St. 109 Pestoina platana t gotovini (tonil Izhaja, izvzema pondeljek, vsak dan zmtraj. UredniStvo^Ea sv. Frančiška ^.j^C* % J Asiškega št. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošUjajo uredništvu. N^^fc M J^O^®^" ~ pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Od&G -.t^J ProL F. P*ric. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarne Edino** z-naša za mesec L 7—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 32— in celc • Za inozemstvo mesečno 5 lir več. - Telefon uredništva in uprave št. 11-57, v Trst*« •• soboto 9« mala 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L 3INOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo V širok osti ene kolooe (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cetiL osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodoV mm po L 2___ Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije s« pošiljajo izključno upravi Edinosti v Trstu, ulicat sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva In uprave 11-07. Pomembna debata v rimskem senatu Iz včerajšnjega kratkega brzojavnega poročila so zvedeli čitatelji, da je v rimskem senatu, pri razpravi o proračunu ministrstva za notranje stvari, prišlo do polemike med dvema senatorjema iz opozicije in ministrom za notranje stvari, Federzo-nijem. Tudi ta razprava, ki je bila mestoma precej ostra, je kazala na napetost med vladnim in opozicijskim taborom. Podajamo zato nekaj podrobnosti iz te polemike. Senator Lusignoli je izvajaj med drugim: Sil vio Spaventa, ki je nedavno nastopil za zbližanje med strankami, bi ne bil nikoli mislil, da bi se kdaj zanikala enakost strank pred zakoni. Ministrski predsednik Mussolini je sic-ir dne 3. januarja proglasil besedo ^normalizacija«. Toda ta beseda je ostala nema; dokler ji m poslanec Fari-nacci. ki je istoveten z vlado, podal — drugega smisla, naglašujoč potrebo smrtne kazni, izgonov in prisiljenega bivanja. Kaj je zagrešil italijanski narod, s čim je zaslužil tako žaljenje? Pred vsem vznemirja stremljenje, da bi na mesto zakonodajne oblasti stopila izvr-ševalna (drugače rečeno; moč parlamenta naj bi prešla v roke vlade). Nič se ni odpravilo formalno, dejanski pa se je omejila svoboda in so se izbrisale meje med tema ema obiaistima, nad katerima je krona, ki naj ohranja ravnovesje med strankami. Svoboda pomeni pred vsem pravico ljudstva, da izraža svojo voljo brez nevarnosti pred kakršnim koli nasiljem. Vse politične svobode so v vzajemnosti med seboj — tako, da se ne more kršiti ena, ne da bi se ubijale tvise druge. Govori se, da italijanski narod ni zrel za svobodo. To ni res. Ta narod, ki je bil zmagovalec v vojni, da bi ne bil sposoben za vladanje nad samim seboj?! Nacionalizem, ki si usvaja stališče politične nezrelosti italijanskega naroda, pomeni zanikanje patrijc-tizma samega. Govornik je nato vprašal, kako ideja je v sedanji križarski vojni proti liberalizmu: kaka je tista nova ideja, ki naj bi bila mati sedanje pretvezne revolucije. Nima zaupanja v moč vlade pač pa v liberalno idejo. Ta ideja uči, da vlada, ki poverja svoijo tssrodo le s'li, je slabotna vlada, vlada mora biti gospodar in sluga zakonov. Četudi so med "državljani neogibna nasprotstva, vendar naj ne bodo" različne barve priče navzkrižij med1 njimi, marveč naj trobojnica domovine priča o Ideji svobode, ki naj predstavlja vlogo civiliziranih ljudi pred «našo vestjo, pred našim svetom». Drugi opozicijski govornik je bil senator Albertrni. Govornik je omenjal govor gospoda Mussolinija, v katerem je ta'izjavil, da je edina rešitev v moči, ter je napovedoval, da bo v 48. urah položaj razčiščen. In res — je vzkliknil govornik —- se je položaj razčistil z zatretjem vsega, kar je še ostalo od svobode. Govornik navaja vzklik Farinaccija na naslov liberalnih skupin; «Če vam naša svoboda ne ugaja, ali vdajte se brez pogojev, ali pa imejte poguma in branite svojo dedščino!» Na srečo pa — je pripomnil senator Albertini — je še odločnih ljudi, ki hočejo protestirati do zadnjega proti vsemu, kar se dogaja sedaj v Italiji, dokler ne pride vzpostava svobodnosti, ki je vrhovna potreba nagega obstanka in v skladu z duševnostjo naroda. Kaj je storil italijanski narod — :e vzkliknil govornik — da so se mu vzkratile pr?vice, ki so imele za seboj 75 let življenja in za katerih konsolidacijo se je boril v vojni? Govornik je naglašal, da je bil prvi program fašizma po svoji tendenci republikanski! V dokaz za to navaja razne reforme, ki jih je zahteval: splošno volilno pravico, tudi za ženske, odpravo senata, težke davke na kapitale, zastopstvo delavstva pri industrijah in v javnih službah, delno razlastitev vseh bogatst&v, zaplembo imetij verskih družb in odpravG vseh dohodkov škofovskih. Sedaj pa je vse to pozabljeno! Na to se je govornik razsežno bavil z metodami fašizma in jih seveda žigosal, dalje z ukrepi proti tisku, z odpravo svoh bode zborovanja. Senator Albertini je naglašal, da sedanji vladi nasprotujejo vse stranke, bojevniki in prvi parlamentarci. Fašizem hoče zastraševati ravno zato, ker pozna resnični položaj. Ko je načelnik vlade sprejel politično, moralno in zgodovinsko odgovornost za čine fašizma, je z brezprimernimi zavorami onemogočil narodovo sodbo. Če bi se vzpostavila svoboda, če bi parlament mogel delovati, ne da bi bili opozicipnalci, v zbornici in izven nje, izpostavljeni raznim poizkusom zastraševanja, če bi občine in pokrajine mogle dati >svoje zakonite zastopnike: potem bi bile ure te vlade štete! Za vzdrževanje te vlade mora Italija nositi bremena z žrtvovanjem najdragocenejše dedščine politične civilizacije. Stranka, ki se sama oznaca za nacijonalno, odreka narodu, ki je v vojni premagal večstoletno državo, sposobnost za uživanje liberalnih uredb, ki jih je užival do tedaj in ki jih uživajo vsi civilizirani narodi. Da je bilo žrtvovanih 600.000 mladih življenj za tako Italijo in za tako groblje javne svobode, še ne dokazuje stremljenjem fašizma po večnem gospodstvu. Na to je opisoval govornik, kako bi hotel fašizem urediti svoje osebno vprašanje napram ustavi in kako juridično obliko, hoče dati sedanjemu kaotičnemu položaju vlade; kako razmerje bi hotel imeti med tremi ustavnimi činitelji (parlamentom, vlado in kronol. Njegove namere niso ironija, marveč resničnost vsakdanjega življenja. Proti očitanju neustavnosti — je nadaljeval govornik — se postavlja argument, češ da kralj imenuje ministre v smislu ustave. Toda ustave sto dvojne vrste. Tiste, ki so jih izdali vladarji in ki jih morejo teoretično razveljaviti; in tiste, ki so jih sklenile zbornice in jih morejo tudi izpremeniti. Statut Carla Alberta ni bil čin vladarskega velikodušja, marveč le dogovor uied kraljem in narodom, s plebisciti za priključitev k ustavni monarhiji Viktorja Ema-nuela II. Zato nima nobena večina pravice do spremembe bistvenega duha rečenih plebiscitov. Narod, ki si je tekom stoletij pridobil neko stopnjo svobode in neko mero pravic v slovesni listini, ne more dozvoliti, da se mu s takim dekretom-zakonom in z enim mahom roke večine odtegnejo njegove najvišje pridobitve. Na izjavio Mussolinija, da je tudi Cavour smatral spremembo statuta kot dopustno, ugotavlja senator Albertini, da je Cavour v letu 1848. res pisal, da se narod ne more odreči možnosti, da zakonitim potom spremeni svoje politične zakone, toda dodal je; «Nepre-klicna beseda, vsebovana v statutu, se da uporabiti dobesedno samo v novih in rve-likih načelih, ki jih proglaša, in z ozirom na veliki čin, ki naj narod in kralja združi z nerazdružljivo vezjo.» Ustava določa pravice naroda, ki se ne morejo spremeniti tako, da bi se skrčile. Tem manje more to zbornica, ki fo je naravnost imenovala vlada brez parlamentarnega obiležja in ki je prišla do oblasti z oboroženim pohodom na Rim. Četudi ta vlada ni še spremenila ustave, jo je dejanski vendar odpravila. Vse to dovaja narod do spoznanja, da začenja ceniti vrednost svobode in mej, ki so ji postavljene. Med tem, ko opozicije sejejo med narod dober smisel propagande reda in zakonitosti, pa vlada in fašistovska stranka sejeta drugo seme — nezakonitosti in nasilja. To stanje se ne more vzdržati, ker si ni možno misliti, da bi 'se narod štiridesetih milijonov po 75 letih svobode uklenil taki vladavini. Albertini je uverjen, da se bliža močnejša reakcija in želi zmago v tem svetem boju, ki ga vodijo opozicije. Kdor se je boril v tem boju, ne bo imel samo tolažilne zavesti, da> je do zadnjega ostal zvest svoji prisegi, marveč tudi gotovost, da je branil nesmrtna načela, ki se bodo dalje širila še trdnejša na minljivih ruševinah. Senat sprejel proračun notranjega ministrstva s 175 proti 50 glasovom RIM, 8. Na današnji seji senata je finančni minister De Štefani v odgovoru na vprašanje nekaterih senatorjev zagovairjal nekatere določbe o dopolnilnem davku na dohodke. Nato se je vršilo glasovanje o proračunu notranjega ministrstva. Za proračun je glasovalo 175, proti pa 50 senatorjev. Jutri se "bo vršila seja ob 15.30. Republika norcev BERGAMO, 8. V pretekli noči so ušli iz norišnice trije slaboumni in se zatekli na bližnji grič Maresana. To so čuvaji naznanili kvesturi, ki je takoj poslala svoje agente na omenjeni grič. Toda norci so se postavili v bran in pričeli metati kamenje proti agentom. Obenem pa so vpili, da so proglasili «Maresansko republiko«. Ko pa so uvideli, da bi bil a rinrnralJ n I 1___1__1___ ___— T _ -I —Ii^ sprejel več ministrov, ki so mu poročali o resortnih vprašanjih. Za namestnika zunanjega ministra doktorja Ninčica, ki je odpotoval v Bukarešt, je bil določen Trifunovič. Opoldne sta se sestala voditelja narodnega bloka Pašić in Pribičevič. Ugotovila sta, da vlada med njima popolno soglasje v vseh vprašanjih. Danes se je mudil na dvoru gen. Stefa-novič. Zvečer sta se podala na dvor Pribičevič in Žerjav. V zunanji politiki ni današnji dan prinesel nikake novosti. Zanimanje za Kalfovo skrivnostno potovar.je je še vedno veliko. Posebno izjava francoskega poslanika, da bolgarski zunanji minister nima potnega lista za Francijo, je vzbudila veliko presenečenje. Splošno prevladuje mnenje, da hoče Kalfov sedanjo takozvano boljše v riko nevarnost izTžJbiti^da si pridobi na zapadu novih simpatij. Avstrijski poslanik Hoffingar je posetil pomočnika zunanjega ministra Mark ovi ča v zadevi keknunističnega zbirališča na Dunaju. Izjavil je pononmo, da je preiskava .ugotovila, da ni na Dunaja nikake komunistične centrale; pać pa se vrši preko Dunaja izmenjava boljše viSkih agentov. Avstrijska vlada bo iskušala preprečiti tudi izmenjavo teh agentov. Ansieiko-froncosKa posojonla gM Maroka Francozi hočejo zasesti maroško cono, ki 9*> jo izpraznili Španci PARIZ, 8. Kakor javljajo angleški listi, je prejel francoski poslanik v Londonu od sv;oje vlade navodila, da sporoči Foreign Office predloge v svrho končnoveljavne ureditve maroškega vprašanja. Francoska vlada je pripravljena podpirati angleške zahteve glede Mossula, ako dovoli Anglija, da zasedejo francoske čete ono cono »v Maroko, ki so jo izprazniti Spanci. PARIZ, 8, Dopisnik lista «Petit Journal* javlja in Feza glede položaja v Maroku naslednje: Francoske čete so zasedle po poslednjih bojih z uporniki zelo važne stra-tegične postojanke. Abd E1 Krim razpolaga z veliko množino modernega vojnega materijala. Močni oddelki upornikov so napadli z artilerijo francoske čete, vendar pa so bili odbiti z velikimi izgubami. Je to prvič od leta 1907, naprej, da so se uporniki poslužili artilerije. Kljub hrabrosti in organizaciji francoske vojske bo še dolgo trajalo, da se zatre uporniško gibanje. Na srednji fronti so Francozi zasedli višine v pokrajini Taunat. Prodiranje Riffa-nc. cev ob reki Leben je ustanovljeno. Na drugih odsekih vlada mir in je položaj ne-izpremenjen. Francoski tisk o maroških operacijah PARIZ, 8. Listi posvečajo veliko pozornost dogodkom, ki se razvijajo v Maroku. Vsi izražajo nado, da bodo francoske vojaške operacije proti upornikom obrodile najlepši uspeh. «Journal» pravi, da so uporniški napadi zelo organizirani in obstoja verjetnost, da vodi uporniško akcijo kak nemški oficir -avanturi st. Vesti iz Kabata javljajo, da )e razpoloženje francoskih čet kljub neprestanim srditim riffanovskim napadom iororistno. Načrt Riffanovcev, da prodrejo do Faza, se je izjalovil. Sklicanje Društva narodoo Prihodnje zborovanje se prične 7. sept ŽENEVA, 8. Predsednik Društva narodov je na podlagi čL 1 in 3 društvenega pravilnika sklical prihodnje zborovanje Društva narodov za 7. septembra v Ženevo. Glavno točioo dnevnega reda bo tvorilo posvetovanje glede ženevskega mirovnega protokola. Nadalje se bo Društvo narodov bavilo s poročili smo jih organizacij, s vprašanjem razdelitve stroškov Društva narodov na posamezne države-članice in s vprašanjem pouka o ciljih Društva narodov na visokih in srednjih šolah vseh dežel. Otvoritev 12. sovjetskega kongresa MOSKVA, 8. Danes se je otvoril 12. sovjetski kongres osrednjega izvršilnega odbora v prisotnosti 1503 zastopnikov. Izmed teh je 1178 komunistov; ostali so neopre deljeni. Za 12. maja je sklican 3. kongreis Zveze sovjetskih socialističnih republik. Vlada je ratificirala pogodbo osrednjega odbora za koncesije z angleško družbo Ayan Corporation, na podlagi katere se podeli slednji pravica do eksploatacije zlatih rudnikov v pokrajini Okhotsk (Kam-čatka) za dobo 36 let. Foch ▼ Firenzah FIRENZE, 8. Iz Genove je prispel v Fi-renze maršal Foch. Tu se bo mudil par dni. Nastanil se je v hotelu Baglioni. hjibvijM atentat na Frunzeja KRAKOV, 8. Kakor javlja poročevalec lUta «Kur$er Kodzjeny» iz Moskve, je bil izvršen dne 1. maja na predsednika revo^ lucijonarnega vojnega sveta Frunzeja atentat. Neki vojak je vrgel proti Frunzeju bombo ki pa ni eksplodirala. Defiliranje čet pred Frunzejem ni bilo prekinjeno radi tega incidenta. Atentator je bil takoj ustreljen na Kcu mesta. m izpraznitve koelnske cone. Inicijativa za sklicanje po-slaniške konference je izšla, kakor zatrjujejo dobro potičeni politični krogi, z angleške strani. Nizozemska zbornica odklonila zakonski načrt za podelitev podpore za olimpijske igre HAAG, 8. Spodnja zbornica je odklonila 48 glasovi prot i36 zakonski načrt', ki predvideva podelitev podpore v znesku 1 milijona goldinarjeiv za olimpijske igre, katere se bodo vršile v Amsterdamu leta 1928. Proti zakonskemu načrtu so glasovali zastopniki kmečkih strank, komunistični in ministerijalni poslanci. Poslednji so se izrekli proti načrtu iz finančnih in verskih raz'ogov _ Nameravan atentat na danske ministre KOPENHAGEN, 8. Kakor javlja Ritzau-ski dopisni urad, je policija aretirala dve osebi, ki sta se ponudili tukajšnjemu sovjetskemu poslaniku Kopeckiju, da umorita ministra Stauninga in Borbjerga in še druge vocMlne politične osebnosti. Kopeckij je naznanil zadevo notranjemu ministrstvu, ki je odredilo aretacijo teb nevarnih oseb. Gre za dva Šveda, ki sta imela že večkrat opraviti s policijo radi izvršenih hudodet stev. Zaloga orožja odkrita na Bolgarskem SOFIJA, 8. Osblastva so včeraj odkrila v Sofiji zazidano skrivališče orožja in eksu plozivnih snovi. V Burgasu je bilo najdenega v nekem vinogradu mnogo orožja, Razen tega je zaplenila policija v neka hiši velike množine municije ter peklenski stroj s 15 kg dinamita. V Plevni je bil neki tajni odbor zasačen na tajni seji. Pegasti legar v zagrebških zaporih ZAGREB, 8. (Izv.) V policijskih zaporih se je pojavil pegasti legar; oboleli so 3 jetniki. Jutri popoldne bo prepeljanih 123 jetnikov v razkuževaino bolnico. 21 jetnikov bo razkuženih v jetniških celicah. Žrtve bombnega atentata na vilnski gimnaziji VARŠAVA, 8. Včerajšnji atentat na viln-ski gimnaziji je zahteval šest človeških žrtev. Mrtev je 1 profesor in 5 dijakov. Degradiranje 5 portugalskih štabnih oficirjev LIZBONA, 7. Danes je bilo degradiranih pet višjih oficirjev, ki so se dne 18. aprrla udeležili vstaje. DNEVNE MESTI Par mlsH h reittol pcdasoJkeša »prašen natega ljudstva O tem velevažnem predmetu smo prejeli z ozirom na članek objavljen iv četrtkovi «EdTnosti», še sledeči dopis: Čais je, da se je danes postavilo tudi pn nas vprašanje o izboljšanju vzgoje v družinah najširših ljudskih plasti Upam, da se iz urada Pol. flr. „Edinost" u Trsta K. M, — Gor. Vnjme. V Vaši zadevi se je ž« prošli mesec ukrenilo vse potrebno, da pride do skorajšnjega zaključka. Upamo, da boste prav v kratkem dobili tozadevno direktno obvestilo. —• Tajništvo. — Osem posebnih vlakov za jamsko veselico v Postojni. Na binkoštno nedeljo, 31. maja, se bo vršiia že sto let običajna velika ljudska . . , ^ j i- " i i -i- _Veselica v svetovnoznani postojnski jami, — Pri tej priliki se bo izvajala po klasičnem spo-~ " " 1 redu umetniška sinfonična prireditev * jamskli pač ležati na srcu vsakemu inteligentu, ki jasno in objektivno gleda na£e kulturne raizmere ter sploh v»sa4temia človeku, ki mu.je mar napredek njegovega naroda in človeštva. Da bo pa mogoče kakršnokoli zboljšanje, je treba še mnogo mnogo storiti, predvsem pa je treJba, da se pisatelji vxgoje-slovci lotijo važnega dela: v popularni obliki poldajati sinteze posameznih velikih vzgojeslovcev, ki jih pozna kulturni svet. Danes se čudimo ljudistvo, da se tako malo zaveda važnosti in potrebe vzgoje, ali vprašam: Kako naj se ljudstvo tega zarve-da, od k'old naj črpa vzgojeslovne nauke? Saj mi Slovenci nimamo menda sploh nobene knjige ali revije, ki bi bile pisane v koncertni dvorani. — Ta dan bo vozilo osem posebnih vlakov jz Trsta (dva), iz Gorice, Benetk, Vidma, F ulja, Reke ;n Rovinja. Za te vlake je dovolilo prometno ministrstvo znižano ceno za 40%. Ta znižana vožnja velja tudi za vse druge osebne vlake iz vseh postaj v Postojno v času od 15. maja do 5. junija t. 1. — Goriška «Sp»aria.*> - S. K. «Val». Zanimanje za revanšno tekmo med <-S'parto» in «Va-,lom», ki se bo vršila jutri, ob 4. uii, na trste-niškem prostoru, je že preseglo navadno mero. Barkovljani se marljivo pripravljajo, da priredijo Goričanom poseben sprejem. Pred nasto- „ , pom in med odmorom bo svirala vrla trsteni- ta namen. Ona pičla pedagoška literatura, i §ka godba, a po nastopu se zberejo pevci ki jo dobimo pri Slovencih, je pisana vsa | «Adrijaši», da počastijo goste z našo pesmijo. le v znanstvenem stihi in priprosto ljudstvo do nje nima dostopa. Če hočemo torej dalje govoriti o teh vprašanjih in če hočemo v resnici kaj doseči, je potrebno, da se z vso vnemo loti inteligentni svet reče-nega dela. Prepričani smo, da b-odo Barkovljam s svojo udeležbo zapečatili jutrišnjo priieditev, da 3 tem dotažejo, da so Goricam gostje ne samo «Vala», ampak vseh Barkovljanov, Poleg vsega tega pa pride §e v poštev športna stran vse prireditve. Tekma med «Sparto» in «Valom« bo gotovo najzanimivej- bi kaj uspešno lahko služile za izboljšanje kritičnega položaja vzgoje našega ljudstva. Potrebna pa je tudi, kakor se je povdar jalo v zadnji četrtkovi «Edinosti», ustanovitev vzgojeslovnih roditeljskih organizacij. Treba je začeti resno razpravljati o tem. In to bolj sedaj kot kdaj, ker je potreba resne in temeljne vzgoje vsak dan večja. Le na tak način ljudstvo ne ostane petrofakt, si pribori oblast nad lastno voljo in hotenjem, kan" je v naših časih in kar je bilo v vseh časih predpogoj ohrane ljudstva in njega napredek. Zaključujem: Da se zboljša ta kritični vzgojeslovni položaj naših ljudi, je potrebno, da se ustanove rečene organizacije slovenskih starišev, predvsem pa, da obrnejo vzgojeslovci vso pozornost in moč na po-polarizacijo vzgojeslovnih vrednost, !nau-kov in načel velikih pedagogov človeštva in da se vidijo v naši javnosti bolj pogosteje razprave tičoče se tega nadvse važnega vprašanja. — A Ivančič. — POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» V TRSTU. Javljamo, da se je pcs.anec dr. Jo-lip Vilfan vrnil včeraj Iz Pariza, kjer se je ftdeleževal sej komisije «Interparlamentarne Unije« za manjšinska vprašanja. — Tajništvo. Odvetniška vest. G. dr. Ciril Kraševec otvori odvetniško pisarno te dni v Cerknici v ljubljanski oblastniji. — Opozarjamo občinstvo na zanimivo glasbeno prireditev, ki se bo vršila jutri ob 8. uri zvečer pri Sv. Jakobu. Program je sestavljen "iz raznih cerkvenih in nabožnih pesmi, ki se 1>odo pri nas prvič proizvajale. Cerkveno-glasbena literatura obsega namreč tudi take skladbe, za katere v oerkvi m dana prilika, da bi se mogle uporabiti tu , f. « . 4 , ... .. -VJ.-« VV» i^u ua^taiiiiiuvci- Take poljudno vzgojeslovne publikacije kar smo videli na Trsteniku Kdor je videl le enkrat goriško četo, mora priznati, da spadajo Goričani med boljše igralce. Vsa njihova igra teži na hitri in sigurni napadalni vrsti, v kateri igrata posebno vLogo center in desno frilo s svojo nizko igro. Ne dvomimo, da bo imel jutri «VaU težko nalogo. A tudi barkovljanska četa razpolaga z dobro napadalno vrsto, ki kaže pri vsakem nastopu lepše kombinacije. Obramba *Vala» pa je že večkrat dokazala, da se ne plaši tudi najtežjega napada. Za poznavalce nogometa bo torej jutri poskrbljeno v posebni meti. — Tekma za kupo zlatarja g. Alojzija Pov-ha, ki se bo vršila v nedeljo 10. t. m. na igrišču S. D. Adria v ul. Calvola med četama M. D. Adria, bo gotovo ena najzanimivejših tekem za nas Slovence v tej pokrajini, ker bosta brezdvomno obe četi napeli vse svoje moči za pridobitev "trasne kupe rn tudi prvenstva nogometašev. Pred to tekmo nastopijo gen-telmani S. D. Adrie in M. D. Obzor, kateri bodo nudili gledalcem s svojo nerodnostjo obilo smeha. Začetek tekme gentelmanov ob 14. uri. Za kupo ob 16. uri. — M. D. «Zarja» — Rojarn. Danes ob 18.30 sestanek nogometašev; ker so važne točke na dnevnem redu, so igralci I. in II. čete napro-šeni, da se sestanka udeležijo polnoštevilrto. Po sestanku ima dramatični odsek redne vaj-e — Odbor. Iz tržaškega živllenia — Poskusen samomor starega mizarja. Včeraj popoldne okoli 14. ure so nekateri otroci, ki so se igrali na nekem griču pri Kolonkavcu, zapazili na samotnem mestu postaranega moža, ki se je zvijal v travi in bolestno ječal. Nenavadni prizor je otroke prestrašil; zbežali so kar so jih nesle noge ter obvestili o dogodku druge ljudi, med temi tudi či-vaja bližrtje železniške proge, nameščenega v čuvainici št. 8. Sklepajoč po tem, kar so povedali otroci, je čuva-j kmalu uganil, za kaj gre, namreč da se je neznanec na griču zastrupil. Nemudoma je obvestil telefoničnim potom o dogk>dku rešilno postajo, odkoder se je podal na Idce mesta zdravnik, kri je moral iti peš dobre-pol ure, predno je dospel do neznanca. Ugotovil je, da se je mož zastrupil z oetovo kislino. Iz-pral mu je želodec, nato ga fc dal prepeljati ! v mestno bolnišnico, kjer je bil samomorilni | kandidat spoznan za 61-letmega mizarja Frana Apostoli, stanujočega v ulici Guardiia št. 42. Mož ni hotel povedati, kaj ga je na stara leta privedlo do obupnega koraka. Njegovo stanje je nevarno. — Živčni napad obtoženca. Tekom razprave pred porotnim sodiščem proti 30-Le t »emu Josipu Sellarolri, morilcu tajnika fašrstovskih delavskih korporacij Atojiju Morara, se fe obtoženec včeraj popoldne, ko je državni pravd- n < EDINOST* AŠk ovrgel nelko njegovo neresnično trditev, tako razburi da se je lotil hud) živčni na-ipad. Mož je počel vpiti in razgrajati, da 30 ga orožnika komaj držali. Končno Je bil pok&can na Hee mesia zdravnik rešilne postaje, ki je ftiapravil Sdianoliju pomirljivo infekcijo, nakar fe mož kmalu prišel k sebi. V Trstu, dne 9. maja 1925» 1 je mrzilo m globine svoje dume, ko ste Wada4i in hodili po deželi s svojo železno pestjo. Napram novemu prefektu, ki prihaja med njega, ne z železno pestjo, ampak — kakor vsaj do-sedaj izgleda — s pravico in zakonom, je pa to fcudstvo odkritosrčno in zaupl^vo. £&>vi blagodejni vieter, ki je zavel v državni upravi na Goriškem, ne da mirno spati tudi nokensa «rViBU», ki ne bo — 'kakor smo že ( omenili — nihče drug: k-oi znani dr. Deipin, Sinoči okoK 23. ure so štii^e mladi kolesarji, ker se je mnogo boJfc počutil pod Rsentovo to «0 vozili po Novi cesti proti mestu, pri&edid burjo, ko je neovirano strahova^ ves vipavski v bližino delavskih hiš na VrdeH^Scogiietto okraj. Vsied obi/ub prefekta, da bbdo običin-fcapazili gru'čo miadseničev, ki so stala na 'kon- sSci komisarji v kratkem nadomeščeni z zako- Zagoneten umor na novi cestf aii tri ta|B prut^ svettjavo naše občine. Jdko se ne bodo naši domačim požur£fei ter v ^rrtlrtm času ustanovili kaj s lične ga* jim bodo tt^ci takorekoč iz ust odnesli bogat zaslužek ter obenem tudi občino usužrojili s pogoji, ki bodo njim prisojali. — Ajdovščina. «Po slednji moe», ki pojde preko ajdovskega odra (kie 9. maja zvečer in 10. maja popoldne, je obenem oaia poslednja veseloigra v letošnji snoni. Ni v njej veltkih dramatskih sprememb in zapiefljajev, ampak v njej se reiu;e en sam veliki družinski kcm.- - - , , .. ji.,. ----------trast na priprost, toda primeren in učinkovit cu uldce Prato ter se živahno prerekaLi med mto vzvoipenum obfanskimi zatopi, je mož način, ki dovede zlasti v W> dejanju osebo " M--J------- pač v skrbeh za »voj komisarski stolček na i glavnega junaka- do najre^e smešnosti s blapu. Zato je po preseki o vem obisku hitel j tem pa tudi do ozdravljenja neznosnih družin-«na£m>irati» v ,vens4tcga ljudstva v italijanskem, zlasti pa v videmskem časopisju, je ja- Sflno postajo. Kmalu potem je bil zdravnik na j Sen: eni si hočejo rešrti svojo reputacijo možicu nuejAa, a je mogel le ugotoviti, da -, grah 160; radič 120—400; redfcev (100 Šopkov) 25—40; Špinača 110—160; jabolka 600. smrt ga je prehitela; besede so mu zamrle na ustnicah. . O diotgodku je bila taikoj obveščena kvestu-ra, ki je ukrenila potrebne korake, da se izsledi morilec in njegovi tovariši. Vzroki krvavega zločina niso znani. Omembe vredna je okoišČina. da so strež- ljudstva, naj se na licu mesta prepriča o res : ničnosti obrekovanj, toda brez tolmačev, ki j mu zamolčujejo, in prepričal se bo, da so kie-; vete na naše ljudstvo doccla neosnovane. — Soško hicšroeiektriČBo podieije. Goriški J mestni sveA ,, stvuTa Goriškem, komaj se je v tem ljudstvu i H ki je v poslednjem času izvrši veliko ste. IX>,,ROIDOCA pekarna se da v najem po pod uplivom korektnega postopanja novega vilo vlomov m tatvin po Gorici >a pn kater^n | ugodni ceni. Nasiov pn upravmatvu. furlanskega prefekta pričelo zopet porajati še našli večino ukradenega blaga, zaupanje do državne uprave, pa se že oglaša- j - Bovec. Po dolgem dolgem ^tvilu po-♦o zK duhovi, ki po videmskem časopisju še- vzrocenem deloma po težkem pritisku zadn.ah pečejo prefektu na ušesa, da je slovensko j ^ ter deloma v&1ed r.ašega lastae^a na|nen^a Ldstvo najhujši sovražnik države ki ne zaslu- i brezdelno st:. sme, se venoar tudi mi Bovča-B drugega nego železno pest. j ni zopet zganili na društvenem P«^ Ti zli duhovi so neprestano trdili, da je slo- j Olepševalno m pogozdevalno društvo ^ vensko ljudstvo dobro in delavno, kvari da ga če nele cnjepsati naso okolico ^nasada »npak le desetorica hujskačev, pod katero so razu- tudi nckoliKo olepšati nase enolično, nexohko meli peščico voditeljev in organizatorjev na- ! dolgočasno življenje, zato je priredilo v nede-še^a liutfetva. Tako je tudi večkrat trdil vi- fa dne 3. t. m. predstavo z .Charleyjevo te-demski «obmejni jpohtik: p osi. Pisenti. Po t o^ burfto v treh dejanih. poslednjem prefektovem obisku na Goriškem!. Režnser g. Dcmicipan Ostan ke ^študiral pa svari ta modri gospod v svojem listu Gior- | »gro s -svc?ima igralci tako dobro, da je bilo nale del Friuli novega furlanskega prefekta vse prisotno občinstvo nara vnosi ^jetoo £ pred slovenskimi župani, češ da so to po ve- ^nađeno In kolikome Wlo o^^va? Sni sami grdi hinavci, ko se klanjajo zastopni- polno natlačene — Bovcanov in okohčanov, ku državne oblasti, v duši pa da skrivajo sa- ! ta!*o da so mnogi se zuna, ostala; Je smeh me ljuasiva. ve on mneuvani, je Jiiuav»u iuui — ------ r -.— . . l,„, ljudstvo, katerega zastopa. Ce skriva on v Ijava na odru Pri ponovitvi igre, k5 bo,brez svoji duši črne na-klepe proti državi, tedaj jih , dvoma vršila, upamo, da bo ta nedostate« iz- skriva tudi ljudstvo, ki ga je izvolilo. S tem . . _____- pa je slavni «obmejni politik, sam ovrgel ono = Veija na; ta opomin pa tudi .vsc™ ba,ko o dobrem in delavnem ljudstvu, katere- nejšim in drugače tako poletnim »oceanom, ga kvari in ščuva samo desetorica huiskačev, \ ^a bi bal že skranicas da bi pnskrbeh Bovcu s katero je hotel umetno ustvariti prepad med električno razsvetljavo xaj 1 edim kraj, v na-sdovensikim ljudstvom in njega voditelji. V res- , Mi kraph, ki nima se električne razsvet^ve mci Pa, g. Pisenti, ni hinavsko niti ljudstvo, I je ravno naš Bovec. In to pri tohkih vodrnh niso hinavski niti n?egovi zastopmki-župani. padcih, vodni sila, ki se nam povsod ponuja v kakor niso hinavski tudi njega voditelji in bližini. . , • organizator;!, tudi hinavski niso naoram po-; Nele da bi dotično podjetje »Ino korist in Steni m in odkritosrčnim ljudem. Napram vam na;prederA doprineslo aasemu trgu ampaktM pa so bili zares hinavski, ker drugače niso dajalo tudi « svo,e-a lastnega ekonomskega mogli biti, saj ste vi sam za vašega prefekto- ! stališča obilo gmotnih koristi, vaaia z našim slovenskim fašizmom in z vašim Najbrže se čaka. kot se vidi da bo kak tu-terorjem vzgajal hinavščino v njih. Slovensko i jec pograbil priložnost in si Sudstvo je zares dobro in delavno, toda Vas premoženje. Kot čujemo ze dve rto de Rota autorizirani specijalist za kurja očesa sprejema od 10 do 13 303 In od 16 do 18 v nedeljah in praznikih od 10 do 13 v Via S. Nicolo št« 13, 11. n. stroji za šivanje In vezenje/ origin., nemški. ZALOGA: (318 F. BEDNAR tvrdka ustanovljena 1878.1« Trst, Via Genova 19 Zaloga Isomiiaža za vezsele D.M.C DARILA ZA BIRMO po nizkih cenah dobite samo pri zlatarju ALBERTU POVH-U Via Mazzlal 46 F. BUDA URARHA-ZLATARNA Trs« — Corso Garibaldi 35 (Podružnica Via Scaliaata 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. - (55) Solino-Elegantno-Primemo samo pri Ma Steiraer* Trst - Via Geppa 15 in 17 Preprodajalk pose&ns cene. — Poliljatve na fleželD. Točijo se najboljša vina. - Sladki pro-sekar, kraški teran, belo vipavsko in črno istrsko ; kakor tudi Maršala Florio in Vermuth Cinzano. Velecenjenemu občinstvu se priporoča 29a IVAN SUBAN. nameravajo dve z bivšo garažo Prefekture (Centralna Autogaraža) Dražba je določena pri floatftiem nadzorni Stvu na chm 30. maja 1925. Struji in potrebščine (cenjeni n« L 120.000) se morajo plačati takoj po odobreni pogodbi. Dražba se bo začela ra podlagi vrednosti L 900.000 za stavbo in zorniji Sta. . Sklenjena cena se bo plačala: ena desetinka tekom desetih dni po odobritvi pogodbe; drugih devet de-setink v devetih enakih letnih obrokih z zakonitimi in postopnimi obrestmi. Interesenti naj se obrnejo za natančnejša pojasnila na finančno nadzorniStvo. (368) RAKOS & C.o Trst - Via Milano 19 - Telefon šr. 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. Zaloga pisalnih strojev IDEAL. (316) imm&mLUKik mmm MODSRMA B&BV&LNECA Trst - Corso Virtorio Emanuele III. 39 Dežni plašči se popravljalo, čistijo, barvajo itd. Tovrstna obEeke in kožuhov!ne s« čistijo in barvajo. Navadno blago sa impregnira, da postane napra^cctii /e. Cetie zmerne. (317) Postrežba to -na. K PODLISTEK <49) molči kakor riba, ampak se dela še razočaran, — je Sredi slike je bila v reliefu izdelana kapela ki začel takoj dvoriti. V začuden j eL^cA^ad jevne Ske? hTse dasnozagrohotal. je bila zaprta z rešetko, skozi katero ši videl dve je Valerija, ki ni spočetka namera-ak ko je DL ostala sama, se je naslonila na mizo kleč^ poTtari, viteza in damo, ki sta - držala za sobe, tudi pnsla 1^vccer,-n «cer^ zelo lepo oprav- in se zamislila. Prevzel ^ je težek, nemiren.občutek; rokL Ta slika je bila prekrasna, a notranjost m ljena. V beli V^Cnc tfazelo lepa *„te a ta tfrad v zakotiu gora, ji je vzbujal odvratnost zunanjost kapele je bila pravo čudo umetnosti. cami v laseh m za pasom, je w a zeio i.pa g^>ste Pdlia toa čudne ^domisieke, če je kupil to sovje _ Kd«je tatil toliko truda in časa za rezljanje plave Hte in majhni kodri na celu so se lesketali v gnezdo, ko pa bo podedoval prekraja posestva v te kapele, ni imel nobenega dela, - je pomislila Dma luči Valerijo, jo je stresel silen SStil ^Tte m j^^a a^o. Po velikosti je bila mraz^a ^ srce jo le vz^nilo ^umnje Pol je M J- ' - 'I Val "inih ^ ^č ^njelii'sobi, mora biti gral M«iU- primkapostelji je bilo mo- pre^vel ^rm^o^r^a tfS; si začeu razgledovati sobo. Masivno kateri bi mogla ^ ^^^ ^ |e ji je bil razločen in trd, ko je odgovorila: pohištvo iz hrastovega lesa, ki je počrnel, je imelo cela družina; proč bi jo spravili, — je pomislila Dima srečala r^acmm^zagonetni Valenjin pogled, ,i je ostatT^' POZnCie ^^ ^ Zn se ji je srce krčilo od čuvstva zlobe, ljubosumnja in ^______^ _ _____obupa, kakršnega ni še nikdar doživela. pristavila- umetniki so "si mogli izmisliti tako originalno zmes "-Kako čudnem nerazumljivome vse to. Angel se je seveda godila znota^j, na zunajsta ^Paviik je zelo potrt. Nisem pričakovala, da ga zelenja, sadov, faktičnih živali, ange^TSmonov v kletid je prava neofcusnost, - jenjr^m « ^ ^ Di^ev bo stričeva smrt tako globoko zadela. in škratov. Zlasti ena slika na pano je vzbudila njeno zopet vlegla, — Kakor hitro se Pol vrne, si izberem ® « h ze zopet ta Pavlik! To je res oravi oozornost. Okrotf in okrotf ie bil venec iz listov, a drugo sobo. Ta mi je odvratna. _ smellu izjavila, da U je Monh^ioso strasno odvraten V. J. KR1ŽAN0VSKA: Mol preteklosti Roman v treh delih, il * Iz ruščine prevedel Ivan Voak. Valeri,_ toda " Vstala je in si začela razgledovati sobo. Masivno glas ji je bil razločen in trd, ko je odgovorila: pohištvo iz hrastovega lesa, ki je počrnel, je imelo oda \ T W)___! _ _ _ " J - - - - - —1_ _^J a. — m m • t 1 _ _ 1 _ a I . iJL j g 1 irr\rvi4 ^-v^^l « n ti dCmm—_ ^^ divjak, ta naš mili bratranec! — se je zarezal Oženjen je, žena je čarobno bitje, in ne samo da monskih oblik. s pravi pozornost. Okrog in okrog je bil venec iz listov, a drugo Sobo. Ta mi je odvratna. izjavila, da U je Montignr^o srrasiu) (£vr; Misel j. med vejami sT£ boriU š^ati z rogatimi zmaji, de- večerji so vsi prišli. Dina je bila očarujoč* v vkljublepi legi, dobremu podnebju m njegovi lTno da minskih oblik. svoii elegantni žalni obleki iz garze in Mišeli ji ie heološki zanimivosti. ar-t