TVsStnina plačana t gotovini. — Leto XIX., št. 216 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Iriseratnl oddelek: Ljubljana, selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica Z. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga &slo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, sobota 17» septembra 1938 Cena 1 Pi« Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25. . Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125. 3126. Maribor. Grajski trg št. 7. telefon St. 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. J, telefon št. 65._ Rokopisi se ne vračajo Besedama razvojne stopnje Razplet sudetske krize je zlasti v zadnjem času tako nagel, da se pn dnevnem zasledovanju novih dogodkov vedno bolj izgubljajo obrisi komaj preteklega dogajanja. Tako prehaja kriza iz faze v fazo in cesto se v novem položaju ni mogoče znajti brez osveženja skomina na vse prejšnje faze spora. Hitlerjev govor v rajhstagu dne februarja tega leta, ki je bil v zvezi z Avstrijo pričakovan v podobni napetosti kakor kancelarjeve izjave na kongresu v Nurnbergu v zvezi s sudetsko krizo, je bil neposredno, vezan predvsem na Schuschniggove razgovore v Berchtesgadenu v prvi polovici februarja. Hitler pa je tedaj mimogrede poudaril tudi pravico »10 milijonov Nemcev v vseh sosednih državah do svobodnega izpovedovanja narodnosoctaoističnega svetovnega nazora«. Z obema navedenima številkama je jasno označil. da pri tem misli na Nemce v Avstriji in v ČSR. dočim je Švico izvzel. S klasičnim izrazom bi lahko rekli, da je tedai padla »prva kocka«. Besedam f*o kmalu nato sledila dejanja in avstrijska priključitev k tretjemu rajhu dne 13. marca je že pomenila uresničenje dveh tretjin Hitlerjeve februarske naoovedi. Naslednja faza je bil kongres sudet-skonemške stranke v Karlovih Varih v drugi polovici aprila tega leta. Še pred njim se je Anglija prvič vmešala v vznemirljivi razvoj srednjeevropske krize v obliki znane izjave angleškega premiera z dne 24. marca. Chamberlain je tedaj prvič nakazal, da bi Anglija ne mogla ostati neinteresirana pri nadaljnjem razvoju dogodkov v srednji Evropi, v kako podrobnejšo označbo pa se ni spustil. Kongres sudetskonemške stranke v Karlovih Varih pomeni začetek nove faze v razvoju sudetskega vprašanja. Henlein je 24. aprila formuliral v osmih točkah zahteve sudetskih Nemcev, ki jih je od vsega začetka označil kot minimum. Med temi točkami je bila postavljena tudi zahteva Po teritorialni avtonomiji in priznanju narod-nosocialističnega svetovnega nazora. Anglija in Francija sta nekaj dni nato, dne 29. in 30. aprilia, v razgovorih svojih državnikov v Londonu skupno manifestirali svoj interes na razvoju dogodkov v srednji Evropi in napovedali, da se hočeta zavzeti »za pravično rešitev vseh spornih vprašanj v tem predelu Evrope v mejah, ki jih narekujeta suverenost in neodvisnost držav«. Obenem sta diplomatska zastopnika obeh velesil intervenirala pri praški vladi z nasvetom naj začne pogajanja s sudetskimi Nemci za ureditev •narodnostnega problema v državi, >elaware, da prisostvuje seji vlade. P0f@čII® vladi London, 16. sept. h Zastopnik ministrskega predsednika finančni minister sir John Simon je za nocoj sklical sejo vlade, na kateri bo ministrski predsednik Chamberlain po svojem povrat-ku iz Nemčije podal poročilo o razgovorih s Hitlerjem, ^namberlain je dalje sporočil, da želi takoj po svojem prihodu sprejeti tudi oba voditelja opozicije majorja Attleeja za delavsko stranko in Sinclaira za neodvisno liberalno stranko, da ju obvesti o položaju. Izvršene so tudi vse priprave za izredno sklicanje spodnje zbornice, kateri želi Chamberlain podati izjavo o mednarodnem položaju in o stališču angleške vlade, _ Spodnja zbornica se bo najbrze sestala v sredo ali četrtek. Že jutri ali najkasneie v nedeljo bosta prispela v London francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet, da se v imenu francoske vlade dogovorita z angleško vlado glede nadaljnje skupne politike v zadevi češkoslovaškega problema. Prihodnji sestanek bo pri Kolnu Pariz, 16. sept. Kakor zatrjujejo v pariških političnih krogih, se bo vršil prihodnji sestanek med Hitlerjem in Chamberlainom že v torek in sicer na gradu Godesberg pri Kolnu. kamor je že odpotovala Hitlerjeva telesna straža. Najetih je že tudi 70 sob za tuje novinarje, ki bodo dopotovali na ta sestanek iz inozemstva. Stiki z italijansko vlado Pozornost je vzbudil prihod angleškega poslanika v Rimu lorda Pertha, ki je prišel poročat vladi o stališču italijanske vlade v češkoslovaškem vprašanju. Perth je imel dolg razgovor z zunanjim ministrom lordom Ha-lifaxom, ki je takoj nato sprejel tudi italijanskega poslanika grofa Gran-dia. Kakor se zatrjuje, bo Grandi še nocoj obiskal tudi ministrskega predsednika Chamberlaina, kateremu bo sporočil odgovor Mussolinija na pismo, ki mu ga je poslal Chamberlain snoči iz Berchtesgadena o svojem razgovoru s Hitlerjem. Hitler pripravlja gradivo za drugi razgovor Monakovo, 16. septembra, br. Po razgovorih s predsednikom Chamberlainom je kancelar Hitler ostal v Berehtcsgadenu. kamor se je povrnil tudi nemški zunanji minister von Rib* bentrop, ki bo ostal pri njem preko nedelje. V poučenih krogih mislijo, da bosta še enkrat proučila celotni mednarodni položaj ter pripravila material za nadaljevanje razgovorov s Chamberlainom. Pariško mnenje Pariz, 16. septembra. A A. (Havas). V trenutku, ko je Chamberlain zapuščal Berchtesgaden. je bil položaj še zmerom negotov. Na nemški strani kižeio slej ko prej optimizem. Angleži so zapeti, a polni zaupanja Bistveno dejstvo je, da pride do ponovnega osebnega sestanka med nemškim in angleškim državnikom. V molku britanske delegacije vidijo željo, da se re» zultati razgovora ne objavijo prej, dokler se z njimi ne seznanita londonska in pariška vlada. Praška sodba Praga, 16. septembra. AA. (Reuter) Iz okoliščine, da se Chamberlain vrača v London in da je tja poklican tudi Runciman. sklepajo v češkoslovaških krogih, da včeraj državniki v Berchtes-gadnu niso hodili okoli vrele kaše in da so bili Hitlerjevi predlogi takšni, da jih je treba točno proučiti. Razen tega mislijo praški krogi, da pomeni okoliščina, da bo Runciman posredoval pri češkoslovaški vladi, da se bo stvar urejala po diplomatski poti. ★ Pismo kralja Jurija London, 16. sept. h. Kralj Jurij je poslal nocoj ministrskemu predsedniku Chamberlainu posebno pismo, v katerem ee mu zahvaljuje za velike usluge, k; jih je na-rravil Angliji in svetovnemu miru s tem. da se je sestal in porazgovori 1 s Hitlerjem. Tudi Roosevelt je bil obveščen Washjneton, 16. sept. A A. (Štefani). V nekaterih krogih menijo, da je Chamberlain obvestiti Roosevelta o svoji nameri, preden se ie odpeljal v B^rrhtosgaden. Kljub popolni rezerviranosti odgovornih krogov se lahko reče, da vlada v Bel j hiši vtis. da ne bo vojne. stala mednarodni problem prve vrste. Dne 27. avgusta je sir John Simon v Lanarku znova poudaril misel, ki jo je Chamberlain v bolj splošni obliki iznesel v marcu, da bi namreč v primeru splošnega konflikta v srednji Evropi Anglija verjetno ne ostala ob strani, dočim je Runcimanovi misiji skušal dati večjo avtoriteto z njenim kritjem s te strani angleške vlade. Češkoslovaška vlada pa je posegla v ta nevarni razplet položaja z novim, četrtim načrtom, ki je po obsegu koncesij prekosil vse dosedanje. Z izjemo zahteve o zunanjepolitični vezanosti na Nemčijo ter o priznanju narodnosocialističnega svetovnega nazora je dejansko priznala vse karlovarške zahteve. Zaradi razmeroma neznatnega incidenta v Moravski Ostra- vi je Henleinova stranka prekinila pogajanja, ne da bi sicer zavrnila novi predlog kot »možno osnovo za nadaljevanje pogajanj«. Toda med tem se je približala zaključna faza kongresa v Nurnbergu, ko so se pričakovale važne Hitlerjeve izjave o sudetskem vpraašnju. Hitlerjev govor v ponedeljek, 12. t. m. je krizo zaostril z zahtevo po priznanju pravice sudetskih Nemcev do samoodločbe. Na Češkoslovaškem je nastal na mah povsem nov položaj, ki se je na zunaj pokazal v definitivni prekinitvi pogajanj in v seriji incidentov v nemških krajih. Henlein je proglasil karlovarške zahteve za neveljavne in izdal novo geslo »Domov v rajh!« Ta notranja dotiranost krize do vrhunca je vzporedno tudi na diplomatskem področju našla svojo zaostritev z geslom: Plebiscit ali vojna V to fazo je posegel v sredo angleški premier Chamberlain osebno s svojim obiskom pri Hitlerju. Tu se sedaj začne odmotavati ona mednarodna stran su-detske krize, ki je bila ozadje sudetskega problema od vsega začetka. Runciman in Gwafklit sta odletela v London Pozval ju je Chamberlain, da poročata vladi — Ostali člani misije so ostali v Pragi Praga, 16. septembra. AA. (Havas). Misija lorda Runcimana. je davi objavila: »Na Chamberlainovo željo se bosta lord Runciman in Gwatkin za nekaj dni vrnila v London, kjer bosta poročala predsedniku vlade in ostalim ministrom. Lord Runciman je vsem vodilnim osebnostim poslal pismo, v katerem jih poziva, da naj preprečijo vse, kar bi poslabšalo položaj, dokler ne bodo znani zaključki razgovorov med Chamberlainom in Hitlerjem. Runciman in Ashton Gvvatkin sta se odpeljala iz Prage v London danes opoldne. Ostali člani misije lorda Runcimana in gospa Runcitnanova so ostali v Pragi. Pariz, 16. septembra. AA. (Havas) Danes ob 12.20 sta lord Runciman in Ashton Gwatkin zapustila Prago in se z letalom odpeljala v London. Na letališču je lord Runciman dal Havasovemu poročevalcu tole izjavo: »Na Chamberlainov poziv odhajam v London. Po sestanku v Berchtesgadnu je Chamberlain prosil, da ga brez odloga obiščem. Za zdaj mi je nemogoče, temu kaj več dodati.« Na poročevalčevo vprašanje, ali se bo vrnil v Prago, je lord Runciman odgovoril: »Trdno upam, da se bom vrnil, a kdaj, vam še ne morem povedati. Vse bo odvisno od poteka mednarodnih pogajanj.« »Kakšni so vaši vtisi po praškem obisku?« je vprašal Havasov poročevalec. »Včasih so bili dobri, včasih pa slabi.« Kakšna je končna bilanca? »Dobri vtisi pretehtajo slabe«, je odgovoril lord Runciman. Ashton Gwatkin je pa rekel Havasovemu poročevalcu: »Še snoči nisem vedel, da se danes odpeljem. Nedvomno se bom vrnil v Prago, vendar prav nič ne vem, kdaj bo to.« Mussolini v stalnem stiku s Hitlerjem Telefonski razgovori s Chamberlainom — Italija v celoti podpira Nemčijo — Skeptično presojanje položaja Pariz, 16. sept. b. »Temps« poroča iz Rima, da je Mussolini, ki se trenutno mudi v Rocca delle Caminate, v stalnem stiku z nemškim kancelarjem v Berchtes-gadenu. O italijanskem stališču v češkoslovaškem vprašanju dodaja rimski poročevalec lista, da odgovarja spoznanju izredne nevarnosti, v kateri se je treba odločiti za energično operacijo, da se ob tričetrt na dvanajst prepreči katastrofa. V ostalem pa so v italijanskih krogih slej ko prej zelo mirni, iz česar bi se dalo sklepati, da v Rimu ne računajo s konkretnimi nevarnostmi. Rim, 16. sept. b. Italijanski listi poročajo da je imel angleški premier Chamberlain pred svojim odhodom iz Londona daljši telefonski razgovor z Mussolini jem, kar tolmačijo tu kot dokaz, da razgovori v Berchtesgadenu niso bili omejeni samo na odnošaje med Anglijo in Nemčjia temveč da sta se oba državnika v svojih razgovorih dotaknila tudi odnošajev z ItaPjo. Italijanski listi dalje pišejo, da je bil potek razgovorov v Berchtesgadenu zadovoljiv. V splošnem prevladujejo ugodni vtisi in zdi se, da je splošna nervoznost močno popustila. O novem Chamberlaino-vem razgovoru s Hitlerjem domnevajo v tukajšnjih krogih, da se bo vršil najbrž v Berlinu. Rim, 16. sept. AA. (Štefani). Optimizem ki navdaja večidel londonskega in pariškega časopisja, se more po sestanku Chamberlaina in Hitlerja sprejeti samo z največjo rezervo, trdi »Giornale dTtalia«, ker činitelj«, od katerih zavisi rešitev su-detsko-nemškega vprašanja, niso vsi ena- kega mišljenja. Izgublja se dragocen čas, medtem ko je potrebna nujna rešitev. »Giornale dTtalia« piše, da je treba su-detsko-nemško vprašanje reševati na podlagi Mussolinijevega načrta, ter pripominja, da še ni znano, kaj mislijo v Londonu in v Parizu. Na koncu poročila omenjeni list postavlja vprašanje, ali bosta Velika Britanija in Francija hoteli v današnjih razmerah zoperstavljati se češkoslovaški, da bi preprečili evropski spopad. Dodaja še. da je treba odgovoriti brez odlašanja na to vprašanje. List »Tribuna« smatra, da bi bilo v interesu Evrope treba ustanoviti takšno češkoslovaško državo, ki bi bila samo češkoslovaška in ki bi mogla živeti v miru z ostalimi državami. Seja ameriške vlade Wa*hington, 16. sept AA. (Havas). Roosevelt je imel pomembne razgovore s Hul-lom in finančnim ministrom Morgenthauom. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da eo na konferenci govorili o ukrepih, ki bj jih pod-vzele ameriške Združene države v primeru spopada v Evropi. Posebno so razpravljali o ukrepih finančne in gospodadske narave, medtem ko se vprašanja vojaških ali pomorskih ukrepov niso dotaknUi. Roosevelt je zavrnil vse obveznosti, zaradi katerih bi moral zapustiti Washington, ter je preložil svoje potovanje v PukitpsL, kjer It moral jutri imet; velik govor. Nocoj predseduje Roosevelt seji vlade. > JUTROc št 216. 2 = Sobota, 17. IX. 1938, a Sudetski Nemci zapuščajo Henleina? Porazen vpliv Henleinovega bega — Razpust sudetsko-nemške stranke — Dosedanji Henleinovi sotrudniki izražajo lojalnost državi — Povsod mir Praga, 16. sept. h. Današnji dan je najbolj prepričevalno dokazal .da so bili zadnji dogodki, zlasti pa krvavi izgredi zadnjih dni organizirani od peščice ljudi, ki je skušala prepričati zunanji svet, da zahtevajo sudetski Nemci priključitev k Nemčiji in razkosanje češkoslovaške republike. Odkar so oblasti začele nastopati odločno, in ko se je po dogodkih v Chebu izkazalo, kdo je iniciator teh dogodkov, je zavladal v vsej republiki absoluten mir in red. Včeraj popoldne so Henlein in njegovi ožji sotrudniki pobegnili v Nemčijo, njihovemu zgledu pa so takoj nato sledili tudi lokalni hujskači. Po trditvah nemških lokalnih krogov, ki pa se potrjujejo tudi v Pragi, je do sedaj pobegnilo skupno iz sndetsko-nemških pokrajin okrog 15.000 pripadnikov Henleinovih napadalnih oddelkov, ki so v sudetskih pokrajinah silili prebivalstvo, da je moralo sodelovati pri njihovih izgredih. Sedaj se je prebivalstvo sudetsko-nemških pokrajin oddahnilo, ko ga nihče več ne sili k uporu proti oblastem. Prebivalstvo se povsod rade volje pokorava odredbam oblasti, ki so v vsej republiki absoluten gospodar položaja. Razpust sudetsko-nemške stranke Pregled dokumentov, ki so jih našli v arhivih glavnega vodstva sudetsko-nemške stranke v Chebu, je pokazal, da je vodstvo SDP imelo na razpolago ogromna sredstva. Nastavljalo je posebne agitatorje, da so izzivali izgrede. Spričo tega je vlada danes odredila razpust sudetsko-nemške stranke in vseh njenih organizacij, zlasti pa, polvojaških formacij, tako zvanih »rediteljev« (Orcbier), ki so bili ^vo.ječasno odobreni s posebnim odlokom vlade. Razpust je bil odrejen na osnovi zakona o zaščiti republike. S tem so izgubili svoje mandate tudi vsi poslanci in senatorji sudf-tsiko-nemške stranke. Premoženje stranke je zaplenjeno v korist države. Zoper vodi tel .je s Henleinom na čelu je vložena kazenska ovadba zaradi veleizda-,je in zaradi dejanj, s katerimi so stremeli po nasilni spremembi državne ureditve. Razorožitev prebivalstva v mešanih pokrajinah Razen tega je vlada danes odredila razorožitev vsega prebivalstva v nemških in mešanih pokrajinah ne glede na to, ali velja za te pokrajine obsedno stanje ali ne. V roku 24 ur morajo vsi lastniki izročiti brez izjeme vse orožje in druga sredstva, ki se lahko uporabljajo za napade, kakor granato, bombe, plini in slično, v to določenim oblastem. Pri komur bi se po tem rolcu našlo kako orožje, pride pred preki sod. Preokret hesaleinovskega lista Beg Henleina in njegovih sotrudnikov je izzval med sudetsko - nemškim prebivalstvom. ki je v velik, meri v dobri veri podpiralo njegovo politi; o, nepopisno razočaranje. Izmed vseh listov, ki so brezpogojno podpirali Henleina, izhajata sedaj samo še praška »Bohemia«, ki je do sedaj stoodstotno podpirala Henleinovo politiko, danes pa objavlja uvodnik, v katerem v ostrih besedah zavrača Henleinov proglas in celokupno politiko sudetske stranke ter piše med drugim: S tem proglasom Henlein ni potegnil stroge ločitve samo med seboj in češkoslovaško republiko. nego tudi med seboj in onim delom sudetskih Nemcev, ki so ga do sedaj podpirali in ki so mu s svojimi glasovi izročili vodstvo sudetsko-nemške politike, toda ne za to, da bi razbil češkoslovaško republiko, marveč na podlagi prvotnega programa, ki je nalagal vodstvu stranke skrb za gospodarski, kulturni in socialni napredek sudetsko-nemškega prebivalstva. Zato tudi sudetsko-nemško prebivalstvo najodločnejše odklanja vsako zvezo s Hen-leinovim proglasom in prepušča njemu samemu odgovornost za vse posledice. Organizacije se odrekajo Henleinu Danes so se po vrsti oglašale pri sreskih načelnikih v sudetsko-nemških pokrajinah deputacije krajevnih in okrajnih organizacij razpuščene sudetsko-nemške stranke ter izjavljale, da nočejo imeti nobene skupnosti več s Henleinom in vodstvom sudetsko-nemške stranke ter odklanjajo vsako spremembo državnih mejp. V Mar-janskih Lažnih je vodil deputacijo senator sudetsko-nemške stranke Frank, soime-njak pobeglega poslanca dr. Franka. V Ašu je privedel deputacijo k sreskemu načelniku predsednik okr. organizacije Richter. V nekaterih drugih krajih kakor v Taho-vu, Nideku, Sluknovu in drugod pa so dosedanje Henleinove organizacije korpo-rativno prestopile v nemško socialno demokratsko stranko ter poslale vladi izjave, v katerih se odrekajo vsake zveze s Henleinom in izražajo svojo lojalnost in zvestobo češkoslovaški republiki. V mnogih krajih je prišlo do bučnih demonstracij proti Henleinu. Henleina zapuščajo tudi njegovi poslanci Najbolj značilno za preokret, ki je nastal v sudetsko-nemških pokrajinah pa je dejstvo, da so se Henleinu odrekli tudi nekateri njegovi dosedanji najožji sotrudniki. Tako so na primer danes prispeli v Prago poslanci sudetsko-nemške stranke Rosche, Kundt in Neuwirth, ki so bili člani Henleinove delegacije za pogajanja z vlado. Danes so zaprosili za sprejem pri ministrskem predsedniku dr. Hodži v želji, da se mu stavijo na razpolago ter da se odrečejo vsaki nadaljnji zvezi s Henleinom. Omenjeni trije poslanci so že imeli sestanke z raznimi vodilnimi ljudmi iz sudetsko-nemške stranke, s katerimi pripravljajo ustanovitev nove stranke, ki bi zasnovala svoj program na zvestobi do češkoslovaške republike in ki bi se zavzemala za mirno in trezno sodelovanje sudetskih Nemcev s Čehoslovaki. V češkoslovaških političnih krogih z zanimanjem in z zadoščenjem zasledujejo ta preokret in čakajo mirno in samozavestno na nadaljnji razvoj dogodkov. V Prago je včeraj in danes prispelo nad 3000 beguncev, po večini žensk in otrok iz sudetsko - nemških pokrajin. Primator Prage dr. Zenkl se je takoj zavzel za te begunce in poskrbel za njihovo nastanitev in prehrano. Vsi begunci so imeli na prsih znake s češkoslovaško trobojnico. ★ Povsod mir Pariz, 16. septembra. AA. Havas poroča iz Prage: Včeraj se je položaj oblasti precej utrdil. Število spopadov je manjše in ubit ni bil nikdo. Vlada je gospodar položaja. Snoči je bilo vse mirno v sudetskih krajih. Zvečer je vlada objavila, da vesti o mobilizaciji niso resnične. Prebivalstvo je hladnokrvno, dasi je nekoliko vznemirjeno. Imenovanje propagandnega ministra Praga, 16. sept. br. Prezident republike je danes na predlog ministrskega predsednika imenoval dr. Hugona Vavrečko za ministra. Novemu ministru je poverjeno vodstvo centralizirane državne poročevalske in propagandne službe. Nogometni tekmi z Madžarsko dovoljeni Praga, 16. sept. br. češkoslovaška vlada je včeraj prepovedala vse športne prireditve na območju republike in sta zaradi tega odpadli tudi obe meddržavni tekmi z Madžarsko, ki bi morali biti v nedeljo v Pragi in Bratislavi. Danes je vlada glede na spremenjeni notranjepolitični položaj prepoved preklicala in se bosta obe tekmi vršili. Jutri pride v Trst Ugajanja s Slovaki Proglas pcslanca Hllnkove stranke — Usodi Čehov in Slovakov sta nerazdružljivi Razpoloženje v Berlinu Včerajšnje »Vreme« objavlja daljše si-tuacijsko poročilo iz Beil.na v zvezi s Chamberlainovim obiskom pri Hitlerju. Med drugim čitamo v tem poročilu: »Ta dogodek (Chamberlainov obisk) je globoko odjeknil v prestolnici tretjega raj-ha in je v veliki meri prinesel pomirjenjc. Berlin, ki ga radio in časopisje vsak dan opominjata, naj si nabavi za pet mark »ljudsko plinsko masko«, je postajal že vznemirjen. S komurkoli začnem govoriti, je njegovo prvo vprašanje, čim izve, da sem inozemec, kaj mislim o političnem položaju, o vojni i>n miru. Navadno zadostuje že ena sama optimistična beseda za pomirjen je, ker Berlinčani niso verovali in ne verujejo v možnost oboroženega spopada. Povsod prevladuje optimizem. Snoči, po objavi Chamberlainovega obiska, je bil še posebno velik. Vest so kasno zvečer razširile posebne izdaje berlinskih listov. Če so poprej Berlinčani po malem že preklinjali aviacijo. snoči so vsekakor blagoslavljali ono letalo, ki bo pripeljalo Chamberlaina na njegovem prvem letu. Na bulvarih si mogel povsod čuti ime angleškega premiera, ki ga Berlinčani izgovarjajo Čamberlan. Ta gesta dobre volje Anglije, da stori vse možno za ohranitev miru. je potisnila v ozadje vse druge dogodke v zvezi s spopadi med sudetskimi Nemci in češkoslovaškimi oblastmi. Ves tisk. ki je včeraj s tako borbenostjo pisal o trinajstih žrtvah, piše danes z mnogo man jšo razburjenost jo o tridesetih novih smrtnih žrtvah Londonska ugibanja Vse mogoče kombinacije angleških listov o tem, kaj sta v četrtek govorila Chamberlain in Hitler London, 16. sept o. Londonski listi danes že objavljajo celo serijo kombinacij o ureditvi češkoslovaškega in hkratu vseh evropskih problemov, ki naj bi jih načel Chamberlain včeraj popoldne oh priliki svojega berchtesgadenskega razgovora s Hitlerjem. Poročila se seveda močno razlikujejo, ker so zgrajena lc na ugibanjih. Kaj sta Chamberlain in Hitler govorila, v Londonu še ne ve nihče. »Daily Telegraph« meni, da sta Chamberlain in Hitler govorila o tem, da se umakneta nemška in češkoslovaška vojska z meja; da se sudetsko-nemško področje postavi pod nadzorstvo mednarodne komisije,; da se za sudetsko-nemške kraje razpiše plebiscit; da se uredi špansko vprašanje, tako da se Nemčija popolnoma umakne iz Španije; da se poskusi doseči splošni sporazum. s katerim naj bi se odpravile vse težave, s katerimi se mora sedaj Nemčija boriti pri nabavi surovin; (kolonialno vprašanje). List meni, da sta oba državnika govorila tudi o konferenci štirih velesil, Anglije, Francije, Italije in Nemčije, ki naj bi s posebnim sporazumom zagotovila mir in red v Evropi. »Daily Express« objavlja podobne vesti. Po njegovih informacijah naj bi se demobilizirali češkoslovaška in nemška vojska, ki sta sedaj že v popolni vojni pripravljenosti, ter umaknili z meja. Plebiscitni vprašanji naj bi bili: 1. Ali hočete ostati češkoslovaški državljani, 2. Ali hočete postati nemški državljani. Za pravilno izvedbo plebiscita naj bi jamčile Anglija, Francija, Nemčija in Italija. Plebiscit naj bi se izvršil pod nadzorstvom mednarodne policije. Obenem naj bi Nemčija pristala na omejitev oboroževanja v zraku in na kopnem. Po informacijah istega lista bi imel berchtesgadenski sestanek v prvi vrsti tale dva rezultata: Hitler je obljubil, da se do nadaljnjega za ureditev češkoslovaškega problema ne bo poslužil sile. V tem pogledu je Chamberlain dosegel uspeh. Drugi element tega sestanka je bil Hitlerjev predlog. da bi se na posebni mednarodni konferenci poskusila urediti vsa pereča vprašanja. Po »Daily Mailu« naj bi se na tej konferenci sestali zastopniki Anglije, Francije, Italije in Nemčije. »Times« to informacijo demantira in meni, da Chamberlain in Hitler obče nista govorila o taki konferenci. varnostnih ukrepov. Istočasno uradni list objavlja večje število uredb, s katerimi se prepoveduje izvoz vseh mineralij, nafte, bencina, olja, masti, kož in volne. Poleg tega je po tej uredbi prepovedano, da bi letala preletavala teritorialne vode in obalne pasove v širini 20 km. Molitve za mir tudi v Franciji Pariz, 16. septembra. AA. (Štefani). Pariški nadškof kardinal Verdier je danes dopoldne služil v baziliki Presv. Srca slavnostno molitev za mir na vsem svetu. Svečane službe božje se je udeležila velikanska množica ljudi. V nedeljo bo takšne molitve za mir priredila tudi pariška protestantska cerkev. Varnostni ukrepi Švice so gotovi Bern, 16. septembra. AA. (Havas) Zvezni svet je ponovno proučil mednarodni položaj in ugotovil, da je za primer zaplet-Ijajev nkrenjeno vse potrebno. Doslej }0 mrtvih Praga, 16. septembra. AA. (Havas) Snoči je bilo objavljeno, koliko so dosedanji spopadi v sudetski deželi zahtevali žrtev. In sicer je bilo 30 oseb ubitih, 79 pa ranjenih. Med ubitimi je 14 orožnikov, med ranjenimi pa je 64 Če-hoslovakov, od teh 39 orožnikov. Nemcev je ranjenih samo 15. Včeraj so bile ubite 4 osebe in sicer 2 orožnika, 1 Čeh in 1 sudetski Nemec. Neresnične vesti o prihodu Dimitrova Praga, 15. sept. AA. (Havas) Pooblaščeni krogi ponovno odločno zanikajo vesti, ki se širijo v tujini, češ da bi bil prišel Dimi-trov v Prago. Predsednik vlade na Rledu Bled, 16. septembra. AA. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovic je prispel na Bled. Odhod vojvode Kentskega Kranj, 17. s:pt. AA. Vojvoda in vojvo-ainja Kentska sta zapustila gTadič Brdo pri Kranju in se odpeljala v London. Praga. 16. sept. h. Organ delavskih organizacij slovaške ljudske stranke »Slovenski robotnik« objavlja poziv poslanca slovaške ljudske stranke Čajovskega, ki pravi med drugim: »Češkoslovaški republiki hočemo in bomo vedno in v vsakem položaju ohranili svojo neomajno zvestobo, ker se zavedamo, da je to naša država. Če jo bo treba braniti, jo bomo branili iz ljubezni do nas samih, iz ljubezni do slovaškega naroda. V tem pogledu smo Slovaki in Čehi na skupni fronti. Če pride država v nevarnost, bodo v nevarnosti tudi Slovaki. To je Beograd, 16. sept. r. Med vestmi svojega londonskega poročevalca prinaša današnja »Politika« tudi zanimive informacije, kako je prišlo do nemškega obiska ministrskega predsednika Chamberlaina. Ideja je izšla od francoskega ministrskega predsednika Daladiera ob priliki njegovega telefonskega razgovora s Chamberlainom. Vendar Daladier ni mislil na Chamberlaina, temveč na neko drugo osebo, baje na lorda Baldvvina. Misel, da s«5 o^eb^o sestane s kancelarjem Hitlerjem, je prišla od Chamberlaina samega. Zdi se, da je na njegovo odločitev vplivalo poročilo, ki ga je dobil od svojega prijatelja lorda Brocketta Lord Brockett je bil na niirn-berškom kor.crresu in je tam večkrat govoril s Hitlerjem. V pogovorih je Hitler poudaril svoje osebne simpatije za Cham- 1 neizpodbitna resnica, ki jo moramo imeti vedno pred očmi.« Razgovori med vlado in zastopniki slovaške ljudske stranke so se tudi danes nadaljevali. Slovaška ljudska stranka ponovno izjavlja, da odklanja vsako zvezo s sudetskonemško stranko. Kakor poročajo nekateri listi, se že vodijo pogajanja za vstop slovaške ljudske stranke v vlado, da bi se na ta način še bolj podčrtala popolna solidarnost vseh Čehoslovakov. Poslanca Sidorja, ki se je nekaj časa zavzemal za tesnejše sodelovanje s Henleinom, so v stranki popolnoma izolirali in izločili vsak njegov vpliv. berlaina. Na drugi strani je znano, da Chamberlain kljub velikim razlikam v političnih nazorih, zlasti glede političnih metod. osebno zelo uvažuje tvorca tretjega rajha. Zato se mu zdelo, da je v sedanji situaciji on sam najprimernejša oseba za razgovor s kancelarjem Hitlerjem. O tej svoji odločitvi se je Chamberlain posvetoval samo z najožjimi sotrudniki v vladi. Ostali ministri so zvedeli za njo šele popoldne na seji vlade. Sporočilo je prišlo tako nepričakovano, da je par minut vladal grobni molk. Končno pa je bila Cham-berlainova pot soglasno odobrena. Vlada tudi ni mogla drugega storiti, ker je bila postavljena pred izvršeno dejstvo, saj so bili telegrami že izmenjani in sestanek že dogovorjen. Trst, 16. sept. i. Priprave za Mussolini- jev obisk, ki so zavzele naravnost ogromen obseg, so sedaj že dovršene. Musso-lini prispe v Trst v nedeljo, že prej se bodo v Trstu zbrali nekateri člani vlade ter vrhovni zastopniki fašistične stranke, milice, vojske in mornarice. Za jutri je napovedan prihod zunanjega ministra Cia-na, ministra za ljudsko kulturo Alfierija, ministra za javna dela Giglia in prosvetnega ministra Botaia. Tudi v mednarodnih krogih je prav zaradi napetosti v Ev- Hali£axovo posvetovanje s socialisti London. 16. septembra. AA. Laburistična poslanca Attlee in Greenwood sta 25 minut konferirala v zunanjem uradu z lordom Halifaxom. Tja sta prišla na vabilo zunanjega ministra. Stališče kanadskih socialistov Niagara, 16. septembra. AA. (Havas). Na kongresu kanadskih laburistov je bilo sklenjeno, da se zahteva nujno sklicanje parlamenta, ki naj določi, kakšno stališče naj Kanada zavzame v primeru vojne. Na kongresu je bila poudarjena tudi zahteva po sodelovanju z demokratičnimi državami. * Čestitke Daladieru Pariz, 16. septembra. AA. (Havas) Mnoge krajevne organizacije radikalno socialistične stranke so zadnje dni izglasovale zaupnico francoski vladi. Organizacija v Ardennih čestita Daladierju k prizadevanju za ohranitev državne neodvisnosti in miru. Organizacija 10. pariškega okrožja pa čestita Daladierju, da je dvignil oborož-bo francoskega naroda na tako visoko stopnjo, da lahko »pazi na dogodke s suvereno hladnokrvnostjo, ki jI ni enake, tako da v tem pogledu naša država služi za zgled vsemu svetu«. Francoske priprave v Maroku Pariz, 16. sept. AA. (DNB) Po vesteh iz Rabata so se razširili varnostni ukrepi v Franciji. Zdaj so jih podvzeli tudi v francoskem pasu v Maroku, kjer so poleg tega določeni še drugi varnostni ukrepi. Uradni list protektorata je objavil danes: 1. Razširitev uredbe od 18. junija na Maroko; ta uredba je bila predvidena za Francijo z namenom, da se ojači obramba pred špionažo. 2. Splošno organizacijo Maroka za časa vojne z razširitvijo odgovarjajočih ropi zavladalo za ta Mussolinjev obisk v Trstu veliko zanimanje. V Trstu se zbirajo cele skupine tujih novinarjev. Na zborovanju bo imel Mussolini govor, v katerem se bo po zatrjevanju tukajšnjih krogov dotaknil sedanjega položaja v Evropi in Se jasneje obeležil stališče Italije, kakor je že bilo v zadnjem komunikeju italijanske vlade, v biltenu »Informazione Diplomatica« in v zadnjem Mussolinijevem pismu lordu Runcimanu. Zastopniki zbornic pri ministru trgovine Beograd, 16. septembra. AA. Trgovinski minister Kabalin je 15. t. m. sprejel v svojem kabinetu udelfžence državne kon_ ference gospodarskih zbornic, ki so ge sestali od 12. do 14. t- m. v Beogradu. Na sestanku so zastopniki zbornic obrazložili ministru vsa vprašanja, o katerih so razpravljali na konferenci, in drugP pereče zadeve naše trgovine in industrije. Danes ob devetih dopoldne so bili zastopniki Zbornic spet pri trgovinsk em ministru in so mu razložili svoje nazore o navedenih vprašanjih. Upokojitev Beograd, 16. sept. p. Upokojena sta bila učiteljica Pavla Buh na Vrhniki in učitelj Josip Djuban v Križevcih. Kongres planinskih društev Beograd, 16. sept. o. V dneh 1. in 2. oktobra bo v Beogradu državni kongres zveze planinskih društev. Uspehi Erike Druzovičeve na Nizozemskem Zagreb, 16. sept. o. Znana operna pri-madona Slovenka Erika Druzovič je nastopila ob priliki kraljevskih svečanosti v Amsterdamu v tamkajšnjem gledališču z velikim uspehom. Nato je gostovala še v drugih gledališčih v Rotterdamu, Haagu in drugih holandskih mestih. Ob tej priliki je bil sklenjen njen aganžma v teh gledališčih za leto dni. Le spomladi bo mesec dni gostovala v ljubljanskem, zagrebškem in beograjskem gledališču. Bolgarski kralj v Parizu Pariz, 16. septembra. AA. (Havas). Danes popoldne je predsednik vlade Daladier obiskal bolgarska suverena, ki zdaj inco-gnrto bivata v Parizu. Sokolski proglas za 9« oktober Beograd, 16. sept. AA. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je izdal danes proglas vsem bratskim župam, društvom in četam, da proslave spomin štiriletniee smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Jugoslovensko sokolstvo se z bolestjo spominja tragičnega dogodka 9. oktobra 1934. Na ta dan morajo vse sokolske edinice dostojno komemorirati smrt blagopokojnega kralja ter izkazati zasluženo čast njegovemu spominu. Prepušča se bratskim edinicam. da po krajevnih razmerah izberejo najboljši način za čim dostojnejšo komemoracijo. V krajih. ki so sedeži žup, je boljše, da komemoracijo izvede župa skupno z društvi, v onih krajih, kjer sta dve ali več društev, naj se prav tako združijo komemoracije. Vse edinice se morajo prizadevati, da bodo komemoracijam prisostvovali vsi člani. Opozarjajo se vsa bratska društva, da je 9. oktober proglašen za dan sokolskega bratstva. Dolžnost nas vseh je. da na viden način in stvarno dokažemo svojo ljubezen do bratov, ki žive v nadlogah. Na dan sokolskega bratstva ne bi smel izostati niti en član naše sokolske družine, ki ima možnost, da čeprav z manjšim prispevkom za socialni fond, ki je namenjen siromakom. stori svojo sokolsko bratsko dolžnost. Pokažimo svojo skrb in ljubezen v trenutku, ko so ti najbednejši v največjem pomanjkanju. S tem se bomo najbolje oddolžili blagopokojnemu kralju na dan njegove smrti. Zagrebški dijaki v Beogradu Zagreb. 16. seot. o. Nocoj je odpotovalo v Beograd 320 dijakov in dijakinj zagrebških srednjih šol. Izlet je bil organiziran na pobudo prosvetnega ministrstva, ki je izrazilo željo, da bi zagrebški srednješolci obiskali prestolnico in se seznanili s svojimi beograjskimi tovariši. Zagrebški dijaki in dijakinje l>odo tudi stanovali pri svojih tovariših in tovarišicah v prestolnici. Prisostvovali fcodo balkanskim igram in ogledali si bodo vse najvažnejše beograjske kulturne ustanove. To bo prvi tak srednješolski izlet iz Zagreba v Beograd. Pozneje mu bodo slodili še dTugi. Bržkone bodo tudi beograjski srednješolci napravili nekaj izletov v Zagreb. Ukrepi proti sbelgij-skiin reksistom Bruselj, 16. s ptembra. AA. (Havas). V zvezi s preiskavo o bojnih organizacijah reksistov in flamskih nacionalistov so izvedli hišno preiskavo v stanovanjih poslancev Deilla in Vinesa in v stanovanju brata glavnega tajnika belgijskega pravosodnega ministra Brunsvicha. Pri tf m so zaplenili mnogo dokumentov, ki potrjujejo obstoj vojaških podobnih organizacij in prišli n? sled načrtu ustanovitve celic v armadi ,orožništvu in policiji. Miren dan v Španiji Saint Jean de Luz, 16. septembra. AA. (DNB) Poročilo republikanskega poveljstva pravi, da se včeraj položaj na fronti ob Ebru ni spremenil. Na fronti ob Gua-dalahari je bil odbit manjši napad nacionalistov. Salamanca. 16. septembra. AA. (DNB) Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: V četrtek se na frontah ni zgodilo nič posebnega. Nacionalistična letala so v noči dne 14. septembra bombardirala vojaška poslopja v Saguntu in letališče Prat de Lobregat. Skladišče streliva je uničeno. Kmetje pobili dva cigana pr! Sfsku Sisak, 16. sept. o. V bližini Siska je okrog 300 kmetov napadlo nekaj ciganov, ki so jim kradli konje. Kmetje so dva cigana do smrti pobili, neko ciganko pa močno poškodovali. Z motikami, koli in drugim orodjem so navalili na cigane ter pobili do smrti Ivana šajnoviča in tudi njegovega tovariša Ivana Nikoliča, ki je že po prvih udarcih simuliral smrt, tako da so ga pustili pri miru, a je pozneje vendarle podlegel dobljenim poškodbam. Tudi šajnovičevo ženo so pretepli skoraj do smrti. Ciganom so odvzeli konje in po strašnem dejanju so se razšli. JNS v litijskem srezu Sreski odbor Jugoslovenske nacionalne stranke za litijski srez je imel sejo v nedeljo 11. t. m. ob 9. pri Robavsu v Šmartnem. Zastopane so bile po krajevnih činiteljih skoro vse občine litijskega sodnega okraja, došli pa so tudi predstavniki organizacij JNS iz višnjegorskega sodnega okrožja. Sejo je vodil predsednik g. Josip Str-man iz Velike Kostrevnice, ki je ob začetku pozdravil neomajene pristaše JNS, posebej pa poslanca litijskega sreza g. Milana Mravljeta. Zapisnik zadnje seje je čital tajnik sreskega odbora g. Sava Kušar iz Zagorja. Nato so še vsi ostali funkcionarji podali poročila o delu odbora in gibanju članstva v litijskem srezu. Zanimiva poročila o stanju v krajevnih odborih so podali delegatje iz posameznih občin Ob splošni tišini je podal nato zanimivo poročilo o splošnem političnem položaju nar. poslanec g. Milan Mravlje, ki so ga poslušalci za vsa izvajanja toplo nagradili. Po slučajnostih je g. Strman zaključil sejo in delegatje so se z novimi silami vrnili v svoje občine. Vretneffisk?" nauoved ZemunsKo vremensko poročilo: Oblačno v vsej državi, ponekod dež. Jasno je samo na skrajnem jugu in severozapadu. V severni polovici toplota pada. Najnižja toplota Maribor 9, najvišja Vranje 30 stopinj. Vnmenska napoved za sofooto; Občutna ohladitev v vsej državi, pretežno oblačno s postopno zjasnitvijo s severozapada in severa. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, le na zapadu polagoma bolj vedro, ozračje se bo še nadalje ohladiilo. Dunajska vremenska napoved: Po večina hladno, jutranje megto, podnevi jasna Iskaf fe potoval sam Chamberlain nsmive informacije londonskega poročevalca beograjske »Politike" — Misel je dal Daladier 14 ul turni pregled čemu naj podpirajmo gledališko umetnost? ke krajine Mussolinijev obisk Na pragu nove sezone Sodobne potopisna književnost ima svoj posebni stil, ki izhaja iz reportaže: prav v tem se kaže vpliv žurnalistike na literarno stvar,ian;e. Za razliko od starejših potopi-.scev skuša novo potopisno pripovedovanje vplivati na čitatelja zdaj s svežim izrazom neposrednega doživetja, zdaj z reportersko stvarnostjo in aktualnostjo. Ne spušča se niti v pretiran Mrizem, niti v globoka razmišljanja ali v znanstveno suhoparna poročila, kakor jih nahajamo prj starejših potopisnih. Dovolj .ie. če se spomnimo nekaterih značilnih primerov sodobnega potopisa: Gi-deove knjige »Voyage au Congo«, Capkovih »Angleških pisem« in »Poti na sever«, Ooc-teaiijevega potopisa »V osemdesetih dneh okrog sveta«. Med italijanskimi potopise; je posebno ori ginalen in značilen Vittorio G. Rossi, čigar tri knjige leže pred menoj. So to: »Tropi«. Dal Senegal alPAngola« (Bompiani, M i lamo 1934), »Via degli Spagnoli« (ista založba. 1936) m »Oceano« (istotam 1938). Citanje Rossijevih potopisov je posebno mikavno, ker čutiš na vsaki strani utrip originalne in močne osebnosti, ki daje pripovedovanju topel ton in posebno barvitost. Ta italijanski pisatelj je eden izmed onih potopiscev, ki so prelomili objektivno linijo potopisa v etimološkem pomenu besede (pot-opis) in spreminjajo gradivo, kakor so ga nabrali na potovanjih v osebno prekvašeno. romanzira-no. vzlic temu pa v svojih osnovnih sestavinah stvarno na »faktomontaži« zgrajeno pripovedovanje. To niso samo »cose viste«, ni to samo odraz videnih reč; v pisateljevi duši, marveč je sama duša tista, ki osvetljuje stvari, ne da bi jim — kakor pr} fantastičnih potopiscih stare šole — spreminjala osnovne forme in značilnosti. Prvi dve knjigi Vittoria G. Rossija sta -tilno še najbližji potopisu. Posebno zanimiva je zla; ti v sedanjem času »Via degli Spagnolic k; vodi čitatelja skozi Marseille in preko Kanarskih otokov v Seviljo, Gra-nado, Estremaduro, v deželo Baskov, v Va-lencijo. n« Baleare in v Katalonijo: pestra pot. ki nud avtorju »množico značilnih doživljajev in ostrih opažanj. Izraža jih s temperamentom. s humorjem in kidaj pa kdaj z ironijo. Vsekako ima Rossijevo doživljanje Španije za razliko na pr. od Capkovega ah ceLo Barresovega izrazito noto, ki poteka iz latinskega in mediteranskega skupnostnega občutja; mimo tega je piščev idejni odnos do španskih pojavov dokaj drugačen, kakor j€ odnos slovanskega ali katerega drugega popotnika. „ Nova knjige Vittoria G. Rossija »Oceamo« se je pomaknila iz potopisne literaturne zvrsti že nekoliko dalje v roman, vendar je treba takoj omeniti, da nima nič skupnega 6 tistimi potopisnimi romani, ki prehajajo v eksoiko in fantastiko. Je to neke vrste »iskanje oseb« ali »iskanje oceana« v pi-randetlovskem smislu: nekako dualistic.no doživljanje sveta v smislu idealizma in realizma; zdi se nam, da tudi v Rossi jevem »Oceanu« zaznavamo tipično pirande litovski dvoboj med življenjem in občutjem življenja. Odtod relativnost prostora in časa v tej knjigi, ki vodi čitatelja z neko, dejal b; skoraj akrobatsko spretnostjo med oceanom m kopnim med življenjskim prostorom bele in črne rase. med Zapadom in Vzhodom. Neka ocena označuje Rossijev »Ocean« kot proizvod nacionalističnega romantizma: nemara ie to res najsrečnejši ključ k razumevanju te svojevrstne potopisne proze, ta daleč presega kategorijo potopisa in se uvršča med dokumentarna delo tem. kako sodoben postavimo pirandellovsko razklan človek, doživlja svet. Združitev racionalnega in romantičnega ie za Rossija teko značilna, kakor njegov svojski stil, ki spaja suho predmetnost in poimovnost z močnimi barvami s temperamentno ironijo, s humorjem in z nevsakdanjo duhovitostjo. V Rossijevi razgibani proz; čutimo duha novega italijanskega človeka, ki je izoblikoval svojo globoko zakoreninjeno osebnost v visoki temperaturi današnjega italijanskega duhovnega življenja, ki spreminja občutja in ideje v eno samo vita'no akcijo. Vittorio G. Rossi je pisatelj z resnično originalno noto. eden onih. ki krčijo pripovedni prozi nova pota. ker tako rekoč dramatizirajo potopis in mu dajejo dih velikih duhovnih oevoje-valrev. Njegovo delo je vredno tudi naše pozornosti. Iz itffUjanshe literature Vittorio G. Rossi Vsak narod se zaveda, da je gledališče dom narodne kulture, zato je resničen narodnjak povsod dolžan podpirati razvoj in rast gledališča kot kulturne ustanove. Poleg časopisov in knjig, ki obravnavajo vsak v svojem okviru življenjske probleme, sta gledališče in film faktorja, ki jih prikazujeta na vizuelni način in z živo besedo; toda gledališče je pri nas edini kraj. kjer živi žlahtni zvok umetniško povzdignjene slovenske besede. Tuji filmi, ki ne zajemajo našega življenja ter ne tolmačijo tega, kar navdaja naš narcai bodisi kot celoto, bodisi kot pJMraezniis« v ilaši besedi — taki filmi ne d'»prinašajo svojega deleža rasti domače kulture. Dokler ne bomo imeli svojega filma, bo samo gledališče dom slovenske besedne umetnosti. Koliko goreče zavednosti in bojev je bilo treba, da je postala slovenska beseda na lastnih tleh popolnoma svobodna! Bil je čas, ko so pričakovali trenutek osvobojenja leo-t o« j več j o srečo. Doživeli smo jo, a že po dvajsetih letih se naroda polagoma polašča mlačnost: že pozablja, da ni dovolj, da je postala beseda svobodna. Zavedal naj bi se. da ima tudi v svobodi dolžnost. gojiti z ljubeznijo in razumevanjem svojo govorico in umetnost ter ji omogočati čim ugodnejšo rast in razvoj. Neizpodbitno dejstvo je. da je gledališka umetnost navezana na občinstvo; brez njega izgubi poglavitno oporo in možnost obstoja. Namen gledališča je, dajati narodu tako umetnost kakor jo potrebuje za svoj duhovni razvoj. To pa mu more dajati samo. če ima občinstvo dovolj razumevanja za njegovo nalogo in če se natanko zaveda, kaj vse mu more gledališče dati: ne samo razved-ila za tiste ure ki jih preživi pri predstavi, ne: temveč miselno delo, nalogo predelati obširno snov življenjskih problemov, ki j;h dojame gledalec pri predstavi in jih šc dneve in tedne po tem miselno razčlenja. kritizira, opredeljuje, absorbira in se koristi s spoznanjem višje resnice, ki mu jo je dala predstava. Kdo nc priznava pomembnosti gledališke umetnosti in njenih vzgojnih vrednot, njenih skoraj neomejenih zmožnosti: podati v enem večeru pregled cele zgodovinske dobe, življenje zgodovinskih osebnosti; zagovarjati ta ali oni svetovni nazor, razprostreti pred poslušalcem etične, moralne, estetične. religiozne, socialne in druge probleme. sc boriti za lepoto in pravico, pokazati moč zla. predočiti utopistične in fantastične misli velikih duhov, predvsem pa biti glasnica vseh velikih in pomembnih idej? Priznati moržjmo. da ima slovensko gledališče precejšnje število svojega stalnega občinstva za umetnost navdušenih ljudi, ki prihajajo s polno zavestjo svoje dolžnosti k predstavam, in komaj čakajo začetka sezone. Ljudi, ki jim je vsaka premiera izreden dogodek, katerega se vesele že več dni v nanrej in ki jim pomeni res veliko doživetje. So ljudje — in to so pravi, umetniško čuteči obiskovalci, ki jim pomeni gledališka predstava sodoživljanje usod, raz-pletajočih se na odru. — Kaj vse pomeni človeku, ki presedi n. pr. ves dan poglobljen v pisarniško delo, — vstop v svet umetnosti, v pestri, vedno izpreminjajoči se obtok različnih dob in ljudi, njihovih usod. doživetij, običajev in noš? To, česar ni zmožna dati še tako pestra knjiga, zaživi na odru resnično pred očmi gledalca, ter ga prevzame s sugestivno silo- Car gledališča je bil, je in bo neumrljiv, kljuboval bo vsemu, kar bi ga hotelo upro-pastiti, kajti ta prastara umetnost, ki se je razvila iz kulta ter je preživela vse svetovne revolucije, se je znala ohraniti tudi v najbolj kritičnih dobah elementarnih in političnih katastrof in iaprememb. Zdaj, ob začetku gledališke sezone, ko nudi razpisani abonma tudi najširšim slojem možnost obiska gledaliških predstav, je prav in potrebno da se vsakdo vpraša: kaj sem storil doslej v prid slovenski gledališki umetnosti? Vsak med nami nosi moralno soodgovornost za njem prosipeh in razvoj, — tega naj se zaveda z vsem poudarkom. M. SI. Zapiski »Življenje in svet« priobčuje v številki, ki izide v" ponedeljek, naslednje prispevke: Zakaj je Nil sveta reka? (Zgodovina Nila.— Prastaro namakanja — Plodna zemlja se širi. — Vzrok rodovitnosti). — Mravlje varujejo naše gozdove. V mestu je lepo (pripovedna črtica Franca Šebjeniiča). — V Kro merižu. (Odlomek avtobiografije dr. Frana Gostla). — Narodne kuhinje v ameriški metropoli. — Mičun M. Pavičevič, Črnogorci (dr. A. Debeljak). — Tehnični obzornik. — Iz filmskega sveta. — Fotoamater. — »Oče nebeški*. — Praktične novote. — Razumne opice. — O prvi ruski železnici. — Šah m uganke. Daudetova »Pisma is mojega mlina« so izšla. Založba »Satura« v Ljubljani, Tabor 6 je pravkar izdala v prevodu dx. Janka Tavzesa in s številnimi kolo ri ranim i m tekstnimi ilustracijami elikarja-graiika E. Justina znamenita Daudetova »Pisma iz mojega mlina« (Letres de mion Moulin). Krasno opremljena knjiga ji izšla v dveh izdajah: bibliofilski in navadni, ote pa po svoji celotni opremi presegata vsako pričakovanje. K te i ediciji se vrnem« v kratkem z obširnejšim poročilom. Kdo največ prevaja. Po statistiki prevodov za 1. 1987. ki je izšla v najnovejši številki »Indexa Traslationum«, zavzema Velika Britanija s 310 v angleščino prevedenimi knjigami šele deseto mesto. Na prvem mestu je Italija s 678 prevodi, na drugem Češkoslovaška (666), dalje Nemčija (659), Fran cija (590). USSR (581) Poljska (538), Ho-landska '491), Madžarska (452) in Švedska (419). __ Iz Ptuja j— Podružnica »Jutra« v Ptuju je prejela srečke drž. razredne loterije za I. razred 37. kola. Dvignete jih lahko takoj v poslovalnici »Jutra« na Slovenskem trgu. Tam dobite tudi vsa pojasnila, po žrebanju pa na vpogled listo izžrebanih številk. O vsem nadaljnjem vas bomo stalno obveščali. Poslužujte se v vsakem oziru naše podružnice v Ptuju. j— Tovorni avto zavozil v obcestni jarek. V sredo je neki tovorni avto peljal krasno pohištvo iz ljubljanskega velesej-ma v Dolnjo Lendavo. V bližini vasi Spuh-lje pri Ptuju ga je prehitel drug tovorni avto, za katerim so se dvigali gosti oblaki prahu, tako da zaostali tovorni avto ni imel nlkakega razgleda po cesti. V tem je privozil pod klanec, ki se konča z ostrim ovinkom in malim mostom. Pod mostičem je kake 3 metre globok jarek. V hipu je avtu zmanjkalo ceste in se je s pohištvom vred postavil na glavo v jarek, seveda pa je pri tem podrl tudi most. Po čudnem naključju pa je ostala nezgoda brez večjih posledic. Avto in osebe v njem so ostale nepoškodovane, pohištvo pa se je le malenkostno pokvarilo. Kmalu se je zbrala okrog avtomobila množica vaščanov in s pomočjo teh so avto razložili, ga potegnili iz jarka, ter je nekako sredi noči spet nadaljeval svojo pot. Na tem ovinku se je letos pripetila že četrta nezgoda, zato je nujno potrebno, da se ovinek preloži m odpre razgled po cesti. j_ Zvočni kino Ptnj predvaja danes ob 20 in jutri ob po.1 19. in pol 21. ffim >Be-te sreče«. V glavni vlogi Sh. Temple. Alfa žurnal in kulturni film o naši dTŽavi. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Trst, Opčine, Sežana, Postojna, vse vasi na cestah med njimi, pa Tržič in Gorica in vsi kraji ob Soči do Kobarida so dobili v teh poslednjih tednih povsem drugačno lice. Fašizem v Julijski krajini je poskrbel da bo ministrski predsednik sprejet, kakor doslej v teh krajih še ni bal sprejet noben državnik in tudi še noben suveren. Trst je imel v zadnjih letih že nekaj visokih obiskov, tako o priliki blagoslovitve svetilnika na Greti in lani, ko so splovili iz tržaških ladjedelnic eno največjih pomorskih vojnih ladij, pa še kdaj vmes, a •taikih svečanosti, kakor jih bo jutri in v ponedeljek, menda še ni doživel, kar stoji. Toda to je bil tudi namen vseh ogromnih priprav, ki so se pričele že pred meseci in se potem stopnjevale tako daleč, da je mesto še prav te dni izgledalo, kakor ogromna delavnica. Sedaj so priprave dovršene, jutri pride Mussolini. Priprave za sprejem Vse glavne ulice in trgi so se morali obnoviti. Skoraj vse hiše na zunaj prenoviti in prebarvati. Vse prebivalstvo si je moralo preskrbeti zastave ,napise in drugo okrasje, tako da ga ne bo manjkalo niti na enem samem oknu. Vsa glavna javna poslopja so se morala v svojih konturah obdati z neonskimi cevmi za slavnostno večerno razsvetljavo, vse glavne ceste prepreči z ogromnimi transparenti. Starodavni vodnjak pred mestno hišo se je moral umakniti za nekaj dni, da sta tam tik nad tribunami, ki v krogu obdajajo trg pred njo. zrastli iz tal dve ogromni simbolni sidri ,med katerimi moli visoko rad trg majhen oder, s katerega bo ministrski predsednik jutri dopoldne ali morda popoldne govoril 150.000-glavi množici, nagneteni na trg in vse stranske ulice tja do borznega trga na eni in prav tako aa-feč na drugi strani. Na gričevju okrog mesta na Kontovelu. na Trsteniku, na Ob. činah in na Ključu so postavili ogromne napise in gesla, ki bodo jutri ponoči žarela v žarki luči. In prav tako je tudi povsod drugod; prebeljene hiše. prenovljena cestišča, številna poslopja, dograjena in pripravljena za svečano otvoritev, na vsaki hiši, na vsakem oknu zastave in to po vseh mestih in vseh vaseh do Pivke, pa na drugi strani skoraj do Trente. O vsem tem in tudi o programu obiska, o javnih delih, ki so bila izvršena v zadnjih 20 letih na račun države, pokrajin, občin, fašistične stranke in vseh neštetih javnih ustanov in še o vseh drugih grad-bah so listi poročali v teh dneh do zadnjih podrobnosti. Dan za dnem sta oba tržaška lista bruhala po eno, dve strani in še več teh poročil, opremljenih s celimi serijami slik. Dan za dnem so se tudi vrstili sestanki fašističnih organizacij in raznih korporacij, tako da se je tudi v ljudeh ustvarilo elektrizirano razpoloženje, ki bo jutri, pojutrišnjem in v torek na Goriškem, eksplodiralo v orkanih ovacij in navdušenja. Kako intenzivna je bila ta duhovna priprava ljudskih množic smo deloma že poročali. O njej priča med drugim tudi cela vrsta okrožnic, ki so jih izdale posamezne organizacije in od katerih smo zadnjič eno podrobneje obeležili. Te dni so listi objavili tudi podobno oikrož-nilco goriškega pokrajinskega (tajnika rtan-ke ,ki pravi ,da se bodo organi stranke od hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja osebno prepričali o tem, ali bo vse lepo pripravljeno za sprejem. Tudi v Gorici bo 70.000 fašistov iz vse pokrajine na trgu Vittoria pozdravilo Mussolinija. Program obiska Program obiska od ure do ure še ni bil objavljen. A vendar je že znano, kaj bo v teh dneh. Mussolini prispe jutri dopoldne s svojo jahto in v spremstvu dveh divizij vojnih ladij v tržaško pristanišče. Na pomolu ob prefekturi se bo izkrcal. Bržkone bo v dopoldanskih urah veliko zborovanje na bližnjem trgu. Mussolini bo imel tedaj enega svojih morda najpomembnejših govorov. Nedvomno se v njem ne bo omejil le na tržaške probleme, zaradi katerih je zastopnikom tržaških oblasti pred meseci obljubil ta svoj obisk, nego bo obeležil stališče Italije tudi glede najvažnejših evropskih problemov, v prvi vrsti glede na strašno napetost, ki je nastala v Srednji Evropi, a morda bo omenil tudi razrvoj odnošajev do bližnje sosede na vzhodu ter pojasnil nekatera lokalna vprašanja, ki so v zvezi ž njimi. V popoldanskih urah si bo ogledal tovarno ladijskih strojev. V ladjedelnici se bo takoj nato v njegovi prisotnosti pričela gradnja 35.000-tonske vojne ladje »Roma« in treh 8000-tonskih tovornih ladij., splo-vil pa bo v morie tudi dve 15.000-tonski cisternski ladji, pa otvoril nekatere nove stavbe. Ogledal si bo tudi obe rafineriji olja in petroleja na obeh straneh ščedne, topilnice železne rude, kjer bo stavil v pogon novo peč. Naslednje jutro se bo odpeljal na Kras, v Bane, Sežano in Postojno, kjer bo prav tako pregledal nekaj fašističnih ustanov, položil temeljne kamne nekaterih gradb in otvoril nekaj novih stavb. Nato si bo v Trstu ogledal vse važnejše fašistične ustanove. Položil bo tev meljne kamne fašističnega dama in doma fašističnih mladinskih organizacij ter novega vseučilišča. Ustavil se bo pred Ober-dankovim spomenikom, si ogledal justično palačo, dom bojevnikov in izkopanine starega rimskega gledališča, otvoril novo palačo neapeljske banke in razstavo javnih del v poslopju pomorske postaje ter se povzpel k Sv. JuStu, kjer bo sprejel invalide in prostovoljce. Prisostvoval bo defi-leju 12 bataljonov fašistične milice, zvečer pa koncertu na trgu pred magistratom, pri katerem bo sodelovalo 3000 pevcev'in 1000 godbenikov. Naslednje jutro bo krenil proti Tržiču, kjer si bo ogledal ladjedelnico tn letalsko tovarno, od tam pa proti Gorici. Spotoma bo na Redipugliji otvoril novo ogromno vojaško pokopališče. V Gorici ga bodo sprejeli na trgu Vittoria. Ogledal si bo grad, vojni muzej, tovarne v Podgori in pod gradom prisostvoval ljudskim plesoon. Prisostvoval bo tudi blagoslovitvi ogromne grobnice na Oslavju ,nato pa se odpelje po Soški dolini do Doblarjev, kjer si bo ogledal novo električno centralo in dalje do Kobarida, kjer bo otvoril novo grobnico od kobariškem prodora padlih voja- kov. Iz Goriške ho naslednjega dne odpotoval v Furlansko nižino, predvsem v Tor-re Pitacco, nekdanji trzaasa podeetat ta Antonio CosuJich, nadalje m predsednika družbe »Adriartaca Sictnu ta« bivši državni podtajnak v zunanjem ministrstvu in sedanji poslanik v Wes. hmgtonu Fulvio Suvich, a za njena podpredsednika Albert o Pirelli iz Tunna m Eririco Parisi grof mesinski, predsednik državne zveze hišnih posestnikov. jfov drog za zastavo t**H v Marijinem Oelju. Preteklo nedeljo so tudi v Marijinem Celju blagoslovili nov drog za zastavo, ki eo ga postavili sredi vasi. Za svečanost je bilo mnogo intenzivnih priprav in tako so se zbrali okrog droga vsi fašisti iz kraja in njegove okolice. Zastopniki oblasti so imeli nekaj govorov o pomena novega droga za zastavo, M naj pred vsem svetom priča o italijanskem fai fašističnem značaju vasi. Vlak je povozil 29 letnega Marija Pav-Kna iz Ločnika pri Gorici. Nesreča se je pripetila v torek popoldne na železniškem prehodu v Baricovljah pri Trstu. Trupio nesrečnega Pavlina so prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice, kjer so ga raztelesili. Naslednje jutro so ga pokopali. ji P O R T Jugoslavija ali Grčija? Jugoslovenski atleti upajo na našo končno zmago, grški in turški pa na grško Uspehi, ki so jih dosegli naši atleti prvi dan IX. balkanskih iger, so veselo presenetili vse, ki se pri nas zanimajo za lahko atletiko. Pet zmag od 6 mogočih, bržkone niso pričakovali niti največji optimisti. Na dosedanjih balkanijadah so namreč Grki redno osvojevali točke, na katere niso računali. dočim so naši reprezentanti izgubljali skoraj sigurne zmage. Prav zato so bili naši športni krogi pred pričetkom prvega dne zaskrbljeni. Skrb je bila tokrat nepotrebna. Naši tekmovalci so, po dosedanjih rezultatih sodeč, v odlični formi in do skrajnosti borbeni ter trdno odločeni, da po osmih letih prenesejo prvenstvo Balkana iz stare Grčije v Jugoslavijo! Rezultati prvega dne so tudi po mednarodnem merilu prav dobri. Najboljša sta zlasti tek na 10 km, kjer je zmagal Ru-mun Dinu Cristea v času 32 :15,1 in pa Klingovih 10.7 v predteku na 100 m. Pa tudi ostali rezultati so za balkanske prilike odlični. Naj omenimo novi balkanski rekord našega reprezentanta Alekse Ko-vačeviča, 14.58 m v metu krogle, dalje novi balkanski in jugoslovenski rekord naše štafete na 4 X 400 m, ki je v postavi Pleteršek, Nikhazi, Kling, Despot dosegla čas 3 : 25.8, kar da povprečno 51.4 na posameznika. Gorškov rezultat na 800 m 1 :57.8 je le za 4 desetinke sekunde slabši od njegovega balkan. rekorda. Omembe vreden je tudi Martinijev skok 1.85 m. Jugoslavija vodi zdaj s 40.5 točke pred Grčijo s 25, Rumunijo s 16, Turčijo s 7.5 In Albanijo z 1 točko, dočim bo Bolgarija letos ostala brez točke, ker je udeležbo zaradi slabe forme svojih atletov odpovedala. Razlika 15.5 točke pred Grčijo daje Jugoslaviji nade, da zasede prvo mesto. Res je sicer, da drugi in tretji dan tekmovanja naši tekmovalci ne bodo zasedli toliko prvih mest kakor prvi dan, toda trenotna razlika v točkah je tako velika, da nas bodo Grki le težko dohiteli, še težje pa prekosili. Grki v prvi vrsti upajo, da bodo nadoknadili razliko v obeh tekih z zaprekami na 110 in 400 m. Njihov zastopnik Man tikaš, ki bo kmalu star 40 let, je skoraj siguren favorit za obe prvi mesti in ga utegne ogrožati edino njegov rojak Sciadas, kar pa nade Grčije le še bolj pO- veča. Grki so nadalje favoriti v troskoku upoštevajoč, da je njihov reprezentant Palamiotis skočil na evropskem prvenstvu v Parizu 14.70 m, kar mora zadostovati za zmago v Beogradu. Dalje upajo na sigurne zmage v vseh metih, čeprav po našem mišljenju Grk Dimitropoulos ni favorit za kladivo, ker sta naša Goič in inž. Stepiš-nih letos v dosti boljši formi. Grške točke so nadalje skok ob palici in skok v daljino, tek na 200 m in maraton. Seveda so to le dobre nade, kajti, kako bo v resnici, bo pokazalo šele tekmovanje. Grki so bržkone že prvi dan računali na vsaj 2 zmagi, a niso mogli zasesti niti enega prvega mesta. Značilno za razpoloženje naših repre-zentantov je, da so po uspehih prvega dne odločeni, da jih nadaljujejo. Njihova borbenost je na višku in sodeč po njihovih izjavah, čakajo na končni izid z največjim optimizmom. Morda optimizem ni na mestu, kajti razmerno sigurne zmage lahko pričakujemo le v tekih na 1500 in 400 m in v balkanski štafeti. V slednji smemo računati na prvo mesto le, če bo tekel 800 m Goršek, ki je menda izrazil željo, naj postavijo namesto njega drugega, da bo na 1500 m bolj spočit. Sicer pa toliko prvih mest niti ne potrebujemo za končno zmago, zadostuje nam, če zase-demo povsod 2. in 3. mesto. Za presojo končnega rezultata, je poleg mišljenja Jugoslovenov, ki si seveda želimo zmago, važno tudi naziranje ostalih narodov. Zanimivo je, da Grki in Turki še zmerom smatrajo, da bo končna zmaga pripadla Grkom. Mantikas je izjavil, da sicer prizna velik uspeh jugosloven-skih atletov, da pa je prepričan, da bodo Grki letos ponovno prvi. Najbrže je sklepal po letošnjih najboljših rezultatih, ki so jih dosegli grški atleti in ni upošteval, da nikakor še ni gotovo, da bodo ponovili domače rezultate tudi v Beogradu. Podobno sodijo turški reprezentanti. Njihov trener, Madžar Ratkein, je namreč izjaviL da bo Grčija zmagala z 1 do 2 točkama razlike. Tudi Turki torej računajo, da bo Grke spremljala ista sreča, kakor na dosedanjih balkanijadah. kajti, za zmago z 1 točko je treba imeti le srečo. Kaj pa, če bi se enkrat nasmejala komu drugemu?! Pestro podsavezno prvenstvo Jutri se bodo za podsavezne točke borili na mnogih krajih I ____.. • ____U-. Jutrišnja nedelja je silno bogata na pr venstvenih tekmah. Na sporedu so naslednje podsavezne tekme: Reka - Svoboda, Hermes - Kovinar, Jadran - Kranj, predtekma ob 8.30; Bratstvo-Mars, Siavija - Železničar rez., Sla-vi ja - Železničar, Maribor - Rapid jun., Maribor - CSK, Mura-Rapid, Olimp-Jugoslavija jun., Olimp - Jugoslavija, Laško-Žalec, Ptuj-Drava, Gradjanski - Lendava, Svoboda - Dask, Litija - Retje. Prireditelji opozarjajo med temi tekmami zlasti na naslednji: Reka—Svoboda Vičani bodo imeli v gosteh Svobodo. Borba bo gotovo zelo ostra in napeta, saj sta se moštvi letos že ponovno srečali in vedno pokazali vse svoje fizične in tehnične sposobnosti. Po rezultatih teh srečanj naj bi ml visoki favorit Reka. Kdor pa gleda na poslednje rezultate, bo prišel gotovo do dragih zaključkov. Nezaslužen poraz v Kranju in dobljeni piki proti Marsu — oboje o-ovori prepričevalno o formi pomlajene Svobode. Reka obratno ni v formi. Igralcev ima mnogo na razpolago, ki pa :niso vigranL Vsekako bo dala vse iz sebe, že radi tradicije. Saj Svobodi v vseh letih ni nikoli podlegla. V pred tekmi nastopita Moste in B-mo-štvo Reke. Glavna tekma se prične ob 16. na igrišča Reke ob-Tržaški cesti. Jadran—Kranj Gorenjcem bo to prvi nastop na vročih ljubljanskih tleh, Jadrana pa prvi nastop na lastnem igrišču, pred svojo publiko. Lep lanskoletni uspeh Kranja, veHk Ja-dranov podvig, sta najboljši garancij^da bomo prisostvovali lepi prvenstvemborbi dveh različnih sistemov povezanosti in ten-nike proti borbenosti in žilavosti. 2e lani je Kranj onemogočil domačim sodelovanje v ožjem podsaveznem tekmovanju, letošnje leto pa hočejo biti previdnejši. Crno-beli se za to srečanje marljivo pripravljajo, ker se zavedajo, da je letoe-n je prvenstvo po formi moštev povsem izenačeno in da ima lahko fe mah neuspeh nezaželene posledice. Kranj odlikuje borbenost prežeta z lepimi tehničnimi potezami. Jadran pa prednjači s srčnostjo l^vera-nostjo in enakomerno porazdeljenimi močmi. Nima izrazito slabe točke vsa mesta so harmonično izenačena m kot celota predstavljajo solidnega nasprotnika. Igra se ob vsakem vremenu. Vstopnina | minimalna. Danes drugi dan balkanijade Danes se bodo nadaljevale IX. balkanske igre v Beogradu. Za prireditev vlada izredno zanimanje in bodo danes, kakor tudi jutri prisostvovali v velikem številu šolarji iz vseh delov Jugoslavije, ki bodo prispeli v Beograd pod vodstvom učiteljev. V našem moštvu je najboljše razpoloženje Odlični dolgoprogaš Kotnik, ki je rahlo obolel, je že okreval in pričakujejo od njega, da bo izpolnil pričakovanje. Si-beničan Despot menda ne bo mogel nastopiti zaradi prehlada, s čemer so se naše nade na dobra mesta v tekih ra 200 m 400 m, kakor tudi v balkanski štafeti znatno poslabšale. Rnako slaba je vest o bolezni Stevanoviča, ki zaradi preutrujenosti oziroma razbolenja mišičevja bržkone ne bo mogel nastopiti v štafeti 4 X 100 m. Današnji spored se bo začel ob 15. in so na sporedu naslednje točke: 200 m predtekmovanje, met diska, 400 m z zaprekami, skok v daljino, 5.000 m, met kladiva, 200 m finale, 400 m z ^Prekami finale in balkanska štafeta 800 X 400 X 200 X 100 m. Mislite v teh dneh na CMD Dirka Edinstva preložena DKSK EDINSTVO obvešča vsa kolesarska društva, da so dirke, ki so bile razpisane za v nedeljo 18. t- m., zaradi tehničnih ovir odložene do nadaljnjega razpisa. SK Reka. Jutri ob 14. igra rezerva z Mostami ob 15.30, L moštvo s Svobodo na našem igrišču. Postava moštev je v gar-derobi. SK Laško : SK Atletik. Jutri ob 10-30 bo na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska tekma med SK Laškim in Atletiki, ob 8. pa predtekma med mladinama obeh klubov. Športni dan. SK Olimp bo prire šču v Gaberju lahkoatletski troboj v skokih in metih. Ob 13.30 bo na Olimpovem igrišču prvenstvena tekma med mladina-nU SK Jugoslavije in SK Olimpa, ob 14.30 prijateljska tekma med oldboyskima moštvoma SK Celja in SK Olimpa, ob 16. pa zanimiva podsavezna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Olimpom Podsavezno tekmo bo sodil g. Vrhovnik iz Ljubljane. 59 JACKSON GREGORY: HČI SOLNCA Roman. Pokleknil je ter suho dračje in listje, ki ga je bil prinesel s seboj, zložil na kupček. Zapalil je. Potem je vstal in oba sta zadovoljno zrla v plamene. Ni bilo več luči kakor za dobro svečo, a še ta siromašna svetloba je prinesla nekaj domačnosti v jamo Radovedno sta se ozrla okrog sebe. Nejasno sta razbrala hodnik, po katerem sta bila prispela; njega tesni podaljšek se je izgtibljal v skali. Tudi navzgor se je razpoka ožila, dokler ni izginila v temi Na tleh, ki so jih bila izgladila tisočletja, je vse križem ležalo dračje, koščki skal, nesnaga. Čudne groteskne sence so se igrale po zidu, podobne prividom iz mučnih sanj. Kendric je še nekaj malega naložil na ogenj m se vrnil k izhodu, da se prepriča, ali se luc od zunaj v resnici ne vidi. Stopil je na piano do gr- movja. . . . , -Prav ničesar ni videti od zunaj«, je rekel, ko c« je vrnil. »Človek bi moral priti dovolj blizu, da bi začul, kako poka dračje ali da bi zavohal dim, preden bi opazil, da sva si zakurila ogenj. Pa se za odvajanje dima je poskrbljeno.« Ozrla sta se kvišku, kjer se je redki cad izgubljal v temo. MALI OGLASI »Če bi se oskrbela z vodo in jedačo, lahko leto dni ostaneva tu«, je nadaljeval. »Lenuhi, ki jih ima Zoraida za hlapce, na konjih ne morejo do tod, peš pa nikakor ne bodo raziskali vseh prepadov in strmin, da bi prišli do naju.« »Leto dni?« je Betty pripomnila vznemirjena. »Upam, da ne.« Po vseh nevarnostih, ki sta jim bila »šla, ga je iznenada prevzelo čuvstvo olajšanja in varne gotovosti in oči so mu spet zadovoljno sijale. »Pametno pa bo, da nekaj dni ostaneva skrita. Potem jim bova že ušla.« Da, bil je že skrajni čas, ko je bilo treba živcem in mišicam nuditi dolgo pogrešanega počitka. Betty je sedela vsa izčrpana, roke so ji brez moči ležale v naročju, okrog oči se ji je bila zarezala trudna, zaskrbljena črta. Kendric jo je pozorno ogledoval. Divja jeza je zaplala po njem, ko se je spomnil, da je Zoraida zakrivila sedanji njen bedni položaj. Betty je dvignila glavo in je razumela njegov pogled. Na sebi je imela rdečo oblf^p m Zoraidmo ogrinjalo, gležnji so ji bili goli in opraskam; sandale so ji bile že skoraj dognane; lasje so ji divje padali čez obraz. Stresla je glavo in si jih počesala s prsti. »Ce bova morala zares nekaj časa ostati tu«, — Betty je zbrala svoj pogum in je smehljaje se zrla vanj — »vam bom že pokazala, kako udobno bom uredila najino gnezdo. Ko boste jutri šli iskat kaj za pod zob, vam bom dokazala, kako dobra gospodinja znam biti. Nu, boste že še videli.« Njene misli so povsem preprosto napletle vso stvar Njemu je pripadala dolžnost moža, skrbeti bo moral za živež. To je bilo vendar povsem naravno. Najprej je treba jesti in zalaganje jedilne shrambe je bila Jimova stvar. Kje, kako in kaj bo poiskal in nabral, to je bilo zanjo vseeno. Betty je rada njemu prepustila to skrb. Lahko pa je bil pomirjen, da se bo vzradostila njegovega plena; pa naj prinese karkoli — želod, žir ali morda mršavo veverico! »Nekako se bova že prebila dalje«, je iznenada planil pokonci, »Zoraidi in vsem mehiškim zločincem na kljub!« »Tako je!« je odvrnila Betty. Naslonila se je ob skalo, a se je na lepem zrušila vase. Izčrpana je bila do konca moči. »Po malo vejevja grem, če bom le našel kaj pripravno mehkega«, je rekel, »da si pripraviva ležišči. Razen tega si morava izmisliti kakšno stvar, da bom lahko nosil vodo sem gori. Prav nič ne veva, kaj naju čaka jutri, in trda nama bi predla, če bi morala ves dan brez požirka ostati tu. Bog ti moj — kraljestvo bi dal za lončen vrč!« Pripravil ji je suhega dračja, da ga je dosegla z roko in bi mogla nalagati na ogenj. Odložil je puško in dolgi žrtveni nož, ker je menil, da mu bo na tej poti zadoščal žepni nožič. »Pa menda ne greste daleč?« je vprašala Betty. »Samo nekaj korakov«, ji je zagotavljal. »Ostal bom tako blizu, da me lahko zmerom pokličete. Za ta čas pa imate puško.« Že je hotel oditi iz jame, ko ga je Bettyn glas poklical nazaj. »Gospodinja mora skrbeti za posodo«, je rekla. Sobo za stalno išče uradnik banske uprave. Pojasnila in naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21943-23a Kam pa,kam? Prosto zabavo s plesom pri Janežiču na Pšati brez vstopnine priredi v nedeljo dne 18. t. m. Rdeči križ. Postrežem boste tudi i domačimi krvavicami in novo portugalko. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo sanitetnih potrebščin, se vabijo vsi prijatelji Rdečega križa.— Iz Ljubljane avtobusna zveza. ODBOR! > 22014-18 Na Kurešček No. Kurešček vozi avtobus v nedeljo 13. septembra ob 8. zjutraj, iz-pr d mestnega doma. Prijave tel. 36-98. 21996-18 Službo dobi Pekovskega pomočnika mladega, poštenega, ki bi razvažal tudi kruh, 'šče parna pekarna v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah J utra. 22039-1 Prvovrstna frizerka dobi takoj mesto. Ponudbe z navedbo plače pošljite na naslov: Jurij Simunsc, Kranj. 22002-1 Pekovskega pomočnika mladega ki bj razn.tšal tudi kruh., sprejmem v stalno službo. Alič Josip. Vir pri Domžalah. 22000-1 Železninarja popnlnomu Izvežbanega sprejme večja trgovina z mešanim blagom v mestu na deželi. Ponudbe pod »Dober in spreten prodajalec* na ogl. odd. Jutra. 21358-7 Frizerko samostojno, dobro moč iščem. Bled. M. Meža-no-ia. 21964-1 Šoferja trer.-jega, sprejmem takoj za časa sezije jabolk. — Matjašič F. Pesnica pri Mariboru. 21843-1 Potniki Potnika 5 stalno plačo in dnevnicami, izvežbanega v zavarovalni stroki (življenje in požar, sprejme takoj večja zavarovalnica. Sprejme tudi provizijske zastopnike v vseh krajih Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«. 21883-5 Pleskarja dobrega delavca za pohištvo, zmožnega lakiranja, sprejmem v stalno službo. V poštev pridejo samo dobre moči. — Krže Franc, pohištvo, Vrhnika, skladišče Ljubljana, Prečna ul. 6 21863-1 SluibšUce Pekovski pomočnik mlnd. želi službo. Na-slov: Anton Olet.. pek, pošt. Rimske toplice. 21962-2 Zobozdravniška asistentka 2 enoletno prakso, išče službo pri zobozdravniku. Gre tudi na deželo. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 21801-2 eiini^iiMiHMiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitieoiiimiiiiiintm Vajenci (ke) (DlsilliiliiiiiiifiiinHniiii^itiHiiiiiiiiiiffimttiiiiiiir Učenca z dovršeno meščansko ali podobno šolo sprejme trgovina z Hkešanim bltgom v mestu na deželi. Prednost sirote brez staršev. Ponudbe s pre p*?l spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Popol na cekrba.« 21967-44 Faletaff« iz Rima. V odmorih napovedi in poročila. Nedelja. 18. septembra Ljubljana 8: Radijski orkester. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Vesel drobiž s plošč. — 9.45: Verski govor (g. p. V. Učak). — 10: Cerkvena glasba iz stolnice. — 11: Otroška ura: Gašperček. — 11.30: Otvoritev razstave »Kluba neodvisnih £ (govori g. N. Pirnat). — 11.45: Koncertni plesi s plošč. — 12: Koncert Bežigrajskega pevskega zbora. — 13: Napovedi. — 13.20; Radijski orkester. — 17: Kmet. ura: Življenje v moštu in vinu (inž. I. Zupančič). — 17.30: Slovenske pesmi s plošč, s— 18: Veseloigra >Površnik" (člani rad. igr. družine). — 18.30: Za dobro voljo ( plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19 30: Nac. ura; Samostan Savi na, njegov zgodovinski značaj in lepote (M. Porenta). _ 19.50: Violinski koncert ge. Fanike Brandl-Jevdjenijevič, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 20.40: Šaljapin (plošče). — 21: Veseli zvoki Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesele in žalostne pojeta Jožck in Ježek. Beograd 20: Orkester in pevci. — 22.20: Ples. — Zagreb 17: Plošče. — 20: Komorna glasba. — 20.45: Lahka in plesna muzika, — Praga 19.30: Prenos Dvoraikove opere »Rusalkac — 22.40: Godba za ples. — Varšava 21: Zabaven spored. — 22: Muzi-kalne slike. — Dunaj 12: Mali orkester m solisti. — 15.35: Komorni koncert. — 16: Lahka glasba. — 20.50: Orkestralni koncert. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 9.20: Koncert orkestra. — 20.10: Pesmi in plesi narodov. — 22.30: Vesel nedeljski večer. _ 1-00: Nočni koncert. — Sofija 19.30: Pester glasbeni spored. — Miinchen °010: Operni večer. — 22.30; Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert iz Hamburga. — Stuttgart 20.10: Pester glasbeni spored. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert — 2.00: Kakor Miinchen. — Rim 17.15: Operetna muzika. — 21: Prenos opere in ples. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh! ŽIVČNO RAZRVANIM Znanstveno je dognano, da regulira »KA-JJB-FLUID« delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte; Beograd. Masarykova 9, Miloš Markovič. »KA-LE-FLUIDc se prodaja v lekarnah. S. br. 10537 33 UPORABLJENI KABLI ZA VISOKI NAPON Kupil bi takoj zemeljske kable NKBA, 3x35 qmm, 3x50 qmm. 3x70 qmm, 3x95 qmm, nove ali pa dobro ohranjene. — Cene z navedbo dolžine kablov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kabel«. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubijani.