtomobilskega kon-cerna v lastništvo majajoče se detroitske hiše. Tako je sporočil ameriški gospodarski dnevnik Wall Street Journal, pisanje pa je potrdil tudi John Elkan po skupščini delničarjev grupe Exor. Po pisanju Wall Street Journala naj bi večino v novem podjetju imel sindikat delavcev UAW, in sicer s 5- odstotnim deležem. Vlada in upniki naj bi skupno imeli 10-odstotni delež, Fiat pa preostalih 35 odstotkov. Investicija turinske hiše naj bi znašala kakih 8 milijard dolarjev, italijansko-ameriška avtomobilska zveza pa naj bi »ustvarila« 4 tisoč novih delovnih mest v ZDA. Fiat naj bi se domenil za proizvodnjo najmanj enega manjšega avtomobila v enem od industrijskih obratov Chryslerja. Ključnega pomena za celotno operacijo je bil sindikalni dogovor z vodstvom podjetja. Ta predvideva zamrznitev prilagojevanja mezd življenjskim stroškom in nove omejitve pri nadurnem delu. Uslužbenci bodo prejeli plačane nadure le, če bodo prekoračili tedenski delovni urnik 40 ur. Doseženi dogovor je blagodejno učinkoval na Fia-tove delnice. Njihova vrednost se je včeraj povečala za 4,42 odstotka in dosegla vrednost 8,04 evra. Na borzah so zamenjali kar 44 milijonov Fiatovih delnic, to je skoraj 5 odstotka vsega kapitalskega deleža. RIM - Potencialni prestolonaslednik Emanuel Filibert Savojski bo na junijskih evropskih volitvah kandidiral na listi Demokratične sredinske unije (UDC). Vnuk zadnjega italijanskega kralja bo nosilec liste za severozahodno volilno okrožje. Z njim bo na vrhu seznama kandidatov namestnik direktorja dnevnika Corriere della Sera Magdi Cristiano Al-lam, egiptovski časnikar, ki je pred nedavnim prestopil v Katoliško cerkev. »Kot mlad, rojen v letu 1972, se bom posvetil službi svoji državi, se pravi temu, kar ljubim nad vse,« je dejal mladi Savojec, ki se je italijanski javnosti pred nedavnim prikupil kot zmagovalec televizijske tekme v plesu »Bal-lando con le stelle«. Sekretar UDC Lorenzo Cesa pa je na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci izrazil prepričanje, da bo Emanuel Filibert »veliko presenečenje italijanske in evropske politike«. »Gre za izrednega in sposobnega človeka. Prepričani smo, da bo v Evropi branil krščansko identiteto in družino,« je pristavil. rim - Odgovor Ravasinu Napolitano o koncu življenja RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je odgovoril Paolu Ravasinu, ki že desel let boleha za amio-trofno lateralno sklerozo (ALS). Ta mu je prejšnji teden poslal videoposnetek s svojo biološko oporoko: nočem, da bi me prisilno hranili in me proti moji volji držali pri življenju, je poudaril. »Sprejemam vaše zavzeto sporočilo z enako pozornostjo, kot sledim drugim podobnim primerom tragičnih osebnih bolečin. Teme, na katere ste opozorili v svojem pozivu, to je odnos do konca življenja, biološka oporoka in prisilno hranjenje in hidratacija, trkajo na vest posameznikov in vse bolj zastavljajo vprašanje kolektivne odgovornosti. V parlamentu se je začela razprava, ki zajema ta zelo občutljiva etična vprašanja. Le-ta vplivajo na temeljne človekove pravice,« je zapisal Napolitano v pismu Ravasinu. Pridal je, da »globoko občuti odgovornost« in da »prisluhne vsakemu glasu, v spoštovanju narave in vloge, ki mu jo nalaga ustava.« V tem pogledu je izrazil upanje, da bo parlament izglasoval tak zakon, ki bo v največji meri upošteval čim širša mnenja, »seveda v dolžnostnem ravnovesju med različnimi ustavno zaščitenimi dobrinami«. Ravasin se je zahvalil Napolitanu za odgovor, v katerem je iznesel sicer svoje osebno mnenje, a je tudi zaželel, da bi izbire o koncu življenja upoštevale »ravnovesje med ustavno zaščitenimi dobrinami.« Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 1 4 Sreda, 29. aprila 2009 APrimorski ~ dnevnik skgz - Pokrajinski kongres v Gregorčičevi dvorani Slovenska manjšina nujno potrebuje zasuk Sistem organiziranosti mora biti v skladu z obdobjem, v katerem živimo Slovenska narodna skupnost potrebuje sodobno organiziranost, ki je v skladu s spremembami in skratka obdobjem, v katerem živi. Nujna je večja angažiranost organizacij, ki morajo zasledovati medsebojne sinergije in tudi pripravljati ekonomske načrte, ki bodo zagotavljali finančna sredstva ne glede na javne prispevke. Manjšina mora tudi vlagati več truda v razvoj v mestu in v mlade. Sicer je sploh nujna posodobitev manjšinskega sistema, ki mora gledati naprej ob stalnem iskanju dialoga z drugimi sogovorniki, še zlasti pa mora imeti manjšina jasne pojme glede prioritet in nekaterih pomembnih vprašanj. To je izšlo s 6. pokrajinskega kongresa Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je bil v ponedeljek zvečer v Gregorčičevi dvorani. To je bil le prvi del kongresa v pripravi na deželnega, ki bo pred koncem maja in na katerem bodo med drugim sprejeli nov statut. Zaključni del pokrajinskega kongresa bo zato v juniju, ko se bo tržaški SKGZ prilagodil novemu statutu in bo tudi izvolil novega pokrajinskega tajnika. Na ponedeljkovem kongresu, ki ga je povezoval organizacijski tajnik Marino Marsich ob udeležbi Darje Betocchi in Adriana Sossija, je glavno poročilo podal vršilec dolžnosti pokrajinskega predsednika SKGZ Rudi Pavšič. Sledila je mestoma živahna razprava, v kateri je prišlo do izraza še zlasti vključevanje mladih. Na kongresu so nazadnje izvolili delegate za deželni kongres in predlagali kandidate za deželni svet. Pavšič se je v svojem izčrpnem poročilu dotaknil mnogih vprašanj na pokrajinski ravni. Če omenimo le nekatere, je bila na prvem mestu potreba po reformah, ker manjšina drugače tvega, da ostane statična. V tem smislu se je zavzel za skupni prostor soočanja, ki bo odprt vsem. Problematiko mesta bodo poglobili v drugem delu kongresa, vendar je Pavšič že predlagal temu namenjeno konferenco, ki naj bi jo priredili jeseni. S tem v zvezi je naglasil, da mora manjšina odločiti, kaj z Narodnima domovoma v Ul. Filzi in pri Sv. Ivanu, s Stadionom Prvi maj, pa tudi s Kulturnim domom. V sodelovanju s SSG bi lahko razvili razpravo, ali naj bo stavba namenjena izključno gledališču ali pa naj bo na razpolago mestu. Kar zadeva mlade, je treba z njimi začeti resno pot, je še poudaril Pav-šič, in to kar se da uspešno. A.G. V Gregorčičevi dvorani je bil v ponedeljek pokrajinski kongres Skgz. Z leve Adriano Sossi, Rudi Pavšič, Marino Marsich in Darja Betocchi kroma občina trst - Vprašanje svetnikov Švaba in Ravalica Pločnik v Ul. Boveto Odbornik za javna dela Bandelli zagotovil, da bo občina uredila potrebni pločnik Vztrajnost je - včasih - poplačana. Tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab je že dalj časa sledil stanju v Ul. Boveto v Bar-kovljah. Prisluhnil je domačinom, njihovim protestom zaradi neurejenega pločnika in skupno z občinskim svetnikom Demokratske stranke Ma-riom Ravalicom vložil mestni upravi ustrezno vprašanje. Svetnika sta zahtevala, naj občinski odbor uredi v Ul. Boveto pločnik, in sicer od križišča z Miramarskim drevoredom do hišne številke 21. Pomanjkanje pločnika namreč povzroča tamkajšnjemu prebivalstvu precejšnje težave, ker morajo pešačiti po cesti. Druga stran cestišča ima sicer pločnik, ki pa ga dejansko ved- no zasedajo parkirani avtomobili. Hoja po Ul. Boveto je zato za pešce nevarna. Švabova in Ravalicova zahteva naj bi torej prispevala k povečanju varnosti na barkovljanski ulici. Pred nekaj dnevi je tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli odgovoril na vprašanje. Napovedal je, da bo mestna uprava uredila pločnik v Ul. Boveto. S tem je dejansko priznal, da je bil poseg svetnikov Švaba in Ravalica povsem umesten. Svetnika levosredinske opozicije sta izrazila zadovoljstvo ob odbor-nikovem zagotovilu. Sedaj bova nadzorovala, da bo obljubljeno delo tudi čim prej uresničeno, sta napovedala. SKRUNITVE Tamara Blažina in prefekt o mazačih Tamara Blažina Senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina je pred dnevi stopila v stik s tržaškim prefektom Giovannijem Balsamom, da bi se pogovorila o pogostih skrunitvah slovenskih spomenikov in pokopališč. Posredovala je tiskovno sporočilo: »Kot že v vprašanju, ki sem ga pred meseci naslovila na notranjega ministra, sem tudi tokrat opozorila pre-fekta na dejstvo, da se ta dejanja ponavljajo redno in ostajajo nekaznovana.« Senatorka ugotavlja, da »kljub temu, da gre za peščico skrajnežev, ne gre tega vprašanja zanemariti ali podcenjevati. Občina Trst pa si v tem kontekstu zasluži pohvalo, saj je tudi ob zadnjih žaljivih napisih na tržaškem Krasu hitro postopala«. »Glede na to, da se ravno v teh dneh, ko praznujemo 25. april in 1. maj polagajo venci k spomenikom padlih ter se kot po tradiciji v posameznih vaseh postavljajo rdeče zastave, sem prefekta zaprosila, da poseže pri vseh varnostnih silah, da se poostri nadzor in budnost na teritoriju,« je zapisala Tamara Blažina, ki meni, da je to še posebej potrebno, ker so najbolj desničarski tržaški krogi pred nedavnim odprto grozili. Pre-fekt je senatorki zagotovil, da je že posredoval pri vseh silah javnega reda, da so slednje že redno prisotne na teritoriju, sam pa si bo še naprej prizadeval, da se ti pojavi preprečijo. Zadnja tarča mazačev je bil sedež Fantovske Boljunec, se pravi hišica »na jami«. V noči med petkom in soboto so skrajneži pomazali stene z grozilnimi protislovenskimi napisi, domačini pa so hišico že v soboto očistili. 1. maj - Pobude Delo združuje v solidarnosti Pod geslom Delo združuje v solidarnosti bodo pokrajinski sindikati Cgil, Cisl in Uil tudi letos skupaj priredili tradicionalne prvomajske shode v Trstu, Nabrežini in v Miljah. Sprevodi in shodi bodo ob običajnih urah na že ustaljenih mestih, letos pa bodo še zlasti posvečeni boju proti krizi, za zaščito delovnih mest in dohodkov ter za nov gospodarski razvoj. Glavni shod bo v Trstu na Velikem trgu ob 10.30 po sprevodu, ki bo krenil s šentjakobskega trga ob 9. uri. V imenu Cgil, Cisl in Uil bo na Velikem trgu govoril pokrajinski tajnik Cgil Adriano Sincovich, v slovenščini pa bo govorila članica Cisl. V Nabrežini bo ob 11. uri posegel Igor Castellani v imenu sindikata Cgil, zbirališče pa bo ob 9.45 na trgu v Križu. V Miljah bo zbirališče ob 10. uri na območju Giardini Europa, na Marco-nijevem trgu pa bo ob 11. uri govoril Giorgio Feroce iz sindikata Uil. tržaška občina - Zavrnjena razprava Kriza podjetja Stock? Za večino »ni nujno«! Globoka kriza, ki jo te dni preživlja zgodovinsko tržaško podjetje likerjev in žganih pijač Stock, očitno ni tako huda, da bi o njej po hitrem postopku razpravljal tržaški občinski svet. Tako so sklenili načelniki skupin des-nosredinske večine v mestni skupščini in z odločitvijo preprečili razpravo o resoluciji v podporo zaposlenim podjetja Stock, ki jim v prihodnjih dneh grozi odpust. Resolucijo sta predstavila občinski svetnik Občanov Roberto Decarli in svetnik Rovisove liste Emiliano Edera. V njej sta spomnila, da je lastnik podjetja Stock, ameriška finančna družba Oak Tree že lani napovedala premestitev 40 uslužbencev iz Trsta v Milan, kar pa je bil, očitno, le pesek v oči zaposlenim v tržaški tovarni. Vodstvo je letos sicer potrdilo, da bo podjetje ohranilo svoj pravni sedež v Trstu in da se bo proizvodnja tu nadaljevala, v isti sapi pa je napovedalo »prebitek« 38 delovnih mest od skupnih 59 v obratu v Ul. Caboto. Decarli in Edera sta ocenila, da to ni nič drugega kot začetek konca tržaškega sedeža Stock in premestitev proizvodnje v druge države (že lani je bil govor o povečanju proizvodnje v tovarni na Češkem). Svetnika levosre-dinske opozicije sta zato v dokumentu pozvala župana, naj sledi pogajanjem med vodstvom Stocka, združenjem in-dustrijcev in sindikalnimi organizacijami. Nadalje sta zahtevala, naj preveri možnost za drugo zaposlitev uslužbencev, ki nimajo pogojev za upokojitev, in za finančni dodatek tistim, ki jih čakata mobilnost in dopolnilna blagajna. Načelniki svetniških skupin For-ze Italia, Nacionalnega zavezništva, Dipiazzove liste, Severne lige, UDC in republikanske stranke so ocenili, da razprava o resoluciji sploh ni nujna. Takoj zatem pa so se očitno zavedli napake in vključili dokument na dnevni red današnje seje občinske komisije za gospodarski razvoj. »Nikoli ni prepozno«, je odločitev pokomentiral Decarli. MAMILA - Trije razpečevalci v priporu Heroin prodajali v Trstu in na Krasu Decembra je tržaška občinska policija odvzela prostost Feliceju Galanteju, ključnemu členu verige razpečevanja heroina pri Sv. Ivanu. Nato so v sodelovanju s policijo zasledili še tri razpečevalce smrtonosne droge. Po opazovanju in zbiranju dokazov so prejšnji teden v treh nočeh priprli vse tri osumljence. Po nalogu javne tožilke Maddalene Cher-gia so po vrsti prijeli 36-letnega Sladjana Nedeljkova (italijanskega državljana srbskega rodu), 45-letnega Leonarda Casagrandeja in 32-letnega Andreo Cancianija. Vsi trije stanujejo na Tržaškem. Sodnik za predhodne preiskave Raflaele Morvay je za Casagrandeja, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi razpečevanja heroina, že potrdil enomesečni pripor. Po informacijah oddelka sodne policije naj bi Sladjan Nedeljkov skoraj vsak dan kupoval heroin v Izoli. Mamilo je delil ostalim razpečevalcem, vsak je bil pristojen za prodajo v določenem naselju ali četrti. Nedeljkov je imel v zakupu Sv. Jakob, Casagrande Sv. Ivan, Canciani Opčine in okolico. Pred tedni so občinski policisti priprli 38-letnega kupca, potem ko mu je Canciani izročil 10 gramov heroina. Ko je bilo dokazov dovolj, so po nalogu tožilke trojico priprli. Nedeljkova so prijeli pri Sv. Jakobu, Casagrandeja baje pri Sv. Ivanu, Cancianija v Repniču. Preiskovalci navajajo, da je mesečni nezakoniti promet znašal 15.000 evrov, skupina je prodajala dobrih 10 gramov na dan. V okviru preiskave so ovadili še pet ljudi. V Miljah sta skušala ukrasti kombi Tatovoma v ponedeljek zvečer v Miljah ni uspelo ukrasti kombija iveco, ki je last cvetličarne Adriaflor. 34 in 35 let stara italijanska državljana sta v Ul. Battisti skočila v kombi, ko voznika ni bilo. Slednji ju je takoj ustavil, prihiteli so miljski policisti in dvojica se je peš pognala v beg po miljskem središču. Naposled so ju prijeli in odvedli v tržaški zapor. Ni jasno, ali je tatvino naročil kak prekupčevalec. 8 Sreda, 29. aprila 2009 SVET / solidarnost - Pobuda Skupaj v Trstu Pet dni druženja, predstav, otroških delavnic, literarnih srečanj Prireditev v sodelovanju s tržaško občino pripravlja 25 lokalnih prostovoljnih združenj ••• Bivša ribarnica bo med 6. in 10. majem gostila raznoliko zasnovano pobudo, katere rdeča nit bo solidarnostni duh. Prireditev v sodelovanju s tržaško občino pripravlja 25 lokalnih prostovoljnih združenj in skoraj 160 prostovoljcev, ki bodo v petih dneh poskrbeli, da ne bo nikomur dolgčas. Solidarnostni sejem, poimenovan Insieme a Trieste - Skupaj v Trstu, je namreč namenjen vsem generacijam, program prireditve pa je zasnovan na kakovostnih glasbenih izvajalcih, avtorskih umetniških projektih, projekcijah dokumentarcev, otroških delavnicah in gledaliških predstavah, literarnih sean-sah in prijaznih klepetih o znanosti. Ob vsem tem bo na sporedu še vrsta krajših posvetov, na katerih bo beseda tekla o vzgoji otrok, boleznih, ki pestijo ostarele osebe, oblikah pomoči na domu itn. Podrobnosti prireditve so njeni glavni organizatorji predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji, na katerem so večkrat poudarili, da med temeljne cilje prireditve sodijo podpiranje družbene in kulturne dobrodelnosti, povezovanje in sodelovanje s prostovoljnimi združenji, promocija kulturnih stikov med mladimi, vzpostavljanje družabnih trenutkov in zavračanje družbene izključenosti. Izziv so prireditelji našli tudi v spoznavanju, sprejemanju in razumevanju drugačnih, saj želijo s programom festivala predstavljati določene družbene skupine. Pri petdnevnem programu bodo sodelovala tudi nekatera slovenska združenja in organizacije, med katerimi naj omenimo Tržaško knjigarno, ZTT, založbo Mladika in licej A. M. Slomšek. Ti bodo poskrbeli za vzpostavitev kulturne izmenjave, saj bodo obiskovalci lahko pobliže spoznali slovenske knjige, najmlajši pa si bodo lah- ko ogledali gledališko predstavo v slovenskem jeziku. Pester kulturni program se bo začel v sredo, 6. maja, in sicer ob 9. uri, ko bodo na svoj račun prišli najmlajši, ki si bodo lahko ogledali gledališko predstavo. Do 21. ure zvečer bo na različnih koncih bivše ribarnice mogoče občudovati razstave, ustvarjalne duše se bodo lahko udeležile kreativne delavnice, na sporedu bosta tudi tečaja samoobrambe in fotografije itn. Ob 19. uri bo denimo na sporedu zelo zanimivo srečanje za mlade. Živahno bo tudi v četrtek, 7. maja, in petek, 8. maja, ko bo program podoben sredinemu. Naj ob tem povemo, da bo petkovo jutro namenjeno slovenskim vrtcem in prvim razredom osnovnih šol, saj si bodo lahko ogledali predstavo "O povodnem možu". Tudi drugi majski vikend bo vesel in poučen, saj bodo prireditelji še naprej predstavljali tri te- Pri posameznih pobudah sodelujejo tudi slovenska združenja in posamezniki kroma meljne oblike človekovega izražanja -gledališče, glasbo in likovno umetnost, na ta trikotnik bodo pripenjali druge oblike ustvarjanja, izobraževanja in spodbujanja k prostovoljnemu delu. Ob tem naj še povemo, da bodo ob različnih urah na sporedu tudi strokovna srečanja, na katerih bodo udeleženci dobivali pojasnila o tem, kako otroke narediti srečne, pomoč in nasvete bodo ponujali tudi ločenim staršem, strokovnjaki bodo predavali tudi o nekaterih boleznih in škodljivih učinkih kajenja itn. Vse dni bo presenečenja pripravljal tudi Znanstveni imaginarij, za knjižne mole bo poskrbljeno v priložnostni knjigarni, potešeni pa bodo tudi žejni in lačni, ki bodo v poslopju bivše ribarnice lahko kaj prigriznili ali popili skodelico čaja. Naj ob koncu še povemo, da bodo vse prireditve vstopnine proste, vrata pa bodo na stežaj odprta med 8.30 in 21.30. (sč) Opčine: prireditev ob obletnici boja za osvoboditev Tudi društvo Tabor in sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlu-gi in Piščanci bosta počastila dan osvoboditve, in sicer danes, 29. aprila, prav na dan, ko so se pred 64 leti začeli boji za osvoboditev Opčin. Ob 20. uri se bodo zbrali pri osrednjem vaškem spomeniku, kjer bodo učenci recitiral, zbor OŠ F. Bevka, ki ga vodi Ana Palčič, bodo zapeli, priložnostno misel bo podala Neva Lupinc. Nakar se bodo udeleženci v sprevodu podali do Prosvetnega doma, kjer bodo ob 20.30 vrteli dokumentarec Italijansko koncentracijsko taborišče na otoku Rabu, ki prikazuje mučno življenje 10.000 internirancev italijanskega koncentracijskega taborišča, med katerimi je bilo največ Slovencev, Hrvatov in Judov. Film je izdala Zveza združenj borcev za vrednote NOB - Taboriščni odbor Rab, leta 2007, vodja projekta in avtor priredbe je Stane Kotnik, za režijo je poskrbel Jože Vozny. V primeru dežja se bo celotni program odvijal v dvorani, medtem ko bo delegacija položila venec pri spomeniku. V spomin na padle I/ v v» • na Komensarn Na predvečer osvoboditve se bodo svojih padlih spomnili tudi Ro-jančani in Rojančanke. Na pobudo KŠD Rojanski Krpan se bodo jutri ob 19. uri zbrali pred spominskim obeležjem na Komen-ščini (v bližini ulic Bonomea in Bruni). Priložnostno misel bo podal odvetnik Andrej Berdon. Dobro uro prej, ob 17.45, pa se bodo padlih na Komenščini spomnili člani krožka Demokratske stranke za Rojan, Greto, Barko-vlje, Kolonjo in Škorkljo. Govorila bosta predsednica pokrajinske skupščine DS Laura Famulari in pokrajinski tajnik stranke Roberto Cosolini. šolstvo - V Postojni zaključek natečaja za šole in vrtce Kras v očeh mladih Pri pobudi je sodelovala tudi NSŠ Iga Grudna iz Nabrežine z raziskavo o prečiščevanju voda s pomočjo rastlin V soboto, 18. t.m., se je pred Postojnsko jamo zbralo nad sedemsto otrok in njihovih mentorjev osnovnih in srednjih šol ter vrtcev iz Slovenije na zaključni manifestaciji natečaja Kras v očeh otrok in mladostnikov. Svoje raziskave in projekte so udeleženci predstavili na posebnih stojnicah, kjer so sami bili tudi na razpolago obiskovalcem za dodatne informacije in razlage. Organizator te inovativne pobude je Destinacijski managment Turizma Kras s sedežem v Postojni ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo, njen koordinator pa je tudi letos bila Marjeta Marinčič, avtorica in vodja Učilnice v naravi Vivarija Proteus. Organizatorju je namen, da bi otroci aktivno in ustvarjalno spoznali in si v svojih očeh predstavljali kraške tematike, tudi letos odlično uspel, saj so udeleženci z ekseprimenti, brošurami, zgibankami in plakati na izviren način dokazali, kaj jim Kras pomeni, kako si ga predstavljajo ter kako bi lahko marsikaj uresničili, da bi bil še lepši in zanimiv. Celotna manifestacija je poleg razstavljenih projektov vključevala še izvedbo živahnih plesov, nastopov pevskih skupin in iger; vsi udeleženci so si tudi ogledali Postojnsko jamo in prisostvovali zaključni prireditvi z razglasitvijo nagrajencev najboljših projektov. Med udeleženci iz zamejstva se je predstavila tudi Nižja srednja šola Iga Grudna iz Nabrežine z raziskavo Fito-depuracija za trajnostni razvoj Krasa, s katero je skupina tretješolcev ob mentorstvu profesoric Alenke Franceschini in Varne Hafner predstavila alternativno možnost prečiščevanja že uporabljenih voda s pomočjo rastlin (na sliki). Za izvirno predstavitev projekta je nabrežinska šola prejela eno izmed treh nagrad natečaja, ostali dve nagrajeni skupini sta pripadali Osnovni šoli Toneta Tomsiča iz Knežaka in Vrtcu Jelka iz Ljubljane. Vsi trije nagrajenci so dobili kupon za brezplačni obisk Vivarija in Postojnske jame. prosek - Taborniki RMV Dan tabornikov Člani RMV so letos dan posvetili orientaciji in taborniškemu druženju V nedeljo, 19. aprila so se taborniki Rodu Modrega vala zbrali na Pro-seku, da bi skupaj praznovali Dan tabornikov (Kroma). Dan, ki ga povezujemo z Dnevom zemlje, sicer praznujemo 22. aprila. V taborniških vrstah po srečnem in pomenljivem naključju sovpada 22. april z Dnevom tabornikov, ko je bila pred 58. leti v prostorih Univerze v Ljubljani ustanovljena Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), danes nacionalna skavstka organizacija, članica Svetovne organizacije skavt-skega gibanja (WOSM). Taborniki RMV so letos nedeljo posvetili orientaciji in taborniškemu druženju. Preko petdeset članov se je v jutranjih urah zbralo na Balancu, kjer so Dan otvo-rili z zborom in petjem himne. Nato so se udeleženci porazdeljeni po skupinah podali na orientacijski pohod. Pet skupin je moralo najti v gozdu, ki povezuje Prosek in Križ, šest kontrolnih točk. Na vsaki so morali člani skupin izpolniti naloge ali odgovarjati na vprašanja o prvi pomoči, o taborništvu in pionirstvu. V popoldnaskih urah po kosilu so bile na vrsti še taborniške igrice, s katerimi so se vsi udeleženci vseh družin lahko bolje spoznali. Dan se je zaključil z nagrajevanjem in željo, da se vsi srečamo spet čim prej. Maja se bodo taborniki podali na pomladna-ski izlet po kraških poteh. / ŠPORT Sreda, 29. aprila 2009 9 dsi - Ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani posvečen pisateljema Alojz Rebula in Zora Tavčar: par, ki se vsestransko dopolnjuje Srečanje ob izidu pesniške zbirke Žarenje in dnevniških zapisov Pod vrhom tisočletja Pisatelja Alojz Rebula in Zora Tavčar sta ne samo v zasebnem življenju par, ki se dopolnjuje. To je prišlo do izraza tudi na zanimivem srečanju ob priliki izida njunih knjig in osebnih obletnic, ki ga je v ponedeljek v Peterlinovi dvorani v Trstu priredilo Društvo slovenskih izobražencev. Po uvodnih besedah Nadie Roncelli je pogovor z obema ustvarjalcema vodila prof. Tatjana Rojc, ki je na začetku nazorno poudarila, da sta pesniška zbirka Zore Tavčar Žarenje (Goriška Mohorjeva družba 2008) in dnevniški zapisi Alojza Rebule Pod vrhom tisočletja (Mladika 2009) le na prvi pogled antitetična, saj gre za knjigi, ki se tematsko dopolnjujeta. Avtorja si po mnenju prof. Rojc stojita nasproti in vzporedno. In prav vzporedno tematsko branje del je prisotnim približalo del njunega tako družinskega kot ustvarjalnega mikrokozmosa. Oba pisatelja sta na svoj način povezana tudi na ravni doživljanja skupnega, a tudi različnega slovenstva: Zora Tavčar je iz rodne Gorenjske preko Štajerske in študija na Dunaju pristala na Tržaškem, kjer se je med veselimi Primorci počutila bolje kot med »ljubljanskimi mumijami«, kot je hudomušno pripomnila. Tavčarjeva je v Trstu prebila največ ustvarjalnih let, tako da se prav v naših krajih počuti še najbolj doma. Podobna, a obratna pot, pa je Alojza Rebulo popeljala z rodnega Krasa v Ljubljano ter v zadnjih letih na Štajersko, kjer odkriva in doživlja drugačno Slovenijo, nenazadnje tudi iz samega naravnega in krajinskega zornega kota. Nova pokrajina pa omogoča Rebuli, da se srečuje tudi z novim in drugačnim slovenstvom, kar je seveda izhodišče tudi za njegova razmišljanja in presoje stvarnosti. Med temami, o katerih je bil govor, je seveda bilo v ospredju vprašanje naroda in narodnosti. Alojz Rebula je tudi ob tej priložnosti poudaril, da veličino nekega naroda ni mogoče meriti na podlagi številčnosti. Zapis v knjigi, da »kristjani morajo imeti drugačen odnos do narodne zavesti. Kristjani narodne zavesti ne »utrpevajo«, kakor jo v glavnem utrpevajo levičarji: radostno jo sprejemajo, saj je za kristjana tudi narodnost dar Previdnosti, je talent, dan v življenjsko izrabo.... « to misel še dodatno podkrepi. Rebula je v pogovoru o narodnosti dodal, da se raje veseli novega otroka kot nove knjige, saj - »kaj bomo s knjigami, če ne bo otrok!« In prav z vprašanjem rojstva in pomena tega ne le za posameznika se je ponedeljkov večer tudi začel. V teku pogovora pa so prišla na dan ne le osebna vprašanja, ampak tudi teme, ki tako Rebulo kot ves slovenski narod zaposlujejo že vse povojno obdobje. O slovenski tragediji vojne v vojni je Rebula izpostavil dejstvo, da je Slovenijo bolj presunila Huda jama kot Kočevski rog. V svojem razmišljanju o tistih časih se je Rebula spominjal, kako je med študijem v Ljubljani prvič prišel v stik z vprašanjem povojnih pobojev, in sicer pri družini, pri kateri je prebival, so imeli sliko uniformiranega mladega domobranca, ki je končal prezgodaj svojo življenjsko pot kot žrtev povojnih pobojev. Rebula se je pri tej temi zaustavil pri Edvardu Kocbeku. Njegova ocena Kocbekovega političnega dela oz. genija se je ščasoma spremenila. Rebula Kocbeku še vedno priznava pesniški genij, ne pa politične spretnosti, saj kot pesnik ni bil zmožen kljubovati komunizmu Stalinovega tipa, ki ga je sam Kocbek imenoval kot komunizem infernale. Glede možnosti preseganja te travme pa je Rebula dokaj pesimistično pripomnil, da bo to možno le na sodni dan, saj je šla stvar »globoko do pekla«. Vprašanje katolištva pa Rebulo prav tako stalno zaposluje. Vernik je po njegovem mnenju dandanes »zelo redka žival«, sam pa se v Sloveniji kot kristjan počuti še bolj osamljenega kot za časa komunizma. Kot kristjan Rebula ni- Zora Tavčar in Alojz Rebula sta par tako v zasebnem življenju kot v literarnem ustvarjanju kroma ma kompleksov manjvrednosti, da je manj realen v svojih idejah kot recimo marksisti. Pogovor je nato stekel tudi na področje same književnosti. Tako Zora Tavčar kot Alojz Rebula sta ugotavljala, da je danes pri slovenskih pisateljih opazen nekak odmik od slovenstva in slovenskih tem, v prepričanju, da je treba iskati neko globalnost. A prav uspešnost na svetovnih trgih sodobnih bosanskih in srbskih avtorjev, ki so ohranili svojo razpoznavnost kot avtorji nekega območja dokazuje, da je treba ohraniti lastno identiteto za biti razpoznaven navzven. Pogovor se je dotaknil tudi teme smrti, ki se na različne načine pojavlja v zadnjih Rebulovih dnevniških zapisih. Pri Rebuli je to tema, s katero se sooča na podlagi katolištva, Zora Tavčar pa je priznala, da se sicer nerada ukvarja s tem, ampak da se dragih pokojnih rada živo spominja. Pogovoru je sledila tu- di krajša diskusija z občinstvom. Na vprašanje, kaj še pripravljata, je Rebula omenil, da bi ga zanimala mladinska književnost, to je žanr, s katerim se še ni ukvarjal, morda zaradi italijanskega predsodka, da ne gre za visoko literaturo. Zora Tavčar moževo željo podpira, glede lastnih načrtov pa je mnenja, da nova pesniška zbirka ne bo tako kmalu na vrsti. Peter Rustja skavtizem - V soboto in nedeljo v Bazovici in pri Sv. Ivanu Že sedmič Fuzbalada V organizaciji slovenskih tržaških skavtov se je je udeležilo 120 mladih iz Slovenije in zamejstva In skavtom-klanovcem iz Wčn pwčn klana je res uspelo! Organizirali so enkratno srečanje športno-skavt-skega značaja in v Trst »privlekli« 120 mladih skavtov iz zamejstva in Slovenije. Velikemu vloženemu organizacijskemu naporu in navdušenju je bilo naklonjeno tudi vreme, ki je pretekli konec tedna podarilo sončne, a ne preveč tople dni. Pa začnimo od začetka, in sicer od same priprave na to enkratno srečanje, ki je v soboto, 25., in v nedeljo, 26. aprila, združilo toliko mladih navdušenih športnih skavtov. V lanskem poletju se je klan Wčn pwčn klan (mladi od 17. do 20. leta starosti) udeležil prvega slovenskega skavtskega jamboreeja, na katerem je tudi predstavil svoj podvig skavtskega nogometnega turnirja in navdušil številne druge ekipe. Vabilu se je tako odzvalo devet ekip iz Slovenije: Ankaran, Cerknica, Domžale, Kamnik, Ljubljana 4, Novo mesto, Ptuj, Vrhnika in Homec. Ekipe so se zbrale v soboto popoldne na pomožnem igriš- ču Zarje v Bazovici, kjer so po začetnem zboru s pesmijo in molitvijo sledili predstavitvi ekip in žrebanju v dve skupini. Sobota je bila tako večinoma namenjena medsebojnim tekmam v skupinah, po katerih so se skavti nastanili v skavtskem domu v Dragi in tam po-večerjali. V večernih urah je zagorel mogočni taborni ogenj, okoli katerega so skavti najprej oblikovali občuteno sv. mašo, ki jo je daroval Robert Friškovec. Mlade klanovce je znal zelo prepričljivo spodbuditi, naj bodo v življenju vedno priča temu, v kar verjamejo in naj aktivno vzamejo življenje v svoje roke. Sv. maši je sledil še družabni večer ob ognju, ko se je vsaka skupina predstavila, izvedla svoj program, igrico, skeč ali kaj podobnega, kar je mlade s te in z one strani meje združilo v prijateljsko razpoloženje. Nedeljski dan, ki je potekal v prostorih oratorija pri Sv. Ivanu, je minil v znamenju preostalih tekem v skupinah, nato pa še polfinalnim in finalni tekmi. Na igrišča so stopili zagrize- ni klanovci, prepričani v lastne zmožnosti. Ob koncu jutranjega dela je tako bilo jasno, katere ekipe bodo lahko še ciljale na prestižno prvo mesto. Iz skupine A sta se namreč uvrstili v polfinale Vrhnika-Homec in Ankaran, iz skupine B pa Ljubljana in Cerknica. Končni rezultat skavtskega nogometnega turnirja je ponovno potrdil odlično nogometno pripravljenost klana iz Vrhnike-Homca, ki se je uvrstil na prvo mesto in v podaljšku finalne tekme premagal zagrizene Ankaračane. V malem finalu pa je Cerknica premagala Ljubljano 4 in tako zasedla končno tretje mesto. Srečanje se je nato zaključilo z zborom, pri katerem so prve tri ekipe prejele priznanje za nastop in pokale, ki jih je skavtom podarila Zadružna kraška banka. Udeleženci so se še dalj časa zadržali pri Sv. Ivanu, saj jih je srečanje zelo navdušilo in so se le težko ločili od novih in starih prijateljev, s katerimi so preživeli res prijetne trenutke. (cer) 1. maja slovesnost društva Promemoria Društvo za zaščito vrednot protifaš-izma in protinacizma Promemorja ugotavlja, da je obhajanje 25. aprila tudi letos potekalo v znamenju žal uspelih poskusov razvrednotenja odporništva. Predsednik vlade je spretno izkoristil vprašljivo potezo dela opozicije, ki mu je na stežaj odprl duri na uradne svečanosti, kar je Berlusconi po začetnem oklevanju obrnil sebi v korist. Jedro njegovega posega v Onni je v napovedi, da bo praznik osvoboditve preimenoval v praznik svobode, s čemer bo 25. april simbolno povsem izvotlil. Na krajevni ravni smo bili ponovno priče pohodu najskrajnejših fašistov na Bazovico ne da bi pristojne oblasti, niti na dan osvoboditve, proti njim kakorkoli posegle. Na osrednji slovesnosti v Rižarni pa so se ponovno dre-njale osebnosti, ki se jim očitno še vedno ne zdi vsaj malo protislovno pokloniti se spominu protifašističnih bork in borcev, ob prvi priložnosti pa sočutno položiti cvet na domnevni grob zapriseženih fašistov, ugotavlja društvo Promemoria, ki bo zaradi tega tudi letos sklenilo prirediti krajšo slovesnost na dan osvoboditve Trsta, 1. maja, ob 12. uri v Rižarni. Prvomajsko slavje SKP na Opčinah Stranka komunistične prenove vabi na Prvomajski praznik pod šotorom na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. V petek, 1. maja, bodo ob 14. uri odprli kioske, ob 17. uri bo na sporedu tradicionalni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Za njim bosta nastopila ansambel Mladi kraški mu-zikanti in balkanski Kraški ovčarji. V dvorani bodo ob 20.30 predvajali film Racconti da Stoccolma. V soboto bodo kioske odprli pozneje, in sicer ob 18. uri, ob 18.30 je v dvorani v prvem nadstropju Prosvetnega doma predvidena razprava na temo Gospodarska kriza, kaj storiti. Večer bodo ob 20. uri popestrili ansambel Alter ego in plesalci AŠD Cheer-dance Millenium, ki bodo obiskovalcem postregli s partnerskimi dvigi in nastopom članske skupine Faires pom-pon. V dvorani bodo ob 20.30 predvajali film A tempo pie-no. Nedeljski dan bo kar se da pester. Kioski bodo začeli delovati ob 16. uri, medtem ko bo ob 17. uri na sporedu koncert Godbenega društva Viktor Parma iz Trebč. V dvorani v prvem nadstropju pa bo na pobudo žensk SKP razprava, ki nosi naslov Zakaj je 65 let preveč, na oder pa bo ob 20. uri stopila skupina Alter ego, medtem ko bodo v dvorani ob 20.30 vrteli film L'orchestra di Piazza Vit-torio. Naj zapišemo še to, da bo za predvajanje filmov poskrbel filmski krožek Lumiere, medtem ko bo v dvorani Prosvetnega doma na ogled razstava Kuba 1959-2009, ki jo je postavila VZPI iz Dola pri Jamljah oziroma Patrik Zuljan. Dopolnilo Z Nižje srednje šole Iga Grudna smo prejeli sledeče dopolnilo: V članku o predavanju na nižjih srednjih šolah Gruden in Kosovel o možnostih in pasteh interneta, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku dne 24. t.m., se je vrinila napaka, za katero se dr. Danieli Quarello opravičujemo, ker smo ji pripisali naziva psihologinja in kriminologinja. Dejansko je dr. Quarello diplomirala tako iz psihologije kakor iz političnih ved, sicer pa je v službi pri državni policiji kot glavni pomočnik (assistente capo) in docent na šoli državne policije v Trstu. Pogosto sodeluje s tržaško kvesturo za posege po šolah, kjer predava učencem, pa tudi staršem in učnemu osebju o nevarnostih in pasteh interneta. Glede na njene kompetence in nazoren pristop do te problematike je bila gost po več slovenskih šolah v tržaški pokrajini. Včeraj je tako predavala staršem na šoli Kosovel na Opčinah. 10 Sreda, 29. aprila 2009 SVET / KNJIGE - Vodnik Plezališča brez meja V Trstu in okolici cel kup novih plezalnih smeri Novo izdajo, ki je izšla pri založbi Sidarta, je predstavilo društvo SPDT V četrtek je Alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva Trst v Gregorčičevi dvorani predstavil novo izdajo vodnika Plezališča brez meja, ki je izšla pri slovenski založbi Sidarta. Vodnik obravnava plezalna področja na Tržaškem (Napoleonska cesta, Glinščica), v slovenskem zaledju z Ospom in Črnim kalom ter v slovenski in hrvaški Istri. Z besedo in sliko je vsebino opisal član AO SPDT Erik Švab, ki je publikacijo soustvaril z Janezom Skokom, Dorianom Perhatom in celo vrsto sodelavcev (tudi iz vrst SPDT, je povedala predsednica društva Marinka Pertot, na sliki Kroma ob Švabu). Švab je poudaril, da se je število ple-zalskih smeri od zadnje izdaje vodnika več kot podvojilo, s prejšnjih tisoč na dobrih 2100. Plezališča pa nastajajo še naprej, tudi v dobro raziskanih dolinah, kot je Glinščica. Na slovenski strani je nastalo veliko novih smeri, precej starih pa je bilo na novo opremljenih. Včeraj danes Danes, SREDA, 29. aprila 2009 KATARINA Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.09 - Dolžina dneva 14.13 - Luna vzide ob 9.00 in zatone ob 1.00 Jutri, ČETRTEK, 30. aprila 2009 PIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,8 stopinje C, zračni tlak 1012,7 pada, brezvetrje, vlaga 47-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,1 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 27., do petka, 30. aprila in v soboto, 2. maja 2009 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). Petek, 1. maja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lun- gomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ut Kino Občina Trst Urad za prostorsko načrtovanje Upravna služba za urbanistiko V skladu s 45. členom D.Z. 52/91 in podobnimi obveščamo, da sta sklepa občinskega sveta: - št. 89 z dne 9. oktobra 2008 na veljavni P.R.P.C. na zasebno pobudo za kat. št. 1061/1,1061/2,1062,1063,1064/1 in 1064/2 v P.T. 4557 Kat. Obč. Sv. Križa - št. 90 z dne 9. oktobra 2008 na veljavni P.R.P.C. na zasebno pobudo za kat. št. 1115,1116,1117/1,1117/2 v P.T. 2007 Kat. Obč. Cologne izobešena na občinski oglasni deski v Ul. Malcanton št. 2 za 30 (trideset) dejanskih in zaporednih dni od 29. aprila 2009 do vključno 29. maja 2009; v tem obdobju si zainteresirani lahko ogledajo dokumentacijo vsak delovni dan od 8. do 14. ure in od 9. do 12. ure ob praznikih. V času deponiranja lahko vsakdo predloži občini pripombe, lastniki vezanih nepremičnin pa ugovore. Vodja službe Trst, 15. aprila 2009 (arh. Ave Furlan) FELLINI - 16.45 »Mamma mia!«; 18.30, 20.20, 22.15 »Katyn«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Gli amici del Bar Margherita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Questione di cuore«; 20.15, 22.15 »Gran Torino«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20 »Io & Marley«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Varuhi«; 14.30, 16.30, 18.30 »Dirka na Zakleto goro«; 14.00, 16.00, 18.00 »Pošasti proti Nezemljanom«; 14.50, 17.10, 19.30, 21.50 »Somrak«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Houdini - L'ultimo mago«; Dvorana 2: 16.40 »Mostri contro alie-ni«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Disastro a Hollywood«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Generazione 1000 euro«; 18.15, 22.15 »Rocknrolla«; 18.30, 20.20, 22.15 »Fast & Furious«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »X - Men le origini«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »Houdini -L'ultimo mago«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.10 »Gli amici del bar Margherita«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Questione di cuore«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Fast & Furious«. H Šolske vesti LICEJ FRANCETA PREŠERNA obvešča, da bodo uradi v soboto, 2. maja, zaprti. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. S Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »X-Men, le origini«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La Boheme«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Houdini - L'ultimo mago«; 20.00, 22.15 »Rocknrolla«; 16.05, 18.00 »Le avven-ture del topino Desperaux«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.15, 20.10, 21.30, 22.15 »X-Men, le origini«; 16.00, 18.05, 20.10, 21.40; 22.15 »Fast & Furious«; 22.00 »Questione di cuore«; 16.00, 18.10, 19.50 »Earth - La nostra terra«;16.00, 18.00, 20.00 »Mostri contro alieni«. SKD TABOR in KRAJEVNA SEKCIJA VZPI-ANPI OB 64. OBLETNICI OSVOBODITVE danes, 29. aprila 2009 ob 20.uri, pri osrednjem vaškem spomeniku: priložnostna misel /Veve Lupine, recitacije in pesmi v izvedbi učencev Oš F. Bevka z Opčin; ob 20.30 v Prosvetnem domu predvajanje dokumentarca "Italijansko koncentracijsko taborišče na otoku Rabu" (avtor Stane Kotnik, Lj, 2007). Slovenska kulturno-gospodarska zveza v sodelovanju s Slovenskim klubom my srečanja SKGZ in MANJŠINA v OCEH MEDIJEV Sodelujejo novinarji obmejnih medijev Srečanje povezuje Poljanka Dolhar Trst - Gregorčičeva dvorana, Ul. S. Francesco 20/11, TOREK, 5. maja 2009, ob 20.00 IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ŠPANIJO: na tretji izmeni, 24.-31. maja, sta prosti še dve mesti. Informacije pri organizatorju potovanja, v agenciji Aurora. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Ne-rina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2. junija 2009. Za prijave (do ponedeljka 4. maja) in informacije kličite na št. 3403447695 po 19.30 (Tamara). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet za družine na Krim. Zbirališče ob 6.45 na trgu Oberdan in ob 7. uri pred hotelom Da-neu na Opčinah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338-5953515) ali Lauro (348-7757442) ob večernih urah ali na naslov: mla-dinski@spdt.org, najkasneje do torka, 5. maja. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT obveščata, da je razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Kanalsko dolino z ogledom Naborjeta, Žabnic, rudarskega muzeja v Rablju in Belopeških jezer, ki bo v nedeljo, 10. maja. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel. 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040--417025. ZA IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA -od 14. do 17. maja, je še nekaj prostih mest! Obisk Kumrovca - muzej Josipa Broza Tita, Husnjakovo, najpomembnejše najdbišče pračloveka, Stubica, kmečki upori, Zagreb in Samobor. Informacije na tel. št. 040-637025 (Adria-tica). SPDT organizira v nedeljo, 17. maja, av- tobusni izlet na Krim (1107 m). Prijave (čimprej) sprejemata Livio tel. 040/220155 in Vojka tel. 040/2176855. Avtobus bo odpotoval s trga Oberdan ob 6.45 in izpred hotela Danev na Op-činah ob 7. uri. Vabljeni ! 0 Prireditve SKD TABOR - OPČINE V APRILU Danes, 29. aprila, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI počastitev dneva osvoboditve: ob 20. uri, pri osrednjem vaškem spomeniku - priložnostna misel, pesmi in recitacije v izvedbi učencev OŠ F. Bevka z Opčin; ob 20.30 v Prosvetnem domu predvajanje dokumentarca »Italijansko koncentracijsko taborišče na otoku Rabu (režija Jože Vozny, Lj, 2007). KRIŠKA SEKCIJA VZPI - EVALD AN-TONČIČ - STOJAN in SKD Vesna v sodelovanju z vaškimi organizacijami vabita na proslavo ob dnevu osvoboditve v četrtek, 30. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu A. Sirka. Nastopajo: OŠ Alberta Sirka, Kraški ovčarji, trio flavt GM prof. T. Tretjak MoPZ Vesna, Slavnostni govornik Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Sledijo baklada, položitev venca k spomeniku padlim v NOB in prvomajski kres. Toplo vabljeni! AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. SKD BARKOVLJE- Ul. Bonafata 6, prireja v petek, 22. maja, koncert mešanega mladinskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. Hn Osmice 0 Mali oglasi 17-LETNI FANT išče delo v poletnem času. Tel. št. 349-8406057. DAJEM V NAJEM NEPREMIČNINO v Ga- brovcu, 50 kv.m., primerno za pisarno ali za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 3484459266. IŠČEM optimist v dobrem stanju. Tel. št.: 040-228703 ali 338-8804155. LESENO POHIŠTVO (315x100) s pomivalnim strojem, z omaro na vogal s šipo, miza, trije stoli, dve klopi. Prodam tudi posamezno po delih. Cena: 800,00 evrov. Tel. št. 040-941476 ali 347-7838117. PRODAM MOTORNO KOLO gilera SMT 50, letnik 2007, v odličnim stanju. Tel. 040 - 227022. PRODAM avtodom, letnik 1993, mehanika ford. Cena: 9.300 evrov. Tel. 040225369. PRODAM na novo vezene naramne in naglavne rute s čipkami ali brez, za kraško nošo. Tel. 040-299820. PRODAM scooter focus 125 ccm, črne barve, prevoženih samo 3.800 km, letnik 2006, zagon elektronski ali z daljincem. Cena: 750,00 evrov. Tel. št. 328-0466885 po 15. uri. PRODAM ŠTEDILNIK na drva z možnostjo priključitve na napeljavo za ogrevanje stanovanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 349-3320198. V DRAGI (Dolina) dajem v najem halo na dve etaži, skupne površine približno 600 kv.m., s sanitarijami in tušem, uporabno za skladišče, garažo ali obrt. Tel. št.: 040228932 ali 00386-040302044. S Poslovni oglasi DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. DRUŽINA LAURICA je v Dolini 445 odprla osmico. Tel. 040-228511. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040299442. KMETIJA KOMAR je v Logu odprla osmi-co. Poleg točenega in stekleničenega vina nudi domač prašičji prigrizek. Tel. 040-380749. Vabljeni! KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmico v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci 17. Tel. 040-229449. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Frandoli v Slivnem 25. Tel. 040-200750. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoni-ku 34. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. POMLADANSKA OSMICA je odprta v Boljuncu v kleti Parovel. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040229439. V VIŽOVLJAH je odprta osmica pri Ivanu Pernarčiču. Tel. 040-291498. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386(0)41-948806 Loterija 28. aprila 2009 Bari 32 90 6 77 1 Cagliari 53 17 87 88 14 Firence 87 4 54 67 2 Genova 29 90 53 81 20 Milan 72 4 15 60 74 Neapelj 11 66 58 49 7 Palermo 12 77 71 2 49 Rim 55 72 37 51 67 Turin 7 33 11 34 26 Benetke 88 67 46 62 29 Nazionale 36 19 29 11 63 Super Enalotto Št. 51 11 12 32 55 72 87 jolly 88 Nagradni sklad 3.125.245,79 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 50.731.177,97 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 42.616,99 € 1.474 dobitnikov s 4 točkami 318,03 € 58.938 dobitnikov s 3 točkami 15,90 € Superstar 36 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnikov s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 31.803,00 € 259 dobitnikov s 3 točkami 1.590,00 € 3.766 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.039 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 47.943 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 29. aprila 2009 1 1 Ü Čestitke Danes praznuje naš predragi Stanko Grudnov 85. rojstni dan Vse najboljše mu želijo vsi domači Zveza slovenskih kulturnih društev čestita mladinski skupini Slovenskega dramskega društva JAKA ŠTOKA za uvrstitev med najboljše skupine, ki bodo nastopile na Festivalu mladinskih gledaliških skupin Slovenije »Vizije 2009«. Zveza slovenskih kulturnih društev čestita Dekliški pevski skupini KRAŠKI SLAVČEK in dirigentu MIRKU FERLANU za osvojeno srebrno priznanje na mednarodnem festivalu pevskih zborov v Bratislavi. H3 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SKD VIGRED, razvojno društvo Pliska in KD Tomaj vabijo na »Kosovelova večera 2009«, ob 20. uri v sredo, 6. maja, v Štalci v Šempolaju, v sredo, 13. maja v KD v Tomaju. Sodelujejo: Otroška pevska skupina in Mladinska glasbena skupina Vigred, učenci OŠ Dutovlje -podružnica Tomaj in Stanko Gruden, recitatorke SKD Vigred. V Štalci bo tudi na ogled razstava »Hommage Kosovelu« v organizaciji KD za umetnost Kons. KOLONIJA PRI MORJU ŠPADIČI v organizaciji Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel se bo odvijala od 19. do 27. julija 2009. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali na tel. št. 040573141. POLETNA CENTRA V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 1-3 let in 3-6 let se bosta odvijala od 29. junija do 11. septembra 2009. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis lahko se javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali na tel. št. 040-573141. POLETNI CENTER V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 6-12 let se bo odvijal od 15. junija do 31. julija 2009. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali na tel št. 040573141. GLASBENA MATICA vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 29. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, ul. Montorsino 2. Dnevni red: 1. Uvodni pozdrav; 2. Poročila; 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2008 in proračuna 2009; 5. Razno. HOSPICE ADRIA ONLUS: Združenje prostovoljcev vabi na predavanje »Generacijska problematika: težko bolni starostnik in mladi« danes, 29. aprila, ob 17. uri, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Predaval bo psiholog in terapevt dr. Andrej Zaghet. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 29. aprila, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). SKD IVAN GRBEC IZ SKEDNJA vabi v društvene prostore - Škedenjska ul. 124 - na redni občni zbor, ki bo danes, 29. aprila, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju. SLORI: Upravni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje občni zbor danes, 29. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14. Dnevni red: 1. pripustitev novih članov; 2. poročilo ravnateljice o delovanju Slorija; 3. odobritev obračuna 2008 in proračuna 2009; 4. razrešnica in izvolitev novih članov Upravnega sveta; 5.razno. SRENJA BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor danes, 29. aprila, ob 20. uri v prvem sklicanju na sedežu, drugo sklicanje pa v roku tridesetih dni s pisnim vabilom. 70-LETNIKI iz Devina Nabrežine, Pro-seka in Zgonika pripravljamo enodnevno »romanje« na Koroško in sicer 13. junija. Interesenti naj se do ko konca aprila javijo odgovornim: Lojze 040299335, Anna Maria 040-200565, Gi-no, 040-200688, Giusto 040-299689, Antek 040-299509, Peter 040-229364 in Miranda 040-2528009. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. aprila, na sedežu društva, ul. DAnnunzio 62 v Miljah, ob 7. uri v prvem in v petek, 15. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red predvideva branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila, predstavitev bilanc ter odobritev obračunske in predračunske bilance. Vabljeni vsi člani. FOTOVIDEO TRST 80 sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. aprila, na sedežu društva, ul. San Francesco 20, ob 8. uri v prvem in v četrtek, 14. maja ob 20.uri v drugem sklicanju. Dnevni red predvideva branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila, predstavitev bilanc ter odobritev obračunske in predračunske bilance. Vabljeni vsi člani. KD SLOVAN IN KD SKALA vabita Pa-dričarje in Gropajce, da se poklonijo svojim padlim v NOB s polaganjem vencev pred vaškima spomenikoma, v četrtek, 30 aprila, ob 20. uri na Padri-čah in ob 20.30 v Gropadi. Zbirališče Padričarjev na vaškem trgu ob 19.45. Nastop domačega združenega MePZ Slovan-Skala. Na dan 1. maja bo na Pa-dričah budnica ob 6. uri, v Gropadi ob 6.30. KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO RO-JANSKI KRPAN bo počastilo spomin na padle v boju proti fašizmu in nacizmu v četrtek, 30. aprila. Krajša spominska svečanost pri spomeniku na Komenščini pod Trstenikom se bo začela ob 19. uri. Govornik bo Andrej Berdon, recitacije pa bo podala Vesna Hrovatin. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL IN VZPI-ANPI prirejata v četrtek, 30. aprila, ob 20. uri prvomajski predvečer. Nastopila bodo domača društva in ZePZ Kombinat. V primeru slabega vremena bo proslava v telovadnici na Kontovelu. V petek, 1. maja, ob 8.30 bo budnica. Zbirališče pri Soščevi hiši. ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V ODPORNIŠTVU iz Sv. Ivana in Kolo-nje ter Kulturno društvo Slavko Škam-perle sporočata, da bo v četrtek, 30. aprila, ob 17. uri delegacija položila cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), ob 17.15 v Ul. Orsenigo, ob 17.45 na hribu Valerio ob obeležju Franca Azzara in ob 18.15 pri krožki Pečar v Ul. Fleming. Predstavniki tržaške Občine in Pokrajine bodo položili venec k obeležju na pročelju Narodnega doma. UPRAVA OBČINE DOLINA bo polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v četrtek, 30. aprila, s sledečim urnikom: ob 14.45 zbirališče pred županstvom; ob 15. uri spomeniški park v Dolini; ob priložnostni misli županje Fulvije Premolin bo zapel MPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Edvina Križmančiča; ob 15.30 Dolina: spomenik padlim »Na Taborju« in pokopališče (5 kurirk); ob 15.45 Prebeneg: spomenik padlim; ob 16.15 Mačkolje: spomenik padlim; ob 16.30 Domjo: spomenik padlim; ob 16.40 Ricmanje: spomenik padlim na pokopališču; ob 17. uri Boršt: bunker in spomenik padlim na pokopališču; ob 17.15 Gročana: spomenik padlim; ob 17.30 Boljunec: spomenik padlim. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na »Prvomajsko praznovanje«. V četrtek, 30. aprila, ob 20.30 uri po-klon padlim pri vaškem spomeniku, sledi taborni ogenj pri Kalu in nočni pohod na Kokoš. V petek, 1. maja, ob 7. uri budnica z godbo V. Parma iz Trebč, sledi poklon padlim na pokopališču. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je podaljšan rok za prijave na »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin« do vključno četrtka, 30. aprila 2009. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 0402916056 ob sredah od 21. do 22. ure ali pa pošljete e-mail na naslov: cerovlje-mavhinje@libero.it. 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo 4-dnevni izlet od 16. do 19. julija v Novalijo (otok Pag). Prevoz z lastnimi sredstvi. Javite se do 1. maja odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 333-1314065), »J.Štefan« (Rudi 3298536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 3208572522). BIVŠI RADIO OPČINE, Agrososič, pi-cerija Rino, sladoledarna Arnoldo, hotel Valeria, bar Tabor Sandro, bar sla-doledarna Vatta in restavracija Max vabijo na polno številno udeležbo tradicionalne prvomajske budnice, ob spremljavi trebenske godbe na pihala V. Parma. Zbirališče bo ob 9.45 pri spomeniku padlim na Opčinah. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja v petek, 1. maja, »Budnico« po vaseh zgoniške občine s sledečim urnikom: Briščiki 9.30, Repnič 10.45, Zgo-nik 11.15, Salež 11.45, Samatorca 12.30, Gabrovec 13.15. KD F. VENTURINI vabi na 25. »Glas harmonike« v petek, 1. maja, ob 14. uri -Mednarodno netekmovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko. V soboto, 2. maja, ob 17. uri, večer ljudskih in folklornih pesmi s pevsko klapo »Pag« iz Paga, rusko - ukrajinsko pevsko skupino »Rodnjik« iz Trsta in ZPS Stu ledi. Obe prireditvi bosta potekali v centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Delovali bodo dobro založeni kioski. NK KRAS - REPEN prireja ob priliki napredovanja članske ekipe v elitno ligo »Športni praznik« pod velikim šotorom na glavnem trgu v Repnu 1.,2. in 3. maja. V petek, 1. maja, ples z znano slovensko pevko Natalijo Verboten, v soboto 2. in nedeljo 3. maja ples z ansamblom Kraški Kvintet in Bračo Koren. Specialitete na žaru, pivo, domače belo vino in teran. Vstop prost. PROMEMORIA - društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma, vabi v petek, 1. maja, ob 12. uri v Ri-žarno na kratko svečanost s polaganjem cvetja v spomin na protifašistične borke in borce vseh narodnosti, padle v boju za svobodo. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi od 1. do 3. maja, na prvomajski praznik pod šotorom na Opčinah. Program: petek, 1. maja, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 17. uri prvomajski pozdrav in koncert TPPT P. Tomažič, sledi nastop ansambla Mladi kraški mu-zikanti in ples s skupino Kraški ovčarji, ob 20.30 v dvorani film »Racconti da Stoccolma«. Sobota, 2. maja, ob 18.30 razprava »Gospodarska kriza, kaj storiti?«, ob 20. uri ples z ansamblom »Alter ego« in nastop AŠD Cheerdance Millenium: partnerski dvigi in članska skupina Faires Pom - Pon, v dvorani ob 20.30 film »A tempo pieno«. Nedelja, 3. maja, ob 17. uri koncert godbenega društva V. Parma, ob 17.30 razprava: Zakaj je 65 let preveč? Od 20. ure ples z ansamblom Alter ego, ob 20.30 v dvorani film » L'orchestra di piazza Vitto-rio«. V dvorani je tudi na ogled razstava »Kuba 1959 - 2009« v organizaciji VZPI-ANPI Dol - Jamlje. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE- krožek 1. Maj, vabi v petek, 1. maja, na praznik v ljudski dom »G. Can-ciani« v Podlonjer. Program: ob 13. uri kosilo in odprtje kioskov, ob 17. prvomajski pozdrav, sledi ples z ansamblom »Le mitiche pirie«. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 1. maja, ob 17. uri nastop na prvomajskem prazniku na Opčinah in v nedeljo, 3. maja ob 14. uri nastop ob odkritju spomenika v Križu pri Sežani. V torek, 5. maja, ob 20.45 bo redna pevska vaja na sedežu na Padričah. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Šc Melanie Klein in Slovenska prosve-ta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Strunjanu v nedeljo, 3. maja ob 15.30 iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je razpisana javna selekcija na podlagi preverjanja znanja za 1. mesto upravnega inštruktorja - prevajalca dodeljenega jezikovnemu okencu (kat. C ekonomski položaj C1) za določen čas in z delnim delovnim urnikom za obdobje 12 mesecev z morebitnim podaljšanjem od 1. junija. Zahtevani pogoji: diploma višje srednje šole, poznanje slovenskega jezika v pisni in ustni obliki. Rok za predstavitev prošenj zapade 4. maja ob 13. uri. Za informacije in dvig razpisa se lahko obrnete na repenta-brsko občinsko tajništvo od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17.30. SKGZ v sodelovanju s Slovenskim klubom prireja v okviru Srečanj večer »SKGZ in manjšina«. Sodelovali bodo novinarji slovenskih medijev. Srečanje, ki ga bo povezovala Poljanka Dolhar, bo v torek, 5. maja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (ul. S.Francesco 20/II). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 6. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. JUS NABREŽINA vabi vse člane na redni občni zbor v drugem sklicanju v petek, 8. maja, ob 20. uri v župnjiski dvorani v Nabrežini. FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega oblikovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, v soboto, 9. maja - Umetnost v listu; v nedeljo, 10. maja - Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Mazzini št.30, 5.nad-stropje. Za informacije pokličite tel. št.: 040-390823 ali 333-478293, tudi leoel-ca@tin.it. TEČAJ NORDIJSKE HOJE SPDT organizira tečaj Nordijske hoje, ki bo v sobotah 9., 16. in 23. maja, od 15.30 do 17.30 ure in bo vseboval pravilno tehniko hoje v naravi s pomočjo palic. Za prijave in informacije pokličite na tel. 040/220155 (Livio). 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040-635626, fax: 040-635628, email: trst@zskd.org, www.zskd.eu NORDIJSKA HOJA- SKD IGO GRUDEN vabi v soboto, 9. maja, ob 8.30 in v nedeljo, 10. maja, ob 9. uri na začetni tečaj z izposojo palic. Start pred društvom v Nabrežini. Vpis in info.: 3496483822 ali 040-200620 (Mileva). OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017375. SKD BARKOVLJE prireja tečaj »Sprehod in komuniciranje s kamni«, ki ga bo vodila gospa Elisa Barbierato. V soboto, 16. maja, sprehod ob Soči in zbiranje kamnov. V ponedeljek, 18. in 25. maja delo s kamni. Vse informacije nudimo na tel. št. 338-7845845. ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opči- nah (TS), ul. Ricreatorio 2, ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom »Drobci iz športnega sveta 2009«. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 339-8161633 (Marjuča). Prispevki V spomin na Lauro Rudež darujeta Magda in Claudio 30,00 evrov za Sklad Luc-hetta-Ota-DAngelo-Hrovatin. V spomin na Antona Korsiča darujejo Sara, Astrid in Paola 50,00 evrov za Onkološki center CRO Aviano. V spomin na pokojnega Eliota Sabadi-na daruje družina 50,00 evrov za cerkev na Pesku. Ob svoji zlati poroki darujeta Aldo in Marija Franco 100,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Sonjo Mavec daruje Rafaela Rustja 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. t Zapustila nas je Marjuča Štrekelj por. Volčič Zalostno vest sporočajo sinova Jan in Robert ter sorodniki Posebna zahvala vsem, ki so ji bili ob strani. Pogreb bo v četrtek, 30. aprila, ob 10.30 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, Gabrovec, 29. aprila 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa Žalovanju se pridružujejo Nadja, Lara in Srečko Širca Ob izgubi drage mame Marjuče izražamo Janu in Robertu naše iskreno sožalje. Aleksander in ostala družina Volčič Žalovanju se pridružujejo družine Biber, Fabec, Fonda, Jagodic, Jogan, Kalc in Ingrid Pertot Ob smrti drage prijateljice Marjuče globoko prizadeti izrekamo družini občuteno sožalje nekdanji maturantje klasičnega Iiceja letnik 1961 Prijatelju Janu, Robertu in ostalim svojcem izrekamo iskreno sožalje vsi na liceju Franceta Prešerna Ob izgubi drage mame izrekamo Robertu in družini iskreno sožalje prijateljice in prijatelji. Ob izgubi drage none ROZE GRGIČ KRIŽMANČIČ izrekamo našemu Vitomirju in družini najgloblje sožalje. Betonfer team 12 Sreda, 29. aprila 2009 KULTURA repen - Razstava v galeriji Kraške hiše Duhovnost vode na slikah Edija Žerjala Na odprtju sta nastopila pesnik Aleksij Pregarc in flavtist Miloš Pahor V razstavnih prostorih kraške hiše v Repnu so v petek, 24. aprila odprli razstavo zamejskega umetnika Edija Žerjala. Večer sta popestrila pesnik Aleksij Pregarc in flavtist Miloš Pahor. Slednji je izvedel skladbo v treh stavkih, ki jo je napisala Dima Slama na osnovi triptiha, ki ga je slikar ustvaril na temo Lepe Vide. Edi Žerjal se nam tokrat predstavlja s svojim zadnjim ciklusom, ki izvira iz obravnavanja tematike vode. Branje, raziskovanje in razmišljanje virov, ki se lotevajo tega elementa so zajeli njegovo pozornost in zanimanje. Voda je istočasno vir življenja in smrti. Ne moremo namreč prezreti dejstva, da je telo sestavljeno predvsem iz vode in pred svojim rojstvom dojenček v maternici plava v tekočini. Brez vode ne bi bilo kisika in niti rastlin ter drugih bitij. Lahko torej rečemo, da v globinah vode tičijo skrivnosti, ki neizogibno prepletajo usodo sveta. Človek je stalno krepil to resnico s pomočjo obredov ter simbolike. Voda deluje tudi kot ogledalo, na površini katerega se odsevajo žarki sonca, ki ga človek ne uspe opazovati s prostim očesom. Ta primer lahko povežemo s prispodobo nedosegljivosti absolutne resnice oziroma Boga, ki se na svetu pojavlja v različnih podobah. V okviru takega pojmovanja je za avtorja slikarska podlaga postala področje nedoločenega in nepopisnega bistva. Preko živahnih barvnih površin trganega svilenega papirja, ki se zlivajo ena v drugo, je avtor ustvaril abstraktne kompozicije. Papir, kot pri gotskih vi-tražah, deluje kot prosojna mrena, preko katere je mogoče zaznati žarke skrivnostne svetlobe. Pri tem velja podčrtati, da je Žerjal izdelal več cerkvenih barva-nih oken. Če se podrobneje zagledamo v pisani ka-lejdoskop lahko opazimo, da je v glavnem vseh delih prisotna vodoravna linija, ki razdeli površino na dve področji. Znajdemo se tako kot pred obzorji. V tem pogledu, upoštevajoč tudi barvno prosojnost, slike skrivajo v sebi nedoločene vodne krajine. Preko tega zornega kota se pred nami porajajo odprti prostori, kjer kraljujeta tišina in mir. V barvni živahnosti Žerjalo-vih del lahko prepoznamo odmeve pokrajin nemškega ekspresionista Emila Noldeja. Abstraktni pristop pa nas lahko spomni na Kandinskija in Kleeja. Treba podčrtati, da sta se oba avtorja ukvarjala s tehniko akvarela, s katero se je v devetdesetih letih izražal tudi Žer-jal. Ta izkušnja je nedvomno igrala važno vlogo bodisi pri izbiri slikarske tehnike bodisi tematike. Avtor je izjavil, da se je zgledoval tudi na vzdušje spaciali-sma. V raziskovanju novih-neznanih dimenzij je tako slikanje postalo zanj sredstvo iskanja samega sebe. Razstavo si je mogoče ogledati do 17. maja, ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ure in od 15. do 17. ure. 16. maja bo galerija odprta od 15. do 17. ure Štefan Turk Na desni sliki Miloš Pahor med izvajanjem, skrajno desno je slikar, na zgornji sliki pa razstava njegovih del v Repnu kroma / V Zagrebu veliko • V I • • I • pričakovanje za majski nastop LSO Koncertna direkcija Zagreb je za 11. maj v Areni napovedala nastop Londonskega simfoničnega orkestra (LSO) z dirigentom Valerijem Ger-gijevim. Glede na izbiro dvorane, ki lahko sprejme tudi 20.000 obiskovalcev, organizatorji ne dvomijo, da bodo Zagrebčani sprejeli simfonike kot rockerje U2 ali Depeche Mode. Londonski simfonični orkester (LSO) velja za enega najboljših svetovnih orkestrov, ki deluje že dobro stoletje. Prvi koncert so imeli leta 1904, vedno pa so v orkestru igrali vrhunski svetovni glasbeniki. Veljajo za prvi »neodvisni« orkester v Veliki Britaniji, saj ga glasbeniki vodijo sami. Med nepreglednim številom koncertov so tudi tisti v najmanjših britanski krajih. LSO veljajo za promotorje klasične glasbe med mladimi, nenazadnje so izvajali glasbo za filme o Har-ryju Potterju. Karizmatični dirigent, 55-letni Gergijev, je posebna zgodba, saj je postal superzvezdnik klasične glasbe. O njem se veliko govori in piše, ne le zaradi glasbenih dosežkov, temveč tudi zaradi političnega an-gažmaja v sporu med Gruzijo in Severno Osetijo, saj ni pozabil na svoje osetsko poreklo. Poleg tega so mediji veliko poročali o njegovem prijateljstvu z Vladimirom Putinom. Sicer je Gergijev umetniški direktor najstarejše ruske operne in baletne hiše, slovitega Marijinskega gledališča, ki si je ravno pod njegovo taktirko vrnil staro slavo in svetovni ugled. Rojeni Moskovčan Gergijev je tudi šef dirigent Londonskega simfoničnega orkestra in glavni gostujoči dirigent v newyorški Metropolitanski operi. (STA) ■ * • • • Znani nominiranci za nagrado OHO Žirija za nagrado skupine OHO za leto 2009 je razglasila štiri nominiran-ce. Za nagrado, namenjeno vizualnim umetnicam in umetnikom do 35. leta starosti, se bodo potegovali Vesna Bukovec, Ana Čigon, Tanja Vujasi-novič in Sašo Vrabič. Letošnji nagrajenec oziroma nagrajenka bo znan 29. maja. Strokovna žirija se je odločala med 27 prijavljenimi umetniki, so sporočili z zavoda P.A.R.A.S.I.T.E., ki nagrado podeljuje. (STA) pulj -koper - Znanstvena udruga Mediteran/Založba Annales Goran Filipi razkriva v«I m • • m v v« značilnosti istrorumunscine Uveljavljeni istrski dialektolog, pesnik in prevajalec prof.dr.sc. Goran Filipi (roj.1954) ima veliko zaslug za razvoj jezikovnih raziskovalnih dejavnosti, ki že vrsto let potekajo na relaciji Pulj - Koper - Trst in širše. Zaposlen kot redni profesor na Filozofski fakulteti v Pulju in Fakulteti za humanistične študije v Kopru, se ukvarja z dialektološkimi, etimološkimi, leksikološkimi in lek-sikografskimi raziskavami, predvsem v okviru kontaktne dialekto-logije Istre, Furlanije-Julijske krajine in Dalmacije. Posebej pomemben segment v Filipijevem razisko-valno-publicističnem opusu je namenjen izginjajočemu istrskemu jeziku - istroromunščini oziroma istroromunskim etimologijam. Pričujoča, že trinajsta avtorjeva znanstvena monografija, je razdeljena v tri vsebinske sklope, v katerih so zaporedoma obdelani nazivi (zooni-mi) za gozdne in poljske živali, gobe (mikonimi) in za sodarsko terminologijo. Avtor kot zanimivost navaja, da je od petdesetih zooni-mov domačih samo 12 (24 %), manjše število hibridnih besednih zvez bi lahko razumeli kot kalke iz čakavskih govorov (npr. divlu pork vs. Divla svina). V Žejanah je za netopirja v uporabi naziv »pulina de nopte«, v Šušnjevici in nekaterih drugih vaseh na Čičariji pa »pode pul ši pode sorec«. Večina nazivov so sicer čakavske izposojenke, neposrednih izposojenk iz beneških govorov, brez čakavskega posredovanja pa ni zaslediti. Skoraj vse mi-konime so Istroromuni prevzeli iz čakavskih govorov. Ti mikonimi so v čakavskih govorih pretežno domačega izvora, v manjšem obsegu pa so prevzete nekatere besede iz istrobeneščine. Le dva mikonima sta nastala v istroromunščini (guba de klen, guba de topole), vendar je v obeh primerih možen tudi nastanek s kalkiranjem (prevajanjem) ča-kavskih mikonimov - klenovka, to-polovka. Pri zanimivi sodarski terminologiji prevladujejo izposojenke iz čakavskih govorov, izmed katerih so mnoge prevzete iz (istro)beneščine, domačih izrazov pa je malo. Filipijevi izsledki v Že-janah navajajo tudi določeno število slovenskih izposojenk, za kar sicer ne obstajajo povsem zanesljivi trdni dokazi (npr. pinter), en termin (kalkun) pa je v knjigi obrazložen kot čakavizem iz predbeneških jezikovnih plasti. Posebej pa velja izpostaviti avtorjevo pedantno znanstveno akribijo, saj vsak obravnavani termin primerja z gradivi iz vseh (obstoječih) istroromunskih glosarjev, besednjakov in slovarjev. Etimološke rešitve izpeljuje s primerjanjem istroromunskih s podobnimi v sosednjih čakavskih in slovenskih istrskih govorih, pa tudi s čakavskimi idiomih na otoku Krku v Dalmaciji, saj so le-ti pomembni za etimologijo mnogih istroro-munskih terminov, ki so nastali zaradi znanih migracij Istroromu-nov. Seveda pa avtor ne zaobide »besednih reliktov« ostalih treh romunskih dialektov, zlasti ko gre za »domače besede«. Zbrane izraze primerja tudi z beneškimi oz. predvsem z istrobeneškimi, ker so mnogi »čakavizmi« v istroromun-ščini beneškega porekla, medtem ko je neposrednih beneških izposojenk v istroromunščini zelo malo. Poleg vsega omenjenega je v pričujoči knjigi obravnavano tudi gradivo iz čakavskih, slovenskih in beneških istrskih govorov, ki že samo po sebi pomeni izjemno jezikovno dragocenost. Nekdanji Izolan Goran Filipi, istrski znanstvenik z dvojnim slo/cro državljanstvom je bil tudi nagrajen s prestižnim članstvom v HAZU, v slovenskem okolju pa (še) ni prejel nobenega ustreznega priznanja. Slavko Gaberc col - Predstavitev knjige Burjin cas, roman domačinke Vilme Purič V petek so v Kulturnem domu na Colu na pobudo krajevnega kulturnega društva Kraški dom predstavili knjižni prvenec domačinke Vilme Purič Burjin čas. Večer je s slovensko narodno pesmijo uvedel moški pevski zbor Kraški dom pod vodstvom Vesne Guštin. Udeležence prireditve je v imenu društva najprej pozdravila Nives Guštin, zatem pa je v imenu založbe Mladika, pri kateri je omenjena knjiga izšla, prisotne nagovorila Nadja Roncelli. Ines Škabar je v daljši predstavitvi izpostavila predvsem izrazno bogatost in pripovedno svežino novega literarnega dela. Kot je sama poudarila je ob branju romana bila pozorna zlasti na vnašanje narečnih prvin v prozno besedilo, kar daje knjigi prav poseben pečat. »Pristna repenska govorica, s katero se istovetijo literarni junaki Bur-jinega časa, se ne bije z izbranim zbornim jezikom, sočen vaški dialekt na eni in iz-brušen knjižni jezik na drugi strani se medsebojno dopolnjujeta in zlivata v enkratno vsebinsko ter oblikovno sozvočje,« je naglasila. Na predstavitvenem večeru je spregovorila tudi avtorica, ki je podčrtala, da je snov za svoj knjižni prvenec črpala iz časov med drugo svetovno vojno, »kljub temu pa delo ni in noče biti zgodovinski roman«. Lepo uspela kulturna prireditev na Colu se je zaključila s prijetno družabnostjo. / KULTURA Sreda, 29. aprila 2009 1 3 dan upora - Koncert Le k soncu v Pivki povsem uspel Pesmi upora in revolucije podarile 7.500 € ženskam, žrtvam nasilja v _____ Ženski pevski zbor Kombinat praznoval prvi rojstni dan - Nastopil tudi TPPZ Pinko Tomažič Pesmi upora in revolucije so tokrat izzvenele v dober namen. 27. april, ki je v Sloveniji državni praznik - dan upora proti okupatorju, je v Pivki potekal dobrodelni koncert Le k soncu, ki ga je ob svoji prvi obletnici delovanja priredil ženski pevski zbor Kombinat. Izkupiček od prodanih vstopnic (res razveseljivo vsoto 7.500 evrov!) so slavljen-ke namreč namenile varni hiši - kriznemu centru, ki na Primorskem nudi pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja. Proslava dneva upora tako ni bila sama sebi namen, ampak je ob počastitvi odporništva in glasbenih užitkih ponudila tudi priložnost za hvalevredno akcijo, ki se ji je občinstvo radodarno odzvalo. Kombinat je po definiciji svojih ustanoviteljic »garažni ženski pevski zbor«. Sestavlja ga skupina 30 deklet, ki so se lani, na dan upora, zbrale na ustanovni skupščini v ljubljanskem Rogu in sklenile, da bodo prepevale pesmi upora z vsega sveta. Kot same ponavljajo, niso nostalgične, ampak pojejo z vero v solidarnost, zvestobo ideji, srčnost in pogum. Njihov ponedeljkov spored je zato zaobjemal partizanske in uporniške pesmi v različnih jezikih; o vsaki je članica zbora Maksimilijana Ipavec povedala, kdaj in v kakšnih okoliščinah je nastala. Res številno občinstvo je na primer prisluhnilo pesmi Bread and Roses, ki so jo ameriške delavke pele in z njo zahtevale pravično plači- Odlično obiskan koncert, ki ga je izoblikovalo več skupin, je zaključil skupen nastop ženskega zbora Kombinat in TPPZ Pinko Tomažič lo za svoje delo: kruha in vrtnic. Čilski pesmi El pueblo unido, ki so jo peli uporniki proti Pinochetovi diktaturi, a tudi priljubljeni Bratje, le k soncu, svobodi, ki so jo »kombinat-ke« priredile v Sestre, le k soncu, svobodi. Na odru športne dvorane Skala v Pivki so se pevke predstavile v družbi Branka Smerdelja in Roberta Slaniča, Stranci & Julije (Equili- brium), kantavtorke Xenie Jus, nastopila pa je tudi skupina Ante Upe-danten Banda. Dogajanje je z nekaj kabaretnimi vložki povezoval Gojmir Lešnjak Gojc, ki je na oder povabil tudi Oskarja Kjudra, partizana in ustanovitelja Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Toma-žič. Tovariš Kjuder je zaigral na svojo priljubljeno harmoniko, na kar so na oder stopili posebni gost- je večera, pevci in člani orkestra TPPZ , ki so se pod taktirko Pije Cah predstavili s svojim večjezičnim sporedom. V zaključnem delu preko dve urnega koncerta pa sta se na odru združila zbora Kombinat in Pinko Tomažič ter skupaj zapela tri pesmi. In z mogočno Vstajenje Primorske, ki je že ob prvih taktih dvignila na noge številno občinstvo, zapečatila letošnji pivški dan upora. (pd) bratislava - Velik uspeh na mednarodnem tekmovanju Bodeči neži zlata, Kraškemu slavčku pa srebrna plaketa Izrecno nagrajena tudi zborovodkinja Mateja Černic Minuli konec tedna, od četrtka, 23. do nedelje, 26. aprila je v Bratislavi potekalo tretje mednarodno zborovsko tekmovanje Slovakia Cantat. V prestolnici Slovaške, na trgih in ulicah je bilo živo. Na tekmovanju je namreč sodelovalo petinštirideset zborov iz osemnajstih držav, med katerimi štirinajst zborov iz Slovenije ter dva slovenska zbora iz Italije, Dekliški pevski zbor Kraški slavček iz Nabrežine in Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela. Sedemčlanski komisiji je predsedoval češki strokovnjak Jan Maria Do-brodinsky, ostali člani pa so bile: iz Češke republike Vlastislav Novak in Jirzi Na levi sliki Bodeča neža, desno pa Kraški slavček Kolar, iz Slovaške Ondrej Šaraj, iz Litve Rolandas Daugela in Vytautas Miškinis ter Poljak Czeslaw Freund. Vsi zbori so se lahko prijavili v več kategorijah. Kategorij je bilo dvanajst: sakralna glasba a cappella, otroški zbori do šestnajstega leta starosti, deški zbori, mladinski zbori do enaindvajsetega leta starosti, mešani mladinski pevski zbori do enaindvajsetega leta starosti, odrasli moški zbori, odrasli ženski zbori, odrasli mešani zbori, komorni zbori, otroški zbori do dvanajst let in kategorija ljudskih pesmi a cappella ter kategorija ljudskih pesmi z instrumentalno spremljavo. Žirija je vsak zbor ocenjevala in podelila priznanje za sodelovanje, bronasto pla- keto so si zbori prislužili, če so dosegli od 15 do 19,9 točke, srebrno plaketo od 20 do 24,9 točke in zlato plaketo od 25 do 29,9. S 30 točkami in Gran prix tekmovanja Slovakia Cantat je prejel češki zbor Pražska kantiléna iz Prage. Dekliški zbor Kraški slavček iz Na-brežine se je udeležil tekmovanja v kategoriji mladinskih zborov do enaindvajsetega leta starosti in prejel za svoj nastop srebrno plaketo. Suveren nastop, s katerim je zbor predstavil skladbe Gallusa, Mehndelssohna, Lebiča in priredbe slovenskih ljudskih pesmi, je prepričal žirijo, da je nagradila pevke. To, prvo tekmovanje, ki se ga je zbor udeležil z dirigentom Mirkom Ferla-nom, je bil pravi izziv za pevke, ki bodo letos slavile deseto obletnico delovanja. V kategoriji ljudskih pesmi je zmagala slovenska pesem. Zlato plaketo in prvo mesto je prejel dekliški pev- ski zbor Radost iz Godoviča z zboro-vodkinjo Damjano Vončina. Drugo mesto, ampak zlato plaketo pa je v ljudski pesmi prejela Dekliška vokalna skupina Bodeča neža, kar je izredno veliko priznanje, tu so namreč najmlajše pevke skupine prvič nastopile na takem mednarodnem tekmovanju. Bistri glasovi, zlitost in suveren nastop so pevke dokazale tudi v kategoriji mladinski zbori do enaindvajsetega leta starosti, v kateri so se uvrstile na prvo mesto ex-equo z zborom iz Moskve. Zborovod-kinji Mateji Černic pa so podelili nagrado za najboljšo zborovodkinjo v tej kategoriji. Nagrada v Bratislavi je za pevke obeh zborov in zborovodji Matejo Čer-nic in Mirka Ferlana dodatno priznanje in spodbuda za nadaljnje uspešno delovanje in sodelovanje na mednarodnih tekmovanjih. Mira Fabjan poslanici Ples: vsem znan jezik Mednarodni dan plesa je, kot je v poslanici ob prazniku plesa zapisal koreograf in plesalec Akram Khan, »posvečen jeziku, ki ga govori ves svet, podedovanemu jeziku naših teles in naših duš, naših prednikov in naših otrok«. Avtor slovenske poslanice plesalec in ko-reograf Edward Clug (na sliki) svoje misli, kot je zapisal, deli z vsemi, združenimi v plesu. Svetovni dan plesa je, kot je še zapisal Khan, »posvečen vsem bogovom, guru-jem in starim staršem, vsem tistim, ki so nas kdajkoli učili ali nas navdihovali. Vsaki pesmi in vsakemu impulzu, vsakemu gibu, ki nas je kdajkoli ganil, da smo se spustili v gibanje.« »Posvečen je majhnemu otroku, ki se želi gibati podobno kot tisti, ki ga obožuje, in materi, ki svojega malčka spodbuja z besedami: 'Saj že znaš'. Ta dan je posvečen telesom vseh veroizpovedi, prepričanj, barv in kultur, ki prenašajo tradicijo svoje preteklosti v zgodbe sedanjosti in v sanje prihodnosti. Ta dan je posvečen plesu, njegovim neštetim narečjem in njegovi neizmerljivi moči izražanja, preobrazbe, združevanja in užitka.« Clug pa je v poslanici o plesu zapisal, da je nekaterim strast, nekaterim delo, nekaterim to in ono, nekaterim nedostopna radost, vsem pa negotova prihodnost, saj, kot se je vprašal: »Kaj pa je dandanes zagotovo?« »Zavestno smo se odločili za biti plesalec in za to potrebovali precej poguma in še več moči za nadaljevanje poti,« je zapisal Clug, ki meni, da se ples »ne meri v dolgih časovnih obdobjih, pač pa v trenutkih, ki jih osebno doživljamo, v trenutkih, ki nas zaznamujejo«. Ples je po njegovem prepričanju »težnja po svobodi, vendar ni svoboda. Je umetnost pobega iz vse bolj izumetničenega sveta in predstavlja našo paralelno realnost, v kateri čas poteka drugače in se meri v občutkih«. »In ravno to je tisto, kar nas druži v tem neslišnem jeziku: občutki, ki ne potrebujejo prevoda, občutki, ki se rodijo preprosto za to, da so in nič drugega,« je še zapisal Clug. Mednarodni plesni komite, ki deluje pod okriljem Mednarodnega gledališkega inštituta - ITI Unesco, je mednarodni dan plesa ustanovil leta 1982. Praznujemo ga 29. aprila, na rojstni dan Jeana-Geor-gesa Noverra (1727?1810), utemeljitelja novodobnega baleta. Namen praznovanja in vsakoletne poslanice je povezati vse zvrsti plesa, da bi častili to obliko umetnosti in vedno znova odkrivali njeno univerzalnost, da bi premagali vse politične, kulturne in etnične ovire ter povezali ljudi skozi mir in prijateljstvo v jeziku, ki mu pravimo ples, je sporočil predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode. (STA) 1 4 Sreda, 29. aprila 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Občinski svet odobril spremembo namembnosti območja tovarne Vouk Med Remudo in vrtcem bodo uredili parkirišče Opozicija dosegla spremembo besedila variante št. 28 - O »aferi Fly« in Trgovskem domu na prihodnji seji Med slovenskim otroškim vrtcem v Pevmi in jahalnico Remuda bodo uredili parkirišče. Zagotovilo, ki ga je pred nekaj tedni dal goriški župan Ettore Romoli, je sedaj črno na belem napisano v varianti št. 28 k regulacijskemu načrtu, ki jo je goriški občinski svet odobril v ponedeljek po dolgi razpravi. »Opozicija ni pristala na to, da bi ureditev parkirišča pri vrtcu, ki sta jo zahtevala rajonski svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje ter didaktično ravnateljstvo v ulici Brolo, ostala le "ustna obljuba". Naposled smo le prišli do kompromisne rešitve, ki je zadovoljila večino in opozicijo. Uprava je delno sprejela ugovor rajonskega sveta in v besedilu izrecno napisala, da bo med jahalnico in vrtcem urejeno deset metrsko parkirišče,« je povedal občinski svetnik skupine Demokratske stranke Silvan Primosig, s katerim so se za rahlo spremembo variante zavzeli tudi drugi predstavniki leve sredine. Varianta je bila odobrena z 32 glasovi, svetnik Levice Livio Bianchini in svetnik DS Marco Rota pa sta se vzdržala. »Konstruktiven dialog med večino in opozicijo ter sprejemanje skupnih odločitev je sta zelo pomembna za dobro upravljanje mesta,« je ocenil župan Ettore Romoli. Varianta št. 28 vsebuje tudi druge pomembne točke. V dokumentu je na primer predvidena možnost izgradnje parkirišč med ulicama Morel-li in De Gasperi ter pri sedežu nad-škofije. Skupno bodo pridobili nad 100 novih parkirnih prostorov, kar bo nekoliko omililo nevšečnosti zaradi zaprtja Travnika prometu. Občinski svet je v ponedeljek dal zeleno luč tudi za spremembo namembnosti območja, kjer je delovala bivša tovarna Volk. Namesto obrata bodo zasebniki zgradili okrog 260 novih stanovanj in manjši trgovski center, ki bo meril največ 1.500 kv. metrov. Na začetku zasedanja se je v zvezi s tem vnela polemika, saj je leva sredina kritično ocenila dejstvo, da vodstvo tovarne ni spoštovalo vseh obvez v zvezi z ohranitvijo dejavnosti v Gorici in preusmeritvijo delavcev v tovarno Newton v Štandrežu, občinski gorica Zaradi padca v grajski dvorani zahteva odškodnino Goriško občino je pred leti tožila turistka, ki je zdrsnila v eni izmed dvoran goriškega gradu in se poškodovala. Nesreča se je pripetila 7. oktobra leta 1986, ženska pa je takrat zahtevala od občine 40 milijonov lir odškodnine. Med obravnavo na goriškem sodišču so zahtevo turistke zavrnili, potem pa se je ženska leta 2004 zaman pritožila še na tržaško pri-zivno sodišče. Sodniki goriškega in tržaškega sodišča so menili, da dokazi, ki jih je ženska predstavila, so bili nezadostni. Turistka je trdila, da je bil pod grajske dvorane očiščen s preveliko količina loščila, zato pa so bila tla spolzka. V dokaz svoje poškodbe je sodnikom posredovala samo vstopnico, ki jo je kupila pri blagajni gradu, poleg tega pa je njej v korist pričal še en turist, ki je isti dan obiskal grad in tudi on skoraj padel. Čeprav sta goriško in tržaško prizivno sodišče zavrnili njeno zahtevo, se ženska ni vdala in pravico iskala še na kasacij-skem sodišču. Kasacijski sodniki so sprejeli pritožbo ženske in v razsodbi št. 9.526 odredili začetek novega procesa. V njem bodo morali ugotoviti, ali je goriška občina kot upraviteljica gradu odgovorna za morebitne poškodbe turistov, ki obiščejo srednjeveško utrdbo. Pogled na jahalnico Remuda; parkirišče bodo uresničili na zemljišču na skrajni desni jahališča bumbaca odbornik Francesco Del Sordi pa je poudaril, da se je postopek začel že v času Brancatijeve uprave, ter da je občinska uprava naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi pomagala odpuščenim delavcem. Načrt za spremembo namembnosti zemljišča je občinski svet naposled odobril s 26 glasovi za, petimi proti in enim vzdržanim, soglasno pa je bila odobrena resolucija, ki jo je na to temo predstavila leva sredina. V resoluciji izraža goriški občinski svet obžalovanje nad dejstvom, da se vodstvo obrata Vouk ni držalo vseh obljub, ter po-verja županu nalogo, da bo še naprej pritiskal na podjetje. Zaradi pomanjkanja časa je občinski svet prenesel na prihodnjo sejo točko o Trgovskem domu, sporočila župana in razpravo o aferi, ki se je vnela okrog vključitve lokala Fly v sklep o predčasnem zaprtju lokalov. »Vtis smo imeli, da je uprava v veliki zadregi zaradi položaja podžupana Gentileja. Na prihodnji seji bomo prav gotovo zahtevali pojasnila,« je povedal občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Ma-rinčič. Načelnik Demokratske stranke Federico Portelli je tudi že napovedal, da bo v zvezi z afero o zaprtju lokala Fly vložil svetniško vprašanje. (Ale) gorica - Podjetje APT Kupovanje vozovnic za boljše storitve Manj voženj brez vozovnice pomeni izboljšanje storitev. To je sporočilo goriškega podjetja za javne prevoze APT, ki se je zavzelo za informativno kampanjo, s katero bodo predvsem mladino, ki se v največji meri poslužuje avtobusnih prevozov, skušali spodbujati h nakupovanju vozovnic in abonmajev. Predsednik podjetja APT Paolo Polli je povedal, da je sicer na Goriškem odstotek potnikov, ki ne kupujejo vozovnic, bistveno nižji kot v drugih italijanskih pokrajinah, kljub temu pa so s pomočjo podjetja SBC Italia odločili, da izpeljejo projekt REBUS. »Med 1. in 21. oktobrom lani smo izvedli monitoriranje. Na 10.000 kontrolah je naše osebje zasačilo 7,8 odstotkov potnikov, ki niso imeli pri sebi vozovnice oz. abonmaja. Na vsedržavni ravni so podatki mnogo višji, in sicer med dvajset in enaindvajset odstotkov,« je povedal Polli in nadaljeval: »Nato smo začeli z informativno kampanjo, ki je posvečena osveščanju o pomenu kupovanja vozovnic - lete nam namreč omogočajo, da izpopolnjujemo naše storitve - in zakonih, ki so povezani z javnimi prevozi. Od januarja do danes smo izvedli 32.131 kontrol, odstotek potnikov brez vozovnic pa se je znižal na 5,6.« Predstavnik podjetja SBC Italia Filippo Manta je pri tem poudaril, da bodo učinke informativne kampanje lahko bolje ocenili oktobra, ko bodo ponovili lansko mo-nitoriranje, pred tem pa bodo s plakati in zgibankami še naprej osveš-čali mladino. gorica - Prometna nesreča na Drevoredu 20. septembra Ranjena 16-letna kolesarka Podrl jo je avtomobil, vzrok nesreče morda izsiljena prednost - J.Z. so s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico Včeraj zjutraj se je na Drevoredu 20. septembra v Gorici zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo ranjeno 16-letno dekle. Gre za kitajsko državljanko, ki živi v Gorici. Dekle so z rešilnim helikopterjem odpeljali na zdravljenje v videmsko bolnišnico, po prvih navedbah pa naj ne bi bila v smrtni nevarnosti. Nezgoda se je pripetila ob 8.25. Avtomobil znamke renault clio je peljal po Drevoredu 20. septembra v smeri proti centru mesta, na križišču s prehodom Zamenhof (le-ta leži pri teniškem središču Zaccarelli) pa je podrl 16-let-no kolesarko. Prometna policija, ki je takoj posredovala na kraju, ni še dokončno preučila dinamike nesreče, zgleda pa, da je dekle izsililo prednost. Ko je avtomobil podrl kitajsko državljanko, se je namreč nahajal na svojem cestnem pasu. Po vsej verjetnosti je dekle, ki je kolesarilo v smeri iz centra mesta proti Pevmi, nameravalo zaviti v prehod Za-menhof, pri tem pa ni dalo prednosti avtomobilu. 41-letni voznik I.M. se je dekletu skušal izogniti, zato je v nesreči nastala tudi manjša materialna škoda na dveh avtomobilih vw passat in škoda fabia, ki sta bila pravilno parkirana na pločniku na desni strani. Avtomobil, ki je včeraj podrl 16-letnico bumbaca gorica Sodnik zaslišal marešala • H V • V iz Trzica Goriški sodnik za predhodne obravnave je včeraj zaslišal 38-let-nega karabinjerskega marešala iz tržiškega poveljstva D.M., ki je v hišnem priporu; moškega bremeni obtožba zlorabljanja položaja v okviru preiskav, ki so jih karabi-njerji na Tržiškem vodili v zvezi s prekupčevanjem mamil. Marešalo naj bi med včerajšnjim zaslišanjem izročil sodniku za predhodne obravnave dokumentacijo, s katero naj bi skušal ublažiti svoj položaj. Danes bo marešalov odvetnik zahteval preklic hišnega pripora. V preiskavo, ki jo koordinira namestnik javnega tožilca na goriškem sodišču Marco Panzeri, so vpleteni še štirje karabinjerji iz Tržiškega, ki jih bremenijo razne obtožbe, med katerimi sta zlorabljanje položaja in izsiljevanje. Ranjeni trije vojaki V Tržiču se je včeraj okrog 17. ure zgodila prometna nesreča, v kateri so se lažje poškodovali trije vojaki. Skupina vojakov se je vozila v vojaškem vozilu po ulici Ti-mavo; na cestišču je bil iz še nepojasnjenih razlogov jašek brez pokrova, čez katerega je zavozil tovornjak. Pri tem je voznik izgubil nadzor nad vozilom, ki se je obrnilo okrog svoje osi in trčilo v steber stanovanjske hiše. Tri vojake so prepeljali na zdravljene v tržiško bolnišnico zaradi lažjih poškodb. Priseljenec se je priklenil Včeraj popoldne so krminski ka-rabinjerji obravnavali primer Egipčana, ki se je z verigo priklenil na priklenil na rolete trgovine v Krminu. Na kraju so posredovali tudi goriški gasilci, ki so prelomili ključavnico. Priseljenec je bil po besedah karabinjerjev v zmedenem duševnem stanju. Mladenič še v zaporu 20-letnik, ki je v soboto nadlegoval in skušal prisiliti v spolni odnos mladoletno dekle v baru Cafe Haus v Gorici, je še zaprt v goriškem zaporu. Sodnik za predhodne obravnave Massimo Vici-nanza je namreč včeraj potrdil njegov pripor, danes pa bo vzel v pretres zahtevo po izpustitvi na prostost, ki jo je vložil mladeničev odvetnik. Trio Vrabec v Doberdobu Danes ob 20.30 bo v Doberdobu v organizaciji Modra's galerije kulturnega društva Jezero nastopal trio Vrabec, ki se bo v sproščenem stilu »caffe theatre« predstavil z mixom jazz, blues in swing glasbe. Trio, s katerim bo ob tej priložnosti pela Mojca Milone, je že večkrat nastopal po Sloveniji. Sestavljajo ga Anže Vrabec (klavir), David Šuligoj (bas) in Roman Ko-bal (bobni). Posvet o Pavlu VI. Inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja ICM prireja danes ob 17.30 v mali dvorani gledališča Verdi v Gorici okroglo mizo o papežu Pavlu VI. Sodelovali bodo Marino Qualizza, Xenio Toscani in Michele Cassese. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 26. aprila 2009 1 1 šola - Dijaki goriškega zavoda Cankar na turističnem festivalu v Kopru Z učinkovitim življenjem do čistega okolja Na stojnici ponazorili potek vodnih analiz in si zaslužili srebrno priznanje V Kopru je pred nekaj dnevi potekal že 6. mednarodni turistični festival »Več znanja za več turizma« pod geslom »Ustvarjamo doživeto in gostoljubno deželo«, ki so se ga udeležili tudi dijaki poklicnega zavoda za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar iz Gorice. Festival je organizirala Turistična zveza Slovenije z Zavodom RS za šolstvo in centrom RS za poklicno izobraževanje. Na koprskem Titovem trgu je bilo postavljenih 35 stojinc in eno od njih so zasedli dijaki drugega in četrtega razreda poklicnega zavoda za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar; goriške dijake so spremljali profesorji Flavija Be-zeljak, Renza Pelesson in Fran Biancuzzi. Geslo stojnice zavoda Cankar je bilo »Z učinkovitim življenjem do čistega okolja«. V ta namen so dijaki opravili raziskavo »Okoljska učinkovitost na Goriškem«, s katero so poglobili pojem ekološke učinkovitosti in ekološkega odtisa, ki jo človek in človekova dejavnost puščata za seboj na določenem ozemlju. Lanskega 1. decembra so goriški dijaki odšli na strokovno ekskurzijo v Bovec, kjer so spoznavali njegovo turistično ponudbo in turistične zmogljivosti in v okviru preverjanja okoljske učinkovitosti opravili kemijsko in mikrobiološko analizo vode v reki Soči neposredno v bližini Bovca. Vzorčili so rečno vodo v Čezsoči in opazovali sedem različnih parametrov. Vse analize so opravili na terenu, le nekaj dodatnih preizkusov še v šoli. Razultate analize so goriški dijaki predstavili na stojnici v Kopru. Poleg razultatov raznih analiz vode iz Bovca so na stojnici še enkrat praktično ponazorili potek vodnih analiz. Pitno vodo iz vodovoda so filtrirali v dokaz, da je vodovodna voda neoporečna in ni potrebno pitje ustekleničene vode. Za vspostavitev pristnega kontakta z obiskovalci koprskega festivala in v dokaz goriške gostoljubnosti so dijaki zavoda Cankar ponujali domače pecivo, ki je bilo deležno pohval vseh obiskovalcev. Člani komisije so opravili natančen ogled stojnic, se pogovorili z dijaki ter po predhodnem pregledu projektne naloge dodelili oceno. Stojnici zavoda Cankar je pripadlo srebrno priznanje, ki so ga dijaki skupaj s profesorji proslavili v Portorožu. Naslednje jutro so goriški dijaki odšli še na voden ogled Kopra in v Hrastovelj. Udeležbo dijakov zavoda Cankar na festivalu so podprli Zavod za šolstvo RS Slovenije, goriška pokrajina, bančni zavod »Banca di Civi-dale - Kmečka banka«, TIC Bovec in Zadružna banka Doberdob- Sovodnje. Marjeta Urbančič Dijaki zavoda Cankar s srebrnim priznanjem (zgoraj); analiza fosfatov je zahtevno delo (desno) foto f.b. gorica Danes srečanje o obšolskem programu Ekstra Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik in slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič uvajata s prihodnjim šolskim letom nov program, ki bo v celoti namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Program so poimenovali Ekstra, njegov namen pa je zagotavljanje dopolnilnih možnosti izobraževanja dijakom, ki bodo obenem imeli tudi možnost dodatnega druženja, konfrontacije in vsestranske rasti. Program Ekstra je namenjen radovednim, ambicioznim, dinamičnim dijakom, ki se želijo učiti v modernem, a varnem okolju, ki želijo v družbi svojih vrstnikov in ob pomoči strokovno usposobljenih tutorjev pridobivati nova znanja in jih primerno vključevati v svoj šolski kurikulum. Redno so po programu predvideni kosilo v Dijaškem domu, prevoz od Dijaškega doma do Slovika, nadzorovano učenje v prostorih Slo-vika, uporaba računalnikov z inter-netno povezavo, tutorstvo, krajši tečaji slovenščine, angleščine in računalništva. Te dejavnosti bodo potekale med šolskim letom od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. Glede na želje in potrebe dijakov se bodo lahko organizirale še druge dejavnosti, npr. intenzivni tečaji tujih jezikov, inštrukcije, delavnice, ekskurzije, poletne dejavnosti itd. Posebna skrb bo posvečena aktivnemu sporazumevanju v slovenskem jeziku. V prihodnjem šolskem letu bodo poskusno uvedli en letnik programa, in sicer za dijake, ki bodo v omenjenem šolskem letu obiskovali prvi letnik višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Število vpisnih mest in vpisni pogoji bodo natančno določeni z razpisom, ki bo objavljen v začetku junija letos. Informativno srečanje s starši in pedagogi bo danes ob 18. uri v Tumovi dvorani v goriškem KB Centru (kor-zo Verdi 51, tretje nadstropje); za informacije sta na voljo naslov elektronske pošte info@slovik.org in tel. 334-2825853. gorica - Poklon padlim Branili so tovarne in pravico do dela Polaganje vencev pred obeležje pri obratu Carraro bumbaca Četnikom niso hoteli pustiti, da bi tik pred koncem vojne minirali tovarno Cotonificio Triestino v Podgori in obrat Carraro v Stražicah. Delavci so se jim z orožjem v rokah zoperstavili in tako so med ostrimi boji 30. aprila leta 1945 padli Francesco Dugaro, Camillo Borzese, Enrico Bentivoglio in Luigi Fontanini. Njihovemu spominu in junaški smrti so se poklonili včeraj dopoldne. V Podgori so se zbrali Silvino Poletto, Piero Mosetti, Mirko Primožič ter Edi in Stanko Maligoj v imenu zveze VZPI-ANPI, medtem ko sta spregovorila predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj in goriški občinski svetnik Aleš Waltritsch. Sledilo je polaganje vencev pred obratom Carraro, kjer je bil poleg številnih delavcev in že omenjene delegacije borčevske organizacije prisoten tudi predsednik rajonskega sveta za Stražice Vito Cu-nighi. Pred obratom so poudarili, da so delavci padli za svobodo, za ohranitev svojih delavnih mest in sploh za pravico do dela. marina julia - Agencija Arpa opravila dve analizi Morska voda čista Tržiška občina bo zahtevala od deželne vlade preklic lanske prepovedi kopanja Morska voda pred Marino Julio je čista. To dokazujeta analizi, ki so ju v zadnjih tednih opravili raziskovalci deželne agencije za okolje Arpa. Na podlagi njihovih ugotovitev bo v prihodnjih dneh tržiška občina zahtevala od dežele preklic lanske prepovedi kopanja, ki je povzročila velike težave med gostinci in upravitelji kopališč iz Marine Julije. Podatke o analizah morske vode je včeraj na tržiškem županstvu predstavil občinski odbornik Paolo Frittitta in pojasnil, da je občina odpravila vzroke visoke stopnje onesnaženosti. Potem ko je lani agencija Arpa opravila serijo analiz morske vode, so namreč ugotovili, da je bilo treba iskati vzrok za previsoko stopnjo onesnaženosti v dotrajanem grezničnem sistemu turističnih naselij Albatros in Venus. Iz greznic je nesnaga pronicala v morje, ki je bilo zaradi tega nasičeno z bakterijami. »Lani smo greznice obnovili in problem rešili,« pravi Frittitta in pojasnjuje, da onesnaženost prihaja v Marino Julijo tudi iz zahodnega dela Tržiča, kjer gospodinjstva s približno 10.000 prebivalci niso priključena na greznični sistem. Po besedah odbornika tudi ta vzrok onesnaževanja odpravljajo, saj v tem predelu mesta ravnokar gradijo nove greznice. Odprto ostaja vprašanje nesnage, ki prihaja v Tržiški zaliv s Sočo. Frittitta poudarja, da se morajo s to težavo ukvarjati pristojne uprave, po drugi strani pa poziva deželo, da naj ponovno omogoči kopanje v Marini Juliji. »V zadnjem letu smo morsko vodo analizirali 12 krat in 10 krat je ustrezala zakonskim predpisom. Zaradi tega pričakujemo, da bo kopanje letos poleti spet dovoljeno,« zaključuje Frittitta. tolmin - V Mercator centru Kraja bankomata tokrat ni uspela Na podben način so pred dnevi vlomili v Qlandijo V nedeljo zvečer nekaj po 20. uri so se neznani storilci z vozilom vzvratno zaleteli v steklena vrata Mercator centra v Tolminu ter tako prišli v predprostor trgovine. Tam so skušali naložiti v vozilo prostostoječi bankomat. Ker jim to ni uspelo, so po nekaj minutah kraj zapustili in se odpeljali v neznano smer. Ker so na podoben način, a uspešno, 6. aprila v zgodnjih jutranjih urah neznanci vlomili v nakupovalni center Qlandija v Novi Gorici in bankomat odpeljali v smeri italijanske meje, smo na no-vogoriško policijsko upravo naslovili vprašanje, ali obstaja sum, da gre za iste storilce. V odgovoru so pojasnili, da v zvezi z nedeljskim poskusom kraje bankomata še vedno poteka intenzivna kriminalistična preiskava v smeri suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine z namenom, da bi ugotovili vse okoliščine poskusa velike tatvine bankomata in izsledili storilce. O tem so obvestili tudi preiskovalnega sodnika novogoriške-ga okrožnega sodišča in okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, hkrati pa tudi italijanske varnostne organe. Pojasnili so tudi, da novo-goriški kriminalisti preiskujejo morebitno povezanost z vlomom in tatvino bankomata v Qlandiji. Ker tudi v tem primeru še vedno poteka intenzivna kriminalistična preiskava, nam drugih podrobnosti o znesku, ki so ga takrat neznanci odtujili, in ostalih okoliščinah novogoriški policisti niso posredovali. (nn) V Vrtojbi iz kombija ukradli očala, skupno vredna 70.000 evrov Zaenkrat še neznani storilec je v zadnjih dneh v bližini mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi vlomil v parkirano kombinirano vozilo. Iz tovornega dela vozila je ukradel več paketov sončnih in korekcijskih očal v skupni vrednosti okoli 70 tisoč evrov. Poleg tega je s seboj odnesel tudi spremljajočo dokumentacijo, kar napeljuje k sklepu, da je neznanec dobro vedel, po kaj je prišel. (nn) 1 6 Sreda, 29. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica-nova gorica - Avtobusni izlet v priredbi revije Isonzo-Soča Sprehod skozi zgodovino dvajsetega stoletja Zgodovinarji in poznavalci urbanistike bodo popestrili obiske muzejev in palač Časopis Isonzo - Soča prireja v soboto, 16. maja, avtobusni izlet iz Gorice do Nove Gorice na temo zgodovinskega potovanja v dvajseto stoletje, ki je globoko zaznamovalo goriški prostor. Izletniki se bodo preko ogleda mestnih središč, muzejev in spomenikov sprehodili skozi zgodovino obeh mest, posebno pozornost pa bodo namenili obdobju, ki gre od začetka 20. stoletja in prve svetovne vojne do velikih sprememb po letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in začela svojo pot proti Evropski uniji. Prireditelji izleta iz časopisa Isonzo - Soča poudarjajo, da je Gorica doživela na svoji koži vse pomembnejše dogodke prejšnjega stoletja, zato pa bodo izletniki spoznali marsikaj novega in zanimivega. Na programu so ob 9.30 zbirališče in predstavitev pobude na trgu Seghizzi v goriškem grajskem naselju ter obisk muzeja prve svetovne vojne; ob 11. uri ogled zgodovinskega dela mesta z avto- Septembra leta 1900 je Franc Jožef na goriškem Travniku praznoval 400-letnico pripadnosti goriške grofije habsburškemu cesarstvu (desno); goriška prefektura je leta 1942 izdala tiralico za Jankom Premrlom (levo) arhiv isonzo soča busom in obisk parka palače Attems; ob 11.45 bo ogled trga Evrope pred novo-goriško železniško postajo in obisk tamkajšnjega muzeja. Ob 12.30 bodo izletniki obiskali novogoriško občino, ob 13.30 pa bo kosilo v restavraciji Vrtnica. Ob 15. uri bo obisk gradu Kromberk, sledil bo ogled stalne razstave Primorska 1918-1947; povratek je predviden med 16.30 in 17. uro. Obiske bodo popestrile razlage zgodovinarjev Lucia Fabia in Draga Sedmaka, poznavalcev urbanistike Diega Kuzmina in Tomaža Vuge, et-nologinje Inge Miklavčič Brezigar ter direktorja časopisa Isonzo Soča Daria Sta-sija. Za morebitne prevode iz slovenščine v italijanščino bo poskrbel Aldo Rupel. Vpisovanje bo potekalo do 12. maja na sedežu časopisa Isonzo Soča v ulici San Giovanni 5/A v Gorici (tel. 048133343, e-pošta posta@isonzo-soca.it) s plačilom 23 evrov na osebo. Leta 1991 so sneli s strehe novogoriške železniške postaje veliko rdečo zvezdo; danes jo hranijo v muzeju postaje arhiv isonzo soča nova gorica - Kljub slabemu vremenu Mesto mladih dobro obiskano Kresovanje brez kresa Predsednik Kluba goriških študentov Tomaž Zarife vabi na jutrišnji koncert na skupni trg obeh Goric tudi Goričane Tudi letošnje Mesto mladih, ki se je v Novi Gorici začelo minuli petek in bo trajalo do sobote, spremlja slabo vreme. Po zagotovilih Tomaža Zarife, predsednika Kluba goriških študentov, ki organizira festival, jim dež ni povzročal večjih težav, saj so bili vsi dogodki obiskani bolje, kot so pričakovali. V zvezi z organizacijskimi spremembami letošnje izvedbe je pojasnil, da načeloma ostajajo v nekih zelo klasičnih, utečenih okvirih, ki združuje glasbo, vizualno umetnost, predavanja in različne športne aktivnosti. »Nov pa je pristop, kako se zadeve lotiti, kako izbirati ambiente, ljudi, ki predavajo in vodijo delavnice,« je poudaril in izpostavil vlogo bara Center, na ploščadi med gledališčem in knjižnico, kjer so letos uspešno il T V ^m J I Tomaž Zarife foto n n izvedli otvoritev Mesta mladih in cel sklop dobro obiskanih predavanj Društva humanistov Goriške. Ker so s tamkajšnjim ponudnikom našli skupni jezik, bo v avgustu tam potekala tudi poletna scena. Na koncerte prihajajo obiskovalci z vseh primorskih krajev, pa tudi od drugod, vseeno pa povpraševanja po prenočitvah, ki so jih po znižani ceni omogočili v novogoriškem dijaškem domu ni. Zarifa je povedal tudi, da je pričakoval nekoliko boljši obisk z druge strani meje, saj so tudi v Gorici poskrbeli za oglaševanje dogajanja. Verjetno bodo prišli na jutrišnje kresovanje, ker bodo slišali, da se nekaj dogaja, je še povedal in potarnal nad lokacijo, ki se mu ne zdi najboljša, dodeljena pa jim je bila tik pred zdajci, saj za organiziranje kresovanja na travniku pred novogoriško občino niso dobili dovoljenja, ker naj si trava še ne bi opomogla od podobnih prireditev. Programom Mesta mladih je sicer na- črtovan za mlade po duši, tako da se v njem najdejo zanimive otroške delavnice in tudi dogodki, ki pritegnejo starejšo populacijo. »Naša ideja je bila, da bi cela Nova Gorica za devet dni vstala in da bi ljudje počeli stvari, ki jih sicer ne, da bi na glas izrazili svoje mnenje,« je pojasnil predsednik KGŠ in z obžalovanjem pojasnil, da bo jutrišnje kresovanje na trgu obeh Goric potekalo brez kresa, za katerega niso dobili dovoljenja, vseeno pa je na koncert skupin Niet, Hesus Attor, Ibunge, Sunshine Trip in Hotty MkKnotty povabil tudi prebivalce Gorice. Med preostalimi dogodki, ki se bodo zvrstili do 2. maja je poleg turnirja v odbojki na mivki, predavanj in nadaljevanja vseh delavnic omenil predvsem sobotni zaključni koncert na Mostovni. (nn) gorica kinema Jutri Grayevi ljubimki Aprilski program niza Gorica Kinema se bliža h koncu. Po filmu Tony Manero režiserja Pabla Larraina bo jutri na sporedu Two lovers (Ljubimki) ameriškega režiserja Jamesa Graya, v katerem nastopajo Joaquin Phoenix, Gwyneth Paltrow in Vinessa Shaw. Film bo predvajan v izvirnem jeziku z italijanskimi podnapisi ob 17.45 in ob 20.45. Leonard, mož z razdvojeno osebnostjo, ki je v preteklosti večkrat poskusil narediti samomor, se vrne na dom staršev v Brooklyn. Povratek domov ga bo privedel do srečanja z dvema ženskama, ki bi mu lahko spremenili življenje. Starši mu organizirajo večerjo s Sandro, hčerjo očetovega kolege, toda Leonarda zvabi nova soseda, skrivnostna Michelle. Gray je od kriminalke (Mafijske noči) prešel k ljubezenski zgodbi s posebno atmosfero, ki spominja na Bele noči Dostojevskega. Posebni znaki Grayovega filma so lokalizem (vsakdanje življenje v kraju Brighton Beach), pozornost za čustva, navdušenje za detajle in za klasično kinematografijo, saj so kritiki izjavili, da je »Two Lovers zares najboljši film "iz sedemdesetih let"« (Giona A. Nazzaro, FilmTV). Veliko zaslug za uspeh filma ima odlična interpretacija Phoenixa, na katerega je režiser posebno navezan, in ki v tem filmu igra z ravno tako dobrima igralcema Pal-trowo in Shawovo. Phoenixova interpretacija je v tem filmu tako prepričljiva, da bi bilo škoda, če bi zapustil svet filma, kot kaže, da namerava. Prihodnji četrtek, 7. maja, bo na vrsti posebna prireditev, ki je nastala iz sodelovanja med Kinoateljejem in študentskim združenjem Makin'GO (Dams Cinema Gorica): gre za Male filmske zgodbe, večer posvečen delom, ki so nastala zadnja leta znotraj goriške fakultete za kinematografijo oz. katerih avtorji so se šolali na tej fakulteti. Danes in jutri Furenga S podiranjem visoke smreke na star način, ki ga bodo danes ob 8. uri pri kraju Rijavci opravili gozdarji, se začenja dvodnevna prireditev Fu-renga 2009. Tekom današnjega dne bo sledilo še nalaganje jambora in opremljanje voza ter gozdarska malica, vpreganje konj in priprava voza za odhod proti Trnovem, kjer se bo jutri začelo drugo dejanje tega tradicionalnega običaja, ki ga v mestni občini Nova Gorica obujajo že nekaj let. Jutri že ob 6.30 uri bodo začeli s pripravo voza za odhod, po furmanskem zajtrku pa se bodo ob 8.15 uri odpravili proti Novi Gorici. Med potjo se bodo Furmani, tako kot veli tradicija, ustavili pri treh gostilnah, malo pred 14. uro bodo prišli v Solkan, kjer se bodo na placu ustavili za pol ure, ob 15.30 uri pa je predviden prihod pred stavbo novogoriške občine, kjer bo sledilo raztovarjanje in postavljanje mlaja. (nn) gorica - Danes v knjigarni LEG Cena domoljubja Predstavili bodo knjigo o primorskih padalcih, ki jo je napisal John Earle V knjigarni Libreria editrice goriziana na korzu Verdi v Gorici bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo »Il prezzo del patriottismo« (Cena domoljubja), ki jo je napisal v Trstu živeči angleški časnikar in nekdanji član britanske misije v Jugoslaviji John Earle. V knjigi je opisana zgodba mladih Primorcev, ki so se v britanskem ujetništvu v Afriki in drugod javili v jugoslovansko kraljevo vojsko; najbolj perspektivne med njimi so Britanci izurili za radiotelegrafiste in saboterje ter jih s padalom spustili na slovensko ozemlje, kjer so prišli v stik tako s četniki kot predvsem s partizani, h katerim so potem v veliki večini prestopili. Veliko jih je bilo po koncu vojne likvidiranih od jugoslovanskih oblasti, ker so John Earle kroma jih imeli za angleške vohune. Na današnji predstavitvi knjige se bosta z Earlom pogovarjala zgodovinarka Marina Rossi in novinar Ivo Jevnikar. ajdovščina - Projekt skupine Group Ajdovščini se obeta center varne vožnje Lokalna skupnost podpira idejo skupine Group, ki želi z zasebnim kapitalom v Ajdovščini postaviti drugi center varne vožnje v Sloveniji, za tistim v Vranskem, ki so ga odprli lani septembra. Ideji o poligonu varne vožnje v Ajdovščini, ki je stara že več let, je naklonjena tudi Avto-moto zveza Slovenije. V skupini Group so prepričani, da Slovenija potrebuje še en tak objekt, ker bodo z novo zakonodajo, ki stopi v veljavo avgusta prihodnje leto, mladi vozniki morali opraviti tečaj varne vožnje na poligonu, s tovrstnimi programi pa naj bi se posledice prometnih nesreč zmanjšale za 20 odstotkov. Če bo vse potekalo, kot je zastavljeno, bi poligon v Ajdovščini lahko začel z delovanjem že avgusta 2010. V skupini Group podatkov o vredno- sti investicije še nimajo, skupaj z zainteresiranimi vlagatelji pa nameravajo v ta projekt vložiti manj kot 11 milijonov evrov, kolikor je stal center v Vranskem. Ajdovski občinski svet je koncem marca podprl lokacijo za center varne vožnje na območju deponije materiala s plazu Slano blato v bližini ajdovskega letališča. Gre za 15 hektarov veliko zemljišče v lasti ministrstva z obrambo, ki je bilo v preteklosti predvideno za aeronavtični muzej. Center naj bi bil po načrtih namenjen dodatnemu izobraževanju voznikov. Imel naj bi šest poligonskih sklopov, na katerih bi vozniki v nadzorovanem okolju preizkusili okoliščine slabega oprijema pnevmatik in zanašanja avtomobila, uporabljale pa bi ga lahko tudi av-tošole. Odločitev o tem, ali bodo v Ajdovščini tak poligon zgradili, naj bi bila znana v dveh tednih. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 30. aprila 2009 1 7 doberdob - Redni občni zbor Pri Hrastu bodo izdali društvene izkaznice in uvedli simbolično članarino Marko Jarc in Claudio Peric na občnem zboru foto a.c. Člani in odborniki slovenskega katoliškega društva Hrast iz Doberdoba so se prejšnji petek zbrali na rednem občnem zboru nevolilne narave. Na dnevnem redu je bilo predsedniško in blagajniško poročilo ter programiranje delovanja do zaključka sezone. Predsednik Claudio Peric je v svojem poročilu izpostavil predvsem prvi del sezone, ko je bilo delovanje do-berdobskega društva posebej pestro. Društvo je namreč praznovalo 40. obletnico obstoja in ob tem pripravilo dva posebna večera. Na prvem je društvo predstavilo novo zgoščenko Petelinček je zapieu, ki jo izvaja MePZ Hrast. Zaslužnim pevcem je JSKD tudi podelil Prešernove značke za dolgoletno delovanje v pevskem zboru. Drugi večer pa je s celovečernim koncertom v celoti oblikoval doberdobski pevski zbor. Mešani pevski zbor Hrast je ob tem imel še več gostovanj in celovečernih koncertov (na Madžarskem in v Ljubljani) ter se uveljavil na meddeželnem tekmovanju v Azzano X. Drugi del občnega zbora je bil namenjen načrtom in programiranju preostanka sezone in naslednji sezoni. Ob organizaciji tradicionalnega sklepnega koncerta, ko bo društvo Hrast v goste povabilo enega od uglednih slovenskih zborov, bo delovanje društva slonelo na mladinski dejavnosti. Mlade bo društvo skušalo privabiti z novimi pobudami, ki bodo poskušale dobiti obliko rednega tedenskega srečevanja. Poseben projekt bodo poskušali izpeljati na področju gledališča: otroke in mlade bodo člani društva poskušali pritegniti na odrske deske. Društvo namreč že več desetletij prireja miklavževanje z igrico za otroke. Ponudbo bo skušalo zdaj razširiti. Ob tem bo društvo nadaljevalo tudi z ustaljenimi pobudami za najmlajše; v soboto, 23. maja, bodo tako na sporedu Igre brez meja za osnovnošolske otroke. Pomemben poudarek so na občnem zboru dali tudi utrjevanju društva samega v zavesti članov. Pomembna novost bo v tem smislu izdaja društvene izkaznice, ki jo bo prejel vsak član, in uvedba simbolične članarine. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. »Houdini - L'ultimo mago«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Gli amici del bar Margherita«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.110 »Questione di cuore«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Fast and Furious - Solo parti originali«. fl Razstave M Gledališče FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v torek, 5. maja, ob 20.30 koncert kantavtorja istrske glasbe Rudija Bučarja. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: v soboto, 9. maja, ob 20.45 bo v Kulturnem domu v Gorici nastopila gledališka skupina Gruppo Qaos iz Forlija s predstavo »Le cirque dans le Moulin rouge; informacije in pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 0481-30212). V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 29. aprila, ob 20.45 v organizaciji združenja Pro loco in skupine Attori senza confini komedija »... Ma il flautista chi e?«. ul Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Fast and Fourios - Solo parti originali«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Fuori menu«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 FOTOGRAFSKI KROŽEK FBI vabi na ogled razstave Paole Zavan v baru Cic-hetteria v ul. Petrarca v Gorici; do 24. maja. FOTOKLUB SKUPINA 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphiti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi v Galerijo 75 na Bukovju 6 v Števerjanu na ogled fotografske razstave SkupinArt. Razstavljajo člani Skupine 75 Mitja Juren, Silvan Pittoli, Miran Vižintin in Marko Vogrič; do 3. maja ob praznikih od 10. ure do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@skupi-na75.it). NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cinquanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gori-zia«; do 12. julija s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fondazio-necarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. RENATO ELIA razstavlja svoja dela v prostorih Glamm and Gloss v ul. Gradnikovih brigad 11 v Novi Gorici; do 30. maja, informacije na tel. 0038641713279 (Lucia). V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava Antonia Mazzaglie z naslovom »Percorsi Danteschi«; do 2. maja. V GALERIJI ANTICHE MURA v ul. Rosselli 18 v Tržiču je na ogled razstava ob praznovanju 25. aprila z naslovom »Liberta!«. Razstavlja slikar Valdino Tomasin; do 30. aprila med 10. uro in 12.30 in med 17.30 in 19.30. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na trgu de Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Tirelli per il grande cinema«; do 6. septembra od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V VILI VICENTINI MINIUSSI na trgu dell'Unità v Ronkah je na ogled razstava z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalma-zia 1941-1942«; do 22. maja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah med 16. in 18.30. M Koncerti SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Komel in Arsateliera iz Gorice: 8. maja ob 20.30 bo v dvorani Pokrajinskih muzejev v Gorici na vrsti prireditev Olivier Messiaen in njegov čas, ki jo bodo oblikovali Alessandra Schettino, Neva Klanjšček, Matej Santi in Aries Caces. H Šolske vesti SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ uvajata s šolskim letom 2009-2010 program poimenovan Ekstra, ki je namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Informativno srečanje s starši in pedagogi bo danes, 29. aprila, ob 18. uri v Tumovi dvorani KB centra v Gorici na korzu Verdi 51; informacije na naslovu elektronske pošte info@slovik.org ali na tel. 3342825853. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Rismondo, 6) do petka, 22. maja 2009. & Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet na Vrhniko v soboto, 9. maja, odpeljal prvi avtobus ob 7. uri iz Doberdoba, nato s postankoma na Poljanah in Vrhu. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Gorice najprej od ulice Cat-terini - trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi pri pevmskem mostu, v Podgori na cesti pri telovadnici, v So-vodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu pri cerkvi. Priporoča se točnost. STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v zabavni park Mirabilandia (RA) v torek, 18. junija. Cena znaša 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni prizadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje (po možnosti do 30. aprila) na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfo-lja). 13 Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: drevored Colombo v četrtek, 30. aprila, med 10. in 11. uro. BRDAUT 2009 - krožna orientacijska vožnja z avtomobili po Brdih bo v nedeljo, 3. maja, ob 9.30. Razpis je objavljen na spletni strani www.brin-celj.net; informacije na tel. 3342294517 (Tamara). DRUŽINSKA HIŠA NA PALKIŠČU je bila v četrtek, 16. aprila, tarča tatinskega pohoda. Neznanci so v notranjost vdrli skozi pritlično okno hiše na Palkišču 38, na ovinku ob glavni cesti, predvidoma med 8. in 15. uro, ko gospodarjev ni bilo doma. Ker se je tatvina zgodila pri belem dnevu in ob glavni cesti, domači upajo, da je morda kdo od krajanov ali mimoidočih opazil kaj nenavadnega. Zato pozivajo vse, ki so morda opazili sumljive ljudi ali avtomobile ali kar koli drugega, koristnega za preiskavo, da pokličejo na tel. 338-3176605. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da zapade 30. aprila rok za vložitev prošenj za dodeljevanje prispevkov za leto 2009; informacije od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15, ob petkih med 8.15 in 13.45 na sedežu fundacije (tel. 0481-537111). IRISACQUA obvešča, da je v teku nameščanje novih števcev za vodo. Uporabniki bodo obveščeni 48 ur pred zamenjavo, ki je brezplačna. Med zamenjavo števca bo za nekaj časa zmanjkala voda; informacije na tel. 800993131. KD DANICA prireja 2. rekreacijski dan na Vrhu ob dnevu mladosti v nedeljo, 24. maja, na Vrhu s pričetkom ob 9. uri. Sodelujejo lahko šestčlanske ekipe z najmanj dvema ženskama. Igre in pravilniki bodo na razpolago ekipam isti dan; informacije in vpisovanje do 10. maja pri Dolores (tel. 339-7484533) in Demitriju (tel. 339-8667252). KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav dohodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 0481-82570). KULTURNI DOM GORICA v sodelovanju z goriškim združenjem priseljencev iz Abrucov in Moliseja, SKGZ, ZSKD in zadrugo Maja organizira solidarnostno akcijo za potresence v Abrucih. Ob prireditvah in v društvih bodo potekale nabirke prostovoljnih darov, prispevke pa je mogoče tudi nakazati na bančni račun pri baki Uni-credit - Associazione Abruzzesi del Friuli Venezia Giulia - Via Veneto 20 Videm (Udine), št. IT83SABIO2008 CAB 12310 - c/c 000001369384. Podrobnejše informacije v uradu goriškega Kulturnega doma (tel. 048133288). NIZ »KINEMAX D'AUTORE« v goriškem Kinemaxu: 4. in 5. maja »The Wave - L'onda«, 11. in 12. maja »Teza«, 18. in 19. maja »Katyn«, 25. in 26. maja »Tutta colpa di Giuda«; vstopnica znaša 4 evre. OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure in ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 17. ure ali na občinski spletni strani www.do-berdob.it. POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo potekal v dveh delih, in sicer v sredo, 6. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu ter v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2, v prvem sklicu ob 14.30 in v drugem ob 15. uri, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. 0 Prireditve 40. PRAZNIK FRTALJE v Rupi od 16.30 dalje: v petek, 1. maja, bosta nastopila MPZ A. Klančič iz Mirna in dram- ska skupina iz Štandreža, sledil bo ples z ansamblom Happy Day. ASTRONOMSKI KROŽEK IZ FARE prireja v četrtek, 30. aprila, ob 20.45 v kraju Colombara pri Fari projekcijo dokumentarca Illimani. Predstavila ga bosta avtorja Andrea Olivieri in Alessandro Simonazzi. GORIŠKA POKRAJINA prireja danes, 29. aprila, ob 20. uri v sejni dvorani na korzu Italia v Gorici večer na temo pravic kurdskega naroda. Odprli bodo razstavo z naslovom »Merhaba Ha-sankeyf«, ki bo na ogled do 15. maja, sledila bo projekcija dokumentarca »Hasankeyf waiting life« Maura Colomba. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja danes, 29. aprila, ob 17.30 predstavitev knjige »Il prezzo del patriottismo« Johna Earleja. Z avtorjem se bosta pogovarjala zgodovinarka Marina Rossi in novinar Ivo Jevnikar. MODRA'S GALERIJA KD Jezero iz Doberdoba prireja danes, 29. aprila, ob 20.30 glasbeni večer s triom Vrabec. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJA-NU v priredbi domačega kulturnega društva Briški grič: 1. maja ob 17. uri nastop plesne skupine Metulj iz Pirana, govor Alessandra Marana in Aceta Mermolje, ples s skupino Modri val; 2. maja ob 20. uri Balkan Fest: nastop skupin Live Killers in Grinders, koncert makedonske skupine Kočani or-kestar; 3. maja Spoznavajmo Brda -športno rekreacijski dan: ob 8. uri pohod Števerjan - Medana, ob 9. uri Brdaut. V ČITALNICI FEIGLOVE KNJIŽNICE v Gorici bo v ponedeljek, 4. maja, ob 18. uri predstavitev knjige Slavoja Žižka Kaj se zgodi, ko pade meja: film in ideologija. Na predstavitvi bo sodeloval Grega Repovž, urednik slovenske revije Mladina. V DVORANI APT na železniški postaji v Gorici organizira APT v sodelovanju z goriško pokrajino in Videmsko univerzo literarno srečanje v četrtek, 30. aprila, ob 18.00. Pino Roveredo bo predstavil svojo zadnjo knjigo »Attenti alle rose«. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 29. aprila, ob 18.30 srečanje v sodelovanju s Tržaško univerzo na temo drugega vatikanskega koncila. Predaval bo univerzitetni profesor Cesare La Man-tia. VEČER ZA STEFANIJO bo potekal v četrtek, 30. aprila, ob 20.30 v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici v organizaciji krožka C. Margotti iz Gorice in združenja Insieme per la speranza. Nastopili bodo plesalci plesne šole Tersicore in vokalna skupina Le Pleia-di. IH Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Leopolda Bressan vd. Ronchi s pokopališča v stolnico in na pokopališče v Krminu; 10.30, Irena Paglovec iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.30, Olga Macale vd. Pie-razzi iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 12.05, Graziella Coslovich vd. Modu-gno iz hiše žalosti v ul. Lantieri 19 v cerkev v Podturnu in v Spineo za upe-pelitev. DANES V LOČNIKU: 10.00, Caterina Cumar vd. Bernardotto (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Ločni-ku in v Videm za upepelitev. DANES V KRMINU: 10.00, Angela Gui-dolin (sestra Rosilia) v kapeli samostana Rosa mistica in na pokopališču v kraj Rosà (VI). DANES V BRAČANU: 14.00, Elda Boga por. Cantarut v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 13.00, Gino de De-naro v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.30, Anella Fontana vd. Urdich (iz tržiškega pokopališča) v cerkvi in v Spineo za upe-pelitev. DANES V ROMANSU: 15.30, Gianni Zorat (iz Aviana) v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, 29. aprila 2009 SVET zdravstvo - V Mehiki, epicentru te bolezni, je mogoče terjala že 152 življenj v • v« • v • • Sum prašičje gripe se siri Slovenija in Italija pripravljeni Evropska komisarka za zdravje Andrula Vasiliu je ocenila, da omejitev potovanj za zdaj ni potrebna Laboratorijsko preverjanje okuženosti ansa CIUDAD DE MEXICO - Prašičja gripa, ki je v minulih dneh v svetu sprožila preplah, je v Mehiki, epicentru te bolezni, najverjetneje terjala že 152 življenj. Sum prašičje gripe se širi tudi v Evropi, medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da bolezni ne prenašajo le potniki iz Mehike. Slovenija naj bi bila na primer prašičje gripe pripravljena, prav tako Italija. WHO je v Mehiki za zdaj potrdila le 26 primerov prašičje gripe, med katerimi jih je bilo sedem smrtnih. Mehiški minister za zdravje Jose Angel Cordova Villalobos je v ponedeljek zvečer sicer sporočil, da se je število smrtnih žrtev povečalo počasneje od pričakovanj, upočasnilo pa se je tudi naraščanje števila novih okužb. V minulih 24 urah so tako zabeležili 110 novih primerov okužbe s smrtonosnim virusom, medtem ko so jih pred tem našteli 145 na dan. Mehiške oblasti so v ponedeljek zaprle šole in univerze, ki se bodo predvidoma znova odprle šele 6. maja. V prestolnici Ciudad de Mexico so omejili komercialne dejavnosti in odredili zaprtje vseh restavracij, kavarn in drugih lokalov, v katerih strežejo hrano. V Evropi so prisotnost prašičje gripe potrdili v Španiji in Veliki Britaniji. V Španiji so v torek potrdili drugi primer prašičje gripe, tokrat na območju Valencie, več domnevnih primerov pa še preiskujejo. V Franciji je zaradi suma okužbe z omenjenim virusom na opazovanju 20 ljudi, v Nemčiji preučujejo dva sumljiva primera, v Avstriji pa pet. V ZDA so doslej potrdili 64 primerov okužb s prašičjo gripo, največ v New Yorku, kjer je zbolelo 45 ljudi. Primere prašičje gripe so potrdili še v štirih drugih ameriških zveznih državah, in sicer v Teksasu, Kaliforniji, Ohiu in Kansasu. Na Novi Zelandiji so potrdili 11 primerov okužb s pra- šičjo gripo, v Izraelu pa so v torek potrdili drugi primer okužbe s prašičjo gripo. O še nepotrjenih okužbah pri ljudeh, ki so se v minulih dneh vrnili iz Mehike ali ZDA in kažejo simptome gripe, poročajo z Nove Zelandije, Avstralije in Južne Koreje. Več sumov gripe preučujejo tudi na Kitajskem. O smrtnih žrtvah zaenkrat poročajo le iz Mehike, kjer naj bi jih skupno bilo 152. Evropska komisarka za zdravje An-drula Vasiliu je včeraj v Bruslju ocenila, da omejitev potovanj zaradi izbruha prašičje gripe za zdaj ni potrebna. "Varnostni ukrepi so priporočljivi, a na tej točki ne vidim razloga za omejitev potovanj. Razumem pa, zakaj so se ZDA odločile za omejitev potovanj v Mehiko," je pojasnila. V. d. generalne direktorice direktora-ta za javno zdravje v Sloveniji Mojca Grun-tar Činč je včeraj sporočila, da je Slovenija pripravljena na primer prašičje gripe, zdravniki pa imajo na voljo strokovna navodila, kako ravnati v tem primeru. O širjenju prašičje gripe v Slovenijo je težko govoriti, "primera pojava pa ne moremo izvzeti, zlasti ne zato, ker smo v globalnem svetu postali zelo mobilni", je pojasnila Gruntar Činčeva. Na morebiten izbruh prašičje gripe se pripravljajo tudi v Italiji. Do včeraj do zabeležili 11 sumljivih primerov, ki pa jih testi niso potrdili. Minister za zdravstvo Mau-rizio Sacconi je včeraj dejal, da je italijanski zdravstveni sistem v pripravnem stanju, in da bodo kmalu na razpolago antivirusna zdravila za 4 milijone ljudi. WHO je zaradi izbruha prašičje gripe v Mehiki v ponedeljek zvečer zvišala stopnjo nevarnosti pandemije s tretje na četrto. Četrta stopnja pomeni, da gre za trajno širjenje virusa s človeka na človeka v najmanj eni državi, medtem ko bi šesta stopnja pomenila popolno pandemijo. WHO se za omejitve potovanj v Me- hiko zaenkrat ni odločila, saj je prepričana, da omejitve pri potovanjih ne bodo pripomogle k zajezitvi širjenja virusa prašičje gripe. Organizacija je ob tem opozorila, da prašičje gripe ne prenašajo le potniki, ki se vračajo iz Mehike. Vir nekaterih okužb v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji je namreč nejasen. Mehiški predstavniki WHO so sicer sporočili, da imajo zaenkrat na zalogi an-tivirusna zdravila za več kot milijon ljudi, vendar pa bodo te zaloge verjetno kmalu pošle. Švicarski farmacevt Roche, ki izdeluje zdravilo tamiflu, pa je sporočil, da bi lahko s svojo zalogo zdravil do pet milijonov okuženih z novim virusom prašičje gripe. Svoje zaloge zdravil naj bi si sicer ustvarilo od 85 do 95 držav. Na švicarskem vlaku pa je v ponedeljek zvečer eksplodirala posoda za shranjevanje virusa prašičje gripe, vendar pa naj večje nevarnosti ne bi bilo, saj so oblasti zatrdile, da ni šlo za mutiran virus. V manjšem zabojniku je bilo osem stekleničk z vzorci virusa H1N1, do eksplozije pa je prišlo zaradi suhega ledu, ki je bil v zabojnik dan napačno. Sum pred širjenjem prašičje gripe se je odrazil tudi na trgovanju pomembnejših ameriških borznih indeksov, znižali pa so se tudi tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu in na pomembnejših borzah v Evropi. Cena surove nafte je v azijskem elektronskem trgovanju včeraj padla skoraj na 49 dolarjev za 159-litrski sod. -/ ZDA in Rusija prodali več kot polovico orožja STOCKHOLM - Največji izvoznik orožja in vojaške opreme v obdobju med letoma 2004 in 2008 so ZDA, ki ustvarijo 31 odstotkov celotnega svetovnega izvoza orožja. Sledi Rusija z 25-odstotnim deležem, Nemčija (10 odstotkov), Francija (osem odstotkov) in Velika Britanija (štiri odstotke). Največji uvoznik je Kitajska, ki pokupi 11 odstotkov svetovnega izvoza orožja. Kot v svoji najnovejši raziskavi ugotavlja mednarodni mirovni inštitut iz Stock-holma (SIPRI), je velik odjemalec orožja tudi Indija, v katero je v omenjenem obdobju šlo 7 odstotkov svetovnega izvoza orožja in, po ocenah inštituta presenetljivo, Združeni arabski emirati. Veliki svetovni izvozniki orožja so še Nizozemska, ki ustvari tri odstotke svetovnega izvoza orožja, Italija, Španija, Ukrajina in Švedska (po dva odstotka), uvozniki pa Južna Koreja (šest odstotkov), Grčija, Izrael (po štiri odstotke), ZDA, Turčija, Egipt (po tri odstotke) in Avstralija (dva odstotka). Lukašenko predlagal katoliško-pravoslavni vrh MINSK/RIM - Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je včeraj belorusko prestolnico Minsk ponudil kot kraj srečanja med papežem Benediktom XVI. in ruskim patriarhom Kiri-lom. Lukašenko je sicer v ponedeljek dopotoval v Italijo, v Vatikanu pa se je srečal s papežem. Po mnenju Lukašenka je Belorusija primeren kraj za tovrstno srečanje, saj leži v središču Evrope in je država, v kateri sobivata katoliška in pravoslavna vera. Lukašenko, ki je bil zaradi nespoštovanja človekovih pravic do lani stalno tarča kritik iz Washingtona in Bruslja, je v ponedeljek dopotoval v Italijo, kar je bil njegov prvi obisk v kaki zahodnoevropski državi od leta 1996. Obisk je opravil potem, ko mu je Evropska unija oktobra lani omilila prepoved vstopa v članice EU. Ta mesec je Lukašenko dobil tudi povabilo za sodelovanje na vrhu EU o vzhodnem partnerstvu, ki bo 7. maja v Pragi. (STA) zda - Kljub kritikam levice, da naj bi z reformami ne šel dovolj daleč, in desnice, ki ga obtožuje uvajanja socializma Priljubljenost Baracka Obame po prvih 100 dneh na predsedniškem položaju je še vedno zelo visoka NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Oba-ma bo danes obeležil prvih 100 dni na predsedniškem položaju, njegova priljubljenost pa je pri Američanih še vedno visoka, kljub temu, da doživlja kritike; tako z levice, ker s političnimi in gospodarskimi reformami naj ne bi šel dovolj daleč, in z desnice, ki ga celo obtožuje uvajanja socializma. Obama bo danes zjutraj obiskal srednjo šolo v predmestju St. Louisa v zvezni državi Missouri, kjer bo govoril o svojih prvih 100 dnevih, za konec dneva pa v Washingtonu prireja svojo že tretjo novinarsko konferenco v času največje televizijske gledanosti. Obama je oblast prevzel 20. januarja s slovesno prisego, ki jo je zaradi napake predsednika vrhovnega sodišča ZDA Johna Robertsa kasneje za vsak primer ponovil za zaprtimi vrati Bele hiše. Ta majhen spodrsljaj ni napovedal česa hujšega, saj se tudi republikanski kritiki strinjajo, da Obama ostaja priljubljen. Po mnenju Obamovih zagovornikov je bila edina večja napaka, zaradi katere se je moral tudi opravičiti, ponesrečena šala v oddaji Jayja Lena, ko je svoje kegljaške sposobnosti primerjal s paraolimpijskimi igrami. Po mnenju republikanskih kritikov je bilo napak za zvrhan koš na čelu z gospodarsko politiko, ki naj bi na dolgi rok s preveliko porabo državo pognala v bankrot. Republikanci mu očitajo tudi ogrožanja nacionalne varnosti, ker je prepovedal posebne zasli-ševalske tehnike terorističnih osumljencev, ki jim po svetu pravijo mučenje, ter ukazal zaprtje taborišča Guantanamo na Kubi do konca leta. Z levice prvi temnopolti ameriški predsednik doživlja kritike, da ne gre dovolj daleč pri ukrepanju proti članom prejšnje administracije Georgea Busha zaradi zlorab v vojni proti terorizmu, ankete pa kažejo, da je večina Američanov s svojim predsednikom v prvih 100 dnevih vladanja zadovoljna. Zadnja Gallupova anketa kaže, da 56 odstotkov Američanov meni, da Obama opravlja svoje delo dobro ali odlično, le 20 odstotkov pa, da ga opravlja zelo slabo ali slabo. Strankarska razdeljenost ostaja, saj ima dobro mnenje o Obamovem delu 88 odstotkov demokratov in le 40 odstotkov republikancev. Anketa časopisa Washington Post kaže, da Obamovo delo podpira 69 odstotkov Američanov, 60 Barack Obama ansa odstotkov pa jih meni, da je zaupanja vreden voditelj, ki deli njihove vrednote. Obama je osebno priljubljen, malce manj pa je priljubljena njegova politika. V ponedeljek objavljena anketa ameriške televizije CNN ugotavlja, da 63 odstotkov Američanov meni, da Obama dobro opravlja svoje delo, tri četrt jih meni, da ima dobre osebnostne lastnosti za predsednika, le 57 odstotkov pa se jih strinja z njegovimi politikami. Ne glede na to anketa ameriške televizije ABC in časopisa Washington Post kaže, da so Američani bolj optimistični. Ob Obamovi inavguraciji jih je 19 odstotkov menilo, da je država na pravi poti, sedaj pa jih je takih že 50 odstotkov. Vseameriška raziskava ameriške televizije CBS in časnika New York Times pa je pokazala, da Oba-mo podpira 68 odstotkov Američanov. Obama ima po prvih 100 dneh precej višjo podporo od svojih dveh predhodnikov; George Bush je imel 56-od-stotno podporo, Bill Clinton pa zgolj 49-odstotno. Le dva ameriška predsednika v zadnjih 50 letih sta se odrezala bolje - John F. Kennedy je imel po prvih 100 dneh 83-odstotno podporo, Dwight Eisenhower pa 72-odstono. Obama je doslej v 100 dnevih od skupno 1461 dni, kolikor jih bo do konca prvega predsedniškega mandata, podpisal 13 zakonov in 19 izvršnih ukazov. Uvodoma je podpisal zakon proti diskriminaciji na delovnem mestu in ukazal v letu dni zapreti taborišče za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi. V Beli hiši je gostil osem svetovnih voditeljev, sicer pa se je iz oči v oči pogovarjal skupaj s 44 voditelji. Obama je obiskal 13 ameriških zveznih držav in opravil devet obiskov v tujini; kot prvo državo je obiskal Kanado. Aprila je obiskal Evropo, kjer se je udeležil vrha zveze Nato, izpolnil pa je tudi predvolilno obljubo, da bo v prvih 100 dneh obiskal muslimansko državo; obiskal je Turčijo in ameriške vojake v Iraku. V prvih 100 dneh je opravil 11 novinarskih konferenc, pri čemer sta v preteklosti od ameriških predsednikov imela več novinarskih le Harry Truman (14) in Bill Clinton (13). Večino predvolilnih obljub je izpolnil, ali pa na tem še dela, nekaj pa jih je tudi prelomil. Hčerkama je priskrbel psička portugalskega vodnega psa, ki sta ga poimenovali "Bo", prelomil pa je obljubo, da v njegovi administraciji ne bo prostora za lobiste. V prvih 100 dneh je opravil nacionalno varnostno preizkušnjo, ko je izdal ukaz za napad na so-malijske pirate in osvoboditev ameriškega kapitana Ric-harda Phillipsa, v gospodarstvo pa je med drugim posegel z zahtevo po odstopu predsednika avtomobilskega podjetja General Motors Richarda Wagonerja. Prvih 100 dni Obamovega predsednikovanja je minilo v znamenju gospodarske krize in če mu ni uspelo še spremeniti recesije v rast, pa se lahko pohvali vsaj s stabilizacijo. Indeks Dow Jones je imel ob njegovi inavguraciji vrednost okoli 8300 točk, nakar je padel za 1800 točk, sedaj pa se spet giblje okoli 8000 točk. Brezposelnost še naprej narašča, vendar se vsi ekonomisti strinjajo, da bo začela padati šele, ko bo recesije zdavnaj konec. K temu naj bi pomagal 787 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket, v katerega je Obama dodal različne prioritete demokratske administracije, ki nimajo neposredne zveze z gospodarstvom. Krizo je izkoristil za svojo in demokratsko agendo, zakon pa je bil potrjen s podporo le treh republikancev v senatu. Kljub hitremu začetku glede iskanja kandidatov za ministrske položaje, je Obama v prvih 100 dnevih dobil le 14 kabinetnih ministrov, zaustavilo pa se je pri potrjevanju kandidatke za zdravstveno ministrico Kathleen Sebelius, ki je imela prav tako nekaj težav s plačevanjem davkov, kot prvi kandidat predviden za ta položaj Tom Daschle. Daschle je od kandidature odstopil, kandidat za finančnega ministra Timothy Geith-ner pa je bil potrjen, kljub podobnim težavam. Nekaj težav je bilo tudi s potrjevanjem ministra za trgovino. Guverner Nove Mehike Bill Richardson je odstopil od kandidature zaradi preiskave o korupciji, republikanski kandidat Judd Gregg, pa je odstopil od kandidature in postal eden od najbolj glasnih kritikov Obamo-ve proračunske politike. Republikanci so se v tem času spremenili v stranko brez vpliva, celo bolj kot leta 2001 demokrati. Demokrati jih prikazujejo kot stranko, ki ne zna drugega, kot kritizirati, sicer pa nima nobenih resnih alternativ Obamovi politiki. Republikanci so za zdaj v ozadju, ker Američani za težave krivijo prejšnjo administracijo, vendar pa se bo to spremenilo, če kmalu ne bo začelo kazati na bolje, kar se tiče gospodarstva. V zadnjih dneh se je vnela razprava glede politik pretekle administracije med vojno proti terorizmu. Začel jo je nekdanji podpredsednik ZDA Dick Cheney, ki je dejal, da Obamove pobude, kot je zapiranje Guantanama in prepoved mučenja ogrožajo ameriško nacionalno varnost. Obama je obtožbe zanikal in pred dnevi celo dovolil možnost, da pride do pregona članov nekdanje administracije. Najglasnejši kritiki delujejo, kot da želijo, da pride do terorističnega napada, da bi lahko pokazali s prstom na Obamo. Obama je položil temelje za začetek celovite zdravstvene reforme s 634 milijardami dolarjev v proračunskem predlogu, na mednarodnem področju pa je užival svoj status velike zvezde in sprejel tudi nekaj ukrepov v smeri pomiritve s tradicionalnimi nasprotniki. V Trinidadu in Tobagu se je rokoval s predsednikom Venezuele Hugom Chavezom, podpisal je ukaz, ki olajšuje potovanja na Kubo za kubanske Američane. Spremenil je fokus vojne proti terorizmu z Iraka na Afganistan in Pakistan, čeprav glede Iraka levice ni povsem zadovoljil z načrtom o postopnem umiku ameriške vojske do konca leta 2011. Robi Poredoš (STA) w Sreda, 29. aprila 2009 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik nogomet - Polfinale lige prvakov Barcelona ni prebila Chelseajevega bunkerja Katalonci so imeli kar 70% posest žoge, vratar gostov Čech pa ni imel dosti dela Barcelona - Chelsea 0:0 BARCELONA: Valdes, Dani Alves, Pique, Marquez (od S2. Puyol), Abidal, Xa-vi, Yaya Toure, Iniesta, Messi, Eto'o (od 82. Krkič), Henry (od 87.Hleb). CHELSEA: Čech, Ivanovič, Terry, Alex, Bosingwa, Ballack (od 90. Anelka), Mi-kel, Essien, Lampard (od 71. Belletti), Ma-louda, Drogba. Rumeni kartoni: Yaya Toure, Puyol; Alex, Ballack. BARCELONA - Chelsea, ki je bil zaradi izjemnih predstav Barcelone v zadnjem času na stavnicah izraziti «outsider», je pokazal, da se da s pravilno taktiko tudi iz katalonske prestolnice odnesti celo kožo. Čvrsti Londončani so iztržili tisto, po kar so prišli. Povratna tekma bo tako malce bolj «pisana na kožo» Angležem, Barcelona, ki sicer nikakor ni izločena, pa bo ob tem morala zakrpati vrzeli v obrambi. Sinoči se je namreč poškodoval Rafael Marquez, zaradi kartonov pa v Londonu prihodnjo sredo ne bo smel igrati niti Carles Puyol. Pretkani strateg Chelseaja Guus Hiddink ni ponovil napak nekaterih njegovih predhodnikov, ki so prišli v Barcelono preveč željni odprtega spopada. Vedel je, da lahko pred polnim Camp Nouom v primeru takšne igre tudi tako moštvo, kot je Chelsea, hitro pobere kakšno žogo iz svoje mreže. Bržkone se je tudi zato odločil za popolnoma obrambno igro, s praktično vsemi svojimi nogometaši na svoji polovici, v napadu pa se je zanašal na napake tekmeca. Dve je v prvem polčasu tudi dočakal. V četrti minuti je do strela prišel Frank Lampard, a meril mimo gola, v 39. minuti pa si je izjemno napako privoščil domači branilec Rafael Marquez, ki je žogo prepustil Di- bavisela Navodila za vse tekmovalce Bogat spored športnih in glasbenih prireditev (v soboto zvečer bo koncert Edoarda Bennata) bo dosegel višek v nedeljo, 3. maja s tekaškimi preizkušnjami in tekmovanjem na rolerjih in rolkah. Vsi udeleženci tekov (tekmovalnih in netekmovalnih) bodo od jutri dalje lahko dvignili štartne številke in tekaški paket na Pomorski postaji (urnik: jutri od 16.00 do 21.00, v petek in soboto od 10.00 do 21.00). Odhodi avtobusov v nedeljo na start: za 42 km ob 7.00, za 21 km ob 8.00, za netekmovalni ob 9.00 iz trga Libertà. Za rolkarje in rolerje bo organiziran prevoz z vlakom. Štartna številka velja kot vstopnica za javne prevoze. Po tekmovanjih se bodo tekači lahko tuširali v telovadnici na ul. della Valle, od 12.00 dalje pa bo na Pomorski postaji Pasta party. Danes 10.00 Bavisela Young 20.30 Štafeta 100x1000 V petek, 1. maja 10.00 11. Bavisela Bike 9.30 2. moto miting La Bavisela 9.30 3. trofeja Waterthlon 14.00 5. Skri Roll Mesta Trst Sobota, 2. maj 9.30 3. trofeja Waterthlon Nedelja, 3. maj 9.15 1. štafetni maraton 9.30 2. Bavisela In-line skating 9.30 7. Bavivela 10.30 14. mali maraton Dveh gradov 11.00 16. netekmovalna Bavisela 2. Bavisela Inline Skating Strel Danija Alvesa v 61. minuti vratarju Chelseaja Čechu ni povzročil preveč dela ansa dierju Drogbaju. Reprezentant Slonokoščene obale se je tako sam znašel pred vratarjem Victorjem Valdesom, toda slednji je obranil oba poskusa Chelseajevega napadalca. Na drugi strani so Katalonci - ki so imeli kar 70 odstotkov časa žogo v svoji posesti - skušali s svojo igro kratkih podaj izigrati strnjeno Chelseajevo obrambo, ki pa ni napravila niti približno takšne napake, kot je bila Marquezova. Londončani so jim dopuščali le veliko strelov od daleč (v strelih je bilo v prvem delu igre 10:2 v korist Špancev), ki so praviloma leteli mimo cilja. Drugi polčas so Katalonci začeli manj prevladujoče, Chelsea pa je spet hitro prišel do priložnosti, a je Michael Ballack v 48. minuti z glavo meril malce previsoko. Čeprav so domačini spet imeli posest žoge krepko na svoji strani, nikakor niso prišli do pravih strelov. Londonska obramba je Ka-talonce spustila do kazenskega prostora, tam pa postavila zid, ki ga niso prebili niti takšni mojstri, kot so Lionel Messi, Xavi Hernandez, Andres Iniesta ... Še najnevarnejši je bil strel Danija Alvesa v 61. minuti, ki pa Čechu tudi ni povzročil preveč dela. Šele v 69. minuti so Katalonci izpeljali resnično nevarno akcijo, ko se je Samuel Eto'o izvil Alexu in Johnu Terryju ter stekel proti Čechu, češki vratar pa je ohranil mrežo nedotaknjeno. V končnici tekme se kljub menjavam razmerje moči ni bistveno spremenilo. Prav ob koncu sta izjemni priložnosti za zmago imela Bojan Krkič, ki je povsem sam z glavo žogo poslal čez gol, in Aleksander Hleb, ki mu je Čech v medsebojnem dvoboju strel obranil. Danes ob 20.45: Manchester United - Arsenal na oi v pekingu Doping: Rebellin pozitiven! LOZANA -Kot strela iz jasnega je odjeknila novica, da je šest športnikov, ki so nastopali na lanskih olimpijskih igrah v Pekingu, jemalo prepovedana sredstva. Med njimi je tudi italijanski kolesar Davide Rebellin, ki je na igrah osvojil srebrno medaljo na cestni dirki. 38-letni Rebellin se je v zadnjih tednih izkazal tudi na klasičnih enodnevnih dirkah. Na Valonski puščici je osvojil zmago, na dirki Liege-Bastogne-Liege pa je zasedel tretje mesto. Novico je sporočil Mednarodni olimpijski komite (MOK). Da bi dosegli boljše dosežke so si športniki pomagali s sredstvom CERA, naprednejšo različico EPO. MOK je sicer po uvedbi testov za sredstvo CERA testiral 948 vzorcev z lanskih OI. Krvne vzorce iz OI so namreč zamrznili in jih znova testirali z bolj sodobnimi protidopinškimi sredstvi. Med krivci naj bi bi še en kolesar, trije atleti (ena zlata kolajna!) in dvigalec uteži. nogomet Glasgow se zanima za Birso LJUBLJANA - Potem ko je bil slovenski nogometni reprezentant Val-ter Birsa dolgo v nemilosti trenerjev pri francoskem Sochauxu, ga je slednji pozimi posodil tekmecu iz francoske lige Auxerru. Birsa se je pri novem klubu dobro znašel in, kot kaže, z dobrimi igrami prepričal tudi strokovni štab Celtica iz Glasgowa. Zeleno-beli iz Glasgowa naj bi si Birso zaželeli v svoji ekipi kot zamenjavo za Aidena McGeadyja, ki je v tej sezoni nase opozoril številne evropske klube in bi kaj lahko kmalu zapustil Škotsko. (STA) MLADI REKORDER - Komaj 18-letna ruska plavalka Anastazija Zu-jeva je na nacionalnem prvenstvu v Moskvi s časom 27,48 sekunde odplavala nov svetovni rekord na 50 m hrbtno. S tem je za 19 stotink izboljšala prejšnjo rekordno znamko, ki jo je imela od marca lani «v lasti» Avstral-ka Sophie Edington. HOKEJ NA LEDU - Izidi svetovnega prvenstva: Madžarska - Belo-rusija 1:3, Rusija - Švica 4:2, Kanada -Slovaška 7:3, Francija - Nemčija 2:1. VUJAČIČ - Slovenski košarkar Saša Vujačič, ki nosi dres moštva Los Angeles Lakers, se je s soigralci že uvrstil v konferenčni polfinale lige NBA. LA Lakers so s 107:96 premagali Utah Jazz in se s skupnim izidom 4:1 v zmagah uvrstili v nadaljevanje. Vujačič je k zmagi prispeval 6 točk. TROFEJA ROCCO - Četrtfi-nale: Empoli - Udinese 2:1, Partizan BG - Sampdoria 3:2, Gana - Treviso 1:0, Milan - Juventus 4:0, Polfinalna para, jutri: Empoli - Gana (20.00 v Seve-glianu); Partizan - Milan (20.00 v Li-gnanu). Trofeja držav, polfinale: Izrael - Hrvaška 0:4, Srbija - Italija 2:1. Finale Hrvaška - Srbija bo jutri ob 18.00 v Gradišču., tekma za 3. mesto bo ob 16.30 v Biljah. bavisela - Pogovor s predsednikom Enricom Benedettijem Več udeležencev, manj gledalcev To razlikuje Baviselo od Barcolane - Letos velika porast števila tujcev iz vzhodne Evrope - Na letakih in spletni strani informacije v slovenščini Tržaški športni praznik Bavisela stopa v osrčje letošnje 16. izvedbe, ki bo višek dosegla v nedeljo, 3. maja z maratonom, malim maratonom, množičnim netekmovalnim tekom, malim maratonom na rolerjih in rol-kah in BaviVelo. Pred viškom smo se pogovorili s predsednikom Bavisele Enricom Benedettijem. Vpisnine na glavne tekaške preizkušnje že dolgo zbirate. Kako ocenjujete letošnji dotok vpisov? Vse poteka v najboljšem redu. Med vpisanimi je veliko tujcev, kar dokazuje, da je bila promocija naše tekaške prireditve zelo uspešna. Največ je tekačev iz vzhodne Evrope, veliko pa je tudi Američanov, Kanadčanov in Avstralcev. Maraton in polmaraton sta pridobila mednarodno konotaci-jo. Sedaj pričakujemo še »lokalce«, torej Italijane, ki se že po tradiciji vpisujejo zadnji trenutek. Tega smo sicer že vajeni. Vse kaže, da bomo letos spet podrli rekord vpisanih. Lani je bilo vseh tekačev, ki so se udeležili vseh treh preizkušenj, 11.000. Obeti so dobri. (Včeraj do 19. ure je maratoncev približno 850, polmaratoncev pa 1800, op. a.). Letošnja novost je štafeta, ki predvideva, da dva tekača pretečeta razdaljo 42 km. Uvedli smo jo, ker je to že tradicija v vzhodni Evropi. V to smo bili tudi nekoliko prisiljeni, ker je število tujcev tako visoko. S štafeto se bo število tekačev, ki bodo startali iz Gradišča, povečalo, obenem pa bodo le-ti lahko spoznali prvi del trase. Mogoče se bodo prav ti tudi odlo- Danes ob 17. uri bodo na nabrežju odprli kioske, sejem športa. Upati je, da bo vreme boljše kot je bilo včeraj kroma čili, da naslednje leto pretečejo daljšo razdaljo. Ob tekaških preizkušnjah ste že lani uvedli tudi polmaraton na rolkah in rolerjih. Tako je. Letos bo druga izvedba, a z manjšimi spremembami: progo smo podaljšali. Letos bodo startali na Trgu Zedinjenja v Tržiču, cilj pa bo na Velikem trgu v Trstu. Organizatorji so potrdili, da bo konkurenca kakovostna: nastopili bodo evropski in svetovni prvaki. V soboto in nedeljo sta stekli že prva dva športna dogodka: veslaška regata brez meja in triatlon. Ste zadovoljni s potekom tekmovanj? Vse se je izteklo v najboljšem redu. Nasploh se je obeh prireditev ude- ležilo več tekmovalcev kot v prejšnjih izvedbah, kar je nasploh pokazatelj napredka. Nekateri enačijo Baviselo z jesensko Barcolano. Opažate torej, da se je športni praznik že ponotranjil med Tržačani? Seveda. Zavedamo se, da bo sedaj težko vse prekiniti. Težava bo v tem, da bomo sedaj morali vsakič ponuditi kaj več. Le tako lahko še dodatno povečamo udeležbo. Sicer pa je naša želja ta, da bi povečali predvsem kvaliteto. Stremeti moramo k temu, da se bomo resnično razlikovali od drugih manjših prireditev. Po tržaških ulicah in nabrežju pa ni plakatov, ki bi oglaševali ta praznik. Nasprotno pa je oktobra Trst preplavljen z reklamnimi napisi Barcolane ... Razlika je v tem, da je Barcolana spektakel, kjer je veliko udeležencev in veliko gledalcev. Bavisela pa se razlikuje, ker je pri nas več udeležencev, manj pa gledalcev. Pravega spektakla torej ni, več pa je dogodkov. Kjub temu, da ni reklame, pa so Tržačani o Baviseli dobro obveščeni. Letos ponujate na letakih in spletni strani tudi informacije v slovenščini. Kje lahko dobimo slovenske letake? Veliko letakov smo sicer že razdelili. Slovenske letake smo razdelili med klube v Sloveniji, s katerimi sodelujemo. Oni namreč zbirajo vpisnine. (V.S.) 20 Sreda, 29. aprila 2009 ŠPORT / košarka - Jadran drevi na 2. tekmi končnice C-lige V Oderzu ne smejo odpovedati Popovič: Izboljšati moramo met - Vatovec. Pričakujem boljši Jadran Po pekočem porazu v prvi tekmi na Judovcu bo danes Jadran v drugem srečanju prvega kroga play-outa za obstanek v državni košarkarski C ligi igral v Oderzu (začetek ob 20.45, sodnika Balzarini in Fiori iz Milana) na vse ali nič. Če bi Veneti na domačem igrišču ponovili nedeljski uspeh, bi bili že drevi rešeni, jadranovce pa bi čakal od 10. maja drugi krog proti Venezii. V primeru Jadranove zmage pa bi bilo potrebno v nedeljo, spet v Trstu (ob 18.uri), odigrati odločilen tretji dvoboj. Oboji bodo danes predvidoma nastopili s postavo, ki je igrala v nedeljo, se pravi kompletni. Oderzo je vseh enajst tekem v rednem delu prvenstva zmagal v domačem brlogu, kljub gladkemu uspehu na prvi tekmi pa je trener Walter Vatovec kar se da previden. »Za Jadran igrati doma ali na tujem ne predstavlja bistvene razlike, saj so v go-steh zmagali večkrat kot na svojem igrišču. Prav gotovo ne bodo ponovili nastopa iz prve tekme in bodo naredili vse, da nas premagajo. Sploh so bolj vajeni igrati take tekme kot pa moji igralci, na katerih bo drevi brez dvoma tudi večji pritisk kot pa v nedeljo, ko smo igrali dokaj neobremenjeni. Glede na prvo srečanje lahko še izboljšamo kontinuiteto v igri, saj smo prvi dve četrtini res igrali zelo dobro, naslednji dve pa precej slabše.« Košarkarji Oderza so trenirali bodisi v ponedeljek bodisi v torek. Jadranov trener Boban Popo-vič je pred drevišnjim spopadom kljub vsemu optimist. »Gremo na gostovanje popravit nedeljski vtis. Zelo poenostavljeno bi lahko preobrat v našo korist predstavljalo izvajanje trojk: v prvi tekmi so oni v prvem polčasu metali 8:14 in jih vsega dosegli kar enajst, mi pa smo bili uspešni samo dvakrat iz 22 poskusov. Če njihovim odličnim strelcem ne dovolimo, da mečejo in zadenejo, mi pa dvignemo odstotek realizacije, lahko uspemo. Razlika je bila tudi v tem, da so vsi igralci Oderza ponudili pričakovan prispevek, v naših vrstah pa sta ob Petru Sosiču opravila svoje le še Malalan in Marusic.« Jadranovci so v ponedeljek počivali, sinoči pa so se na treningu pripravljali na tekmo. Christian Slavec je eden od tistih, ki lahko danes dosežejo veliko več kot na prvi tekmi, na kateri iz igre ni zadel nobene točke iz 9 poskusov kroma košarka - Play-off promocijske lige Sokol: 1. mesto je še dosegljivo, danes v Štandrežu Danes ob 20.30 bo Sokol v četrtem krogu končnice za napredovanje v promocijski ligi igral proti Athletismu. Gre za stare znance, saj so proti njim (v ekipi skorajda ni prišlo do zamenjav) soko-lovci že igrali pred dvema letoma v D-li-gi. Takrat je bil izid izenačen, saj je Sokol (v enaki postavi) enkrat izgubil, enkrat pa bil premagan. Athletismo je v končnici še nepremagan (goriške ekipe igrajo v play-offu le proti tržaškim), iz rednega dela pa se je prebil z le enim porazom, in sicer proti Gradežu. Sokol pa je v končnici izgubil proti Gradežu (po podaljšku), tako da ima sedaj že štiri točke zaostanka pred prvouvrščenim Athletismom (v končnici ekipe so obdržale točke iz medsebojnih obračunov rednega dela prvenstva: Gradež in Athletismo sta imela tako dve točki več od Sokola in Scoglietta, čeprav so bile vse tiri ekip prvouvrščene). Gori-čani, ki igrajo v štandreški telovadnici, so fizično dobro pripravljeni, ambiciozni in resno trenirajo. Pri Sokolu pa menijo, da so premagljivi. Z zmago bi bil storjen že pomemben korak naprej v boju za napredovanje. Sokol ima kljub tretjemu mestu na lestvici še teoretične možnosti, da osvoji prvo mesto in torej neposredno napredovanje v deželno D-ligo. V višjo ligo napreduje namreč le prvouvrščena ekipa. Vključno z današnjo tekmo mora Sokol za osvojitev prvega mesta premagati še v povratnem delu Athletismo, prav tako mora v drugem delu premagati Gradež s pozitivno koš razliko (v prvem delu so izgubili za 8 točk) in obenem upati, da bo Gradež izgubil vsaj eno tekmo. Do konca končnice manjka še pet krogov, torej je tak razplet možen. Če se to ne bo zgodilo, bodo pri Sokolu vsekakor skušali doseči vsaj drug mesto. Pri Sokolu namreč ne izključujejo repasaže: »Zaradi finančne krize se bo lahko kaka ekipa odpovedala D-ligi, tako da moramo doseči čim boljše izhodišče, torej 2. mesto« je pojasnil igralec in odbornik Martin Vidali in dodal: »Opazil sem, da sta goriški ekipi Gradež in Athletismo zelo motivirani, ambiciozni. Cilj obeh ekip je bil že v začetku sezone napredovanje. Tega pa nasprotno nisem opazil v naši skupini.« namizni tenis - Na državnem mladinskem prvenstvu U21 v Terniju Nabrežinka Lisa Ridolfi državna prvakinja Krasovki Eva Carli in Tjaša Kralj 3. med dvojicami Krasovi namiznoteniški igralki Eva Carli in Tjaša Kralj sta na mladinskem državnem prvenstvu do 21. leta starosti v Terniju osvojile tretje mesto v tekmovanju dvojic. Pri tekmovanju posameznic pa se Krasovima predstavnicama ni uspelo prebiti v finalni del in v boj za medalje. To pa je uspelo slovenski namiznoteniški igralki Sandonateseja Lisi Ridolfi, ki je v finalu s 3:1 premagala favorizirano Stes-henkovo, ki nastopa za Sterilgarda. Ri-dolfijeva se je v kvalifikacijah pomerila tudi s krasovko Evo Carli in jo premagala s 3:0. Eva je nato izgubila proti lanski zmagovalki mladinskega državnega prvenstva U21 Turrinijevi (3:2) in zmagala proti igralki Eheim (3:0). Car-lijeva se tako za las ni uvrstila v boj za kolajne. V drugi skupini je 18-letna Tjaša Kralj, ki letos prvič nastopa na mladinskem državnem prvenstvu do 21. leta starosti, izgubila vse tri dvoboje. In sicer proti Cavallijevi (3:1), Collii (3:0) in Miccionijevi (3:0). V finalu je nato Ri-dolfijeva premagala Steshenkovo, na Lisa Ridolfi kroma Eva Carli kroma Tjaša Kralj kroma tretje mesto pa sta se uvrstili Chiara Trotti in Alessia Turrini. Pri dvojicah sta krasovki prijetno presenetili in s 3:2 premagali bolj izkušeno dvojico Soldi-Trotti, ki sta obe že oblekli dres reprezentance. V polfinalu pa sta izgubili proti dvojici Steshenko-Scardigno in se tako uvrstili na tretje mesto, skupaj z dvojico Zefiro-Collia (Genova). V finalu sta se pomerili dvo- občni zbor - Novi predsednik JK Čupa je Roberto Antoni Alternativna lista na volitvah premagala jedro dosedanjega odbora Prejšnji teden so se člani Jadralnega kluba Čupa zbrali na rednem in volilnem občnem zboru v Nabrežini. Tokrat sta se na volitvah predstavili dve kandidatni listi, kar je sicer nenavadno v naših športnih klubih. V prvi, ki ji je predsedoval Igor Kobal, so kandidirali še Sergio Vesel, Carlo Mezgec, Ugo Farneti, Sergio Gruden, Devan Košuta, Marko Mahnič, Mara Chemelli in Karim Germani. Šlo je v bistvu za odbornike prejšnje mandatne dobe, s manjšimi spremembami (pridružili sta se Mara Che-melli in Karim Germani). Drugo alternativno listo pa je vodil Roberto Antoni s Henrikom Maverjem, Rudijem Na-nutom, Vinkom Ozbičem, Ivom Rojcem, Frankom Rebulo, Ugom Simčičem in Edijem Štokljem. Dosedanji predsednik dr. Fran Mahnič pa se je odrekel ponovnemu kandidiranju za predsedniško mesto. Člani (volilo je 113 volilcev s kar 105 pooblastili) so z večino glasov izvolili drugo, alternativno listo, ki ji je predsedoval Roberto Antoni. Volitve so stekle po novem pravilniku, ki so ga sestavili Roberto Antoni na izrednem občnem zboru marca meseca. Nadzorni odbor bodo sestavljali po izbirah obeh privržencev kandidatnih list Roberto Gantar, Andrej Križnič, Marija Marc z namestniki Sonjo Škabar in Andrejem Vugo; člani častnega razsodišča pa so Klavdij Cibic, Edi Germani, Milko Malalan ter Rudi Cantelli in Vla-dimi Nanut kot namestnika. Pred volitvami je s poročilom predsednika in drugih odborniških funkcij dosedanji odbor nanizal razvejano dejavnost sesljanskega športnega društva in nujnost stalnega razvoja športnih dejavnosti kot bistvenega pogoja za pridobivanje prispevkov in podpor. To omogoča tudi nudenje dejavnosti za mlade v pozitivnem okolju, obenem pa vidnost društva pred oblastmi in ustanovami. Namestitev novega odbora bo stekla v četrtek, na prvi seji. Novi predsednik sesljanskega kluba pa je že določen, saj je to glavni predstavnik alternativne liste Roberto Antoni, ki je po osmih letih prevzel mesto dr. Franca Mahniča. Tudi novi predsednik je potrdil, da dve listi nista bili predvideni. Naposled, tako je dejal, pa se je skupina prijateljev zbrala in odločila, da bo kandidirala na volitvah kluba. Kandidatura je bila uspešna, saj so volilci izbrali slednjo. Novi predsednik nam je v pogovoru najprej sam od sebe zatrdil, da novi odbor nikakor noče prekiniti športne dejavnosti: »Stremimo k temu, da jo kvečjemu izboljšamo. Upam, da nam bodo pri tem pomagali inštruktorji in starši,« je povedal Antoni. Ker smo vsi prijatelje, meni Antoni, bo odbor deloval usklajeno, »rade volje in bolj prijateljsko,« je potrdil. Ob športni dejavnosti je program usmerjen tudi v oživitev društvenega sedeža: »V zadnjih letih se je zdelo, da je naš društveni prostor le parkirišče. Želimo oživeti družabnost v klubu, ki je sedaj skoraj zamrla,« je še dodal. Zaključil je še z napovedjo, da si bo odbor zastavil take cilje, ki so dosegljivi. 13 Obvestila ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2009. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. jici Ridolfi-Cavalli (Sandonatese) in Steshenko-Scardigno (Sterilgarda), ki sta zmagali s 3:1. Lisa Ridolfi se je tako morala zadovoljiti z drugim mestom. Krasovi tekmovalki sta bili s tretjim mestom zadovoljni. Eva Carli, ki zadnjič nastopa na mladinskem državnem prvenstvu, je takole ocenila svoj nastop: »Pri dvojicah sva s Tjašo lepo presenetili. Nismo pričakovale tretjega mesta, saj so bile vse nasprotnice zelo kakovostne. Pri posameznicah pa sem po tihem upala, da bi se prebila v finalni del. Ko pa sem videla, v katero skupino so me vključili, sem vedela, da bodo nasprotnice zelo trd oreh. Potrudila sem se, ker pa med letom nisem veliko trenirala, se je to pač poznalo. Predvsem pri koncentraciji.« Pozitivno je svoj nastop ocenila tudi Tjaša Kralj: »Na letošnjem mladinskem državnem prvenstvu sem si želela v glavnem nabirati izkušnje. Domov pa se bom vrnila s solidnim tretjim mestom v tekmovanju dvojic. Pri posameznicah pa nisem imela nobene možnosti, da bi se uvrstila v finalni del. Vsekakor nastop je bil pozitiven.« Kaj pa nam je povedala nova državna mladinska prvakinja Lisa Ridolfi? »Pričakovala sem izenačene dvoboje. Prva nosilka državnega prvenstva pa je bila Steshenko, ki sem jo premagala v finalu. S Cavallijevo sva bili favoriti v tekmovanju dvojic. Žal pa sva v finalu izgubili in osvojili drugo mesto. S prvim mestom pri posameznicah pa sem zelo zadovoljna.« Danes bo na mladinskem državnem prvenstvu v Terniju na sporedu še ekipno tekmovanje. / ŠPORT Sreda, 29. aprila 2009 21 nogomet - Pogovor s predsednikom trebenskega društva Darko Kraljem Pri Primorcu niso najbolj zadovoljni z letošnjo sezono Krive poškodbe in preveč živčnosti - Podpira združitev z Zarjo Gajo, toda... Trebenski Primorec je v nedeljo v Vilešu dosegel matematični obstanek v 1. amaterski ligi in tako dejansko neuradno zaključil letošnjo sezono. »Velja, čeprav moramo v nedeljo igrati še proti Domiu. Trener Sciarrone bo najbrž poslal na igrišče nogometaše, ki so doslej imeli manjšo minutažo,« je dejal predsednik trebenskega društva Darko Kralj, ki ni bil najbolj zadovoljen s potekom prvenstva. »Na papirju smo imeli zelo dobro ekipo, ki bi se lahko borila za mesta v zgornjem delu razpredelnice. Pohvalil nas je sam trener Sovodenj Sari. Začetek prvenstva je bil katastrofalen in po nekaj krogih smo že zamenjali trenerja Macorja s Sciarronejem. Fanti so me takrat precej razočarali, saj so prav oni po lanski sezoni hoteli nadaljevati z Ma-corjem. Že na prvi tekmi se nam je poškodoval Marco Sau, ki je naš najboljši igralec. Na igrišče je znova stopil le pred kratkim. Tudi napadalec Mosco-lin je bil veliko poškodovan in ni v celoti dal svojega doprinosa. Da ni šlo vse v najlepšem redu, nam povejo tudi sami rezultati. Enkrat smo visoko zmagali in igrali dobro, nato pa popustili na celotni črti. Težko dobimo odgovor, zakaj je prišlo do tega. Res je tudi, da je bilo kar nekaj novih igralcev, ki so se morali šele vključiti v novo okolje.« Ko je Sciarrone prevzel ekipo v svoje roke, so bili rezultati le nekoliko boljši. Maurizio je ekipi dal malo reda, čeprav še nismo igrali kot bi bilo treba. Še zdaleč nismo prikazali tistega potenciala, kot bi ga bili morali. V letošnji sezoni ste imeli preveč izključitev. Absolutno preveč. Naši nogometaši so bili preveč živčni. Nazadnje na tekmi proti Isonzu, ko je sodnik izključil dva nogometaša, trenerja, pomožnega trenerja in športnega vodjo. Tako ne gre. Četudi sodnik zgreši, moramo obdržati mirno kri in ne smemo vročekrvno reagirati. Ali mogoče že načrtujete prihodnjo sezono? Nekaj smo se že pogovarjali. V glavnem bomo skušali potrditi letošnjo ekipo in mogoče dodati še kako ime. Letos bomo nastopili še na turnirju Il Giu-lia pri Svetem Ivanu in najbrž bomo tam preizkusili kakega nogometaša. Kaj pa trener Sciarrone? Ostaja na svojem mestu? Tega še ne vemo. Z ostalimi odborniki in trenerjem moramo v krat- Primorčev steber Peter Emili (levo) je v letošnji sezoni dosegel en zadetek kroma kem sesti za mizo in odločiti kako naprej. Zarja Gaja se je uvrstila v playoff in bo skušala napredovati v višjo ligo. Če bo rumeno-modrim uspel podvig, bi v prihodnji sezoni imeli kar dve ekipi naših društev z vzhodnega Krasa v 1. AL. Še naprej vsaka po svoji poti? Sam sem že izjavil, da bi bilo najbolj smotrno, da bi se združili in nastopali pod skupnim imenom. Stroški bi bili gotovo manjši. Ne vem pa, če bo to mogoče že v prihodnji sezoni, saj nismo doslej o tem še nič govorili. Vsekakor izrabim priložnost, da Zarji Gaji zaželim, da bi napredovala v višjo ligo. Načrtujete tudi, da bi v kratkem malo peščeno igrišče prekrili z umetno travo. To naj bi se zgodilo šele v prihodnji sezoni. Dela naj bi se začela v jeseni. Jaz pa sem bolj realist in mislim, da bomo z deli zaključili v prvih šestih mesecih leta 2010. (jng) 2. KRAŠKI TURNIR - Trebenski Primorec bo tudi letos organiziral turnir 7:7 na malem peščenem igrišču v Trebčah. Turnir se bo začel 1. junija in končal 27. istega meseca. Tekme bodo od ponedeljka do petka (19.30 prva, 20.30 druga). Prijavite se lahko po elektronski pošti asd.primorec@email.it. tenis Ciguijeva zaradi dežja šele danes Zaradi dežja - padalo je brez prekinitve - bo naša najboljša tenisačica Paola Cigui tekmo 1. kroga na mednarodnem ITF turnirju v Brescii z nagradnim skladom 10.000 dolarjev odigrala šele jutri zjutraj. Njena nasprotnica bo Italijanka z belgijskim potnim listom Ap-pollonia Melzani, ki sicer živi v Italiji. Na svetovni vrednostni lestvici zaseda 523. mesto (za Paolo zaostaja skoraj 50 mest), z njo pa se je naša igralka pomerila že lani in jo premagala. »Predvaja dokaj počasen tenis, zato lahko proti njej dobro gradim igro,« je optimist Paola, ki sicer mednarodne sezone ni pričela najbolje, a se ji forma zdaj počasi dviga. Ker vremenske napovedi niso najboljše, bi lahko današnji dvoboj odigrala na pokritem igrišču, še vedno pa na peščeni podlagi. Na začetku sezone ji je igranje na odprtem povzročalo nekaj težav, zdaj se mu je privadila. Prva nosilka v Brescii je v Švici rojena Italijanka Lisa Sabi- šolski šport - Aerobika V maloštevilni konkurenci ■ v« v ■ v mm m dve naši šoli na državni fazi sk devin - Društveni večer v Doberdobu Podelili priznanja tečajnikom in članom SK Devin je v nedeljo priredil sklepni društveni večer, da bi na slovesen način zaključil letošnjo uspešno zimsko sezono. V agriturizmu Pri Kovaču v Doberdobu se je zbralo veliko število tečajnikov, tekmovalcev, trenerjev, smučarskih učiteljev in članov, bilo jih je kar 250, ki so preživeli prijetne popoldanske in večerne ure z obujanjem spominov na pravkar minulo sezono. Predsednik SK Devin Dario Štolfa je poudaril uspešnost izpeljanih načrtov v zvezi s smučarskimi tečaji, tekmovalnimi ekipami in rezultati ter podal izčrpno sliko o celotnem dogajanju pri smučarskem odseku. Ob ogledu številnih slik in DVD-ja , ki je nastal na podlagi poteka celotne sezone od začetka lanskega decembra do polovice aprila letos, so najprej nagradili vseh 115 tečajnikov smučarske šole, od začetnikov do bolj izkušenih smučarjev, ki so vadili tehniko alpskega smučanja na tečajih v kraju Forni di Sopra. Nato je bilo na vrsti kar dvojno nagrajevanje društvene tekme. Na zmago- valnem odru so se najprej zvrstili vsi tečajniki smučarske šole, ki so jih nagradili po letnikih in dveh spustih od najnižjega za začetnike do veleslalomske proge, ki je bila začrtana na progi Cimacuta, kjer je 14. februarja sodelovalo na tekmi skoraj 200 tekmovalcev, nato pa so bili na vrsti člani društva od kategorije superbaby do veteranov. Na večeru so podelili kar 102 pokala in preko 80 kolajn za uvrstitve v posameznih kategorijah, vsi tečajniki pa so prejeli pergameno s priznanjem za sodelovanje pri tečajih smučarske šole. Posebnih praktičnih nagrad in spominskega kamna sta bila deležna tudi društvena prvaka, ki sta bila obenem tudi zamejska prvaka Elisa Košuta ter Mattia Rožič, ki je bil nagrajen tudi za odlične rezultate na tekmah FISI in FIS. Praznovanje devinovcev se je nadaljevalo z okusno pripravljenimi jedmi do-berdobskega gostišča, razšli pa so se z željo, da bi tudi v prihodnji smučarski sezoni ponovno doživeli prijetno in prijateljsko zimsko vzdušje, ki so ga zabeležili letos. odbojka - Smola Sloge Tabor Televita Konec sezone za podajalca Vanjo Veljaka Pred odločilnimi tekmami za napredovanje si je zlomil kost na zapestju Slogo Tabor Televita je doletela velika smola. Njen edini podajalec Vanja Veljak si je namreč na sobotnem derbiju proti Olympii zlomil kost zapestja in je sezone zanj na žalost konec. Poškodba na začetku ni zgle-dala huda, saj je Vanja tekmo brez večjih težav dobro odigral do konca. V nedeljo pa ga je zapestje še vedno bolelo, tako da je v ponedeljek šel na slikanje, kjer so ugotovili, da je kost zlomljena. Slaba vest je seveda močno potrla tudi Vanjine soigralce in trenerja, saj je Slogin podajalec v ekipi res nenadomestljiv in je letos celo sezono igral zelo dobro. Slogaši pa so na zadnjih tekmah potrdili, da se njihova forma izboljšuje, trener Božič pa je končno imel na razpolago vse svoje igralce. Vzdušje v ekipi je bilo zato pred zadnjima dvema tekmama in play-offom res odlično. »Izredni mi je žal za Vanjo, njemu je gotovo še bolj hudo kot nam. Mi bomo morali zdaj reagirati in s svojo borbenostjo prekositi nepričakovane težave. Rezerve zanj nimamo, saj Igor Strain prav tako zaradi poškodbe že od decembra dalje ne trenira več. Kot podajalca se bosta zdaj preizkusila Nicholas Privileggi in Danilo Riolino. Mislim, da bi se med igralci, ki jih imam na razpolago, v tej vlogi najboljše znašla prav onadva. Pri društvu iščemo sicer tudi drugo rešitev. Glede na to, da je še vedno možno registrirati nove igralce, bomo poskusili najti kakega izkušenega podajalca, ki letos ni nikjer igral. Pripravil sem seznam od-bojkarjev, ki bi jih lahko mogoče prosili, da nam na zadnjih tekmah pomagajo, možnosti pa vsekakor ni veliko. Treba bo enostavno dati vse od sebe, da dosežemo še tisto točko, ki nas loči od uvrstitve v končnico. Mislim, da bi bilo res škoda, če v njej ne bi nastopili, potem ko smo bili celo leto na vrhu, zdaj pa smo bili še vedno v igri tudi za končno prvo mesto,« je povedal trener Edi Božič. (T.G.) Na sporedu Mladinskih iger so tudi gimnastična tekmovanja iz ritmike, orodne telovadbe in aerobike, žal pa je udeležba na njih skromna. Med rednimi udeleženkami pa so skupine aerobike naših goriških šol. Letos so se na tekmovanju prijavili tri ekipe, dvema pa se je posrečila uvrstitev na državno prvenstvo. Na pokrajinski ravni niso imele kon-kurentk. Med nižjimi srednjimi šolami se je tako šola Doberdob uvrstila pred šolo Trinko, dijakinje pola Gregorčič-Trubar pa so med višjimi srednjimi šolami tekmovale same. Na deželni ravni je bila konkurenca le za spoznanje bolj številčna, zmagali pa sta šoli Trinko in Tru-bar-Gregorčič. Prve bodo na državni ravni tekmovale 22. maja v Gae-ti, druge pa septembra v Lignanu. Postave ekip naših šol: DOBERDOB: Lara Devetak, Veronika Terpin, Veronica Comar, Tarin Ferletič, Francesca Minetto, Natasha Cian, Sara Cosolo. TRINKO: Martina Dellisanti, Anna Miseri, Ivana Nanut, Jasmin Lutman, Mila Boschi, Micaela Pas-son. TRUBAR-GREGORČIČ: Julija Kodrič, Nataša Pahor, Sara Cossut-ta, Diana Berte, Carlotta Zitter, Silvia Baglieri, Marta Carlesso. 22 Sreda' 29- aPri|a 2009 PRIREDITVE / stalno gledališče fjk - 30. maja opolnoči Polnočni muzikal Koncert bo dobrodelnega značaja v podporo gledališču v L'Aquili in seveda vsem, kijih je prizadel potres Stalno gledališče FJK gosti že od 22. aprila sloviti muzikal Mamma mia! z glasbo švedske skupine Abba. Po večdnevnih ponovitvah bodo protagonisti tega, ki velja za enega najbolj gledanih muzikalov na svetu, poskrbeli še za dodatno presenečenje. Po zaključku redne ponovitve bodo namreč jutri ob polnoči spet stopili na oder in publiki postregli z novim spektaklom v okviru enournega dobrodelnega koncerta v podporo gledališču v mestu L'Aqui-la, ki ga je hudo prizadel potres izpred nekaj tednov, in seveda vsem prebivalcem Abrucev. Energični program bo vključeval pesmi in glasbo najbolj priznanih muzikalov od All that Jazz iz Chicaga, Seasons of Love iz Renta, You can't stop the beat iz Hairspraya do Almost Paradise iz Footloosea. Za vstopnino bo treba odšteti 20 evrov. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Danes, 29. aprila ob 20.45 / »Ma il flautista chi è? (Kdo je flavtist?)«. Nastopa gledališka skupina Pro Loco "Senza confini". _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V ponedeljek, 4. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V torek, 5. maja ob 17.00 in ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. V sredo, 6. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 7. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V petek, 8. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V soboto, 9. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 11. maja ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 12. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 13. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. V četrtek, 14. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V petek, 15. maja ob 19.30 ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotih-cev, Molière«. V soboto, 16. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. Mala drama V ponedeljek, 4. maja ob 20.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. V torek, 5. maja ob 20.00 / Milena Ma-karovic: »Barčica za punčke«. V četrtek, 7. maja ob 20.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. V petek, 8. maja ob 20.00 / David Ma-met: »Bostonska zadeva«. V soboto, 9. maja ob 20.00 / David Ma-met: »Bostonska zadeva«. V ponedeljek, 11. maja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 13. maja ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželjskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V ponedeljek, 4. maja ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. V torek, 5. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V sredo, 6. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V četrtek, 7. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V petek, 8. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V petek, 9. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 11. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V torek, 12. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V sredo, 13. maja ob 12.00 / Branko Za-vršan in solisti: »Solistika«; ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena V četrtek, 7. maja ob 18.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. V petek, 8. maja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 13. maja ob 18.00 in ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. Cankarjev dom V ponedeljek, 6. maja ob 19.00 Linhartova dvorana / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Šentjakobsko gledališče Danes, 29. aprila predstava »Zločin in kazen«, zaradi bolezni v ansamblu odpade. Ponovno bo na sporedu 4., 5. in 8. maja. V sredo, 6. maja ob 19.30 / A. Rozman Roza: »Najemnina ali We are the nation on the best location« (komedija). V četrtek, 7. maja ob 19.30 / A. Jaoui/J.-P. Bakri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša jam-nik. V petek, 8. maja ob 19.30 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. V soboto, 9. maja ob 19.30 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. Urnik: v petek, 8. ob 20.30, v soboto 9. ob 17.00, v nedeljo, 10. ob 16.00, od torka, 12. do četrtka, 14. ob 20.30 in v soboto, 16. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti Benny Anderson, Björn Ulvaeus: »Mamma mia!«: Režija Phyllida Lloyd. Urnik: danes, 29. ob 20.30, jutri 30. aprila ob 20.30 ter ob 24.00: »Mezza-notte in musical« izredni koncert nastopajočih v delu »Mamma mia!«, katerega izkupiček je namenjen Stalnemu gledališču iz Abrucev in tamkajšnjim potresencem; v petek, 1. maja ob 16.00, v soboto, 2. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 3. maja ob 16.00. »Giovanni Allevi in conmcerto«: Nastopa Giovanni Allevi. Urnik: v petek, 8. in v soboto, 9. maja ob 20.30. ZABREŽEC V soboto, 2. maja od 21.00 dalje / »Predpoletni koncert«: nastopata skupini Snifferson Fammily in The Others. _SLOVENIJA_ POSTOJNA V četrtek, 7. maja ob 20.30 / V hotelu Jama pri Postojnski jami zadnji koncert v okviru »Postojna Blues Festival 2008 / 09«. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 5. maja ob 20.30 / Nastopa »Don Byron & The New Gospel Quin-tet«. V torek, 12. maja ob 20.30 / Nastopa skupina »The Necks« (Avstralija). Šentjakobsko gledališče V torek, 12. maja ob 10.00 / Svetlana Makarovič: »Mali kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus. Metelkova (Menza pri koritu) Danes, 29. aprila ob 22.00 / Nastopa skupina »Brown vs Brown«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Donizetti: »La fille du regiment«: FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 10. maja, v dvorani Attilio Selva je na ogled razstava fotografij Georgeja Tatgeja. Urnik: odprto vsak dan, od 9.00 do 19.00, vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): do 17. maja bo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: do 17. maja, je na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. ŠTEVERJAN Galeriji 75 (na Bukovju 6): Fotoklub skupina 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphiti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi na ogled fotografske razstave Skupi-nArt. Z deli v neobičajnih ineksperi-mentalnih tehnikah se bodo predstavili člani Skupine75 Mitja Juren, Silvan Pit-toli, Miran Vižintin in Marko Vogrič. Na ogled bo do 3. maja. Urnik: od 10.00 do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@skupina75.it). GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Kulturni dom: je na ogled razstava likovnega umetnika Franca Duga. Urnik: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter ob prireditvah V državni knjižnici (Ul. Mameli): do 2. maja je na ogled razstava Antonia Maz-zaglie z naslovom »Percorsi Danteschi«. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): od danes, 28. aprila, (otvoritev ob 17.00) do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Otvoritveni večer bo zaključila brezplačna projekcija filma »Il Gattopardo« Luchina Viscontija v goriškem Kinemaxu ob 20.00 . Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unità): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ŠTEVERJAN Galerija 75 (na Bukovju 6): do 3. maja, Fotoklub skupina 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphiti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi na odprtje in ogled fotografske razstave SkupinArt. Z deli v neobičajnih ineksperimentalnih tehnikah se bodo predstavili člani Skupi-ne75 Mitja Juren, Silvan Pittoli, Miran Vižintin in Marko Vogrič. Razstavo bo predstavila Giuseppina Mastrovito, Lorella Coloni bo kritično uokvirila razstavljena dela in avtorje. Urnik: od 10.00 do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@skupi-na75.it). DOBERDOB V sprejemnem centru Gradina je na ogled fotografska razstava pod naslovom »Kraški motivi« fotokrožka Uni-tri iz Nove Gorice. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled razstava slikarja Marka Krvine in kiparja Stipeta Milčiča. HRPELJE Kulturni dom: je na ogled razstava Megi Uršič Calzi »Nekdaj, danes in jutri«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 in ob sredah od 8.00 do 18.00. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). KOMEN Stara šula: do 11. maja je na ogled fotografska razstava Gregorja Blažiča pod naslovom »Powerful darkness«. ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Galerija pri Valetovih: od petka, 8. do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Živlljenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: do 8. maja je na ogled razstava »Vrata«. Objekti in slike avtorjev Bogdana Borčica in Metke Kavčič. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. CERKNO Cerkljanski muzej: do 10. maja bo na ogled fotografska razstava Rudija Jereba. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Galerija Tir (Mostovna): do 3. maja, bo na ogled razstava »Lucijan Bratuš - Tipografija & Tipo Brda«. Razstavljajo: Lucijan Bratuš, Samo Ačko, Žiga Art-nak, Robi Doljak, Domen Fras, Wolfgang Gosch - Wo, Barbara Hiti, Ciril Hornjak, Tomato Košir, Lukatarina, Katerina Mrvar, Tomaž Pilih, Gašper Premože, Alenka Pustotnik, Andraž Sedmak, Vasja Semolič, Matjaž toma-žič, Luka Umek. Galerija Artes: na ogled je razstava slikarja Franca Duge. Urnik: ob delavnikih, od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): od 13. maja do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): od četrtka, 7. do 26 maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (28. 4. 2009) Vodoravno: ekologija, Kokoro-vec, Olaj, lole, nopal, jer, Robi, oker, ujma, brv, Akra, R. S., Onan, tuš, kneževina, arianizem, kin, kač-nica, Erato, at, Anam, Taras; na sliki: Robi Uršič. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 29. aprila 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu - Veliki izumitelj Adolf Sax 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved 11.30 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament, vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Film: Shall We Dance? (kom., ZDA, '03, r. P. Chelsom, i. R. Gere, J. Lopez) Rai Due 6.20 14.00 Talent show: Italian Academy 2 6.55 Variete: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.30 Nan.: Squadra speciale cobra 11 20.30 Dnevnik 20.45 Nogomet: Manchester United - Arsenal 22.45 Šport: Un Mercoledi da campioni 23.20 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.35 Dok.: La Storia siamo noi V" Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 13.05 14.00 14.50 15.15 15.20 16.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik, sledi Rai News 24 1.10 Aktualno: La Storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, sledi Agritre Aktualno: Le storie Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Variete: Trebisonda Nan.:Double Trouble Dnevnik - GT Ragazzi, sledi Mele- 17.00 18.15 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.10 11.40 12.25 13.30 14.05 15.10 16.00 18.40 18.55 20.30 21.10 23.30 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Dnevnik in vremenska napoved Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Chi l'ha visto? Variete: Parla con me Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo 16.40, 1.20 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Nad.: Renegade Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Film: Gioventu bruciata (dram., ZDA, '55, r. N. Ray, i. J. Dean, N. Wood) Nad.: Tempesta d'amore 0.25 Dnevnik in vremenska napoved Nan: Walker Texas Ranger Film: ..continuavano a chiamarlo Tinita (western, It., '71, r. E.B.Cluc-her, i. T. Hill, B. Spencer) Film: Una vita esagerata (kom., i. C. Diaz) Canale S 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 10.00 Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: Un amore di strega (kom., It., '08, r. A. Longoni, i. A. Mar-cuzzi, P. Sermonti) 22.10 Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved 23.15 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik O Italia 1 6.20 Jutranji dnevnik 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 9.25 Nan.: Xena - Principessa guerriera 10.20 Nan.: Baywatch 11.15 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 15.50 Nan.: Kyle Xy 16.40 Film: Il gigante di ferro (anim., ZDA' 99, r. B. Bird) 18.30 22.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI Scena del crimine ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 12.00 Kratke vesti 12.10 Aktualno: Mappero 12.50 Aktualno: Attenti al cuoco (pon.) 13.50 Aktualno: ... Attualità 14.30 Aktualno: Musa TV 15.40 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco ADNKronos 20.00 Qui Tolmezzo 20.10 Il Rossetti 20.55 Film: I due rivali (western, '88, r. B. Kennedy, i. W. Nelson, D. Burke) 22.25 Aktualno: Italia economica 22.45 A.COM Automobilissima 23.30 Koncert: Quando la radio... LA 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 La 7 Omnibus, sledi Omni- Aktualno: bus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: FX Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Atto d'accusa (dram., It., '50, r. G. Gentilomo, i. M. Mastroianni) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Exit - Uscita di sicurez- 23.35 Variete: Victor Victoria (v. Victoria Cabello) (T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan.: Nekoč je bilo ... življenje 9.35 Risanka 10.10 Profesor pustolovec (pon.) 10.30 Zlatko Zakladko (pon.) 11.10 Knjiga mene briga 11.30 Dok. serija: Naši vetrovi 12.05 Dok. oddaja: Od Križa do Štivana (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Polemika (pon.) 14.25 Podobe iz Srednje Evrope (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Nils Holgerson 16.10 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.25 Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.35 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tv pogled 20.05 Dok.: Dar Fur - vojna za vodo 22.00 Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved 23.10 Omizje (t* Slovenija 2 6.30 9.00, 0.05 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.00 Koroška poje 2009 (pon.) 12.50 Spet doma (pon.) 17.25 Črno beli časi 17.45 18.45 19.00 19.25 19.55 23.00 0.20 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) Oddaja TV Maribor: O živalih in ljudeh (pon.) Oddaja TV Maribor: Na vrtu (pon.) Z Damijanom (pon.) Nogomet: Maribor - Interblock (prenos) Slovenska jazz scena Dok. film: Toliko smo se sovražili (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 15.00 16.20 16.50 17.40 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 8.00 9.00 9.05 10.05 11.05 15.30 17.10 18.00 18.40 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 Dnevni program 0.15 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews, sledi Globus Film: Alice Biker explorer 27. mednarodni pokal v plesih Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Primorski mozaik Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnika Šport V senci ognjenika Vezuval Pogovorimo se o... City Folk Folkest v Kopru Nogomet: Hervis Maribor - Interblock (posnetek) i Tv Primorka 23.00 Dnevnik Tv Primorka 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 15.30 Mozaik 16.30 Hrana in vino 12.05, 13.05, 14.05, 15.05,23.30 Vi- deostrani Mozaik Nad.: Jelena Mlad. oddaja: Maja in čarobna skrinja Kulturni utrinek Športni ponedeljek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved Objektiv Odprta tema Naših 15 let RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 »Berlin 1989 - čas odjuge«; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ženski portreti; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK Svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Primorska poje 2009; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giulia-na; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Com-mento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.40 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od ro-cka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 29. aprila 2009 VREME jasno X\ zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež nevihte veter megla Danes bo naše kraje prešla hladna zahodna atlantska Nad Alpami in severnim Sredozemljem vztraja območje fronta. nizkega zračnega pritiska. Z južnimi vetrovi k nam še vedno priteka precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.09 Dolžina dneva 14.13 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.00 in zatone ob 1.00 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 14,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.17 najnižje -44 cm, ob 15.23 najvišje 15 cm, ob 19.11 najnižje 14 cm, ob 23.57 najvišje 22 cm. Jutri: ob 8.32 najnižje -35 cm, ob 18.06 najvišje 24 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 13 2000 m..... ......0 9 2500 m ..... ......-3 4 2864 m ..... ......-5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 7, po nižinah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^co sneg par? topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 10/15 TOLMEČ O 4/11 TRBIŽ O 3/10 O 6/10 KRANJSKA G. Afl VIDEM O 10/18 O PORDENON 11/17 m ČEDAD O 11/17 CELOVEC O 10/13 O TRŽIČ 10/14 O KRANJ O 9/13 S. GRADEC CELJE 11/16 O MARIBOR O 11/15 M. SOBOTA 010/16 ÖÖ GORICA O 13/18 O N. GORICA 8/12 l3/l» Vj'V,. O 8/12 PORTOROŽ O 13/18 12/18 2-a- o LJUBLJANA 11/15 POSTOJNA 08/12 K°eavjE6žV _ o " ' /• ^ ČRNOMELJ N. MESTO 11/15 n O ^^ PTUJ O ZAGREB 11/16 O ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo po vsej deželi prevladovalo oblačno vreme z močnimi padavinami. Čez dan se bo ob morju in v nižinskem pasu delno razjasnilo, še vedno pa bo vreme precej spremenljivo s plohami in tudi nevihtami. Meja sneženja bo na okoli 1500m nadmorske višine, ponekod pa tudi do Prevladovalo bo oblačno vreme s pogostimi padavinami. Vmes bodo tudi plohe in posamezne nevihte. Ob morju bo še pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, ob morju okoli 13, najvišje dnevne od 10 do 15 stopinj C. 1000m. Ob morju bo pihal okrepljen južni veter. O GRADEC 7/16 M. SOBOTA O 7/16 V Alpah bo dopoldne prevladovalo oblačno vreme z zmernimi padavinami, nad okrog 1200m bo snežilo. Drugod po deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme z možnostjo krajevnih neviht; proti večeru se bo ozračje nekoliko umirilo. Na Primorskem bo delno jasno in povečini suho, pihala bo šibka burja. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo še padavine, deloma plohe. Proti večeru bo dež ponehal.