štev. 138.
, o sredo, dne 17. junija 1903.
•pjfffi
I«
»Mn.mr JTHtto vv:
Velja po poŠti:
*a celo leto naprej	K 26'—■
ta pol leta „	„ 13'—
*.a četrt leta „	„ 6-50
ta en mesec „	„ 2'20
V upravništvu:
celo leto naprej	K 22 40
*a pol leta „	„ 11-20
. a ?etrt leta „	„ 5 60
ta en mesec „	„ 190
Za poillj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
UredniŠtVO )e u Kopitarjevih ulicah ži. 2 (vhod ?ez
---dvorlJfe nad tiskarno). — Rokopisi sc
nt vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Štev. 74.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ot> pol 6. url popoldne.
UpraVniŠiVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
-- Viprejema naročnino, inserate Iti
reklamacije. (Jpravnlikega telefona štev. 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
Bo] zd slovensko ljudsko šolo.
Izredno važna odločba upravnega sodišča.
S pravo besnostjo uvajajo okrajni šolski sveti na Štajerskem s pomočjo deželnega šolskega sveta in raznih zapeljanih k rajnih šolskih svetov nemščino kot učni jezik na ljudskih šolah na slovenskem Štajerskem. Tako je tudi okrajni šolski svet mariborski dne 28. prosinca 1901 sklenil, v petem razredu ljudske šole v .larenini vpeljati nemščino kot učni jezik. Nasproti temu sklepu se je uprla občina Jarenina. Pritožila se je najprvo na deželni šolski svet in dalje tudi na naučno ministrstvo, a brez uspeha. Deželni šolski svet štajerski, kakor tudi naučno ministrstvo sta potrdila sklep okrajnega šolskega sveta. Nato se je občina Jarenina po svojem zastopniku dr. Radoslavu Pipušu, odvetniku v Mariboru, pritožila na upravno sodišče. V svoji pritožbi je povdarjala pred vsem, da šolska oblastva nimajo pravice, poljubno vpeljavati ta ali drugi učni jezik, ampak da so v tem oziru vezana na zakonita določila. Zakoni pa določujejo, da ni dopustno koga siliti k učenju drugega, kakor maternega jezika, da pa je otrok, ki je po zakonu prisiljen obiskovati šolo, s tem tudi prisiljen učiti se drugega jezika, ako se v dotični šoli poučuje v drugem jeziku, kakor v njegovi materinščini. Tudi činitelji. ki vzdržujejo šolo, kakor občine in deželni zbori, imajo v tem oziru le izjaviti svoje mnenje, in tudi njihovo mnenje ni odločilno in ne more biti odločilno za sklepe šolskih oblastev glede učnega jezika na ljudskih šolah. Zakon tudi ne pozna več kakor en učni jezik.
O tej pritožbi je upravno sodišče razpravljalo dne 21. rožnika 1907. Pismena razsodba izdala se je šele dne 16. velikega travna 1908 pod št. 5993 ex 1907. O pritožbi se je sklepalo v smislu § 8. ukaza vsega ministrstva od 22. velikega srpana 1907, št. 209 drž. zak. v posebnem za to sklicanem strokovnem senatu, da se zagotovi enotnost pravosodja. Razsodba ima torej tudi zanaprej veljavo kot vodilo pri razsodbah upravnega sodišča v enakih zadevah.
Razsodba se glasi v bistvenem delu iti v bistvenih razlogih tako-le:
Izpodbijano razsodilo (naučnega ministrstva, s katerim so se potrdili sklepi deželnega in okrajnega šolskega sveta) se kot zakonito neutemeljeno razveljavi.
Razlogi:
Državni šolski zakon od 14. velikega travna 1869, št. 62 drž. zak. določuje v S 3. svojega prvotnega besedila: »Na vsaki šoli obsegaj pouk naslednje učne predmete: veronauk, jezik, računanje itd. Obseg, v katerem naj se obravnavajo učni predmeti, se ravna po stopinji, na kateri stoji vsaka šola z ozirom na število učnih sil. Ravno od tega odvisno je tudi, ali se pouk razširi tudi na druge neimenovane učne predmete.«
Začetek tega zakonitega določila in zveza njegovih ukrepov uvršča »jezik« samo med učne predmete občnih ljudskih šol in izraža na ta način dobesedno, da je tukaj o jeziku govor izključno le kot o učnem predmetu poleg drugih učnih predmetov, predpisanih za ljudske šole, da torej tukaj »jezik« ne pomeni nič drugega, kakor jezikoslovje v smislu jezikovnega poročila. Šele v § 6. navedenega zakona, katerega besedilo še ni predru-gačeno, omenja »učnega jezika« in ukazuje: »O učnem jeziku in o pouku v drugem deželnem jeziku odločuje v mejah, določenih po zakonih, deželno šolsko obla-stvo, zaslišavši tiste, ki vzdržujejo šolo«. Vsebina tega zakonitega določila ne določuje samo pristojnosti, ampak obsega tudi tnaterielnopravne ukaze. To je čisto jasno glede pomnožitve učnih predmetov nasproti učnim predmetom, navedenim v S 3. tega zakona, ker se v tem zadnjem paragrafu ne dopušča drugi deželni jezik kot učni predmet. Isti pomen materielno-pravnega ukaza ima pa tudi določilo o učnem jeziku, ker je o njeni govor v določilu, ki je drugemu brezdvomno materiel-nopravnemu določilu prirejeno in zvezano z zveznikom in izraženo v eni sapi s tem določilom, torej brez dvoma v tistem smislu in ker v zakonu drugod nikjer ni ukaza o učnem jeziku. Materielna vsebina pristojnosti, katero odkazuje S 6. omenjenega zakona deželnemu šolskemu obla-stvu, obsega določevanje »učnega jezika in poučevanje v drugem deželnem jeziku«.
Ker stavi zakon učnemu jeziku nasproti »poučevanje v drugem deželnem jeziku« iu ker se tiče določilo § 6. istega predmeta, kakor S 3., to je ljudske šole (kot jednote), ne pa posameznih razredov ljudske šole, tedaj hoče zakon brez dvoma določiti, da ie deželnemu šolskemu obla* stvu pridržana pravica določiti »učni jezik'- za vsako ljudsko šolo, torej isti učni jezik za isto ljudsko šolo. Ostala vsebina § 6. izključuje tudi mnenje, da znači beseda »učni jezik« (Unterrichtssprache) sama zase in tudi brez zveze z ostalim be-
sedilom samo vrsto (genus), da torej število učnih jezikov,-dopustnih na isti ljudski šoli, ni določeno. V nasprotnem slučaju bi tudi ne smelo biti govora o poučevanju v drugem deželnem jeziku, ampak o poučevanju »v drugih deželnih jezikih«. O drugem učnem jeziku je jezikovno in logično pravilno mogoče le tedaj govoriti, ako je že bil govor o gotovem učnem jeziku, namreč o učnem jeziku kot takem, torej le, če se misli na eden deželni jezik kot učni jezik in če se temu doda določilo glede drugega deželnega jezika.
Vsled tega sledi iz besed S 6. po njih ! lastnem pomenu in po njihovi zvezi, da ima deželno šolsko oblastvo odločevati o tem, kateri izmed deželnih jezikov ima na gotovi šoli biti učni jezik ter ali in kateri drugi deželni jezik se naj doda kot učni predmet tistim učnim predmetom, ki so kot minimum navedeni v S 3. šolskega zakona. Ker dopušča S 6. leg. cit. »drugi deželni jezik« samo kot učni predmet na isti ljudski šoli, izključuje obenem, da bi se drugi deželni jezik rabil v kakemkoli drugem oziru, kakor kot učni predmet, torej zlasti tudi njega rabo kot drugega učnega jezika.
Novela od 2. velikega travna 1883, št. 53 obč. drž. zak., materijalno ni pre-drugačila tega zakonitega določila, zlasti tudi ne na ta način, ker je v § 3. besedo »jezik« nadomestila z besedo »učni jezik«, in dodala besedo »posebno v drugem deželnem jeziku«, kajti razmerje med S 3. in S 6. je ostalo prej kakor slej isto, ker ima S 3. tudi v svoji novi obliki izključno le določila o učnih predmetih. V njem pomeni torej beseda »učni jezik« učni predmet, ne pa sredstvo sporazumljenja pri poučevanju. Nova oblika S 3. pa tudi nikdar ni nameravala materijalnega predru-gačeuja prvotnega § 3. Poročilo šolskega odseka o vladni predlogi in o poročilu gosposke zbornice, s katero so se predruga-čila nekatera določila zakona od 1-1. velikega travna 1869, št. 62 drž. zak. (703 priloga k stenografičnim zapisnikom poslanske zbornice, IX. zasedanje 1883) pravi: »Pod besedo jezik se jc že dozdaj (S 6.) razumeval učni jezik, vendar jc bolj pravilno, da se to izrečno reče,« dalje: »končna vrsta zadnjega odstavka hoče le nuditi priložnost k učenju drugega deželnega jezika«.
Ta uspeli interpretacije je, kar je jako značilno, sporeden z drugimi določili državnega šolskega zakona, kajti S 17. drž. šol. zak., katerega se novela iz leta 1883. ne tiče. dopušča pospeševanje nemškega jezikovnega pouka na nenemških meščan-
skih šolah, torej tudi tam, kjer je nemščina deželni jezik, le na ta način, da se upelje nemščina kot učni predmet in torej nudi učencem priložnost, naučiti se tega jezika, ne pa z upeljavo nemščine kot učnega jezika. — In vendar so v zmislu zakona tudi meščanske šole le ljudske šole. ljudske šole višjega reda, kajti javna ljudska šola se deli: 1. v občno ljudsko šolo, 2. v meščansko šolo. Tembolj se mora izključiti upeljava vsakega drugega učnega jezika na ljudskih šolah nižje vrste poleg že obstoječega učnega jezika.
Tudi s smislom državnega šolskega zakona je ta uspeh interpretacije v soglasju. Državni šolski zakon daje ljudski šoli nalogo, deco nravstveno-versko vzgojiti, nje duševne zmožnosti razvijati in jim dati znanosti in spretnosti v tisti meri, kakor je določena v zakonu (S 3.). Ta naloga je v smislu S 7. leg. cit. na ta način rešiti, da se učno gradivo ljudske šole po mogočnosti na ista leta, katera mora otrok obiskovati šolo, tako razdeli, da odgovarja vsakemu teh let ena učna stopinja. Ljudska šola torej ni agregat razredov, ampak urejena kot jednota z nalogo, da deci učno gradivo podaja v teku šolo-obvezne starosti nepretrgoma napredovaje tako, da je otrok sprejel vse učno gradivo, ko jc dovršil svojo šolsko dolžnost. Ce bi se določil poseben učni jezik za nižje razrede ljudske šole in drugi učni jezik za višje razrede, tedaj bi se grešilo na eni strani proti ednotnosti organizma, na drugi strani, pa bi deci bilo onemogočeno doseči cilj ljudske šole, katere materni jezik ni učni jezik višjih razredov. Na ta način bi se izjalovil namen ljudske šole. Taka uredba bi se protivila tudi ukazu člena 19. drž. temeljnega zakona od 21. grudna 1867, št. 142 drž. zak., vsled katerega morajo biti javni učni zavodi tako urejeni, da dobi vsak narod potrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku, a da ni prisiljen učiti se drugega deželnega jezika.
Da ima zlasti materijalno-pravno določilo § 3. drž. šol. zak. ta pomen, se povdarja zlasti v poprej omenjenem poročilu šolskega odseka na strani 5., vrsta 5. z besedami: »Končna vrsta zadnjega odstavka (S 3. drž. šol. zak. v obliki, določeni po zakonu od 2. velikega travna 1883, št. 53 drž. zak.) hoče učencem te nuditi priložnost. naučiti se drugega deželnega jezika. V odseku se je stavil predlog, naj se nemškemu jeziku že v zakonu pripisuje posebna važnost. Ali ta predlog z ozirom na določilo § 6. in na ravnopravnost vseh jezikov. zajamčeno po državnem temeljnem zakonu, v odseku ni dobil večine«.
LISTEK.
Razstava cerkvenih paramentov.
Kakor vsako leto, je bratovščina pre-svetega Rešnjega Telesa tudi letos priredila zanimivo razstavo cerkvene obleke, ki se bo potem razdelila med ubož-nejše cerkve na Kranjskem. Čeprav se vsakoletne razstave ne prirejajo zato, da bi se hotelo zunanjega sijaja ali posvetne hvale, je pa vendar povdarjati, da so te vrste razstave znamenite za cerkveno umetnost in uvaževanja vredne, ker podajajo jasno sliko zunanjega kulturnega dela imenovane bratovščine. Zato tudi naslednje poročilo.
Krasna velika dvorana in velika soba poleg nje v drugem nadstropju kn.-šk. palače služita izložbi, ki se odlikuje najprej po mnogobrojnosti in raznovrstnosti. Razstavljenih jc nad 700 predmetov: 62 kazul, 7 pluvialov, 4 dalmatik, 38 alb, 35 roketov, 17 velumov, 5 antipendijev in oltarnih prtov, 16 oblek za cerkvenike in
strežnike; drugo je drobno cerkveno perilo, korporali, rale, purifikatorji itd. Koliko dela je v vsem tem! To delo pa ni navadno tovarniško delo, ampak skrbno in vestno ie, odlikuje se po ličnosti, eksakt-nosti, lepoti in umetnosti. Vsaka površnost je izključena. Tudi kar je priproste-ga, je ukusno in lepo, mnogo pa je dragocenih predmetov, ki kažejo veliko umetniško vrednost. Poglejmo vezenine na svilo, pa se bomo čudili odlični ubranosti barv in lepi risbi ornamentov starejših in novejših vzorcev. Isto velja o vezenju na platno. I) a I j e nebroj čipk pri albah, ro-ketih, altarnih prtih. Koliko krasnih motivov! S pohvalo je omeniti množinokvač-kanili čipk, ki so jih napravile na lastno inicijativo in brezplačno dobre delavke (okrog 20) iz vevške papirnice. Tu gledaš očiščen in izobražen ukus, pa veselje iu veliko nadarjenost priprostega ljudstva do umetnih ročnih del. Zanimivo jc, da prihajajo vsako leto novi lepi vzorci. Tudi druge vrste čipk^ so domačega izvora, idrijske čipke so. Zal, da ne moremo vsakega posameznega dela posebej omeniti. Razstava jc dalje pomembna zato, ker
predočuje vzajemno delo velikodušnih dobrotnikov nižjih in višjih stanov. Kdo bi so ne razveselil, ko vidi 11. pr. na albi ali oltarnem prtu zapisano pri čipkah ime preproste delavke, pri vezenini pa ime odlične, verne aristokratinje. Kako lepo se tu druži požrtvovalnost ubogih iz naroda z delom in darom odličnjakov v službi oltarja in religije. Že v tem samem je poezija. Naj bi še nadalje tako ostalo, pa ne samo to, ampak krog delavnih moči in število dobrotnikov naj se množi v tem razmerju, kakor doslej, še nadalje. Stvar, za katero gre, je vedno večjega pomena. Povsod se govori in piše o vzgojnem pomenu umetnosti. In tu je za to lepa prilika. Ne smemo prezreti, da je negovanje para-mentike važno, kulturno delo . Ljudje, ki dobe za svojo cerkev lep dar bratovščine, se ga razvesele; veselje pa jih spodbuja, da začno misliti, v čem je lepota dotične obleke, ukus se jim izobražuje in v naj-širje kroge naroda sc razširja smisel za umetnost. In čc smo odkritosrčni, bomo priznali, da je edina še cerkev, kjer se preprosti narod lahko uči umetnosti. Seveda. višji namen, kateremu služi para-
mentika, daje tej umetnosti še odličnejšo podobo. Kakor jc iz razstavljenih predmetov razvideti. se naša bratovščina odlikuje v tem delovanju vsestransko in kakor smo žc večkrat čuli. presega celo te vrste razstave v večjih mestih. Pod mo-Jrim vodstvom gospoda generalnega vikarja, prelata Janeza I"lisa, kateremu pomaga lepo število požrtvovalnih gospa, naj bratovščina še nadalje procvita.
K sklepu tega poročila naj šc omenimo. da je na razstavi videti tudi kazula s pi itiklinaini, vezena v motivih slovanske ornamentike.
Ta mašni plašč je last profesorja dr. Ivana Svetina. Načrt je napravil profesor Celestin Mis, delo pa so izvršile v prostih urah gojenke ljubljanske višje dekliške šole pod vodstvom in po navodilih učiteljice Marije Wessner. Plašč je krasen in dragocen.
Omeniti je še, da ostane razstava odprta do četrtka večer, vsak dan od 8. do 12. ure predpoldan, in od 2. do 6. ure zvečer. Nato se bo pričelo z razpošiljanjem določenim cerkvam.	J. D.
Svobodomiselni svetnik.
Mladost« pise v zadnji številki: Svobodomiselni ta mesec častijo Primoža Trubarja. Imajo ga za svetnika, ker je na Kranjsko zanesel i/. Nemškega protestan-tovsko krivo vero. Delajo veliko reklamo zanj. Na podlagi temeljite razprave dr. Grudnove (»Čas« št. 6.: »Primož Trubar«. Ob štiristoletniei njegovega rojstva.) o tem možu povzemimo nakratko, kakšnega pomena je.
P r i m o ž T r u b a r je bil rojen leta 1508 v Rašici pri Turjaku. Učen ni bil. znal je le poleg materinščine dobro samo nemško iu italijansko, latinščina mu je vedno delala težave. Bil je srednje izobražen. Bogoslovnega znanja je imel le malo. tembolj je znal zabavljati in kleti, kakor Martin Lutlier. Tako na primer je Trubar pisal o romarskih cerkvah in pobožnostiii na čast Matere Božje, da so > le od tih hudičevih ležnivih bab gori prišle« itd. Napadal je že zgodaj redovni-štvo. devištvo, češčenje svetnikov in božja pota. Pravi luteranec ui bil, ampak se je nagibal k nazorom švicarskega krivo-verca Zwinglija, kar pa ni upal javno pokazati . Bil je na pol luteranec, na pol cvin-glianec in se semtertje tudi še za dobrega in pravega katoličana izdajal. Na Nemškem je bival od leta 1548 do 1561. Tam je je' pisati in izdajati slovenske krivover-ske knjige, kar mu naši svobodomiselci posebno štejejo v zaslugo. Pa tudi tu ni vse zlato, kar sc sveti. Kajti Trubar je za to delo bil nezmožen, kar je sam priznal, ker ni nič jezikov znal — niti hrvaščine ne. L.nteranom Trubar tudi ni dosti koristil. Bil ie velik v zabavljanju, ko je pa šlo za to. da organizira na Kranjskem pro-testantovsko cerkev, ni kazal prav nobene vneme in spretnosti. »Cirkvene ordninge za protestante ni sestavil. Delal se jc celo norca iz luterancev, katerih glava je bil. Pravil je, da »bo pač še sam zlezel nazaj v masni plašč«. Bal se je zelo posvetne gosposke. Šel je nazaj na Nemško in umrl leta 1586 v Derendingenu. Za ljudstvo Trubarjevo književno delovanje ni imelo nobenega pomena. Njegove knjige so brali samo po župniščih in pri plemičih, ljudje njegovih novotarij niso razumeli in niso zanje marali. Nemška kriva vera je bila tuja slovenskemu ljudstvu. Protestantovsko vero so silili med kmete le nemški plemenitaši in grajščaki. V Ško-cjanu pri Turjaku so turjaški plemiči 36 let nastavljali za župnike same luteranske pridigarje, a pridobili niso niti 30 kmetov zase!
Tako malega pomena je Trubarjevo delo. Zato ie gola pustna komedija, če ga liberalci častijo. Lepega svetnika imajo! Ampak svetnik je vendar boljši kot so njepovi častilci.
OtrošKo varstvo.
Iz zapisnika društva za otroško varstvo iu mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija.
Spisal okrajni sodnik Henrik Šturm.
Nedavno je hotelo društvo preskrbeti propali družini z mnogimi otroci stanovanje. Oče. rudar, jc bil hud alkoholik, v šc večji meri pa se jc udala pijači njegova boljša polovica. Mala, čokata postava pro-pale žene z nabuhlim obrazom je vzbujala gnus in pomilovanje. Plave lise na njenem obličju, ki so se redno videle, pa so dokazovale, da vlada v družini prepir in pretep. Mož je bil v toliko boljši, da se je, kakor ji trdil, napil navadno le zvečer iz upravičene jeze nad svojo ženo, obenem pa zato, ker je vedel, da mora priti vsaki dan trezen na delo. Več časa pa je zato
imela njegova ljubezniva družica, ki se je v odsotnosti svojega moža napila že pred-poludne do nezavesti geiuša, specifične pijače idrijskih delavcev, obstoječe iz špirita, vode in malo pelina. Seveda ni mogla na ta način skrbeti za snažnost in red v hiši, zato pa je bilo stanovanje umazano in nesnažno, saj ni niti perila in obleke prala in cedila, ampak je umazano perilo zavila in potisnila pod postelj. Da je tako ugonobila perilo in obleko, to je ni nič brigalo.
Mali zaslužek moža ni zadostoval niti za pijačo, tem manj tedaj za hrano in gospodarstvo. Zato se je večkrat pripetilo, da ui bilo opoludne pripravljeno kosilo. Pripraviti kosilo pa žena sploh ni bila zmožna, ker je bila skoro vedno pijana. Edina hrana, ki jo je družina zmeraj imela, je bil tedaj kruli; rudniško ravnateljstvo izplačuje namreč rudarjem njihove mezde deloma v denarju, deloma v žitu, in to že od 17. stoletja naprej, zato ne manjka kruha v nobeni rudarski družini. Tako je bila tedaj tudi naša družina obvarovana pred izstradanjem.
Ker so se redno vsaki večer, ko se je mož povrnil z dela domov, ponavljali prepiri iu pretepi v hiši, so se vsi bali te družine alkoholikov. Največ so pri tem trpele stranke, ki so stanovale ž njimi v isti hiši, in pa sosedi, katerim ni prizanesla pijana zakonska dvojica z vpitjem in s kregom. Čudno ni bilo tedaj, da je' naposled prenehala potrpežljivost hišnega posestnika, ki je kalilcema miru odpovedal stanovanje. Kajpada sta ta dva počakala, da so jih s silo iztirali iz hiše, tako da so sledečo noč preživeli na cesti. Pripraven lokal, v katerem bi prenočevala družina, sc ni mogel najti, vsaj občina ga ni mogla preskrbeti, ker ni hotel nihče v mestu sprejeti zloglasne rodbine pod streho. Tako ni tudi pozneje dobila nobenega stanovanja v mestu in se je morala naposled zadovoljiti s hišo, ki je oddaljena pol ure od mesta.
Varstvu in skrbni vzgoji tako propalih staršev jc bilo izročenih šest nedoraslih otrok v starosti od 3 do 12 let. Pozna se jim, da so njih starši alkoholiki: slabo re-jeni in bolelmi, se niso mogli razvijati, tako da so tudi telesno zaostali, izvzemši obeh najstarejših otrok, kajti nravstveni nivo staršev je bil padal od leta do leta. Naj-žalostnejša in tipična slika otroka, čigar starši so alkoholiki, pa je sin. ki je, čeprav 8 let star, po svoji pritlikavi postavi podoben triletnemu otroku in ki vsled tega do zdaj še ne more obiskovati c. kr. rudniške ljudske šole, ker je zanj pot od stanovanja staršev do šole predaleč.
V takih razmerah se seve otroci niso niti nadzorovali, niti varovali; oče črez dan na delu. mati je bila sicer doma, a sedela je pri pijači. Tisti otroci, ki so obiskovali šolo. so zapustili dom zjutraj in se vrnili šele zvečer; popolnoma nepotrebno se jim je zdelo priti opoludne domov, saj ne bi dobili kosila. Pa tudi šolo niso obiskovali. temveč so se rajši potikali po travnikih in gozdovih.
Tako. pomilovanja vredno življenje, je živela družina, ko je sklenilo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb. da v korist nedoraslih otrok uredi njih razmere. Trud, ki ga jc v tem oziru prevzelo društvo. je bil vsaj za enkrat povoljen in uspešen.
Mati nesrečnega očeta teh otrok, poštena žena, živi še in je vkljub svojim 70 letom zdrava na duši in telesu. Preživljala se jc do zadnjega časa s tem, da jc služila v sosedni vasi za kuharico. Društvo jo je naprosilo, da naj prevzame gospodinjstvo v družini svojega sina. Stara mati je spoznala, da se le tako odpomore preteči izprijenosti njenih vnukov in vnukinj ter je sprejela ponudbo. In zdaj skrbi
in gospodari v družini svojega sina že dva j meseca.
Pisec teli vrstic je nepričakovano obiskal starico v stanovanju njenega sina ter i se prepričal, kako lepo se je vsled razumnega gospodinjstva pametne ženice obrnilo vse na boljše. Otroci, ki ljubijo svojo staro mater iz srca, jo radi ubogajo, obiskujejo pridno in redno šolo ter se obnašajo lepo in uljudno. Njihov oče je bil doma in je pestoval, ko je bil ravno prišel z dela, najmlajšega otroka. Zenica je pravila, da se je njen sin čisto izpremenil; odkar je ona v hiši, da še ni bil pijan. A matere ni bilo v hiši. Zenica je tudi to pojasnila. Ker se ne more odvaditi geruša, ki ga pa več ne dobi doma, išče tega strupa zunaj svoje hiše. Denar zanj pa si mora sama preskrbeti in zato hodi na delo v druge hiše. Ko je obiskal pisec družino, so mu dejali, da je že en teden ni bilo domov.
Tako bi bilo vse v najlepšem redu iu upali bi lahko vse najboljše; ali pokazala se je še ena težkoča: prevelika oddaljenost stanovanja. Radi te ne more že imenovani osemletni deček obiskovati šole, poleg tega pa mora tudi mati rudarjeva stanovati v mestu samem, ker jc njegovo stanovanje jako tesno in ker ne more dobiti v bližini nobenega stanovanja. Zato mora dvakrat na dan hoditi dolgo pot do svojega sina, kar pa vkljub svoji čilosti vpričo svoje starosti ne bo mogla dolgo prenašati. Kako se je tedaj odpravila ta težkoča, ko manjka v Idriji tako zelo stanovanj?
V tej stiski se je obrnilo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb na c. kr. rudniško ravnateljstvo, ki je našlo i tu rešitev. Domenilo se je z rudniškim predstojnikom, da se odpove rudarju, ki stanuje kot stranka v eraričnem poslopju v bližini rudniške šole, stanovanje, in tako se bode mogla kmalu preseliti v mesto družina, ki se je za njo potrudilo društvo.
Razumljivo je. da bo društvo tudi nadalje posvečalo tej družini največjo pozornost. Zanimivo pa je, ali se bo pametni starici posrečilo spraviti tudi svojo sinaho
na boljšo pot in jo odvaditi pijače. -
* * *
Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb povzroča mnogo težav skrb, poiskati dečkom, ki niso več šoloobvezni, primerne službe iu dela. Večina rokodelskih obrti ima rudnik v svoji režiji, privatnih je prav malo, najvažnejši rned temi sta črevljarska in krojaška obrt. Rudniško ravnateljstvo pa sprejema v službo le take mladoletne delavce, o katerih izreče rudniški zdravnik, da so zdravi in da morejo opravljati rudarska dela. Idrijske sirote, katerih prehrana in vzgoja se je zanemarila na ta ali oni način, pa so v mnogih slučajih fizično nerazviti in slabi, bo-lehne, ozkoprsne jetične postave, ki ne morejo nikakor premagati težav rudarskega dela. Mnogokrat je skušala varstvena oblast in, odkar obstoja, tudi društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb, pripraviti pri rudniku temu ali onemu osirotelemu službo. Toda, čeprav skuša g. rudniški predstojnik rade volje ugoditi željam sodišča iu društva, mora vendar v mnogih takih slučajih vsled neugodnega zdravniškega izpričevala odreči svojo pomoč.
Da bi tedaj društvo res v vsem obsegu doseglo svoje cilje, bi se morala ustanoviti v glavnem mestu Ljubljani centrala. ki naj bi poizvedovala v raznih rokodelskih in trgovskih obrtih cele krono-vine ali pa šc prek njenih mej po službah in delu ter jih imela v evidenci. Le s pomočjo take centrale bi bilo mogoče preskrbeti idrijskim dečkom službe in dela ter odpraviti napako, da pohajkuje mnogo
osirotelih dečkov v starosti od 14. do 18. leta brez posla po mestu, katerih edino delo je to, da kidajo po zimi sneg na ulicah. Slabotna telesna konstitucija teh idrijskih dečkov ne bi tega ovirala, zakaj znano je, da Idrijčan takoj, kakor hitro ne živi več v ozračju svojega rojstnega mesta, popravi in utrdi svoje zdravje. Za kmetijstvo pa nima nobenega smisla niti veselja, bil bi pa dober rokodelec ali obrtnik.
Takoj ko sc je ustanovilo društvo za otroško varstvo iu mladinsko skrb, je imelo dela v obilici. Pri njegovem človekoljubnem delovanju pa so sc povsod pokazali stiki s c. kr. rudniškim ravnateljstvom, čigar sopomoči nujno potrebuje društvo. C. kr. rudniško ravnateljstvo podpira iu pospešuje odločno in blagohotno vsa stremljenja in namene tega društva. Vzrok dobrim odnošajem med društvom in rudniškim ravnateljstvom je ta, da stoji na vodilnem mestu rudniških uradov mož, čigar idealna narava se ne more odtegniti nobenemu plemenitemu in človekoljubnemu delu. Celi čas. odkar obstoji društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb, se zanima c. kr. rudniški nadsvetnik gospod Josip Billek najživahnejše za njegove težnje in delovanje. Kajti on ni samo vstopil v društvo s tem, da je postal njegov ustanovni član, temveč se tudi najprijaznejše trudi, da ugodi željam in prošnjam društva, da preskrbi mladini službe pri rudniku in se dajo izprijenim otrokom pripravna zavetišča.
Ko pripovedujemo o delovanju društva za otroško varstvo in mladinsko skrb, moramo omeniti tudi deželno pomožno društvo za bolna na pljučih na Kranjskem, ki je nedavno na plemenit način prišlo na pomoč revni rudarski družini, s čimur je dokazalo svoj človekoljubni značaj. Ze več mesecev leži rudar bolan na jetiki; njegova žena je umrla pred letom za isto boleznijo. Pričakovati se je moralo, da bo ista bolezen zagrabila i njegovih pet nedoraslih otrok v starosti od 2—9 let, če bodo ostali v bližini bolnega očeta. Malo prej, predno se je ustanovilo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb. je ta slučaj naznanila varstvena oblast omenjenemu deželnemu društvu s prošnjo, naj pomaga otrokom ter jih varuje, da se ne nalezejo bolezni. Društvo je rade volje dovolilo mesečno podporo v znesku po 10 K za vsakega štirih mlajših otrok in je naprosilo varstveno oblast, da jih naj da v vzgojo vstran od očeta, oziroma naj jim preskrbi stanovališča zunaj mesta v zdravih družinah. Za devetletno deklico, ki že lahko pomaga pri kmetijstvu, ni določilo nobene podpore in omenilo, da se ji lahko preskrbi brezplačno stanovanje in živež pri kaki človekoljubni rodbini. Med tem se je ustanovilo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb. ki je skrbelo za nadaljne korake. Temu se je posrečilo najti zanesljive ljudi v Novivasi pri Zireh, ki so prevzeli otroke v rejo, deklici pa se je preskrbelo delo pri nekem posestniku. Društvo je kupilo slabo napravljenim otrokom potrebno obleko, perilo ter obutev in prevzelo skrb za nadaljne potrebe teh sirot. Obenem prispeva k stroškom tudi s 2 K mesečno za vsakega izmed treh najmlajših otrok, ker so ljudje v Novivasi zahtevali več kot 10 K na mesec za enega otroka.
Dobra reja otrok se bo nadzorovala in društvo bo skrbelo za to, da se bodo otroci dvakrat na leto zdravniško preiskali, kakor zahteva deželno pomožno društvo; to bo tem lažje, ker je član društva tudi rudniški zdravnik. Človekoljubnemu delu obeh društev pa želimo, da bi doseglo svoi cilj. rešilo človeški družbi omenjene otroke, ter bilo pozneje ponosno na ta uspeh.
(Dalje prih.)
Pismo BoItafu9a
Gespud redehter!
Kua jm je pa prou za prou un teden falil, desasetku
zabele-štral. Jest jm pišem kokr pu-navad use sorte n ii— vice iz Iblane, ud nh pa 11 ii— bene šti-me.lblansk frakari sa bli že tku
vesel, kc sa mišici, de je Pepetc na Kude-lum sape zmankal, de sa kar ud vesela puskakval. Lde sa use sorte guvurl : nahter sa reki, de je šou Boltatu Pepe na Duni
pumagat Krancem sc blamirat; druli sa spet guvurl, de ga je osa — pa ne tista, ke sa ja frakari vn dajal iu je po kratkem, liedu naunmeni živlejn žalasten konc strila na ježek pičla. Jest sm pa lepu duma tulitu, kuku je tu, de sa uni. ke se vnder na use šraufe zastopja. naenkat tku zmešan. de sa puzabil moj pisni na sveti vn dat.
Ja. sej pravem, I Mini je marskašnga zmešu, ta narbl pa nahterm leberalcem lase; al de me boja bulš zastupil, jm kar naraunast puvem. de sa leberalne gespe sojem mužičkem zmešale lase zatu, ke jh nisa pusti it na I Mini. I u pa tud ui kar tku kc u en dan. Kuku b se rada dohtar Tau-čarjuva gespa puštrekala iz sojem jung-fravam na Duni pred cesarjam, pa ii ie gespud kratk in mal prepuvedu. in usega tega jc uržah sani »Sluvensk Narud«, ke je že u duhe naprej vidu. kuku uja klere-kalci na Duni pugurel, če se na uja leberalci zajne am uzel. Sevede je leberalce, bi kc se je blizu cajt za na Duni jt. bi srce peku in rad b šc na kašna viža ta reč u vornga spravi, če b se le dal. Pa kar ie enkat zahiran, je zafuran .in če Sluvensk
Narud kej zafura, tekat sa usi mitliii zastoju.
»Sluvensk Narud« je tu sevede strašil giftal, ke jc vidu, de gre brez negave in negaveh kumande, use tku gladku, kokr de b blu iz šmiram namazan. Neker nu-benga špetera, ajfrajna al kej tacga, kokr je punavad pr leberalceh, kedr sc prprau-laja za kašna slaunast. »Sluvensk Narud« ni vedu, nad kermo b zavle tega jeza stresu in ke sa se niti že usi štriki putrgal, sc je pa clu name skubacou iu m začeu naprej metat, de sluvensk ježek fušam.
Tu ie šc dobr, dc s jest iz take kluba-sarije še glilie na strim. »Sluvensk Narud« nej čveka, kokr se mu lub iti u kakršnem jezike če. Jest nč druzga na pravem na tu, kokr, dc jc desetkat bi pusten u iblan-skem jezike resnica naprej prnašat in sc za pravica putegvat, kokr pa u takmo ie-zikc, kokr ga piše »Sluvensk Narud , lagat in Idi za nus vodet. Pametn Ide sa na moj plat in tu m je zadost. Zou m je pa strašil liedu, de nism mogu jt z nim na Duni. Tu je mogl bt strašil lepu, kokr cajtenge pi-šeja. Naš Bclakrajnci iz nim na špic sa se že tku puštrekal. dc nekol tacga. Pusebn ta zelen Jur ga je pihnu, satn tu me skrbi.
če ga na uja zdej še zaperl, ke jc šou brez Jakupičuve drlaubnast na Duni. Tud iblan-ske rožce, pisane iu bele, hvalja usi, ker sa jh vidi. Sani gurenjsjk jagri, ke jh je biu tulk. kokr listja in trave, m na greja prou iz glave, de sa sam enga ko: la iz saba nesl. A jh res nisa mogl več ustrelit, al kal. Če sa tku slab šici, nej b šli pa vnder ta »Sluvensk Narud« prost, de b jm udstopu ene par kozlu, sej jh vnder usak dan ene par ustreli. Te prošne b jm gvišn na ud-reku, sej en kozu mu al pa več pr »Siu-vensknui Narude«. tu jc use glih in šc puznal b se jm nc. Tku štole pa tud ni treba bt gurejnskem jagrem, de b na tli »Naru-dtiveli« kozlu na Duni kazat.
Drgač jc mogl bt pa use fajn in vornk, kar se pa košte am tiče iu tiste lakute, ko ta »Sluvensk Narud« ud nc guvari. nej pa puvem, de lačn ni mogu bt nubedn, zatu ke je usak pametn Sluvenc že samga »Slu-venskega Naruda« du grla st, iu tist, ke sa šli na Duni pukazat se, de Sluvenci še ži-vema in de sma kavlni, de mal takeli, sa gvišn tud pametn Ide, in sit sa bli »Naruda«. kokr ga jest
Državni zbor.
Dunaj, 16. jun.
Deželna kultura.
Vlada je v smislu sklepa poslanske zbornice dne 24. julija minolega leta predložila načrt zakona, s katerim se izpremi-nja takozvani melioracijski zakon z dne M. julija 1884, št. 116. Zbornica je lani sklenila skoraj soglasno, da naj se kredit poljedelskega ministrstva za večje vodne zgradbe podvoji ali od 4 milijonov kron zviša na 8 milijonov. Tej splošni želji kmečkih poslancev je vlada ustregla. V smilu $ 2. je določenih 8 milijonov na leto do 1914. Važna je tudi določba, da obljubljene. pa ne izplačane podpore iz tega zaklada ne zapadejo, ampak se obrestonos-no nalože ter stekajo v zaklad. Po dosedanji navadi pa je vsako leto ostalo neporabljenih več stotisočakov, ki jih je finančna uprava uporabljala na prihodnji račun.
Kolike bodo podpore?
Za uravnavo hudournikov bode država prispevala do 70 odstotkov skupnih stroškov, ako ostale potrebščine pokrije dežela. Deželni zbori pa smejo od udeležencev, okrajev, občin ali vodnih zadrug zahtevati največ 15 odstotkov. Te prispevke bodo pobirali davčni uradi.
Za uravnave rek in potokov v varstvo zemljišč proti povodnjim določa novi načrt 40 odstotkov podpore, ako udeleženci prispevajo največ 30 odstotkov, dežela pa-pokrije ostanek stroškov. Pripomnim takoj, da so doslej na Kranjskem običajno prispevali 35 odstotkov, dežela pa 25 odstotkov.
Državni prispevek pa sc more zvišati Jo 50 odstotkov in stroški udeležencev ob enem znižati na 20 odstotkov, ako je treba uravnavati ali odvajati gorske in podzemeljske vode, ki niso hudourniki v pravem pomenu besede.
Tudi te določbe v §§ 6. in 7. so ugodnejše za udeležence. Prebivalstvo v hribih in gorah jc bolj redko sejano in tudi revnejše. Zato je opravičeno, da se prispevki teh udeležencev znižajo na 15, državni pa zvišajo na 70 odstotkov, in da udeleženci odplačujejo svoje prispevke, ko je delo že popolnoma ali vsaj deloma dovršeno.
Za osuševanja in namakanja zemljišč hode država po novem načrtu dovoljevala podpore ali pa triodstotna obrestna posojila, in sicer tudi do iste najvišje mere, kakor dežela. Torej bodo najprvo deželni zbori določali za osuševanja in namakanja zemljišč deželne prispevke. Kolikor bode dovolila dežela za tako podjetje. toliko podpore more dovoliti poljedelsko ministrstvo ali pa posojila po tri od sto. I Joslej je vlada dovoljevala posojila po 4 odstotke. V enaki meri hoče vlada podpirati dolinske zgradbe ali jezove proti povodnjim.
Po § 11. novega načrta bode vlada tudi deželam za vodne zgradbe dovoljevala brezobrestna ali triodstotna posojila do polovice onih stroškov, ki jih prispeva dežela.
Državna posojila bodo dobivale tudi vodne zadruge, ako vsled vremenskih nezgod ne morejo plačevati svojih dolgov za vodne zgradbe.
Vse pogodbe, vloge in druge listine so kolkov in pristojbin proste.
Ako dežela za vzdrževanje vodnih zgradb ustanovi poseben zaklad, more tudi država dovoliti primeren prispevek za ta zaklad.
Za mala podjetja, kakor so kapnice, vodnjaki, napajališča itd., bode poljedelsko ministrstvo tudi v bodoče dovoljevalo podpore iz posebnega kredita.
Opozarjam pa, da vlada načeloma ne dovoli državne podpore, ako niso vladni organi odobrili načrtov in proračunov. Znani so nam namreč slučaji, ko so ljudje sami izvršili dela, posledobno pa prosili za državno podporo, ki je seveda skoraj vedno odklonjena.
Pašniki.
Splošno je prepričanje, da so pašniki skoraj povsod zanemarjeni. Posledica jc, da propada in hira tudi živinoreja ali pa vsaj ne napreduje s splošnim gospodarskim razvojem. Tako imamo na Kranjskem mnogo pašnikov ali košenic, koder lačne in žejne sivke in lise obirajo bodeča zelišča. Manjka potov, napajališč, hlevov, gnoja, semen itd. Vlada je sicer izdelala načrt za izboljšanje pašnikov, toda le planinskih. .Ie pa tudi na Notranjskem in Dolenjskem mnogo zapuščenih in neplodnih pašnikov v nižavah. na brdih in gričih, kjer ni izdatne rasti in se živina lačna vrača s paše.
Zato pozdravljamo idejo gosp. agrarnega komisarja za Notranjsko ,ki je žc izdelal nekaj načrtov za izboljšanje posa-
meznih skupnih pašnikov pri Kilovčah, Narinu, Senožečah, Čeljah, Baču, Kneža-ku. Grahovem, Preinu, Planini itd. Jako potrebno in hvaležno je izboljšanje pašnikov tudi okoli Blok, Sv. Trojice, v Suhi Krajini itd. V ta namen pa je seveda treba denarja. Vlada stori dobro delo krščanskega usmiljenja, ako se resno poprime te ideje in jo pospešuje. Prebivalstvo bode takoj spoznalo koristi izboljševanja pašnikov in tudi samo pripomoglo po svojih močeh.
Poslanec Žitnik je s tako prošnjo županstva Rateževo Brdo pri Preinu te dni izročil poljedelskemu ministrstvu spomenico, v kateri opozarja na dotično poročilo gospoda agrarnega komisarja dr. Lukami. Upajmo, da to seme ni padlo na ka-menita in nerodovitna tla.
Proračunska razprava.
Današnja seja načelnikov klubov je bila odpovedana. Menda zato, ker se jc predsednik dr. NVeiskircImer prepričal v zasebnih pogovorih, da se oglašeni govorniki nočejo črtati ter tako okrajšati razprave. Predsedstvo bode torej prisiljeno, da še podaljša žc itak deseturne seje, kar seveda ne bode prijetno za stenografe, pa tudi ne za predsednika in njegova dva namestnika, ki se vrste na predsednikovem mestu.
Doslej je govorilo nekako polovica govornikov. Danes je bilo precej šuma med govorom poslanca Hribarja iu tirolskega socialnega demokrata Abrama. Hribar je govoril tudi o sodnih razmerah na Koroškem, in poslanci Marklil, Dobernig, Nagele, Stransky in drugi so mu vedno ugovarjali. Poslanec Abram je seveda hvalil in poveličeval \Vahrmunda in njegove blodnje, kar pa krščanskim tirolskim poslancem ni bilo všeč. Sicer se poslanci malo zmenijo za posamezne govore, ko pa zakriči eden v obližju govornika, takrat pa se vzdrami občinstvo na galeriji in poslanci se drve skupaj v gnječo.
Okoli poldne pa je bilo pred zbornico jako živahno. Vseučiliški svobodomiselni dijaki niso zadovoljni z rektorji, še manj pa z naučnim ministrom dr. Mar-clietom, ker nc ugode vsem njihovim zahtevani in priporočajo red na univerzah. Danes dopoldne ie prišla velika množica pred naučno ministrstvo, kjer pa jim je policija zastavila pot ter pobrala več palic in klobukov. Nato so se dijaki usuli proti zbornici, kjer pa so zadeli ob zaprta vrata. Zahtevali so govoriti s poslanci ter kričali in razbijali na vrata s palicami in pestmi. Takoj se je zbralo mnogo poslancev na hodniku. Stopila sta pred dijake nemški radikalec dr. Michl in socialni demokrat Pernerstorfer, ki sta jih pomirila z obljubo, da ostane veda prosta, seveda tudi razgrajanje.
Postava o kartelih.
Poslanec dr. Steinwender in tovariši so predložili zakonski načrt o kartelih. Ministrstvo javnih del naj kontrolira svobodno tekmovanje. O pritožbah naj razsoja posebna komisija. Kazenska določila naj bi bil zapor do šest mesecev in denarna globa do 10.000 kron, kdor bi podajal napačne podatke m ki bi nasprotoval vedoina naročilom.
Brambeni odsek
jc končal razpravo o postavi glede na podporo svojcem rezervistov. V prihodnji seji razpravlja odsek o zvišanju števila vojaških novincev.
Ministrski svet
se je pečal s krajšanjem proračunske razprave. Sklenili so, da se razprava okrajša tako, da prične razpravljati gosposka zbornica o proračunu že 25. t. m. Jutri je napovedana seja onih strankinih načelnikov, ki so voljni, da opuste del določenega jim kontingenta. Gosposkozbornična finančna komisija je že pričela proračunsko razpravo.
Cesar in zbornica.
Ob blagoslovljenju nove postaje v obrambo otrok je nagovoril cesar tudi zborničnega predsednika Weiskirchnerja in vprašal, kako da napreduje proračunska razprava. Weiskireluier jc odgovoril, tla reši zbornica proračun še ta mesec.
Štajerske noulce.
i Gradec. Veselica Domovine« se je prav dobro obnesla. Pevci, tamburaši in vcralci, vsi so storili v polni meri svojo dolžnost iu zaslužijo pohvale. Veselica je Nila izvanredno dobro obiskana, kar jc zasluga graških Slovenk in Slovencev, ki zbirajo okrog »Domovine«. — Govori se, in iz zanesljivih virov čujemo, da se »visi vrli radikalni »Taboriti« shajajo z nemškimi burši v neki gostilni, Zimi grii-'vn Anger«, na Leonhardski ulici — v cvr!io posvetovanja in reševanja »buršev-
sko-taboritske svobode«. Kako bi nas zo- j pet veselilo, ako bi nam spet blagovolili I Uiviti ti slovenski izvoljenci, kako daleč si žc z uspehi svojih »slovanofilskih« posvetovanj — ali če tega ne, pa saj kak popravek, da bi svobodni svet vedel, pri čem '»•i smo in da si »Taboriti« zopet zvijejo Ctj spleto) nov venec v popravljanju slovenske (svoje) svobode. — Pri zadnji seji podpornega društva so v dijaškem odseku, kjer skupno pregledujejo prošnje zastopniki vseh treh akademiških društev, odrekli svobodomiselni »Triglavani« in »Taboriti« podporo »Zarjanu« medicincu A., češ, da »Zarjani« imajo dosti gmotnih sredstev, ker napravljajo agitacijske izlete — na Spodnje Štajersko. Tako nam deli slovensko-nemška svoboda — kruh. Upamo, da voditelji društva kaj ukrenejo proti temu. Sicer pa bomo v kratkem jasno posvetili v nemško-slovenski »Tabor«.
Govori se. da bodo na presv. Reš. Telesa dan nemški brusi zopet napadli »Ka-rolince« in »Traungavcc«, ki se oficijelno udeleže procesije. Nc vc se, ali pred ali po procesiji. To je svoboda, ko človek še pri belem dnevu življenja ni varen — in to med temi največjimi nemškimi kulturo-nosci — svobodomiselci. — Univerza je danes ob 7. uri zvečer še vedno zaprta. V vestibulu še ni nič razglašenega. Dijaštvo že nestrpno čaka odločitve, kaj bo s predavanji in kaj s tečajem. Nc vemo, ali vlada noče vedeti, da s svojim odlašanjem neizmerno škoduje dijaštvu, ki brezdelno pohaja in čas in denar trati že 14 dni. Vi-deant cpnsules, ne cives academici detri-menti capiant. — Strašni umor v Vipavi je tudi med graškimi Slovenci vzbudil splošno obžalovanje in zgražanje nad nečloveškim morilcem.
V Iz Spodnje Štajerske se nam piše in objavljamo: V št. 134. pišete, da bo po novem načrtu od litra žganja I K 40 h. Za Moga milega, ali so tisti, ki so to sklenili, uopolnoma nevedni ali strašno hudobni.
tem je zopet kmet dobil strašno zaušnico, da, celo nemogoče mu bo domače 'žganje dobivati. Poizkusimo računati. Ka-4ar kmet žge tropine (vinske), dobi od •vitla jedva liter žganja. Sežge n. pr. tri 'otle na dan, tedaj nažge na dan tri litre žganja, ki je vredno 4 K 20 h. stalo pa ga j 'ode: I. dača 4 K 20 h, 2. od kotla plača h, torej od treh kotlov 60 h, 3. žganjar dan dnine 1 K in hrane najmanj 1 K iu 4. drv zgori pri vseh treh kotlih za naj-manje 60 h. Torej na dan so za tri kotle broški: 4 K 20 h + 60 h + 2 K 60 h 7 K 40 h. Ali dobi gospodar za tri litre 7 K 40 h? Gotovo ne! Zato ima ob času '3<>anjare vsak dan zgube najmanje 3 K a!) v. Kajti trije litri žganja so vredni le 4 K 20 h: stanejo ga pa 7 K 40 h. Zato predlagam našim gg. poslancem, naj se po Vmii pojasnilu potegnejo za kmete, in naj 4osežejo to, da bo kmet svoje pridelke *gal kadar bo hotel, in da mu ne bo treba <>d svojih pridelkov plačevati nobene dače, 'Vi torej kmetu ne bo treba imeti ničesar '•»praviti s financarji. Saj kmet dačo plača <id svojih pridelkov, od tropin, droži, sliv ;*d. tedaj, ko plača dačo od posestva. Le ♦isti naj plačujejo dačo od žganja, ki ne 'Vre j o svojih pridelkov in ki sploh v svojih 'šjanjarnah liki žganjarske tovarne žgejo ponarejeno žganje. Ker se ti zelo bogatijo, *«ciaj morajo gotovo imeti veliki dobiček, P; tedaj je popolnoma pravično, da tudi plačajo veliko dačo. Takih žganjarjev je pisatelju znanih več.
š Ptuj. Nekje v zadnjem kotičku Narodnega Lista« št. 24. sc znani nekdo zaletava z vso silo v g. kateheta naše okoliške šole in vpije v nebo za maščevanje. Dobro, kakor vi, tako mi. Pozovemo g. šolskega nadzornika Dreflaka, naj do-tičnemu škodoželjnemu dopisniku — sai vemo, da je samo eden — prav debelo na uho pove, da on tudi tepe; toda s to razliko, da sc on kot »medija« poslužuje pokornega šolskega sluge, ki jih večkrat do* dene nad deset, brez da bi štel ali pregledoval maroge. Nad takim postopanjem »nedolžnega« dopisnika se pa v resnici zgražajo prizadeti starši. Hočete dokazov? Sicer pa bomo kmalu posvetili v temne razmere na naši šoli tako. da bo nekomu prav gorko postalo iu tedaj sc bo tudi dognalo, kdo je v resnici oznanjevalec miru in ljubezni.
š Nemški naseljenci. Siidmarka je naselila v Št. Iliu letos nad 30 protestantov. Pred kratkim jc kupila takozvano Miner-Ijevo pušo. Prihodnji mesec sc na tej puši naselite dve protestantski rodbini, ena s petimi, druga s sedmimi otroci. Protestanti so vsi izključno iz nemškega rajha. Tako z vso vnemo zida Siidmarka« most do Adrije. Nihče se ne gane. Tudi na Kresnici je kupila Sdmarka dvoje posestev, kamor pridejo najbrž ljudje lutriš« vere. Vsa posestva preplača Siidmarka. tako, da tudi1 Slovenci njej radi prodajajo. Krščan-.sko-socialni list Grazcr Volksblatt- pa
igra čudno vlogo v celi zadevi. Ne upa si nastopiti odločno proti Siidmarki in sim-patizuje očividno ž njo. Pisma od naše strani ne sprejema, ali jih krajša. In Siidmarka protestantizira!
š Kaj pa pravi k tem vlada? Ali je to brez politične nevarnosti, da se naseljuje tukaj toliko nemških državljanov? Prosimo prav lepo poslance, da stavijo v tej zadevi interpelacijo v državnem zboru. Podatki so jim pri nas na razpolago.
š Št. 11 j v Slovenskih goricah. Tukaj je zopet »Siidmarka« stegnila roke po enem najlepšem posestvu. Kupila je namreč nekdanjo Repnikovo gostilno za 43.000 kron. Meja sc pogreza. Naši slovenski kapitalisti pa rajši kupujejo posestva na Gornjem Štajerskem, ter dajejo za nje milijone, tu pa, kjer bi kaj koristili narodu, mežijo na obe očesi . Tako bo vsled naše krivde nekega lepega dne padel slovenski št. Ilj. Nemci pa si bodo zgradili zopet eno stopnico k svojemu mostu do Adrije.
š Siidmarka je kupila veliko Brusovo gostilno v Št. Ilju. Brusu je dala dobička 6000 kron. Naseli najbrže zopet protestante. Slovenci gledajo mirno to delovanje Siidinarke.
š »Novi Slovenski Štajerc« jc pokazal svojo barvo, namreč, da jc vreden bratec »Narodnega Lista« iu »Domovine«. Zato pa sc tudi nc more več misliti, da bi bil on list nad strankami, ampak je glasilo »Narodne stranke«, izhajajoče na Kraniskem. Moramo pač res častitati »Narodni stranki«. da ima toliko listov. Glavna sta seveda »Narodni List in »Domovina«. Bolj postranska sta »Novi Slovenski Štajerc« iu »Slovenski Narod«. Ce jim kaže, vpre-žejo tudi »Zadrugo« v politični voz in ob volitvah sc navadno vežejo tudi s »Štajercem«. Taki so naši napredni junaki! — Kakor smo pred kratkim brali, sta se mislila v Celju poročiti »Narodni List« in »Domovina«, da bi v zakonski zvezi kot dnevnik širila svoje neslanosti med ljudstvo. Toda »Narodni List« si je baje premislil. Menda ima brezzoba devica »Domovina« premalo dote ? Mislimo, premalo naročnikov?	Sfiligoj.
š »Narodna stranka« je izgubila ko-rajžo do shodov. G. Lesničar se je bojda nekje izrazil, da za 20 poslušavcev ni vredno se voziti na shod ter tam še tako bridke slišati, kakor sc mu jc že večkrat zgodilo. Zato pa so sedaj sklicali za dne 28. junija v Celje shod zaupnikov, da se pogovorijo, kaj je vzrok, da so njihovi shodi tako slabo obiskani, in šc tisti udeleženci so večinoma »Zvezarji«.
š Petindvajsetletnico kot industrijalec in trgovec jc slavil včeraj v Celju vele ugledni g. Peter Majdič. Naj bi šc mnogo let deloval na čast in procvit slovenske trgovine!
š Važen odlok upravnega sodišča. V
Jarenini je pred petimi leti sklenil tamoš-nji krajni šolski svet. da se vpelja v petem razredu nemški poučni jezik. Jareninska narodna občina jc proti temu sklepu reku-rirala na vse instance, a vse zastonj. Povsod je bil rekurz odbit. Občina se ni vstra-šila iu je celo rekurz predložila upravnemu sodišču. Po petih letih je zdaj rekurz ugodno rešen. Krajni šolski svet mora svoj sklep preklicati. Upravno sodišče utemeljuje svoj odlok s tem, da pravi, na ljudski šoli mora biti enoten poučni jezik. Živela narodna občina na jezikovni meji!
š Birma v jareninski dekaniji. Na binkoštni ponedeljek je bila birma v Št. Ilju, v torek v Št. Juriju na Pesnici, na trojiško nedeljo v Jarenini, ponedeljek 15. junija v Št. Jakobu, torek 16. junija v Svečini.
š Brzovlak povozil otroka. Blizu Št. Iljske postaje je povozil vlak v petek nekega otroka-šolarja in ga popolnoma raz-mesaril.
Koroške noulce.
k Novo mašo bodo peli letos sledeči gospodje četrtoletniki iz celovškega semenišča: Albert Blasi, Anton Kohlmeier, Rudolf Messingcr. Josip Rudi, Fran Seirer. Anton Štritof, Marko Grič, Leopold Hank, Fran Kogler, Izidor Meicrhofer, Fran Mi-killa, Fran Selienk in Andrej Truppc.
k Vsprejemni izpiti sc vršijo v Celovcu za učiteljsko pripravnico dne 5. in 6. julija, za gimnazijo dne 6. in 7. julija in 15. septembra, za realko dne 6. julija in Ki. septembra, za meščansko šolo dne 6. julija in 15. septembra.
k Dalmatine! so sc peljali 16. t. ni. ob 4. uri popoldne skozi Celovec, vračajoč se v domovino od slavnostnega sprevoda na I litnaju.
k Napaden je bil v noči na ponedeljek, 15. t. m. v Beljaku pri dravskem mostu, torej v mestu, trgovsi pomočnik Roman Dorncr. ko je šel domu. od dveh potepuhov. Vrgla st;i ga na tla in mu hotela vzeti
uro in denar. K sreči jc pa prišlo po cesti nekaj izletnikov, ki so rešili napadenega. Homer je bil tudi telesno poškodovan.
k Pri vojaški slavnosti v Beljaku, kjer je obhajal 16. t. ni. 9. lovski bataljon stoletnico obstoja, je bil navzoč tudi koriti poveljnik, podniaršal Potiorek. Na vežbališču je imel vojno mašo vojni superior .1. zbora, Anton Jaklič. Pri slavnosti so bile zastopane vse civilne in vojaške oblasti s Koroškega, kakor tudi deputacije s Štajerskega.
Dneune novice.
+ Kranjci na Dunaju in golazen v dr. Tavčarjevem časnikarskem plašču. »Slovenski Narod« jc pisal pred jubilejnim iz-prevodom na Dunaju, da so na Kranjskem zadevo taki ljudje sprejeli v roke, da je blamaža gotova stvar. Blamaža je bila res, a — na »Narodovi« strani. Vse dunajsko časopisje hvali Kranjce in njihov nastop, niti najzagrizenejši šmok se ob splošni pohvali kranjske skupine ui upal zateleti v kranjske skupine, dasi so korakale pod plapolajočimi našimi trobojnicami. Samo en list v Avstriji obrekuje in sc laže, in ta list je »Slovenski Narod«, katerega pisa-rjenje je tembolj žalostno, ker se je samo ta slovenski pisan list ponižal do laži in celo do obrekovanja domačih ljudi. Naj sodi o centralnem odboru na Dunaju kdo kar hoče, eno se mora priznati udeležni-kom, da so sijajno rešili čast izprevoda in da je bil izprevod velesijajen. V tem se strinjajo vsa mnenja, ki so tudi edina v tem, da je izprevod ravno vsled svoje naravnosti daleč prekosil celo sijajni Makar-tov izprevod. »Slovenski Narod« pravi, da se »Berliner Tagblatt« čudi, da so Du-najčani trpeli, da se iini nudi takšen »šund«, kot sijajna jubilejska prireditev. Imamo v rokah »Beri. Tagbl.«, iz katerega časih gleda berolinska zavist proti pro-cvitajočemu Dunaju, in ta list piše: »Slavnostni izprevod se je sijajno posrečil in je prekosil vsa pričakovanja, nudil je blesteč prizor umetniškega sijaja zgodovinske resnice in pristnosti«. Tudi pri »Berliner Tagblatt-u« so kranjske skupine vzbujale pozornost, ker so tako pristno kazale »ihr eigenartiges nationales Leben«. »Narod« dalje piše. da so Kranjci trpeli na Dunaju glad (!) in da so Kranjci v svojem ogorčenju zapustili slavnostni izprevod pred oiicielnim koncem iu so se odcepili od izprevoda že pred začetkom Taborske ulice, da bi se vrnili v Prater, utemcljevaje svoj korak s tem, da po takšnem stradanju ne morejo več prenašati nadaljnih štrapac.« Kranjski izprevod na Dunaju je videlo in pozdravljalo tudi najmanj 1800 Slovencev, med njimi tudi mnogo ljubljanskih liberalcev. pri katerih bi se bil Narod« lahko informiral, predno posnema take neresnice iz »Karntner Tagblatt-a«, ki hoče menda s tako pisavo prikrivati, da je par koroških skupin — omagovalo. Kranjske skupine so ves čas korakale v najvzornejšem redu. bile so menda edina narodnostna skupina, ki se je vrnila pred »Rotundo« v takem razpoloženju, v kakoršnem je odkorakala, zato so jo spremljevali tudi gromoviti klici pohvale, da, — občudovanja. Kranjske skupine ne le. da niso zapustile izprevoda. imele so tudi najdaljšo pot. Kranjci na Dunaju niso bili lačni, kaj takega se more k večjemu pisati o vdeležencih kakih vse-sokolskih izletov. Tudi ob slovesu posameznih skupin sc je kazala splošna zado-voljnost s poletom na Dunaj, in lahko rečemo. da kranjski liberalci še nikdar niso spravili skupaj kaj takega, kakoršen ic bil ta izprevod kranjskih skupin po cesarskem Dunaju. Lopovstvo je, če sedaj slovensko pisan list hoče zmanjšati pomen te zmage naših udeležencev ter da tako nizko kaže, da ni vesel uspeha, ki bo gotovo le na korist deželi ter da bi se on pravzaprav veselil le blamaže. Taki so lumpje, ki jemljejo široki dr. Tavčarjev plašč, da se pod njim skrivajo. Dr. Tavčar naj kupi »Zaclierliii« in naj ž njim poškropi to golazen. ki lazi po njegovem časnikarskem plašču! Veliko narodno delo. ki ga je izvršil ljubljanski pripravljavni odbor in ki ga hoče še nadaljevati, ne zasluži obrekovanja. ampak podpore vseli dostojnih ljudi.
+ »Narod« je izdal svojo veliko uredniško tajnost! Včeraj je »Narod« izdal vir svojih političnih, umetniških in drugih svetovnih informacij v splošno zabavo ljubljanskega občinstva. Ta vir je. kakor se čita včeraj v »Slovenskem Narodu«, dunajska krajcarska »Jllustrierte Kronen-Zeitung«, ki je udeležnikc s Kranjskega v svoji znani modrosti menda dala pod naslov »Das Oottscheer Land«. Iz tega sklepa »Narod«, da so se Kranjci na Dunaju pokočevili. — Torej »Illustrierte Kroncn-Zeitung« je nezmotljivi vir za vse »najpametnejše« liberalce »Narodovega« kalibra. Sedaj razumemo, zakaj »Narodovi« gospodje s svojim obzorjem niso nad »Illustrierte Kroncn-Zeitung«.
f Dunajsko časopise in kranjske skupine v jubilejnem izprevodu na Dunaju.
»Reichspost« poroča: Trobentači s fanfarami so vodili Kranjce; imeli so s seboj slovenske trobojnice. Tu se jc razvijalo bogastvo iu mnogoličnost v nošah, ki sta napravila izviren vMs, zlasti vsled nenavadnih ženskih a v it, med katerimi so bile nekatere v glavnem rjavkaste in skoro grebenu petelina podobne. Najlepši so pa bili vendarle Belokranjci, vsi. moški iu ženske, oblečeni v belo platno, kmetice s prijetnimi belimi, skoro pajčolanu podobnimi rutami na glavah, — noša, ki je značilno izrazita, da v pestrobojni sliki vpliva uprav pomirljivo. Zelo je ugajala in med prijatelji poezije vzbudila vesele tople spomine skupina z »Zlatorogom«, belim, bajnim gamzom z zlatimi rogovi, ki je na nasilih mole! iz okvirja planinskih rož. Planinske cvetke so krasile tudi palice kmečkega ljudstva in ženitvanjskih gostov: tudi ženske so imele palice s šopki planinskega cvetja. Tudi Kočevcev je bila dolga vrsta, veseli fantje in ljubke žene jasnih lic, ki so bile čudne videti v dolgih svetlih nošah, ki spominjajo že nekoliko na slovanske noše. Lepa skupina noš z ljubljanskega barja, ženske z belimi pe-čami z zlatom vezenimi so vzbudile mnogo dopadenja. Planinci, lovci, planšarice, divji lovci, gozdarji v izvirnih nošah so izpopolnjevali sliko kranjske skupine — List >Die Zeit« je v poročilu o cesarskem jubileiskem izprevodu zlate avbe Kranjic tako-le pohvalil: Krasne, z zlatom vezene avbe Kranjic spadajo med najlepše in v umetniško - ornamentalnem oziru najdragocenejše predmete, kar jih proizvaja ljudska umetnost avstrijskih žena. To je predmet, ki bi se zanj moralo deliti nagrade. da se med ljudstvom ohrani in posnema stare umetnine. S težkim zlatom, z biseri in pisanimi kamenčki so vezene.«
O kranjskih dekletih, ki so obiskale parlament, piše »Neuigkeits-Weltblatt«: »Pozornost je vzbudila skupina kakih šestdeset prekrasnih deklet s Kranjskega, ki so prišla po tri v vrstah s palicami v rokah, ki so bile s cvetjem ovite, v dvorano. Med njimi so prave kra-sotice. In dobre volje morajo biti, kajti neprestano se smejejo in kažejo svoje prelepe, kakor bisere nanizane zobe. Kdor jih prosi za cvetko »v spomin«, podarč mu z ljubkim priklonom pol šopka.« — »Arbeit. Zeitung« piše: »lmponujoče se približajo Kranjci s fanfarami in banderiji na konjih. Veliki siiaj in živost barv povzročita, da je belokranjska gostija dvakrat zanimiva. Temu sledi neprisiljena skupina slovenskih noš iz ljubljanske okolice. Nato omenja lovske skupine z motivi iz »Zlatoro-ga«, kranjske pravljice o gamsu z zlatimi rogovi.« Zeit« piše o »interesantnih tipih« v kranjskem sprevodu in povdarja veliko interesantnost »Zlatorogove« skupine. — Neue Freie Presse« piše: »Tudi udeležba Kranjske je bila zelo velika. Interesantna je bila uprizoritev starih slovenskih pravljic in navad, »zelenega Jurija«, ki simbolizira probujenje spomladi, in motivi iz »Zlatorogove« pravljice. — »Wiener Allg. Zeitung« omenja kranjske skupine takoj za Poljaki iu pravi: Prekrasno podobo je razkrila dežela Kranjska, odkoder so prišli Slovenci in kočevski Nemci v raznih pestrobojnih posameznih skupinah.« Tudi Jrugi dunajski listi kranjske skupine le hvalijo. Pošten domoljub more biti tega priznanja le vesel.
+ Za jubilejni sprevod so poslali prispevke: Neimenovani po dežel, glavarju 10(1 K. hranilnica in posojilnica v Selcih nad Škofjo Loko, baron Egon Zois. I )vor p. Kranju po 20 K. hranilnica in posojilnica Bloke 15 K, dvorni svetnik Jos. Dralka v Ljubljani 12 K. Viljem baron pl. Rechbach. okrajni glavar v Rudolfovem, hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Kranju. Alojzij Jenčič, c. kr. sod. svetnik v p., Ljubljana, Magdalena Zeliner, Ljubljana, županstvo Lipljene p. Turjaku po K) K, dr. Anton Pilshofer, vladni tajnik v Rudolfovem, Ignacij Zupane, župnik v Predosljah, Alojzij Šare, župnik v Šmartnem pri Kranju, dr. Fr. Ks. Gnidovec. semeniški prefekt, Fran Ferjančič, podvodja semenišča v Ljubljani, posojilnica v Toplicah, Oto Merk, c. kr. okr. komisar v Črnomlju, Mihael Bulovec, uršulinski spiritual, Oskar Evglisch, inšpektor, Smielo\vski, stavbenik v Ljubljani, Jos. Golmajer, župnik, Vače, Tomaž Rožnik, župnik, Fran Šinid, posestnik v Selcih nad Škofjo Loko po 5 K. Alojzij Kummer, župnik v p.. Stara Loka 3 K. Anton Vcrbajs, župnik v pok., Ljubljana in Jože Kastelic iz Klečct pri Žužemberku po 2 K.
+ Z Dovjega in Mojstrane je bilo na jubilejnem izprevodu 31 družic, lovcev in pastirjev pri skupini »Zlatorog«; vsi v pristni, 100 let stari noši. Dr. Robida in prof. Zmitek sta izjavila, da sta našla tukaj najboljše. Po sprevodu smo sc v soboto pred Rotundo dali fotografirati v skt pinah in posamezno. V nedeljo popoludi
se datuo fotografi na svoje stroške zase v Mojstrani pri Šmercu, vsi v ravno tisti narodni noši. Čast g. Pibru, župniku, ki je bil vlakovodja, in ves vzdržal izvrsten red, nobenega zgubil, vsi Gorenjci so se na njegov opomin uljudno in olikano obnašali, tako. da tudi na Štajerskem in Koroškem nazaj grede niso imeli »Heilovci« kakega povoda zoper nas demonstrirati. Tudi zajutrk domov grede in obed ob 2. popoludne, vse se je vršilo v redu. Pevski zbori so večkrat peli lepe slovenske umetne. in narodne pesmi, pa nikjer nismo Nemcev izzivali. Ko pridemo na Jesenice, smo se ločili. Župnik Aljaž se zahvali v imenu gorenjskih Dolinjcev za izvrsten red: gg. odbornikom dr. Robidi, prof. Zmiteku, nadinženerju Škabernetu, inž. Podkrajšeku, posebno g. župniku Pibru, ki je bil vlakovodja in nobenega Gorenjca ni izgubil in neutrudno iu požrtvovalno skrbel za red in strogo disciplino. »Bog živi presv. cesarja Franca Jožefa,« konča župnik Aljaž in vse občinstvo na Jesenicah trikrat zakliče: »Zivio!« Potem govorita št dr. Robida in župnik Piber; vsi smo šli navdušeni domov, polni najlepših spominov. Vsi so rekli: Dunajčani so jako uljtidii i in prijazni in postrežljivi. Tudi trdi Nemci so nas pri sprevodu navdušeno pozdravljali z robci mahali in navdušeno klicali »Zivio« in »Civio«. — Pa tudi Slovenci so se na potu in na Dunaju lepo in dostojno vedli. Pri tolikih tisočih tujcev ne more biti postrežba vselej točna, pa bili smo potrpežljivi in uljudni, kar nam je g. Piber že naprej priporočal, zato. da Gorenjci delamo čast slovenski domovini. Slava tudi g. deželnemu glavarju Šukljeju. ki je neumorno delal, da se sprevod častno izvrši. Ko ne moremo koj dobiti svojih zabojev z obleko, in sem jaz (Aljaž) že opešal, on hitro skoči po Rotundi sem ter tje ter nas Kranjce združi. Bili smo tudi ob Donavi, Leopoldsbergu in Kahlenbergu in točno ob pol 7. uri zvečer v nedeljo zopet pri Rotundi, kjer smo sedli na poulično železnico in šli na West-Balmhof.
+ Društvo slovenskih učiteljic. K zadnji notici se nam še piše: Opozarjamo še na to, da se jc zadnjega zborovanja društva slovenskih učiteljic udeležil Gangl in da ga je predsednica slavila kot »našega Gangla«. Jakliča niso v tem društvu nikdar proslavljale, tega socialnodemo-kraškega svobodošolarja pa proglašajo za svojega patrona. Tudi med učiteljicami je terorizem od gotove strani h-«d in ga bo treba zlomiti. Komandi od liberalne strani se je vedno vse klanjalo in pred njo trepetalo, naše sornišljenice pa se niso upale na dan. Skrajni čas je, da te razmere, s katerimi tudi večina učiteljic ne more biti zadovoljna, že enkrat prenehajo.
+ Shod na Krki. V nedeljo popoldne ob 3. uri je imel shod v šoli deželni poslanec .1. Mandelj. Zbralo sc je mnogo mož in mladeničev. Govoril je nekako tako-le: O delovanju deželnega zbora ne morem še poročati. Zato vam hočem povedati le nekaj splošnega. Naša stranka sc tie ravna po župnikih in kaplanih, ampak po svojem programu, začrtanem na treh katol. shodih. Ker pa vidimo, da se duhovščina mnogo žrtvuje za naš narod in ker je naš program versko-politiSen — v verskih stvareh pa imajo govriti le duhovniki zato gremo skupno z duhovščino. Naš program za prihodnje delovanje v deželnem zboru je sledeč: Vera se ne sme iz-bacniti iz šole, ker šola nima samo namena učiti, ampak tudi vzgojevati. Nadalje se mora šola tudi bolj praktično urediti, nego je sedaj; zlasti no deželi se mora gledati bolj na pouk v kmetijstvu in gospodarstvu. V financijelnem oziru stoji naša dežela zelo slabo. Zato se ustanovi deželna banka, v kateri bo lahko dežela jemala naposodo, pa tudi shranjevala, kar ji bo preostajalo. Ustanovila se bode tudi deželna živinska zavarovalnica, ker gre v naši deželi približno do tri odstotke živine v nič. privatne zavarovalnice pa nc morejo izhajati, ker se blagajna prehitro izprazni. Upam da bo danes leto ta živinska zavarovalnica že ustanovljena. Ustanoviti se mora pa tudi deželna zavarovalnica za življenje in ogenj, da ostane denar v deželi. ki gre sicer v druge kronovine. Ker pa poslanci nc moremo delati čudežev, zato jc treba, da kmet tudi sam kaj stori. Treba inu je organizacije, pristopiti mora h kmetski zvezi, ki se ustanovi v kratkem za ta sodni okraj. Zaključi svoj govor z željo, naj bi se tu kmalu ustanovila živinorejska zavarovalnica. Nato omeni šc gosp. nadučitelj Pirnat, naj izproži g. poslanec v deželni zbornici to misel, naj sc šola reformira v tem oziru, da se kmetskih otrok ne bo sililo pred sedmim letom v šolo in da sc jih bo izpustilo iz šole takoj, ko za-dobe tisto znanje, ki jim ga zamore šola dati. Shod se zaključi z Zivio-klici na g. poslanca.
+ Spomin na rajnega dekana Erjavca.
: Novega mesta se nam piše: Vest. da je
agi kanonik in dekan Matija Erjavec na
tak grozen način moral končati svoje življenje, je vse globoko užalostila; vse se zgraža nad tem groznim zločinom. Ko ie zadnjič mil g. prošt dr. Elbert slišal, da je blagi rajnik obolel, je hitel ga obiskat s preč. g. kanonikom Kajdižem, kakor sta mu bila obljubila na sestanku dekanov. Prošt se je izrazil doma iu v Ljubljani: Rad bi bil šel g. dekana obiskat šele po birmanju, a bojim se, da bi ga več ne dobil med živimi, kakor se mu je to že jedenkrat pripetilo v jednakem slučaju. In resnično bi bilo. Kako vesel je bil obiska svojih prijateljev iu častivcev; s kakim ponosom jima je pokazal prostore vinske zadruge, posojilnice in novo vzorno klet, ter tudi stavbeni prostor za zavod šolskih sester in nameravane nove cerkve. Kako živahno je pripovedoval o izletu v Sorico in o obisku ranjcega knezonadškofa Zorna pred 15 leti, katerega so se udeležili: kuezo-škof Missia, dekan Erjavec, tedanji župnik v Šturiji Arko in kn.-šk. tajnik Elbert; vsako dogodbico tega izleta jc znal jako zanimivo popisati. Ko so se prijatelji zadnjič ločili, pač nobeden ni mislil, da bo jedcu izmed njih moral tako kmalu in tako grozno končati svoje življenje. Prošt dok tor Elbert je gospodu kaplanu Gabrščkit, ki mu j a naznanil smrt, poslal sledečo brzojavko- »Novomeški kapitelj iu dekanijska duhovščina izraža duhovščini Vipavskega dekanata iskreno sočutje ter se zgraža nad tem groznim zločinom.« Re-tiuiema, ki ga je imel prošt za ranjcega. ker ni mogel iti na pogreb, so se udeležili: vodstvo kmetijske šole na Grmu. dva* učenca te šole, vipavska rojaka Vidrih in Krline ter vpokojeni vodja g. Riliard Do-lenec, dolgoletni osebni prijatelj dekana iu kanonika in drugi verniki. R. 1. P.
+ Tržaški sinrkolini so 15. t. m. demonstrirali proti udeležencem jubilejnega izprevoda, ki so se vrnili z Dunaja. Žvižgali so in peli znane duhovite tržaške pesmice. Policije je bilo okoli 200 mož. Energično je razgnala mlado svojat, prepodila nekaj demonstrantov, tudi od kavarniških miz na prostem in več fantalinov zaprla. Večina so bili takoj na licu mesta obsojeni na 1-4 ali 6 dni zapora in na različne globe. So vredni pajdaši naših »Narodovcev«.
Za Simon Gregorčičev Dom ie darovala »Centralna posojilnica v Gorici < vsled sklepa načelstva 2000 K.
-f- Jubilejna pletarska razstava v Radovljici. V nedeljo, 21. t. m. ob V-jlO. uri dopoldne se vrši v Radovljici slovesna otvoritev jubilejne pletarske razstave v prostorih c. kr. pletarske šole. Kakor že svoječasno poročano, ima prireditev te razstave namen povzdige pletarstva in vrboreje v naši deželi. Z ustanovitvijo c. kr. pletarske šole v Radovljici se je zanimanje za to domačo industrijo med Slovenci intenzivno razširilo. To znači, da Slovenci nikakor nismo ono »zaspano« ljudstvo, kakor se nam očita, marveč da nam je treba samo gotovega impulza, da se dvignemo do resnega dela. Pletarska razstava v Radovljici nam s svojimi ve-lezanimivimi pojavi pokaže, na koliko višino napredka se je pletarstvo dosihdob že razvilo. Razstave se vdeležuje poleg domače šole več starejših pletarskih šol Avstrije s svojimi izdelki. Ker je pletarstvo ena najmodernejših industrij, z velikim ozadjem krepke bodočnosti, ker ima naše domače pletarstvo smoter iztisniti od domačega trga vnanji precej izdatni uvoz, in ker je s pletarstvom v tesni zvezi domača, našemu ljudstvu lepe dobičke zagotavljajoča vrboreja, se je nadejati, da se prijatelji domačega napredka v obilnem številu udeleže te velezanimive razstave. Cisti dohodek razstave je namenjen v podporo ubožnim učencem pletarske obrti. Razstava je odprta od 21. junija do 1. septembra t. I., in sicer od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Vstopnina 20 vinarjev za osebo.
' Nevarno je zbolel veleč, gospo, dekan Franc Jug v Šmarju pri Jelšah. Zadel ga je mrtvoud na levi strani. Poleg tega so se mu še pljuča vnela. Priporoča se v molitev!
+ Gasilni dom v Št. Vidu nad Ljubljano. Ob veliki cesti, ki pelje v prijazni Št. Vid, so postavili vrli Sentvidčani lep dom, ki bo služil za shrambo gasilnega orodja, obenem pa bo tudi shramba za lepo se razvijajoče ondotno kmetijsko društvo. Dom je postavljen v proslavo jubileja cesarjevega in se bo slovesno blagoslovil dne 5. julija t. I., na kar opozarjamo že zdaj naša društva. Kakor čujemo, bo to lepa prireditev, s katero hočejo zavedni Šentvidčani pokazati, da jim je resna skrb za gospodarski in kulturni napredek njihove občine.
+ Tatvina v župnišču. V nedeljo je tat vlomil tudi v župnišču Kazlje. dekanije Tomaj na Krasu. Iz župnišča so šli vsi v cerkev k službi božji, medtem jc prišel tat. in vse odprl in pokradel, kar je dobil. Govori se tudi. da so v nedeljo med službo božjo dopoldansko tatovi kradli v Ajdov-I ščini.
— Škaručna, dne 16. junija. Minolo nedeljo, dne 14. t. m., popoldne, vršila se je, kakor je bilo že objavljeno, slovesnost blagoslovljanja zastave za tukajšnjo šolo. Zastavo izdelala je v resnici zelo okusno g. Hofbauer za zmerno ceno, katera je bila v malo dnevih nabrana pri tukajšnjih domačinih in nekaterih drugih mladino-Ijlibih. Zastavo je blagoslovil č. g. duhovni svetnik-župnik Žužek, kateri je imel pri tem zelo umesten nagovor o svetnikoma na zastavi, Devici Mariji in sv. Alojziju. Kumovala je hčerka tukajšnjega župana, g. M. Sršena, Franjica, gojenka gospo-dinske šole. Nato so se menjavali v šolski sobi nagovori — osobito navdušen č. g. svetnika o 601etnici cesarjevi — i ljubke pesmice, katerim je prisostvoval tudi g. deželni šolski nadzornik Hubad, tukajšnji rojak. Nato so se zbrali mladina in mnogo gostov na prostornem senčnem dvoru g. župana, kateri je k slavnosti gmotno največ žrtvoval; pohvalno je omeniti tudi še drugih, kateri so po svojih močeh pripomogli, da je slavnost tako krasno uspela, osobito g. učitelja žebreta.in soproge. O mraku so se udeleženci razšli; gotovo ohranijo vsi v spominu tako redek dan patrijotične slavnosti.
Ljubljanske mm,
Deželnozborske galerije.
Dne 19. t. m. se zopet snide deželni zbor. Z ozirom na to opozarjamo obiskovalce kranjskega deželnega zbora, da veljajo tudi za to zasedanje dosedanji predpisi glede na oddajanje vstopnic za galerije, namreč: Srednja loža je prezidijalna in razpolaga ž njo prezidij. Desna, tako-zvana uradna loža, je rezervirana za uradnike politične in avtonomne uprave. Za časnikarje je rezervirana posebna časnikarska loža. Na splošnih galerijah bo prostor za sedeže od stojišč ločen, za sedaj samo provizorično. S sedeži, ki bodo vsi numerirani, razpolagajo deželnozborski klubi in sicer po razmerju števila svojih članov. Tudi na stojišča bo vstop dovoljen le proti vstopnicam. Kadar bodo galerije polne, bodo v obvestilo občinstvu nabite tablice z napisom: »Vstopnic ni več.« Ravno tako bo nabito, kje se dobivajo vstopnice.
Ij S. K. S. Z. ima v petek ob pol iS. uri zvečer sejo v prostorih S. K. S. Z.
Ij Procesije sv. Rešnjega Telesa v
stolnici se udeleži »Slovenska kršščansko-socialna zveza« po odposlanstvu z zastavo.
Ij Spored procesije presv. Rešnjega Telesa v stolnici. Ob 8. uri slovesna ponti-fikalna sv. maša. Okolu pol 9. ure se prične pomikati procesija, ki gre: Po Glavnem trgu skozi Špitalske ulice pred frančiškansko cerkev: 1. blagoslov. — Skozi Wolrove ulice, mimo »Zvezde« (blagoslov c. in kr. vojaštvu) in Gosposke ulice pred Križevniško cerkev II. blagoslov. — Skozi Križevniške ulice, čez šentjakobski most, pred šentjakobsko znamenje: lil. blagoslov. — Po Starem in Glavnem trgu pred mestno hišo: IV. blagoslov. — Razvrstitev: 1. Zupne. procesije z banderi: a) trnovska, b) frančiškanska, c) šentjakobska. 2. Šole: a) nemška deška šola, b) III. mestna ljudska šola, c) I. mestna ljudska šola, č) strokovna šola, d) pripravnica, e) realka, f) II. gimnazija, g) 1. gimnazija. A. Stolno-župno bandero sv. Nikolaja. — Trgovska šola. 4. Društva: a) Krščansko-socialna zveza z zastavo, b) katol. društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo, c) bandero tesarjev, č) pekovsko bandero. 5. Tretjeredniki z banderom. 6. Dekliška Marijina družba z banderom. 7. Bandero »Naše ljube Gospe«. — Ženske svetilke. »Krščanska ženska zveza«. 8. Bandero presv. Rešnjega Telesa. Moški svetilci. Moška Marijina družba. Vincencijeva družba. 9. a) Dečki, b) deklice z (neprižganimi) svečami. 10. C. in kr. vojaštva I. oddelek. — Vojaška godba. II. Mestni magistrat. — Trgovska zbornica. —C. kr. uradniki. -Deželni odbor. 12. Oo. frančiškani. 1.5. Duhovščina in Presvetli z Najsvetejšim. 1-1. C. kr. deželni predsednik z uradniki deželne vlade. 15. C. in kr. vojaštva II. oddelek.
Opomba. Udeležniki procesije naj skr-be, da se procesija ne trga in da se po danem blagoslovu kar naipreje urede in ja-mejo dalje pomikati. - - Takt in pijeteta zahtevata, da so vsi, ki procesijo ob strani gledajo, odkriti, zlasti še pri blagoslovih, in da se vedejo povsem dostojno in spoštljivo.
Ij Trnovska procesija se prične jutri zjutraj ob 4%., pri isti bodo naznanjali blagoslove streli z Grada.
Ij Brivnice sc zatvorijo jutri ob 9. uri dopoldne, na kar opozarjamo občinstvo.
li Občni zbor delniškega društva »llni-on« se jc vršil včeraj popoldne. Zastopanih je bilo 759 delnic. Položaj »Uniona« ni za sedaj še ugoden in sicer poglavitno za
to, ker se še niso oddale vse delnice tretjega izdanja in mora društvo velike svote plačevati za obresti in ker društvo ui imelo sreče z dosedanjim ravnateljem. Zadnjega pol leta, ko je odbor imel vse v ilastni oskrbi, posrečilo se je odboru, zlasti predsedniku dr. Gregoriču, da so se gmotne razmere po energičnem in vztrajnem delu gg. odbornikov zelo izboljšale in je sedaj položaj tak, da bo mogoče kmalu doseči v društvu ravnotežje, ako se oddajo še neprodane delnice tretjega izdanja. Ker podrobnejše poročilo o občnem zboru še sledi, omenimo za danes,, da sta pred dopolnilnimi volitvami v odbor izjavila pre-lat A. Kalan in primarij dr. V. Oregorič, da ne moreta več vsprejeti event. nove izvolitve. V upravni svet so bili nato izvoljeni gg.: dež. poslanec .1. Mandelj, trgovec Ant. Kobi, dr. Ivan Zajec in Avguštin Zajec, uradnik pri c. kr. finančnem ravnateljstvu; v nadzorovalni svet pa gg.: .1. Rašica, kanonik Sušnik, dr. Pegan, Ivan Podlesnik in Fr. Leskovec.
lj Iz deželne službe. Kot praktikant pri deželnem tajništvu je sprejet g. Broni-slav Fischer.
Ij Hrvaški srednješolci napravijo dne julija izlet v Ljubljano. Ob ti priliki priredi njihov združen orkester koncert v »Narodnem Domu«.
lj Vič - Glince. K slavnosti posveče-nja nove cerkve. V torek zvečer je imel pridigo ob 7. uri č. g. P. Frnst, frančiškan iz Ljubljane. Govoril je mnogobrojno zbranim vernikom o sv. Antonu, velikem ču-dodelniku in priprošnjiku pred Bogom. Z vnetimi besedami je priporočal njegovo češčenie. — Procesija s presv. Rešnjim Telesom na Viču bo na praznik v četrtek. Začne se zjutraj ob 6. uri s slovesno sveto mašo. Popoldne ob pol .1 uri bo pridiga in litanije.
Ij Požar v Rudniku. Matiju Mostar, posestniku v Rudniki: št. 22. je dne 15. junija ob eni uri popoldne pogorela šupa, vezan kozole s podom, veliko drva, butar, nastile in orodja itd. Škoda se ceni na 2000 K. Ljudje, ki so hitro na pomoč prihiteli, so rešili, da ni pogorela hiša s štalo in sosedov pod. štala in hiša. Prišli so tudi iz Ljubljane ognjegasci na pomoč. Vsim bodi lepa hvala! Kdo je ogenj povzročil, se ne ve. Gospodar je zavarovan baje le za 600 K.
AVSTRO-OGRSKA.
Vseučiiiška stavka.
Marchet je izjavil v zbornici, da bodo nastopili proti vseučiliščnikom z vso strogostjo, če se bo nadaljevala stavka. Govori se. da se odpošlje VValirinund na znanstveno potovanje v inozemstvo in pa, da ga nagovarjajo, naj prevzame stolico na strassburškem vseučilišču. Wahrmund pa s tem ni zadovoljen. Inomoški rektor Skala je demisioniral. Svobodomiselni študent pravi, da je priredil včerajšnje kravale zato, ker ga je razjaril oklic na tehniki, da se prično v petek zopet predavanja in vaje. A demonstrantov ni bilo veliko, samo 500. Seveda pa čečka judovsko časopisje o tem neznatnem kravalu izkrokanega svobodomiselnega študenta tako, kakor da bi bili mlečozobi mladiči prekucnili svetovni red in napravili na Dunaju preobrat. Rektor dunajskega vseučilišča je izjavil, da upa na to, da se prično vseučiiiška predavanja še ta teden, ker hoče pregovoriti vseučiliščnike, da opuste štrajk. Ubogi dunajski rektor, ki je tako boječ, da se boji tistih študentovskih judovskih hlapcev, ki ubogajo judovske časnikarske mazače in štrajkajo na njihov ukaz, dasi še sami ne znajo, zakaj štrajkajo. Na praškem češkem vseučilišču se je vršilo nekaj predavanj, ki so jih pa sis-tirali, ker so priredili judovski študentov-ski hlapci demonstracijo.
Čudno vlogo igrajo vseučiliški rektorji, ki nam kažejo vso neznačajnost tako-imenovane »svobodne vede«. Kdo drugi, kakor vseučiliški rektorji so zakrivili, da so dijaki stopili v štrajk? S hujskajočimi govori in oklici so liberalni in judovski vseučiliški rektorji nagnali dijake v štrajk. Zdaj pa, ko so rektorji v konferenci pri učnem ministru videli, da država ne more več slediti njihovi semitski furiji, se je kar naenkrat vseli 16 rektorjev obrnilo proti dijakom in jim groze s posledicami, ako takoj ne opuste stavke. Rektorji zdaj kar naenkrat ne vidijo nobene nevarnosti za svobodo znanosti, ako Wahrmund ne sme predavati v Inomostu. temveč bo moral iti v Prago. Torej judovski hlapci, ki zdaj plešejo, kakor jim g. Moriz Benedikt od »Neue Freie Presse« piska, zdaj pa ležijo na trebuhu pred vlado. Rektorji imajo zdaj na vesti dijaški štrajk, ki so ga oni pospeševali. zdaj pa ga desavouiraio.
Ogrsko-lirvaški državni zbor
je včeraj odobril v drugem branju zakonski načrt o brezplačnem ljudsko-šolskem pouku.
Telefonska In bmlmrn poročile,
MORILEC DEKANA ERJAVCA.
Trst, 17. junija. Viktor Pangerc je že leto dni sodno ločen od svoje žene, ki je v pijanosti grdo ravnal ž njo. Delj časa je stanoval pri bratu Josipu, ko je bil nastavljen pri železnici v Trstu. 15. marca t. 1. jc šel proti Ljubljani dela iskat, pred tremi tedni se je vrnil zopet k bratu, ki se je med tem oženil. Na binkoštno nedeljo je izginil iz bratovega stanovanja ter se ni več prikazal. Kje je bil ves ta čas, še ni dogna-no.
Trst, 17. junija. Redarstvo molči o uspehih hišne preiskave v nekdanjem stanovanju Pangerčevem. Isti je rekel, da se je iz Štanjela do Rocola peljal po železnici. Prenočil je v hiši nekega prijatelja, ki ga noče imenovati. Zanimivo je, da sc dela, kakor bi ne znal italijanski. Na rešilni postaji, kier si je dal obvezati rano, o kateri je rekel, da ne ve, kako je dobil, je govoril samo slovenski. Priznal je, da jc vze! samo štiri novce po pet kron.
Vipava, 17. junija. Viktor Pangerc je bil pred enim mesecem zadnjikrat na domu svojega očeta, upokojenega sodnega dostavljavca, v Vipavi. Tudi lani avgusta meseca ie bil več časa doma, obekrati bolan. V nedeljo ga domači niso videli. Mačeha Viktorjeva izjavlja, da isti že kot otrok ni maral za cerkev, odkar je bil v Trstu ui hotel slišati nič o veri. Tudi ni rad delal. Ni imel nobenega razloga za jezo na dekana. Kedar je imel priti domov, je vselej prej pisal. Oče ga je podpiral z denarjem. Rad je popival pozno v noč.
Vipava, 17. junija. Morilec dekana Viktor Pangerc je bil najprej prostovoljec pri pešpolku št. 97. Zaradi tatvine in drugih prestopkov je bil večkrat od vojaškega sodišča kaznovan. Potem je šel k mornarici. V Vipavi se je izučil ključavničarstva. V Vipavi je kazal liberalno mišljenje. Iz Trsta je prinesel socialdemokraške ideje. Ostala družina uživa v Vipavski dolini dober glas. Sestra morilčeva, Gabrijela, je pevka k. s. izobraževalnega društva. Brat Henrik je ugleden mladenič, krojaški pomočnik. Brat Jožef je uslužbenec vipavske železnice v Ajdovščini.
»UŠIVCI!«
Dunaj, 17. junija. Ker dr. VVeiskirch-ner ni hotel grofa Sternberga pokarati, ko je o vseučiliščnikih dejal, da so »ušivci«, so se danes zbrali vsi poslanci, ki so profesorji, da vse potrebno ukrenejo, da bo Sternberg pozvan k redu. Svobodomiselni dijaki da niso nobeni sinrkovci iu ušivci.
ZANIMIVA SODNA RAZPRAVA.
Trebnje, 17. junija. Zanimivo sodnij-sko postopanje proti mlekarni v Št. I.o-rencu danes končano s sodnijsko razsodbo. Obdolžena je bila kakor vse dolenjske mlekarne, da je mleko mešala z vodo.Mlekarna je bila oprošščena z motivacijo, da je po pričah dokazano, da ie imelo mleko nadnormalno tolščo. Vsa znamenja pa kažejo, da se je pokvarjenje zgodilo na železnici. Natančnejše poročilo sledi.
BRAMBEN1 ODSEK.
Dunaj, 17. junija. Brambeni odsek je sprejel postavo o zvišanju novincev. Iz-preinenila se jc nekoliko vladna predloga. Vlada se pozivlje, da vse potrebno ukrene za dveletno službeno dobo pri domobran-stvu vsaj do leta 1910. Vojaških vaj ne bo več kot tri in sicer prva 21, drugi dve 13 dni. Predloži naj se takoj reforma vojaškega kazenskega prava. Določilo se je, da se od zadnjih dveh vaj vil. in 12. služ bencin letu oprosti 927 mož.
VSEUČILIŠKI ŠTRAJK.
Praga, 17. junija. Rektor češke tehnike je prepovedal vstop na tehniko štrajku-jočim vseučiliščnikom z drugih visokih šol.
Praga, 17. junija. Češki svobodomiselni štrajkujoči študent namerava pričeti akcijo za ločitev teološke fakultete od vseučilišč.
Praga, 17. junija. Akademišški senat nemškega vseučilišča in profesorski kole gij nemške tehnike sta izjavila, da se stri njata s sklepi rektorske konference.
Praga, 17. junija. Prager Tagblatt« poroča, da bo \Vahrmimd že v zimskem semestru predaval na praškem nemškem vseučilišču.
DIJAŠKA BLAMAŽA.
Dunaj, 17. junija. Na vseučilišču in tehniki na Dunaju vlada popolni mir. Po klicani faktorji delujejo na to. da dijake odvrnejo od štrajka.
.»LEPA DRUŽBA.«
Dunaj, 17. junija. Neki jutranji list odločno trdi, da je cesar nasproti dr. Mar-clietu o rektorjih dejal: »Das ist cinc nette Gesellschaft.« Od tnerodajne strani sc to dementira in nasprotno povdarja. da se je cesar o konferenci rektorjev zelo povoljno izrazil.'
srečna češka.. Praga, 17. junija. »Narodni Listy« javljajo, da je VVahrmund definitivno pozvan na nemško vseučilišče v Pragi.
NAPAČNI PRIPRAVLJAVEC VOJAŠKIH STANOVANJ. Kraljev Gradec, 17. junija. V Ladeč je došel k županu te dni neki vojak 42. pešpolka in mu naznanil, da pridejo prihodnji dan trije pehotni bataljoni s 70 častniki. Prišel je, da pripravi stanovanja in živila. Dobil je veliko napitnine. Prihodnji dau pa vojakov ni bilo, pač pa je Jošlo županu pismo, v katerem je poslal napačni kvartirui mojster županu celo stotnijo po-pirnih vojakov.
SMRT MLADEGA HRVAŠKEGA PISATELJA.
Zagreb, 17. junija. Včeraj je tu umrl mladi hrvašški pisatelj Jurislav Janušič.
ZVIŠANJE DIJET POSLANCEM RUSKE GOSUDARSTVENE DUME.
Peterburg, 17. junija. Duma ie sklenila, da izpremeni dnevne dijetc v letno plačo 400 rubljev. Poslancem odtegnejo 20 rubljev za vsako sejo, katere se nc udeleže.
2. PROGA NA SIBIRSKI ŽELEZNICI.
Peterburg, 17. junija. Duma je sprejela predlog, da se zgradi 2. proga na sibirski železnici. Stroški so proračunani na 100 milijonov kron.
VELEGOLJUF NA RUSKEM ZAPRT.
Peterburg, 17. junija. Tu so zaprli zastopnika trgovske družbe Krasavin. Mož je ogoljufal iu okradel vse ruske železniške uprave in neznansko poneverjeval pri dobavah.
VIHAR.
Pariz, 17. junija. Včeraj zvečer je divjal tak neznanski vihar, da se je moral ustaviti železniški promet.
REVEŽ ZADEL 200.00» FRANKOV.
Marseille, 17. junija. Brezposelni ar-senahti delavec Anton Da\vid je zadel srečko 200.000 frankov.
NEMIRI V PERZIJI.
Teheran, 17. junija. 400 Perzijcev je sklenilo šaha odstaviti in vreči s prestola.
ROOSEVELT ZA MONRODOVA NAČELA.
Cliicago, 17. junija. Roosevelt je podal program, ki naglaša potrebo, da se pomnoži ameriška mornarica, ker hoče po mornarici izvesti načelo: »Amerika Američanom«.
Rogaški ,Styria=vrelec'
Zdravilna voda proti	Zdravniško
oteklini v želodcu in	___. _,
krčem, Brigthovemu P^Porocena!
Izborili vnetju ledvic, katarom 7drflvil„i v grlu in krhlju, v želodcu zaravuni	in črevih> diatezi, zaprtju,
učinki! i366 3 boleznih na jetrih itd.
Dobiva se pri tvrdkah : M. Kastner in Peter Lassnik
Meteorobgično poročilo.
/ISina n.morjam 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mui
Ci.
iOTnflja
Bc&a>o b»ro-raotr*
T mm
Tempe-
riuirr.
po
Celzija
Va'.r»Tl
S«lw
i 3 e f. la"
16 9. »vec
17
7. zjutr-2. pop
735*1 18 3 sl. jug jasno
35 B j 15 7 | sl. jvzh | megla 35 1 i 24 0 sl. jug. ! obl.
06
Srednja včerajšnja temp. 192'. norm. I?-?*.
Globoko potrtega srca naznanjamo , vsem sorodnikom, prijateljem in znan- j cem tužno vest, da jc naša srčno i ljubljena liči, sestra, svakinja in teta, gospodična
Pavla Briifach
pisar, oficijala hči
po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes zjutraj, 17. junija 1908, ob 3/, na 3. uro v 29. letu starosti mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb drage pokojnice se vrši v četrtek, 18. junija, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, kimska cesta št. 16, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana. 17. junija 1908.
1499
Žalujoči ostali
m
ŽITNE CENE.
'Budimpešta 17. junija.
Pšenica za oktober......11 75
Rž za okt..........9-73
Koruza za julij........6 90
Oves za okt.........8-60
Koruza za maj I. 1909 ..... 6 88
Efektiv: 10 višje.
O priliki bolezni in smrti mojega soproga došlo mi je toliko izrazov sožalja iz vseh krogov, da mi ni mogoče vsakemu posebe izreči zahvale za izkazano sočustvovanje.
Prosim, da sprejmete vsi, ki ste me tolažili v bolezni mojega soproga in ki ste izkazali rajniku s svojim spremstvom pri pogrebu zadnjo čast, tem skromnim potom odkritosrčno zahvalo.	1504
Idrija, dne 17. junija 1908. Apolonija JNlovak.
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega, srčnega sočutja, ki se nam je ob priliki pre- I bridke izgube naše srčno ljubljene so- [ proge in matere, gospe
Ivanke Budnar
v toliki meri izkazalo, kakor tudi za številno spremstvo drage pokojne k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in udeležnikom sploh našo iskreno zahvalo. Hvaležnega srca pa se posebno in iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, kakor tudi spoštovanim gospodom sodnijskim uradnikom ter uradnikom c. kr. drž. železnice za častno spremstvo, osobito pa še cenj. gospodom pevcem za ganljivo petje. Vsem, ki so se nas kakorkoli spomnili ob tej žalostni priliki, bodi iskrena hvala.
Spod. Šiška, 17. junija 1908.
Žalujoča rodbina Busnar-KotniH.
Vabilo
na
IX. redni občni zbor
»Kmetijskega društva v Sodražici
registrovane zadruge z omejeno zavezo"
kareri se bo vršil dne 5. julija t. I. ob 3. up! popol. v društvenih prostorih.
Dnevni rod:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
H.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Volitev razsodišča.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Za slučaj, da bi ob zgoraj določeni iuri ne bi bilo navzočih zadostno število zadružnikov, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem kraju, kateri bode sklepal veljavno ne glede na število udeležencev 1491 1-1
Odbor.
(Vsaka beseda velja 2 vin.)
II
Sprejme se:
II
I5če se spreten in pofiten knjigovodja. Nastop čez tri mesece. Ponudbe pod šifro „Knjigovodja" na upravništvo -Slovenca".	5—1
Dečka lepega vedenja sprejme v uk izdelovatelj orgel ivan Milavec, Ljubljana.
2 kroJaSka pomočnika za mešano delo sprejme takoj A. Brodar, krojač v Tržiču, Gorenjsko.
Lepa hiša
stoječa na glavni cesti v Spodnji Šiški|se ceno proda. V hiši je 6 stanovanj, vsako stanovanje ima kabinetno sobo, kuhinjo, lepo klet in vrt. Poizve se pri J. Buggenig, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5.	1503 3—1
Razglas.
Vsled sklepa občnega zbora Bratovščine sv. Jožefa s sedežem v Ljubljani se tem potom ponovljeno naznanja vsem tistim članom, ki že nad tri leta pripadajo temu društvu, da zaradi popolnitve društvenega imenika pošljejo listke, na katerih je navajati: krstno ime in priimek, dan vstopa in koliko se je plačalo vstopnine, dalje, je li bil letnih doneskov oproščen, ali pa če je enkrat za vselej plačal pogrebščino in v katerem znesku. Ti listki se oddajo osebno, ali po pošti na adreso g. Fr. Šoukal, trafikanta in krojaškega mojstra v Ljubljani, Pred Škofijo St. 12, kateri je obenem tudi pooblaščen, da izplačuje proti pobotnicam društvene račune in sprejema plačila kakor letne doneske, doplačila na pogrebe in vpisuje nove ude.
Pripomniti je še, da bi onega, ki bi po preteku treh mesecev, to je do konoa avgusta t. L, svojega listka ne priposlal ali se osebno ne zglasil, več ne smatrali društvenim članom.
Tem potom se tudi člani opozarjajo, da se bodo letni doneski za naprej pobirali vsako prvo nedeljo po novem letu.
Tisti pa, kateri vpošiljajo letne doneske po pošti, naj naj dodajo k svoti 2 K še za poštnino 6 v, ker inače društvo za ta znesek škodo trpi.
1469 3-2 Vodstvo Bratovščine su. Jožefa.
Orpitimlra!
dobi službo v Svibnem pri Radečah. Oženjeni rokodelci imajo prednost. Služba dobra. — Nastop 1. avgusta. 1495 2-1
štirje dobri, zanesljivi
za vozijo
v starosti med 6 in 9 leti se prodaja radi prevelikega števila; ogledati jih je mogoče ob nedeljah in praznikih. 1497 3—1
Graščinsko oskrbništvo Rupertshof
p. Novomesto.
Več ključavničarskih
sprejme Jos. Weibl9 ključ, mojster. Slomškove ulice št. 4, Ljubljana.	1510 2—1
Dva izurjena
mizarska

sprejme takoj Alojzij Trink, Lin h ar to ve ulice štev. 8. Ljubljana. 1506 3—1
Sprejme se takoj
1507 2-1
1 ucenec
za trgovino, kateri je pošten in z dobrim spričevalom, kmetskih staršev, pri M. Sbil (Škofu) v Mokronogu.
Dva dobra ključavničarska
pomočnika
se sprejmeta takoj proti dobri plači pri Ivanu Triller na Bledu. 1508 2-1
Sukneno in modno blago za moške obleke, == volneno gladko in pisano v vseh barvah za ženske obleke, perilni batist, delen, saten, cefir in kambrik za bluze --- in krila. —---
Došlo v veliki izberi po ugodni ceni.
R. HIKIAUC, Ljubljana
Stritarjeve (ŠpItolsKe) ulice 5.
Vzorce na zahtevo poštnine prosto. 1060 20
oprava Nova čelada,
skoro nova, se proda na Sir. Petra nasipu štev. 67, 1. nadstropje, desno.
(Starinarji izključeni.) 1505 1—1
zlati pas in sekira za načelnika ali podnačelnika gasilnega društva je na prodaj Kje, pove uprava .Slovenca". 1490 1—1
Mestni dekliški licej v Ljubljani.
Ijf (l|&fftw«Bn i a v razred liceja bode dne 6. julija od 9—12. ure do-■ piaUVdlljO poldne. Deklice, ki se dajo vpisati v licej, se morajo ogla siti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim listom in z zadnjim šolskim izpričevalom. Pri vpisovanju se plača 4 K sprejemnine in 4 K prispevka za učila, skupaj 8 K.
Za sprejem se zahteva:
a)	da dopolnijo še tekom leta 1908 deseto leto starosti.
b)	da napravijo sprejemni izpit. Ta izpit se vrši po določilih, ki veljajo zt srednješolske učence slovenskih vzporednic; zanj se zahteva toliko znanja, kolikor se ga pridobi v prvih štirih šolskih letih.
UST Sprejemni izpit bode dne 7. julija t. 1.
in sicer pismeni ob 8. uri zjutraj, ustni ob 3. uri popoldne.
Natančnejša pojasnila v zavodu v pritličju na črni tabli ali pri ravnateljstvu.
1501 2-1
Ravnateljstvo.
Št. 6019 de 1008.
1494 3-1
Za zgradbo dovoznih cest k postajam Sentjanžke železnice
Mirna na..........K 6650 —
Bistrica-Mokronog ....,, 1150'
3. Šentjanž na
n >i
5630 —
proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v od stotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do
S. julija i. L ob 12. uri opoldne
podpisanem deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati jc zapečatene z nadpisom:
»Ponudba za prevzetje gradbe dovoznih cest k postajam Sentjanžke železnice.' Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5«/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višine ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled pri okrajnem cestnem odboru v Mokronogu.
Deželni odbor kranjski.
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Št. 363.
Razglas
1495 2-3
o sprejemu v c. kr. učiteljišči v Ljubljani za šolsko leto 1908|B
A.	Prosilke, ki žele vstopiti v I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani, naj st zglase v ponedeljek dne 6. julija ob osmih.
Sprejemne preizkušnje se prično v torek, dne 7. julija ob osmih. V II., III. in IV. letnik se gojenke na novo ne sprejemajo, ker ni prostora.
B.	Zglasila za I. letnik c. kr. moškega učiteljišča se bodo sprejemala v sredo, dne 15. julija ob osmih.
Preizkušnja iz posluha bo v četrtek, 16. julija ob osmih.
Ravnateljstvo c kr. moškega in ženskega nčiteljišča v Ljubljani,
dne 16. junija 1908.
fr. stopim , Ljubljana, Mar. Terezije testo J.
Največja zaloga poljedel. strojev!
Prepriča naj se vsakdo sam, da sc tam dobe najboljše slamoreznice, mlatil-niče, gepeljni, čistilnice ali pajkelni, kosilni stroji, trombe za vodo itd.
Stroji, ki jili imam v zalogi, so iz najboljših in največjih tovarn solidno in močno izdelani ter prekašajo v resnici vse konkurenčne izdelke.
Posebno opozarjam E^iFI^Rfl^fSCC k' s° iz največje tovarne celega na kosilne stroje	^ sveta in katerih tovarna razpeča
na tisoče in tisoče komadov vsako leto, ter sem uverjen, da v kratkem času nihče ne bode zahteval drugega kosilnega stroja, nago samo stroj z imenom „DEERING", ki nima zastonj imena ,,kralj vseh kosilnih strojev".
Nadalje priporočam tudi vsakovrstne cevi, železne in svinčene za vodovode, vse stavbene potrebščine, traverze, šine, štorjo, cement itd. ter sploh vse v železninsko stroko spadajoče predmete.
S posebnimi ponudbami na različne stroje kakor tudi na vsa vprašanja sem vedno rad na razpolago.
Za dobro blago in točno postrežbo, kakor tudi za zmerne cene pa jamči moja velika zaloga.	1485 4—1
Stof SIVI
nos-5-1 trgovina z žclcznino
BSEnrara Ljubljana
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd.
Orasg., Keger
urar, Juuelir in graver.
OsSek 1. K&pndcska al.4, (Slavca.)
Proda se v manjšem mestu na Gorenjskem
s staroznano gostilno, pripravna tudi za kako drugo obrt; ima veliko klet in dvorišče. — Več pove upravništvo ,Slovenca".	1472 3-1
Dve lepi posestvi
obstoječi iz hiš, gospodarskih poslopij v najboljšem stanju, njiv, vinogradov, gozda, sadnega vrta itd. Posebno primerno za slovenske naseljence. Kupni pogoji zelo ugodni.
Več pove Jožef Novak, Gornje Pobrežje 195 i pri Mariboru.	1492 3-1 «
2
sprejme takoj Ivan Kovič,
Zaloška cesta štev. 54, Novi Vfrdmsst-Ljubljania. 1464 2
m
m m m
iyyi
M
m 'm m m
osesf¥o
ia prodaj!
m
Na GJšncah, občina Vič, ob robu gozda, se proda hiša, z več senčnimi prostori, tekoč, vodo, 2 cvetličnjakoma, raznimi lopami, prostorom za ten-nis, več zemljišč za zasebnike ali gostilničarje zelo primernih, ki se dajo tudi parcelirati. — Več se izve v Igriških ulicah Št. 3. 1440 4-3
'M
je najboSjše in najfinejše
za čevlje.
si se povsod. 780 4
Rokavice
ja dame, gospode in otroke. Claca svilnate, tricot in cvirnasta. — Moderne kravate, petlje, sarr.ovejnice, vedno novosti v največji ijberi pri
7. }y[agdič, Ljubljana, Prešernove ulice štev. 7.
766 10 c
Dobro idoča gostilna®
se da v najem v bližini Ljubljane. Naslov pove upravništvo »Slovenca".	1439 3—3
Pozor IS Črtaj! Poior!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.	814 20-11 b
v
2enitna ponudba.
Q
g Ljubljana.
1453 3-
Priporoča svojo veliko zalogo
štedilnikov, železniških šin, Roman in Portland-cementa, dovjskega gipsa, bičevje za štukature, žice, mreže, bodeče žice, I. k o s proti jamstvu, orodje za mlačbo, samokolnic, pohištva za vrt, omaric za led, strojev za sladoled, stiskalnice za sadje, pipe za pivo i. t. d.
Pfili se za 55
zidana hiša in nekaj zemljišča v Krtini pri Domžalah. Hiša ima lepo lego ter je pripravna za trgovino, gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrt.
Tretjino pogojne cene bi bilo plačati takoj, ostanek pa v letnih obrokih.
Natančneje se poizve pri dr. Pircu, odvetniška pisarna v Ljubljani. 1257 24—9
W»»Mll»tl«»»M>»>HiM»W»t*«««««»«««»»««««»M«
Lepo, arondirano posestvo
25 oralov z gozdom, 10 min. od žel. postaje in pol ure od jezera, kamor zahajajo tujci, se proda; nahaja se tudi premogokop v bližini posestva. V enonadstropni hiši se nahaja dobro idoča gostilna in prodaja tobaka; poleg hiše je tudi kegljišče in ledenica. V gospodarskem poslopju jc mlatilnica in slamoreznica na cgepelj" in je vse v dobrem stanu. Na posestvu se redi: 2 konja, 8 govedi, 20 prašičev.
Denarja je potreba 8000 kron, drugo se lahko na leta izplačuje pod ugodnimi pogoji. — Dopisi na upravo »Slovenca" pod „L. A. Ch."l 449 3—2
mmmm\mmmmmmm\mmm
v LJubljani
priporoča sledeče
1304 12-10
^££W£W£W£W£K£W££W£W£^
►
► ►
►
K K M ►S M N
N N
<,*	<3
Q
a o
Q Q Q 9 Q
sr molitveni ke 8^*232
prvoobhetjancem:
Šolski molitvenik ^C]^ekSL!^°MuebiKSikniierah- SpiSfl,dr G^orii
Ta molitvenik je predpisan za ljudskošolsko mladino odkar so stopile molitve z novim cerkvenim besedilom v veljavo. Cene so mu sledeče:
Trpežna vezava z rdečo obrezo...............K —'80
. zlato , ..............., 1-20
\/^r»nrk	Molitvenik. Spisal dr. Gregorij Pečjak, doktor bogo-
v CU1U Z/l VIJCUJC. slovja, gimn. katehet v Ljubljani.
Ta molitvenk je namenjen bolj odrasli, posebno srednješolski mladini.
Cene: trpežna vezava z rdečo obrezo.............K 1'20
»	» „ zlato „ ............. 160
FVlt Lr Rncrii Molitvenik za odrasle. Molitve in pesmi iz Večnega življenja in r«1 OU^U. Cerkvenega molitvenika.
To je najpopolnejši molitvenik, ki je tudi sestavljen strogo po novem cerkvenem besedilu. Namenjen je za splošno porabo in ima prav priročno obliko.
Cena z rdečo obrezo...................K 1-20
, » zlato , .................... 1-bO
Bogu kar je božjega. SPi..i s^k Fr. s. n«.*«.
To je najfinejši slovenski molitvenik, po vsebini primeren tako priprostim, kakor najizobraženejšim krogom. Odlikuje se tudi po svoji nežni, zelo priročni obliki.
Pri naročilih zadostuje, da se navede številka zaželjene vezave, tudi je dobro, da se pove ali naj izberemo tanke, pregibljive platnice za gospode ali mehke, vatirane platnice za ženske:
Vezava Št. 1: navadne črne platnice, rdeča obreza.........K 1 —
N
M°2 srednje sprosti, sam- c, 5 skega stanu, 3 letno penjijo tisoč & kron, se ie// poročiti 3 gospo- g 'i dično ali vdovo v starosti 35 do <j
,1	(j,
ii 45 let 3 nekoliko premoženja. »
J>	(sj)
rj Ponudbe naj se pošiljajo do /f 3 22. junija pod šijro: ,.2.godnja q
_	O
'i 2>anica 26" poštno leječe, £
2 : umetno usnje, vatirane platnice
3: šagreno usnje, zlata obreza............
4: fina teletnina, „ , ....... . . . .
5: najti oveja vezava v najfinejšem usnju in raznih barvah, s posebno krasnimi najniodernišimi utisi. Na teh vezavah jc neka posebna, rekli bi nedosežna ličnost in finesa. Okoli 20 različnih vezav te vrste je na izbero, vse imajo približno enako, v primeri z ličnostjo zelo nizko ceno 6: nova fina vezava za dame z verižico, listnico in zapono; najmodernejša vezba..............
1-80 2-20 3 —
4-80
<3
<a	ii
N N N
Molitvenik. Spisal A. M., duhovnik ^^ ljubljanske škofije. Zelo popoln, jako dober molitvenik z novim cerkvenim besedilom.
Umetno usnje, mehke vatirane platnice.............k 2-—
Šagrin-usnje, upogljive ali mehko vatirane platnice.......... 2 60 ^^
Katoliška Bukwarna v LJubljani«
Voditelj v srečno večnost
Delovanje izhorno, us;eh siguren. Cena je franko na vsako pošto »a 2 steklenici 3 K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. — Prosimo, da se naroča naravnost od
P. J II K i Š B Č A, lekarnarja
v Pakracu it. 65 (Slavonija.)
Odlikovano v Parizu.
sc dobi v sodih od 60 litrov
naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. Šiška, poleg Kosler-jeve pivovarne.
Predstave« se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praz-nikih od 90. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
inemafograf EDISON
Dunajska cesta n&sproti kavarne „Europa". s s
iT Danes v sredo ndv spored*
166
Vsak četrtek in soboto od 3. do G. ure popoldne predstava za dijake po zni> i i iani ceni, « *
Za poletno dobo
največja izbera damskih pla-ščev za prah, kril, bluz in oblek
za deklice. — Obleke za gospode, dečke in otroke iz
»Angleško skladišče oblek"
1326 15
O. BERNATOVIC
tenis-blaga in pralnega blaga. — Čudovito nizke cene!
12*2 8
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke,
porfland-cemenf najboljše vrste,
zarezane strešnike (sistem fl\arzola) peži štedilniki in drugi sfavb. materijal.
(za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti.
F. P. VIDIC Sc Komp., Ljubljana.
S 2/8
36
Javna prodaja.
V konkurzni masi Gustava Streiner, trgovca v Šmarjeti se nahajajoče manufakturno
blago, sodno cenjeno na.................3410 K 80 h,
s štacunsko in hišno opravo, sejmarski voz, kopijska preša in harmonium, v skupni ce-
nilni vrednosti.......................391 K—,
bo javno prodano dne
24. junija 1908
na licu mesta v Šmarjeti.
Dražba se prične ob lOuri dopoldne.
Ponudniki morajo položiti 10 odstotkov cenilne in oziroma izklicne vrednosti na roki podpisanega upravnika.
Pod cenilno vrednostjo se ne bo prodajalo.
Po domiku mora plačati zdražitelj celo kupnino upravniku mase.
Za nadaljno shrambo blaga po domiku mora zdražitelj sam skrbeti.
Za kakovost in količino predmetov, ki se prodado, ter za popolnost in resničnost inventurnega zapisnika, konkurzna masa ne jamči.
Inventurni zapisnik si lahko ogleda vsak pri upravniku, ali pa pri sodniji v Mokronogu, kakor hoče.
Mokronog, dne 11. junija 1908.
Gustav Omahen
c. kr. notar, upravnik konkurzne mase.
1566 2—2
mmm	tBS&fM	'T > Blff -1 A**" *AV >	
			
JV(oderna svilena krila
šumeče svile, dalje krila >2 lustra. klota in batista. Predpasniki 2a dame, deklice in otroke
vedno v največji zalogi pri
?. ^/[agdič, Zjubljana, Prešernove ulice $tev, 7.
766 11 d
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je
Kapilor št* II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj
(luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-rišič, lekarnar. Pakrac št. 56, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20—11
Istrsko vino
Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino, kakor tudi najfinejši
troplnouec
se dobi pri lastniku
Antonu Ferlan di Giorjic
1009 24- 13	Rovinj, Istra.
= Za košnjo =
priporočamo najboljše
amerikanske kosilne stroje Mc.Cormick
kateri niso samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo, kot najbolj&i in za naše kraje kot najsposobnejši spoznani. — Vsakdo naj se RU| O A f> D BUR I A Rf
torej sam prepriča in kupi lekosilni stroj «■	W im Ivi I O
Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki posebno globoko režejo, za nizko in redko travo.	1264 7
- Edini zastopniki z m Kranjsko: -
Karol Kavšeka nasi.
SchneSder & Verovšek, Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
Pozor
p. n. gosp. gostilničarji, zasebniki!
Vinska trgovina Alojzijo Zajca Kfii
ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino.
Cena zmerna; postrežba solidna ln točna; uzorci na razpolago!
Velika
Priznano najboljša
delavnica
za izdelovanje oblek



zaloga oblek
za gospode in dečke.
Stalne, na vsakem predmetu označene == cene. =
A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št. I
po meri.
Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. ::
595 32
I
L
Podružnico
rnnm ■ ■•ajalBlt.al: Orab.a H, Mal. ilria, M..I, all.a IT, fia««a, Bras, (teflu Upa, CaOU Iuii1«, Kosnnk! lantoic, MSlUaj, Bori JU!« FImk. MiSa79 I. Uker*«.
Menjala''.« M« O h « »j a
L Valli.II. 1, II. Tabarulra.aa I, in. DsKntgatia 77 (»»a«! H.n.w«f>), III. L» wtaEI.il 27, IT. Wl.iia«r Htapl.loitc ti, T. S<h«nbraaaar.lra>i. M a, n. Oamaeadovferati. Tli. Marlablf.r.trai.a II, 7111. Lrrck.al.ld.nlran. UI, IX. Ali.r.Iran. S*, X. ra»arll«*elfM>a M, XTMI Vifcr!a(<rtlraiM II, XIX. Dlbllagar Haaplilr. II, XIX. Ra«ri.l'»iM
S$«Bjalnl&nst «S<alnlžka družba
n'
it 1*0 175

% if J

NnjlikBlIstntnajči
mr nakup in prodaja
»Mh rrat /sat, drlavnih papirjav, akcij, prioritet, »stavnic, srsčk, divis, valut ist. denar)*.
J, i., WoMxeiie 1,
feRjtUl K 90,000.00i »M«. s*kf.»d K 8 090.000
'■zr.rsbttnih MUjtaTrnic 1» obligacij, srsik in kuponov.
Podružnica i w Spijetu. g
Dclaiika glavnica I I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka»Ljubljani, Sfri,ar,e*?pu,0lfce štev-2
promese na„dun. komunalne srečke promese na kreditne srečke po K 18. po K 15 1/2- Žrebanje I. julija. Glavni Žrebanje dne I. julija. Glavni dobitek dobitek K 400.000.	K 300.000.
Obe promesi skupno la K 32.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po 4
Podružnica a y CeBovcu, i
I Rezervni fond s t i i K 200.000. s s a