64. številka. Trst, v četrtek 20. marca 1902. Tečaj XIIXV Edinost" I .osji •■krst ss 4ss. ruun asdslj Vs p »mikov. ob 4. ori svećer. Nsroinlaa i nafta : es celo leto ........ SA kros u pol lets .........IS „ rs fetrt lets........ % „ es •■ meneč........ I kroni taročnino ja plačevati naprej. Na na- niV1 bfM prll.tiene naročnine ms aprava m 's:ra. ___ "Jo v>bakarnah t Trstu se prodsjsjo po-aa~u-rae Številke po 6 stotink (3 nvc.); Isti Tnts pa po 8 atoiink (4 avč, i Telefon Itr. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ▼ edinosti je mi! Oglasi >s račnnajo po vratah v petitu. Za »er»vnlltvo, In •prejemanje tnseratuv t ulici Molin piccolo 5tv. 3, II. ntui-ti. Isdijatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. Lastnik konsorcij lists Edinost44 Nstisnils tiaksrns konsorclja lista „Edinost" v Trat Ruščina in Slovenci. m. Naše šole so nemške. Po obliki večinoma, prek in prek pa duhu. Naši znanstveniki poznajo iz večine le nemško znanstveno literaturo in zajemljejo iz nje bolj ali manje. Tu treba pripomniti, da tudi razgledno nemško časopisje (revije) se oraeja najbolj na nemška učena dela. Ne Angleži, ne .Francozi in niti iLalijani se ne omejujejo v takih časopisih v toliki meri samo na domaČe vire, kak<,r delajo ravno Nemci. Zato pa se dogaja, da nemški učenjaki mnogokako znan-Btveno trd'tev ali resnico postavljajo za svojo, za nemško, v tem ko je že davno zasnovana in utrjena v drugih narodih. Vsled te nemške pristranosti ostajajo tudi slovenski učenjaki pristranski in dozorevajo le toliko, kolikor znanstvo v nemškem narodu. Tu in tam pogledajo še v kako tujo revijo, a le redkoma, v slovanske ali celo ruske Časopise pa že cel<5 ne. Naši slovenski učenjaki mislijo nekako ošabno : Kaj pa more iz Rusije priti ?! (Nam pripovedujejo o nekem slovenskem profesorju, ki se je nedolgo temu rogal celo ruski gostoljubnosti, češ, da tu d i ta je znak ruskega — barbarstva. Op. ured.) Tako me-nenje je popolnoma napačno. Kes so Rusi, kakor vsak narod, mnogo zajemali od tujih narodov. A bili so od začetka zares znanstvenega delovanja toliko previdni, da niso zajemali samo pri Nemcih, temveč in še rajši pri Francoz h, potem Angležih in kolikor toliko tudi pri Italijanih. Vsled tega so znanstvo že od začetka obdelovali in predelovali l»olj obče in veljavniše, nego Nemci sami. Potem pa je pri ruskih učenjakih še jetlna stran, katere nima v toliki meri učenj aštvo nobenega drugega naroda. Ruski učenjak vidi v lastnih ruskih zemljah že naprej in tudi že od srednje šole dalje več in raznovrstnega materijala, nego pa tuji učenjaki. Ta okolnost usposcblja ruske izsle-dovalee za previdno delovanje, in njih trditve večega obsega in veče dalekosežnosti so redno bolj, z večo snovjo podprte, nego pa jednake in podobne trditve učenjakov drugih narodov. Vsakemu izsledovalcu slovanskemu bi bilo torej v lastnem interesu v dolžnost, da bi pogledaval med ruske učenjake ter poizvedoval, kako podkrepljajo oni dotične znansvene trditve, oziroma zakone te ali one znanstvene stroke. Potem imajo ruski prirodoslovci sami večo favno, floro in tudi več raznoterega kamenja ter podajejo novih snovij in tudi znanstvenih razdelb. Le oglejte se po samostanih delih ruskega prirodoslovja, pa spoznajte, kako potrebno jeza zapadne učenjake, da ne prezirajo ruskih znanstvenih originalnih del. Kar se dostaje etnografije: kje je več materijala v skupnosti, nego v Rusiji ! In ruski etnografi pomagajo z lastnimi prispevki v popolnjevanje tega znanj*. Jed- i če ———---f- skega jezika (Čujte! Čujte!); in vprašan, kako more delati tako, se sklicuje na to, da raz p ravni jezik je italijanski. On, c. kr. vladni zastopnik, ne le da po- naka je z zgodovino; in če poštevamo stopa proti državnim temeljnim zakonom, am-raznovrstno socijalno in originalno gospodar- i pak tudi direktno proti Najvišim sklepom, po sko življenje med oddelki ruskega naroda in katerih so bili sklepi italijanske večine o ita-drugimi narodi v ruski državi, vidimo, da lijanskem jeziku kakor jedinem razpravnem ruski učenjaki prodirajo samostalno dalje v jeziku opetovano uničeni ! takih vprašanjih, kakoršnja pretresa zapadni I O tem je bila dne 12. decembra t. 1. socijalizem, še — vedno omejeni in ozkosrčni. stavljena interpelacija in vsakdo se more pre-Nemci se kar lovijo po delih ruskih mislite- ! pričati iz iste, katere so bile besede, ki jih Ijev, ki so pred 1 ali 2 rodoma pisali izvir- je komisar izustil v tem pogledu, ker so iste niše in boljše, nego zapadni sc.cijologi. Rusi so se začeli intenzivno baviti tudi z filozofijo, in tu imajo zopet ne le doma več snovij za s\oje premišljevanje, temveč porabljajo hladno in nepristransko dela mi-sliteljev vseh zapadnih narodov. Ali ni po vsem tem samo po sebi citirane. To se je zgodilo pod sedanjim gospodom ministerskim predsednikom in voditeljem mi-nisterstva za notranje stvari. Pod njim se načrti zakonov niso delili več med poslance v hrvatskem in slovenskem jeziku; pod njim ne dobivajo več hrvatski in slovenski . po- umevno, da bi se učenjaki zapadnih Slova- slanci stenogramov o tem, kar se je v de- nov morali pobriniti za čitanje ruskih učenih želnem zboru govorilo hrvatski in slovenski; del v njih izvirnih izdanjih ? Slovanski uče- pod njim so hrvatsko-slovenski poslanci še njak, ki zanemarja to dolžnost, škoduje bolj prikrajšeni v svojih pravicah, najprej svojemu imenu, potem pa stvari sami. C. k. vlada bi se m >rala ne le držati O slovanskih učenjakih bi moralo biti danes Najviših sklepov, državnih osnovnih zakonov, samo po sebi umevno, da se dobro vežbajo ampak tudi prednjačiti z dobrim izgledom tudi v ruščini. Kdor hoče danes delovati na (Tako je !) in ona bi mogla tudi druge siliti, znanstvenem polju, priuči se tudi ruščini ! j da spolnjujejo državne temeljne zakone in Tu pa je zopet najugodniši čas srednje- in sklepe. velikošolskega vežbanja, ker pozneje ni ča»a Kako dela vlada drugod! in tudi ne take sposobnosti za učenje Nekoč smo videli na Kranjskem, kako jezikov. 7na vlada v drugih deželah drugače posto- Odslej bi ne smelo biti izšolanca, bodi posvetnega, bodi teologa, ki bi ne bil vešč ruščine. Da, tudi teologi imajo v cerkven: pati. Jaz imam tu prepis cesarskega sklepa od 28. junija 1872, ki je bil doposlan deželnemu odboru Kranjskemu. Ta odbor se zgodovini in bogoslovnih strofcali toliko snovij je bjl braail predlagati deželnemu zboru v ruski bogoslovni l:teraturi, da so dolžni predloge in dopise sploh v dveh jezikih, a zajemati iz del ruskega bogoslovja. Ruski po prjzatievanju deželnega glavarja je prišel učeni teologi so t«»liko nepristranski, da cesarski sklep, s katerim je bil deželni odbor vestno porabljajo vire vstočnih cerkva ravno Kranjski prisiljen, predloge in dopise sploh tako, kakor zapadnih, ali narobe. Zat > pa predlagati deželnemu zboru v dveh jezikih, sodijo tudi mnogo mirnejše in pravičniše. t Kdo je zmeren, kdo nezmeren! Tudi način razpravljanja ruskih znan- To> gosp6 la moja> v dežel|j kjer stvenikov je prijetniši in dostojniši, nego n. kakor menim, le 5 odstotkov Nemcev na-pr. nemških, kjer se pogostoma petelinijo med sproti 95 O<)8totkom Slovencev. Ali v Istr! seboj, kakor pravi, zagrizeni strankarji. Slo- vla(Ja ne 8tori t€ga in je posebno karakt.ri-venskemu učenjaku more koristiti tudi ta atičao t0j tla vladni organi ne le gledajo kako bi vse pomašili, kar se dogaja v deželnem zboru, ampak da bržkone tudi osrednja vlada ni poučena o tem. Karakteristično je tudi, da se večina ali členi večine, ki tako postopajo, kakor sem povdarjal popred, ozna-čajo kakor zmerna stranka, kakor zmerni ljudje, a da se nas, ki se hočemo posluževati svojega jezikax te toli svete pravice, da je ni sveteje, označa kakor radikalce, kakor nezmerne in ne vem še za kaj vse. (Pride še.) moralna stran stvega sloga. znanstvene metode in znan- Iz DoMne razprave o pran. (Govor posl. V. Spinčića v seji zbornice poslancev dne 4. marca 1902.) (Dalje.) Dogodki v deželnem zboru. C. kr. vladni komisar se poslužuje, iz-vzemši pozdrav ob začetku, izključno italijan- P O O L 1 H Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Senoa, prevel M. C-t-č. IV. Nu, ta krik farizejskih duš po svetu, ki mislijo, da je svoboda privilegij, samo nekim narodom od Boga podeljeni, dočim eo drugi narodi baje obsojeni, da večno trpe, molče in robojujejo — ta krik ni ustrašil hrvatske duše in drzno roko je posegnil naš narod, da pobere zasluženi plod z drevesa obče sreče. Vse glavno mesto je kipelo, nič «e ni delalo, vesele budnice so zvenele do kasne noči po ulicah zagrebških ; vsako dete, vsaki starec, vsaka žena je nosila na svojih prsih, na svojem klobuku znak narod.li — trobojno hrvatsko kokardo. Vsaki dan je bilo godbe in slave, profesorji so ostajali brez dijakov, šole so postale glavne straže in kasarne, veei d'jaki so pograbili puško, manji so korakali ponosno za velikim bobnom, noseči na glavi nizko plavkasto kapico s hrvatsko triitoloro, a na prsih po tri štiri svilene kokarde. »Imamo konstitucijo!« seje kričalo brez obzira na vse strani, in s tema besedama, katerih morda ni umel niti vsaki deseti človek, se je hotelo reči, da je sinil raj na zemlji, odslej Be bo laglje dihalo, živelo, sedaj je nehala vsaka skrb in muka. No, oni narodni nasprotniki, katerim je bila narodna kokarda trn v očesu, ki so mislili doslej, da ni mogoče, da bi Hrvat vstal vedrega lica iz prahu municipalnih pravic, so se silno prestrašili pred tolikim narodnim slavjem, tisti mračnjaki so se umaknili v svoja zakotja, da se odtegnejo uglušljivemu glasu naroda, ali so se razleteli kakor netopirji na vse strani sveta, ker jim ni bilo možno prenašati luči onega jasnega dneva, ki je bil napočil vsemu narodi'. >'arod ni vpraševal, kam meri vse to, narod se je samo veselil, želeči, da bi to veselje trajalo za \edno. Vse je bilo tedaj vojnik. Preko Zagreba je sila krajiških čet prehajalo v Italijo, bilo je črnega rmenja vsake vrsti, pomarančastih iz Karlovca in Ogulina, temoordičih iz Banovine, rožnatih iz Gradiške, rumenih iz Like, sivih iz kitnastega Sriema. Narod zagrebški, oduševljen od svobode, je pozdravljal vsklikajem te krajiške junake, ki so hiteli, da izgube glavo proti svobodi. Čudna zagonetka, v kateri se vrtimo vedno! Stara »mestna garda«, ki se je nad pol stoletja šopirila v svojih frakih, se je razkropila na en mah, ker je sedaj nehal vsaki privilegij. Zbirati se je začela »narodna straža«. Kdor je bil v stanu nositi orožje, moral je vstopiti v »narodno stražo«. Samo »mlada gospoda«, Politični pregled. V Trstu, 20. marca 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje brzojavnega poročila v zad-njej številki.) Radi vsklikt »Hooh und Heil den Hohenzollern« (Slava in živijo nemški vladarski hiši) s katerim je posl. Scdionerer zaključil svoj govor, nastali so med Vse-nemci in Čehi, ki po na ta vsklik reagirali, burni prizori. Najprej seje pod. dr. Kramar v svojem govoru zgražal nad izdajalskim vsklikom posl. Schonererja, na kar so Vsenemci posezali vmes se žaljivimi vskliki. Najhuje sta se sprla Čeh tir. Dvk ter Vsenemec Stein, ki je hotel prvega dejansko napasti. Dr. Kramar se je zgražal tudi nad postopanjem predsednika grofa Vetterja, kateri se je še le po dolgem obotavljanju, in potem, ko so Čehi to odločno zahtevali, odloČil pozvati posl. Sehojererja na red radi izdajalskega vsklika. Po več stvarmi« popravkih, ob kateri priliki so se poslanci raznih nernški.i strank prepirali med seboj, kdo da je bolj nemški, prešla je zbornica k razpravi o postavki »visoke šole c. Prvi je govoril Venemec Berger, kateri je nauČnemu ministerstvu očital, da zatira visoke šole, a ta »zaščitnik« visokih šol pa je sam najostreje napadal češke visoke šole. — Nemški nacijonalee dr. Krler je govoril proti utrakviziranju insbruške univerze ter je zahteval, da se istej ohrani nemški značaj. Med govorom je prihrumel v dvorano Vsenemec Stein, kateri je upil razne žaljive vsklike na češkega poslanca dr. Dvka ter ižjavil, tla prinese v prihodnjo sejo pasji bič seboj, s katerim nabije posl. Dvka. V nadaljevanju svojega govora je dr. Erler obsojal postopanje na učnega ministra, ki se je v \Varmundovi zadevi postavil na stran konservativcev ter v odgovoru na tozadevno interpelacijo obžaloval postopanje vseucdiskega profesorja \Varmunda, kateri je v nekem svojem predavanju obsoja! postopanje konservativnih strank. Govornik je zaključil z nasvetom, naj se vlada, predno misli na ustanovljenje novih — morda nikakor potrebnih — univerz, bavi prej s popolnjenjem že obstoječih. Posl. tir. Hortis se je ba\il z vprašanjem ustanovitve laške univerze v Avstriji. Govornik je zatrjeval, da bi laška univerza na Primorskem imela nad f>00 slušateljev, ter da — po neki statistiki — obstoji med 179 univerzami 35 takih, ki imajo minj od 500 slušateljev. Na univerzah v Italiji <1 a poučuje 24 v Avstriji rojenih profesorjev, razun tega samo dijaki so si pridobili privilegijev, samo dijaki so ustvarjali posebno četo — »dijaško legijo«. Nekega popoludne meseca marna 1848 vrvelo je silno naroda po celini mestne »Ciglane« kraj cesarske zaloge smodnika. »Dijaška legija« se je prvikrat zbirala pod orožjem. Vsaki od »mlade gospo le« pravnikov in filozofov je bil nataknil na glavo rdeč fes z modrim peresom, vsakdo je imel na prsih rudeČ, bel in moder trak, vsaki je imel težko puško, bodi piemontežko, bodi fran-cozko iz časov Napoleona Prvega,« katerih je karlovšlca orožarna mnogo imela za igrarijo. Ponosno so stali mladi junaki, gledajoči resno na vzradoščeno množico okolo sebe, kakor da si odločili osvojiti si ves svet, da-si niti sanjali niso še, kako se puška nabija. (Pride še ) pa da |» mčuje na avstrijskih visokih šolali 15 laških profesorjev. Zatrjeval je potem, da so laške občine pripravljene žrtvovati zadostno svoto za ii-tanovne stroške univerze. Dokazoval je tudi. da je Trst naj pripravnejše mesto za te lei bodoči laški univerzi in slednjič, da so narodne visoke šole prava kulturna potreba. Najboljša politika bo v e d n o, je zaključil govornik, ako bo narodom pravična. (To vašo trditev si dobro zapomnimo, gospod Hortis. Op. ured.}. Ko j*1 govoril še poljski posl. Stwiertnia, se je razprava pretrgala in je trgovinski minister o'govarjal na razne iuterpelacije ter je na interpelacijo glede prepovedi krosnjarstva na Dunaju izjavil, da z ozir< m na različne vzroke te prepovedi za fo laj še ni možno izdati. Trgovi uski minister je predložil zakonski tudi s o r o j a k e v Italiji. Na to interpelacijo se je državni podtajnik izvijal, da se mu zdi, da je konzul v Trstu vršil svojo dolžnost, v Kolikor se dostaje varstva oseb in imerja. da pa za politične uradne posle isti ni opravičen itd. itd. Ali do izjave, ka-koršnjo bi italijanska vit da morala dati, ako je lojalna, ni prišlo, do decidirane izjave, da Trst je podrejen avstrijski vladi, in da ta vlada je odgovorna le avstrijskemu parlamentu za način, kakor je postopala o znanih tržaških dogodkih ! ! To je že stara igra. Irredenta dela, irre-denta žali, irredenta agitira v naših krajih ; italijanska vlada pa si pere roki — in meče o tem koketne poglede irredenti, češ : saj se razumemo ! Nemške irredente dan v avstrijskem parlamentu. Nič novega. Nekoliko Tržaške vesti. Slovenski unija t i v Rieuianjih. /e to dejstvo samo je pomembno in vredno za-beleženja, da je gibanje v Ricmanjih začelo le dobrih 14 dnij za — borbo Burov. In kakor Buri junaški korakajo od zmage do zmage, zavedajoči se pravičnosti svoje stvar', tako tudi naši junaški Ricmanjci, v dno duše uverjeni o svetosti svoje Btvari, zabijajo zadnje žeblje v zastavo sv. Cirila in Meto dija, pod katero hočejo izvojevati svojo ko-nečno zmago ! Včeraj je bil za Ricmanjce dan zadoščenja, a v borbi za slovensko bogosluženje znamenit dan. Tacega navala še ni videla romarska cerkev ricmaujska, še niso videle Ricmanje. Na tisoče naroda je prihrumelo od vseh krajev. Veleznamenito pa je, da je bil naval iz Kranjske in z Goriškega nenavadno liuje, nekoliko odprteje, ali sicer nič novega. , velik. In še znameniteje je število onih, ki načrt g'ede obnovitve pogodbe z podonavsko ^ avetrijakih v|ad, in specijaluo g. i so se letos hoteli spovedati ravno v Riema- parobr dno družbo. Korberja, sad božkanja veleizdajic v vsenem- njih. Da-si se je spovedovalo noč in dan ne- * * * žkem taboru dozoreva in gre v kiasje dan pretrgano, jih je vendar moralo oditi na sto- V \ čerajšnji seji poslanske zbornice od- na dan. Nič čuduega. Če fo sadili hruške, tine, ne da bi se bili spovedali. To bi bilo govarj*! ie ministerski predsednik dr. Korber ne morejo ra«ti mandeljni. Omenjenja vredno znamenje, da narod, čeprav se drugod pre- na razne interpelacije, meti drugimi, na in- je le, da je Schonererjeva hruška tega dne računjeuo prikriva resnica, čeprav se na gi- terpelacijo glede »morskih očes«. Radi po- bila posebno, že nesramno debela. Čitatelj »>anje ricmanjsko meče grda luč sumničenja, sesti teh jezer je namreč že dolgo časa prečit-aj poročilo o dogodkih v avstrij - vendar instinktivno sluti, kje da je prepir med obema državnima polovicama, skem državnem zboru, kjer so nekateri njegova cerkev. Kdor je bil včeraj faktorjih ; mesto da ščiti pravo narodnega jezika pred njegovimi neprijatelji . . . pa se temu narodu sam kaže neprijatelja. Na poziv v »Edinosti«, naj vse poštene slovenske novine prihite na pomoč, pravi »Hrvatska« : Grenke so skušnje, katerim je izpostavljen niš n;irod. Branimo ga: osobito pa glejmo, tla ne klone in da si vzlic vsem napadom i čuva svojo vero živo in budno. Bog reši Hrvatsko! — pravimo tudi mi z našim prijateljem, velečastitim g. župnikom Jemeršicem. Cvetovi enakopravnosti! Pišejo nam: Naše ces. kr. redarstveno ravnateljstvo in za njim vsi ces. kr. redarstveni komisarijati, nam podajajo dan na d;«n najlepši dokaz, kako se mora izvrševati narodna enakopravnost —jna papirju ! Iz vsakega ces. kr. urada smo že Ministerski predsednik je i;.razil prepričanje, poslanci prisegali zvestobo tuji d i nada bo ta prepir v kratkem rešeu. e t i j i ! Zbornica je prešla p »tem ni dnevni red Reakcija od strani drugih strank proti ter vspr« jela v tretjem čitanju proračunski Schr>nerjevemu |iro5Iavlja;Jju Hohenzollerncev prov zorij. je to p„t — u, treba priznati — precej V nadaljevanju proračunske razprave o energi5na. Tudi neražke stranke BO na3t0pile postavki »visoke šole«, g »voril je naučni mi nister dr. pl. Hartel o ustanovljenju novih visokih šol. Povdarjal je, da je ustanovljenju nekoliko energičneje, nego sicer. Ali ta ener-gija je jako pioblematične vrednosti ; kajti kasna, zelo ktsua (Četudi odkritosrčna, na visokih šol na poti najprej pomanjkanje sposob- &mer ^ jmamo ^^ (Jv(imifci) energija v nih učnih močij, potem pomanjkanje potrebnih be8eerschatta, sta tudi v torek, ko sta sicer pobijala Schonererja, zopet tekmjvala žnjim : kdo je bolj nemški ! Je li čudo potem, da so se v tej divji gonji slednjič pripodiii do postaje, kjer — Sclionerer proslavlja tujo dinastijo ?! Ne, prav nobene krivice ne stori mu nemškim lirektno Stvareh. Naši irredentovci vidijo »svojega« straukam, ako pravimo, da so trne < vladarja v Kimu. Kadar govore o »svojem« 8okrive na nesramnem na parlamentu, mislijo na komoro v Rimu. Isto- Schfmererja v avstrijskem parlamentu. Av- tako pa tudi irredeutovci v tej komori — to ztrijake vlade pa so sokrive, ker nočejo uvi-pa so vsi, eni bolj prikrito, drugi pa bolj (ia to veleizdajstvo brez figovega peresa odkrito — govore o dogodkih v Trstu, bo možno u}>iti le tako, da se ne sklepa kom- kakor da je Avstro Ogrska mše Primorje promiBov s tem, kar hoče Sclionerer, in za že odstopila Italiji in kakor da je naš njini druge nemške stranke, za poprusjačenje cesar Fran Josip za sedaj še guverner teh pokrajin, a vlada njegova odgovorna za svoje čine — kabinetu v Rimu ! Drugače si že človek res ne more tolmačiti naše državne uprave, ampak da S3 to negira naravnost in neusmiljeno. Vsako več nem- na slovenski maši v Ricmanjih, tega je moralo pretresti videčega, kako so bile te množice kakor okamenele, ko jim svečenik v rodnem jeziku zapel iz preti oltarja : »Bog z Vami«, »Slava Bogu c itd. Vtis je bil neopisen. To se je videlo že na vnanjem vedenju ljudij. Ljudje so bili, po stari navadi, odprli svoje molitvene knjižice in jeli čitati, ali čim je iz svečeuikovih ust v jeziku naroda zazvenel prvi akord v slavo božjo, omahnile so roke in molitvene knjižice ž njimi. Nikdo ni več čital; čutstva vseh so bila koncentrirana neprestano okolo svečenika, ki je v milem jeziku našem opravljal sv. daritev. To je bila resnična pobožuost — tu je narod res dvigal srca svoja v višave. Latinizatorji naši naj bi bili videli to in obmolkniti bi morali. Narod je strmel, koje videl — svoj zaklad. Maogo-katera soUa je včeraj blestela v očeh naroda, a to jo bila solza ganutja, solza radosti. In srca so govorila : to je naše, tega si ne damo več vzeti ! Da, bil je to naš dan ! Zvezda sv. Cirila in Metodija je blestela nad nami in duh svetih slovanskih apostolov je bil, kije polnil srca! Tu je res slavila zmago tista »reforma«, kakoršnje jedine si more želeti, Stopu,. . C Tv ^ .11 kdor ie Slovenec. Da, to je nase! In ce \.. j 'j smo ljudje: tega si ne smemo dati iztrgati več ! HoilSignor Pet ronio. Pod tem naslovom prinaša »Hrvatska« uvoden č'anek, ki se bavi z razmerami v naši škofiji. Vse vsebine tega članka ne moremo ponatisniti tu, ker bi nas, ako bi storili to, g< spod državni temu, kar hoče Sclionerer. To je fakt, katerega ne odpravi nobeno zgražanje v besedah. Ministerska kriza v Srbiji. V7 včerajšnji seji srbske sku »ščine predložil je skem Primorju sme zgoditi in kaj se ne sme. . , . , D * J ... radikalni poslauec K »tic predlo pravdnik bržkone malce po strani pogledal, škega duha v naši upravi, je toliko bliže .... . , . ... , .. ( ^ x _ 1___ ^ J r , _ Izbrali smo torej le nekatera bolj »nedolzua« infamije. s katero se gospo 1 a v Rimu uti-kajo v naše notranje stvari in s katero bi hoteli kar diktirati, kaj se v našem avs:rij- membo zakona glede državnih Justični minister StamenkoviV se mesta. Med cerkvenimi dostojanstveniki, na katere naš narod kaže kakor na svoje nasprotnike in neprijatelje, iztiče se danes kapitu-za spre- iarnj vikar v Trstu, monsignor Petronio. uradnikov. &ir(jte ^ bratje v »prstu in v Istri ! Šibaj o je izjavil Q(j vse^ strani, vsi se rote proti njim. Tu proti temu predlogu in je zahteval, mj -e deželnozboraka večina; tu deželni odbor; isti izroči posebnemu odseku. Kljubu tej ^ namestništvo. tll občinska zastopstva večih ministrovi izjavi pa je zbornica sklenila z mest; tu — vseskupni sistem!! Vsem tem veliko večino, da se takoj razprava o Ro- j pr;družuje ^ se utakniti v žep! moderni iu zvečer položili prisego. pravni državi je vendar ob sebi umevno, da Princ Henrik Pruski se je že po- lzpuste obdolženca, čim se je izkazala njegova j vroi| 8 gvoje ekskurzije v Ameriko. V Cux nekriv.la. Odg jvor državnega podtajnika ita-, havenu ^ je pričakoval eesarski mu brat Viljelm in od tn sta te lirata odpeljala skupno v Kiel. — Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba ! Ali pa je Martin, ki je došel iz Zagreba, še nekoliko manje — Martin, nego je bil tedaj, ko je odhajal v Zagreb ? ! Druge nesreče se ni zgodilo nobene. Od-dahnimo se ! Tudi v :-eji dne 1*. t. m. so zagrešili tako infamijo. Tu v Trstu so bili aretirali nekega italijanskega podanika n - v italijanski komori interpelirali rat li tega. Dne 1*. t. m. je torej zastopnik italijanskega ministra /.a v nanje stvari, neki državni podtajnik, odgovoril na interpelacijo tako, da smejo biti iu-terpelantje zadovoljni. Men l je, da miiiister-stvu za vnanje stvari .-:<*er ni došla nikaka reklamacija v tej stvari, ali vendar je ministerstvo pozvalo italijanskega konzula v Trstu, naj zahteva. ako je ti o t i č n i k n e d o 1-ž e n. d a ga t a k o j i z p u s t e iz zapora. lijanskega in vol vira torej insimi vacijo, d a mi nismo pravna in moderna država! jedna druga interpelacija je bila v italijanski komori, ki kaže plastično, kako da irredentovci reklamirajo za italijan=ko vlado prav «•!> kontrole nad dogodki v našem Primorcu. Interpelirali so namreč italijanskega ministra za vnanje stvari radi namišljene »nedelavnost1 italijanskega konzula v Trstu v očigled dogodkom v Trstu, ki zanimajo Mons guor Petronio pa se pokori tem ljudem iu gleda, da ustreza njihovi volji. O n j e politiški vikar. Ne, to je preblago rečeno: on je strankarski vikar ! On ne umeje, on ne čuti, kaj je najvzvišeneja ljubezen — domovine. On — ne ljubi narodnosti svojih vernikov. On ne ve, on ne čuti, kako sladka je molitev v narodnem jeziku, kako se ta molitev iz srca dviga do nebes kakor najlepše dehteče kadilo. Najraileje, najprijetneje, najidejalneje duševne slasti in naslade so njemu (Petroniu) nepoznane. M ;ato da kakor apostol miru in .jubezni, kakor faktor pravičnosti, jemlje v /tasčito ta narod pred proganjanji po drugih videli slovenskih tiskanih vabil, ali pozivov posamični a osebam — samo od slavnega c. kr. redarstva nam ni bilo dano še videti niti najmanjšega slovenskega poziva ! Kaj nam pomaga, tla nam na Dunaju obljubujejo popolno enakopravnost, v vseh obzirih — ako pa iste obljube ostajajo le obljube — na papirju, v stenografičn h zapisnikih državnega zbora! Ivaj pomaga, da mi tu neprestano tožimo in zahtevamo svoje in svojega naroda pravice, ko si neka gospoda nalašč maše ušesa, samo da bi nas n* slišali in bi se tako n<3 zamerili najzvestejšim irredentarjem!! Xa popolnoma slovenske vloge, kakor so prizivi za dosego domovinske pravice, dobivajo stranke samo laške pozive! Isto se g >di na vsako drugo slovensko vlogo i u to naj bi bila — enakopravrost! ! ^ Kako naj se imenuje to i Pišejo nam: V »Edinosti c je bilo citati že več pritožeb proti postopanju župnijskih uradov tržaških glede brezplačnega izdajanja izvadkov iz krstnih listov za p »rabo o prošnjah za domovinsko pravico. Ti uradi — osobito pa oni pri svetem Antonu novem — zaslužijo, da se malce pečamo ž njimi. V mnogo slučajih izdaja imenovani urad naprošene izvadke brez prigovora, a v največ slučajih olslovdja stranke, češ: pišite na svojo rojstni) župuijo — tu ne izdajamo nikakili izvadkov. Te dai je šla neka revna udova, mati štirih malih otročičev in prosila tak izvadek, toda ni ga udubila ! Druga bolj premožna ga je udobila, ko ie izjavila, da plača odškodnino ! Ako ti icveži p šejo ven, se jim odgovarja : Mi ne moremo izdajati več uikakih izvadkov, ker imate svoje krstne liste tam, kjer ste se poročili ! Tam vam tn o r a j o (!!) izdati potrebni izvadek ! Poreče morda kdo, da te rekriminacije narekuje morebitna animoznost do tega ali onega urada, ali celo — toda ne, napisali smo to le, ker nam je za |to, da pomagamo revežem — kakor bi morali delati tudi drugi ! Kaj naj stori človek, ko se mu odgovarja negativno od ene in druge strani ? Kako naj si pomaga, kam naj se obrne ? ' Mi smo si ljeni reagirati in sicer za sedaj tu — ako pa to ne pomore, bo treba ukreniti potrebno, da se ne bo nadaljevala stvar po dosedanjem tiru. Na vsaki način zahtevamo od si. škofijskih ordinarijatov, da rečejo enkrat pravo besedo : kedo da mora izdajati izvadke iz krstnih listov, a!i rojstni župni ura l, ali pa oni, kjer se je dotičnik poročil ? To nuj se objavi na ta ali drug način, da bo ljudstvo vedelo, kje sine iskati teh potrebnih iistin ! Da vidimo, kako so razdelili! Kakor znano, je tržaški magistrat v svoji seji dne 15. februv. dovolil 10.000 K za ranjence povodom znanih dogodkov, oziroma za rod-| bine padlih. Poleg teh 10.000 K je došlo ! občini še 87 K na zasebnih darovih. Na i predloge odbora imenovanega v ta namen, je municipalna delegacija razdelila 9819 K razdeljenje ostalega zneska pa si je pridržala za pozneje. Nam se zdi, da kar že vidimo radovednost na vsakem obrazu, kako neki so razdelili? ! Kolikor vemo in poznano mi to g>-spodo je tu radovednost jako opravičena z ozirom na dejstvo, da je bilo med ponesrečenci razmerno mnogo Slovencev. Prosili bi torej obvestila. Če bi cel» tu odločali narodni oziri, potem bi bil to najgrši pojav zanikovanja vsakega človekoljubja ; če niso, potem pa tein bolje in mi bomo radi konstatirali sicer samo ob sebi umevni ali vendar le zadovoljivi pojav. Izlet V Benetke. Parni k »MetkoviČ« odpluje v nedeljo, dne 23. t. m. ob S. uri zjutraj «m! pomola sv. Karla z izletniki v Henelke, od kjer se povrne o polunoci istega dne zo{>et proti Trstu. Drobne vesti. Samomor. Vceraj se je zastrupil 4») letni krojač Tomaž Torca na svo jem stanovanji v ulici S.,1 taro štev. 2. Po ' 'Ira. I v če v i ca drugim podpredsednikom, obedu je dejal svoji soprogi, da gre nekoliko (Adresa: Društvo »Dalmacija« Dunaj I. da društvo priporoči vladi nekatere specijalne želje nekaterih korporacij (pridobitnih) v Dalmaciji. Društvo se je konstituiralo, izbra v si grofa Harracha vnovič predsednikom, grofa L a n c k o vv s k e g a prvim, a počivat v svojo s «bo, a šel se je odpočit za vedno. Došli zdravnik se je zastanj trudil rešiti mu življenje. — Vzrok samomoru ni znan. Nevaren gost. P re 1 sinoči se je 2< 1. zlatar Fran Fabretto iz Puija spri v neki tu kaj š ti: i krčmi z natakarjem ladi nekega navskrižja v računu. Ker je Fabretto začel preveč razgrajati, iztiral ga je natakar iz krčme. Na pragu pa se je Fabretto mašee- Freiung) X Občni zbor deželnega kulturnega sveta za Istro je preložen. Isti se bo vršil v petek dne 18. aprila t. L, mesto 21. t. m., kakor je bilo prvotno določeno. O tej priliki smo dolžui popraviti zadnjo našo notico v tej stvari v toliko, da srno po neljubi pomoti izpustili gospodarsko zadrugo v Krku, katera je, kakor ob sebi umevno, v naših rokah ter se doslej ni dala zastopati na občnih zborih Vesti iz Kranjske. *»Deutsher Verein« v Ljubljani preskrbuje, kakor poroča »Slovenec«, na leto 20 nemških šol z učnimi pripomočki. O po- . iu}Qe -e na ^e,ucev povodom prihodnjih občin- blagoslovi, ker ste mi napravili tako neiz- retcij pupo u. ne je na skih vu|itev v Ljubljani odloči shod volilcev. j rečno, tako premagujočo radost. Hvala, Na zadnjem shodu tega društva »o mej dru- hvala, hvala !« val ncd natakarjem □ ga z nožem zbodel navedenega »italijanskega« kulturnega sveta. v roko. j - Ponesrečen kolesar. Hi-letni Her-j man Bertenrider iz ulice Petclieria št. .'J. je padel včeraj na strmini ulice Rossetti s svo- i i«-ga kolesa in se precej nevarno pobil na različn h mest h telesa. Na zdravniški postaji so mu rane obvezali. Nesreč i. velikem trgu spotaknila in padla .»5-letna Elizabeta Kabee iz Pliskovice *er si Bpahnila roko. Odveli sojo v bolnišnico. Predsim či pa je padel z voza 2»i letni Ivan Benčič z V rdele ter si zlomil levo roko. Tudi tega so vsprejeli v bolnišnico. Zirubil je nekdo včeraj (na praznik sv. Jožefi) na poti v L injcr zeleno boržunasto naročno torbico, v kateri je bila n »včarka z nekoliko gold. — Kedor jo je našel, naj jo prinese v naše uredništvo, kjer dobi primerno nagrado. Dražbe premičnin. V petek, dne 21. Razne vesti. Kubelik v Ameriki. Naši čitatelji se še spominjajo, kako trganje je bilo od nežne strani za Kubelika v Trstu. Zanimalo l»ojih torej izvedeti, kako se umetniku v tem oziru godi v deželi dolarjev. Neka mlada milijonarka mu je poslala njegovo fotografijo s prisrčno prošnjo, naj ji napiše na isto svoje ime. Ljubeznjivi umetnik je ustregel prošnji. Nekaj dni pozneje mu je navdušena čestiIka pisala, da je namestila sliko v zlatem okvirju. »Postavila sem sliko, mu piše, v svoji spalnici tako, da pada moj pogled, kedar se zbudim, na Vaš obraz, na obraz, ki mi ne daje miru v mojih sanjah in ki me »komunalni vol.lec« še besede »brez razlike spola«. Zbornica je najprej odklonila dodatni predlog, potem posamične paragrafe in stein ves prvi člen. Držav u i zbor. DUNAJ 20. ; . - ■ " Poslanec Prašek je izražal svojo ne- njuje dušo in m*sliti moram na roke, ki so . „i j- J J t voljo in ogorčenje ceskih poslancev racti tako mogočne, tako čudotvorne; in v za-, „ ..... " „ & ' ' včerajšnje izjave nauenega ministra o usta- vesti, da so te roke držale sliko ter napisale . .. . . . , i / . . r i novi novih visokih soi. (tovornik je izjavil nanjo Vaše ime, pritiskam predmet, katerega . ... A .. - T . „„ J ' 1 'v imenu svojih to\arrsev in Jugoslovanov, so se dotaknile, trdno na svoje srce, in brezprimerno srečna, molim, da naj Vas nebo gim razpravljali tudi o poinožitvi nemškega akademičnega naraščaja ! Učimo se od nasprotnikov ! * Sv. misijoni na kranjskem. »Slovenec« piše: » VT Tržiču imajo te dni mi sijon, in sicer za Slovence v župni cerkvi, za da oni nis > nikdar delali političnih stvari iz zahtev po vseučiliščih, ki izhajajo iz kulturnih potreb. Govornik se jc hav.l potem z vseučili-gk m vprašanjem na Moravskem ter je tožil radi zapostavljanja Čehov za .Vem o i na polju šolstva. HKKKKXXKKHK«KX«X Alojzij Stolfa m marca ot> 10. uri predpoiudne se bodo vsled si(>vea3kill delavcev, ki bi morda tudi naredbe ruk. t*, kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vrs^i sledeče dražbe premičnin: ulica Cariotia 17, štacunska opreina ; ulica Baechi 11, pohištvo; ulica S. Fraucesco 10 b, pohištvo; Sv. Ana 118, 1 krava. Vreeseu^&l *©*fiii&. Včeraj: top'orua; o?) 7 u i i zjutr*. (>° 8 oo 1 1 ur pcpolo^B« 13a.7 C/ — Tlakonjer <>i> 7. uri zuitraj 760 1 — D&nts pl mn ob 7.59 prt dj. in ob —.— Prošlo nedeljo so sucijalui demokratje prire-pip.; oseka oh 1.59 prodp«»iudne m o. 1 43 dil1, dt.poludne v Libojah pri Celju, popo- po;»oludne. Druga Američanka se mu ponuja v pismu, polnem nežnost', da bi mu vse življenje božala in grela ročice, kedar bi ga . vanje -— — zeblo.... Tretja piše : »O, m gočni genij ! Mojo dušo napolnjujeta slast in koprnenje, kakor ga Nemce pa v cerkvi sv. Andreja. Poslednjega njdem močneje čutila nikoli ! S;išala sem da-vodi č. g. o. Ztrhengruber S. J.« — nes nebeške zvoke, ki so se vzdigali s tvojih Mi nimamo ničesar proti temu, da se za 9trun, in moja duša je polna simpatije, so-Nemce v Tržiču prirejajo sv. misijoni v je- žaija jn _ ljubezni ! Ti si tako mlati, in ziku, katerega Nemci umejo. Toda znano vendar se mi zdi, da mora tvoje življenje nam je, da je n. pr. na Kočevskem obilo lrajati toliko časa, kakor godba sama ! V bili drugih sferali, v eterskih regijah je bivala potrebni pobožnosti v svojem jeziku, a za te tvoja duša; obdana z molkom večnih pro-prečastiti knezoškof.jski ordinarijat ljubljan- 8torov in s petjem angelskih zborov se je. ski nikdar ni še priredil slovenskega sv. mi- ugjla spozna v: sij ona. Kaj poreče k temu »Slovenec« ! 8rt.e solzno dolino prinaša nam vesti popolne, ,'T' , . lirmnrilA.ir., ' 1 iit blagohotno podporo se napop-eje priporočata zmagovalne ljubezni in lepote ! Toda ti si " svojim rojakom, sam ! Mojo dušo vleče nevidna rm.č k tebi v/WV/WV/Wvf>/VfVfVf tf in, zgubljena v ekstazi, kakor da hoče spla- AAAAf4Mr%HHMAHHHHH vati v eno s tvojo mogočno dušo, spojiti se PRVA TOVARNA žnjo, v njej se zgubiti. O, da L i moglo biti moje bitje združeno s tvojim I Hotela bi, da najdtš v meni sorodnega duha, enakočuteče srce, kakšno podobnost — potem bi ne bil več tako sam ! Velik si, slaven si, ali jaz bi te častila, molila samo radi tebe samega ! Anton Kokoravic naznanjata slavnemu obč n-Jtvu, da sta prevzela dobro znano P E K A n X o pri sv. Jakobu, ulica Marco Polo štev. 4 spoznavati najgloblje tajnosti, samo preskrbljeno z vsem v to stroko spadajočiin >dbe, in sedaj, ko je prišla v našo ■ ^gom. S »rejama se kruh v peciv«,. Prodaja . . 1 - . , moke. — Trikrat na dan svež kruh. — Za Vesti iz Štajerske. — »General« Linhart na Štajarskein. ludue pa v hotelu »Reberšek« v Celju uhoda. Govoril je sourednik »Slov. Naroda«, gosp. Karol Linhart, ki se je čohal ob Bloveaskc štajerske poslance in ob katoliško- narodno za čopiče in Društvene vesti. ?>Klt>ki kružok«, ( lenom jruskega stranko na Kranjskem. Ko mu je od sloven- kružka« naznanjamo, da so ruske Stanke že skega omizja začel g. Rebek prigovarjati, je Ako me ho6ež ati, naj(leš me na prispele in da se iste v pr.hodnjih učnih mladi Nemec Linhart segel po svojem apro- hodnji matin<5ji blizu Hebe> v prvi vrati> , biraaem sredstvu: skušal je govornika osme- rožo y ko bom glušala tvoje zvoke Santo d' Aieli urah razdele med učence. TRST. - Via S. Antonio - TUST (nasproti Zennaro In Gentlli). Vesti iz ostale Primorske. ~ ' Preinešeenje notarjev. — Ju-tični minister je premestil notarja Rudolfa Starka dr.a siti. Zanimivo je izlasti, kako misli i* Samo migni mi in k tebi poletim !«' Specijaliteta čopičev za zidna del i nepresežne S ii c, . ' trpežnosti. Bogat izbor scetk, strojev za ci- dobiva Kubelik citati £ - parketov, metelj, metlic, tfatk od perja, socijalni demokrat o Peroe. st »rferju, ki je, Takih budalosti kakor znano, glasoval za S t" r - baje dan za dnevom polne koše. Naše so-g k h o v o resolucijo gle de celjske £aije t gimnazije. Rekel je, da je Pernerstorfer j iz Gradišča v Koper in notarja glasoval le za svojo osebo ter da isti ni Karol a Mozetiča iz Bovca v poučen o razmerah na jugu. G. Rebek mu iiradisče. je prigovarjal, da je bil Pernerstorfer kakor X DmstTO za povspt-sevanje na- zastopnik Soc. demokratične stranke voljen v Brzojavna poročila Volitve v deželni zbor Goriški. SEŽANA 20. (P) Na današnji volitvi v rodnogospodarskih koristi Dalmacije je odsek, da je kakor tak glasoval in da bi se deželni zbor Goriški za kmečke občine na imelo dne 16. t. m. na Duuaju — kakor imel vzdržati glasovanja, ako ni poučen o Krasu je dobil dr. Drag ot in Treo 4o nam p šejo od tem — svoj VII. letni občni naših razmerah. Glede celjskega gimnazija je Fabiani 14 in dekan Siia 1 glas. zbor. Predsednik grof Harrach je s prisrčno Linhart uambitil toliko fraz, da se nazadnje TOLMIN 20. (B) Na deželnozborski dobrodošlico pozdravil člene, došle v velikem ni vedelo, ali je za ta zavod, ali proti njemu, dopolnilni volitvi v skupioi kmečkih občin številu, sosebno pa gos [»od a ministra dra. pl. Zato ga je g. Pegan pozval, naj se jasnejše je bil izvoljen geometer Ivan L a panje v Korberja in \V tteka, ter novega namestnika izrazi in naj govori slovenski. Dosihdob se je Kobaridu. dalmatinskega, barona Handeia. Grof Mar- bi" namreč ta sourednik >Slov. Naroda« j GRADIŠKA 20. (B.) Na današnji do-rach je v svojem pz I ravnem govoru kriti- posluževal namreč le svojega materinega polnilni deželnozborski volitvi za kmečke koval pridobitno stanje v Dalmaciji ter je jezika — nemščine. Vkljub temu, da Be bavi ' občine je bil izvoljen dr. Ludovik naglašai, da se je društvu posrečilo vzbuditi še le malo časa z našim jezikom, se mu je F a i d u 11 i, profesor teologije v Gorici, interes kulturnega sveta za Dalmacijo. Sedaj vendar posrečilo, da je slovenski razložit Ni res, da bi bili ruski orožniki udrli trpežnosti. iSogat •ke palic za izfdči prah. . Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mošnjičkov itd. Vse po jako nizkih cenah. | V prepričanje se prosi blagohoten obisk. gre za to, tla bo moglo društvo močneje de- svoje stališče glede celjske srednje šole. lovati. Zato ee nudeia predsednik, da vsa Dal- Rekel je, da je za realko, ne pa za macija stopi v njega kolo, da se deželi po- j gimnazijo, katera da fabricira le pope ! ! To more in donese koristi na vseh onih poljih, jezan mivo! Linhart ve namreč dobro, da bi na katerih morejo in morajo delati v enem j štajarski šolski svet, ki je glasom zakona društvu zjedinjeni privatni ljudje. Zatem je kompetenten v vprašanju realte, Slovencem bilo pos'ovno poročilo za leto li*01 odobreno ter so se vzeli v pretres mnogi predlogi. nikdar ne dal slovenske realke!!! To poročilo smo posneli v glavnem po Člen Deškovic je opisal v krasnem govoru »Slovencu«, kateremu bi morila kdo predba- 3tanje in potrebe dežele ter je stavil zahtevo, cival pristranost, ker je Linhart toliko udri da se društvo ne sme umakniti pred nebriž- hal po »klerikalcih«. Da se resnica prav spozna, treba je slišati dva zvona. Čujmo torej, kaj piše o celjskem shodu glasilo narodno napredne stranke, »Slovenski Narod« ! Dasi je g. Linhart to stranko počastil s pridevkom »jako kulantne« stranke, vendar ga je »Slovenski Narod« okrcal tako-le : »Soc. demokrati so se postavili na j a k o čudno stališče, da Pernerstorfer ni nastopil v imenu stranke, temveč le kakor oseba. Da je to stališče otročje, je očitno«.... G. Linhart mora imeti res dober želodec, da je sourednik lista, ki mu očita otročarijo ! nostjo prebivalstva Dalmacije. Društvo se mora se svojo močjo zavzeti za to. da se otvori toii zaželjena trajna dalmatinska izložba na Dunaju, ki mora imeti trgovinski karakter. Govornikov predlog je bil vsprejet s pohvalo. Na predlog predsednika zaprične društvo delati za to, da izda točno delo o pridobitvi v Dalmaciji, ker brez tega ni možno pridobiti finau«'ijeliiib moči, katere, če tudi so voljne upotrebiti denar v Dalmaciji, ee vendar nekako boje, ker jim dežela v pridobitnem zmislu ni poznana točno in po zanesljivih virih. Iz tega jo rešimo tako, v avstrijski konzulat. DUNAJ 20. (B) »Fremdenblatt« je izvedel od odločilne strani, da je izmišljena oua vest, glasom katere bi bili ruski orožniki udrli v poslopje avstro ogrskega konzulata v Varšavi z namenom, da bi izvrš Ii neko hišno preiskavo. Proces proti ponarejalcem denarja. DUNAJ 20. (B) Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je začela danes za tri dni c d merjena razprava proti Ivanu Bessemer-ju in Petru Kani ju, ki sta obdolžena, da sta zasnovala delavnico za izdelovanje ponarejenih not avstro ogrske banke. Splošno volilno pravo v Belgiji. BRUSELJ 20. (B.) Prvi člen zakon ekega načrta, tičočega ae splošnega volilnega prava, o katerem so se posvetovali v včerajšnji seji zbornice raprezentantov, se glasi : Da je kdo komunalni volilec, treba 1. da je Belgijec ali da je zadobil zakonito naturali-sacijo, 2. da je 21 let star, 3. da je v dotični občini nastanjen že 6 mesecev. — Neki iodatni predlog je nasvetoval po besedah kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih. učiteljih itd. Dobivajo »e v skatljicah v Prendinijeri lekarni v Trnu in v vaeh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica atane 60 stotink. i 1 fffi m & & & & s? Aleksander Levi Mini i Prva in najrečja tovarna pohištva Tseh Trst. —•t TRST !•— S m S* i* m TOVA RNA r ZALOGE: Vfa Tesa, i Piazza Rosari« it. 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Limitanea In Via Riborge it. 21 Telefon it. 670. -MOM- Velik irbo. Upecarij, zrcal in slik. Ix-vrfuje naroČbe tndi po posebnih načrtih Cene bres konkurenoe. 1LUSTH0? Al J CEH £ ZASTOJI 11 FEiHO Prodmotl postavio se ra na obrod aii železnico frnn^u 3van Angeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar eopieev vseh vrst in neetk, nahajajoč se na tržaškem trmi ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR veiik h ŠČetk od grive ali korenik tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, nep»eh m I j i v i amerikanski glavniki, angležke ščeike za zobovje čistiti, specijalitete za parfiinjovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah. Pristni teran razpošilja Jakob Picrobou v Vrsaru (Orsera) v sodih od 31 letili \ dobč c. kr. eastnisivo, vladni, n.csini in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki po udje kakega pen-zij-kega zaklada. Posojila Pe daj«jo proti varščini na ne-premiei-ine, uredrio-tne listine, itnić, vžiike. zavarovalne police itd. Obrniti se na Hiplo Giliftli. nI. O nale 7 1 Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. Zaloga strojev in železja. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo SCHNABL k Cfl. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). - Glavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrclej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za st&vbidče. Stroji vseli vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripudki. Kovine. Predmeti od gome. Zelsze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Komuno«. Olja za kolesa in masti. ln v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav med kojimi: Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Perilnice, Predilnice, Tovarne /a parafin in cerezin, » sardine, Mline, Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati za maske, Stiskalnice olja, Naprave za vodno s lo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V la um je lilo rosTavIjetili: 151 Eotorje? la plin in retrolej iu 65 parni! strojev Jakob Kosmerlj -■TRSTa- ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando Marine. »•-TRGOVINA ^mm Jestvln In kolonijalnesra blaira. delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Tniam tudi filijalko v tiliei Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sera najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naroObf za razpošiljanje.^ 12 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotrkarn. 13 mebaničnib delavnic. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčicarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napeljav električne luči. 100 do 300 goldinar j e v zamorejo m' pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito »njenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe po.-l naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutshegasse, 8. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isola Chiozza.") Kirurgični insiiumeuti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglie, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice» Buspenzori, elektrotempevlični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zalog-a, predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti o I gumiju in ner>remočljivili snovij. Razprodaja po jako znižanih cenah. rikoriin redka prilika. V 11% V I ft J II« Ker moram v dveh mesecih razprodati dobro poznano zalogo E. ROTTENBERG, ulica Caserma št. I, I. n. Odlikovan Z d V eni i /latillli ill 1)1*0« obstoječo iz snovij za m« ške in ?en»ke obleke, najn«'V« j;e novosti za ?p< mlad iu p< letje, i iigotovlj-ne obleke za moške in dečke, izgotovljenega perila za moš»e in gosoe, kravat, in ovratnikov^ zapustnikov, spo Injih srajc od volne in bombama, ppodt>jih hlač itd. Pr. dajani vse po neverjetno nizkih cenah. K« r s.» bile rene, katere je dr žal K. ROTTKNBKRG jako nizke, se opozarja slavno » bčinstvo, da so se iste sedaj še bolj znižale in se blago - — — — — — — prodaja sedaj po jako 'nizkih e« u»h. — — — — — — — Kdor se hoče prepričati mora poskusit! liastimi kolajnami Fran Hlayaty ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala „Osmico" je <»lj»rl Andrej < 'ok po domače Pnšar v Lonjerju št. 1. Tori pristno domare vino i n se priporoča za obilen obisk. Mladeniča od 1 Hi lri starega išre proti plačilu gost ili lira r Vouk na < >pr!nah. 0Ulite Miiltma dvorano ulica Caserma SI 1, 1. nislris. i Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu. Piazza Barriera priporoča svojo zalogo je:*tvin. k<»; v Reki : lekarna Pri h lanu ; v Gorici lekarna Cristofoletti in Pontoni. ► Stavlunsko podjetje Stavbi nsk <► podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parcele, stavtiinsko in cmetno fljnčarstvo. IV" Delalnica za konstrukcijo železa itd. Sptejema naročbe za vsakovrstna m zarska dela kakor: koni/tlehtn oknu ~cinsLvu, (ia .-<» dalmatinska Črna, bela, Opolo in istrska vina. ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica delle Legnu št. tJ (v dvorišču), anulizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. za notranje stvari. Zat» se ntavija na vse sode 111 boteljke kontrolna iu garancijska /namka l\ }>nstno?t vina. To določbo je izdalo visoko e. ki-, ministerstvo za notranje stvari radi preeostega kvarjenja vina, ki stabla v rts. o nevarnost ljudstvo. Kdor m torej vkupi vino v naši zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja dragih saovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in. in konvalescentom, vsied česar se mora zahtevati vedno le (jaruneijsio znimko. Z vsem spoštovanjem Braća Buj, Split-Trst. Albert Brosch — Via S. Antonio •> — Trst. —^Kožihar in izdelovalec kap ^ Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in. skrbjo ter ohranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.