Kristusov križ in kljukasti križ. Križ s Ivljukami je znamenje nemških nar. socialistov, povzeto iz starega poganskega bajeslovja. To znamenje se vedno bolj in bolj postavlja proti Kristusovemu -križu ter vodi boj zoper fcrščan stvo. Katoliška cerkev se temu stremljenju, ki hoče pod krinko nemštva izriniti krščanstvo iz nemškega ljudstva, krepko in dosedaj uspešno upira. Ne tako pa protestantizem. Kljukasti križ je zavladal nad dušami številnega dela nemških protcstantov, zlasti nemške mladine. Ustvaril je med protestanti posebno organizacijo pod imenom »Nemški kristjani«. Pri volitvah v protestantske cerkvcne uprave je ta orga- nizacija, ki jo podpira hitlerjevstvo z vso mcčjo državnega aparata, dosegla veliko zmago. In sedaj liočejo ti »nemški kristjani« reformirati nemški protestantizem. Vidik, 'ki se iz njega naj ta preosnova izvrši, je čisto arijsko nemštvo. Kar ni v skladu s to nemško idejo, ki je pojmovana popolnor/ia v smislu starega nemškega jjoganstva, m-ora izginiti iz »nemškega krščanstva«. Odpravili so že izprotestantovskega bogoslužja besedi »Amen« in »Aleluja«, češ- da sta hebrcjski (judovski). Zahtevajo popolno odpravo sv.^pisma starc zaveze iz pouka mladine. Ni jim po godu niti sv. Pavel, ker priporoča v svojih pismih ponižnost in skromnost, nemški kreposti pa sta smclost in junaštvo. Tudi Kristus - Odrešenik in njegova odrešilna smrt ni deležna njiho* vega odobravanja, ker smrt na 1-crižu po pojmovanju teh nornških poganskih kristjanov ni junaška. Kljukasti križ je torej začel borbo proti Kristusovemu križu ter vodi nemški protestantizem v popolno poganstvo. Kljukasti križ nemškega narodnega socializma se noče več kloniti pred Kristu^om — Zveličarjem sveta, marveč se klanja pred Votanom, vrhovnim bajeslovnim poganskim nemškim bogom. Vzpostaviti Vctana pomenja nemško ljudstvo zopet popoganiti, torej vreči ga nazaj v duševni položaj, v katerern je bilo pred poldrugim tisočletjem. Slovani nismo tako nekulturni, da bi hoteli vzpostaviti nekdanje poganstvo s Perunom na čelu. Nemška »kultura«, ki se tako rada ponaša pred celim svctom, pa je po hitlerjevstvu tako globoko ponižana, da smatra v 20. stoletju poganstvo fcot sebi vredno in dostojno stopnjo. Pastirsko pismo bavarskih škofov. Povodom ljudskega glasovanja in drž. volitev v Nemčiji 12. novembra so bavarski škofje izdali na vernike pastirski list, v katercm izjavljajo: »Pri glasovanju 12. novembra ne gre za to, ali odobravamo vse dogodke in naredbe zadnjih mesecev, ki nas napolnjujejo z žalostjo in skrbjo. Ne za to, ali odobravamo vse ukrepe proti katoliškim društvom na Bavarskem in vse skrunitve nedelje. Mi škofje izražamo zaupanje, da se bo državni konkordat (pogodba nemške države z rimskirn papežem) izvrševal tudi glede na varstvo religije in javne morale (poštenosti), glede na praznovanje nedelje, glede na versko šolo ter glede na svobodo in samobitnost katoliških društev; mi zaupamo, da se ne bodo več delale težave katoliški vesti ter da se bo priznala enakopravnost katoličanov pred zakonom in v državnem življenju. V tem zaupanju«, tako izjavljajo škofje, »se bodo katcličani udeležili ljudskega glasovanja ter glasovali za mir med narodi. Kar se pa tiče državnozborskih volitev, gre za strankarsko-poHtično vprašanje, ki ga z ozirom na člen 32 državnega konkordata prepuščamo svobodni odločitvi in vesti volilnih upravičencev.« Ta odločni pastirski list bi se moral 12. novembra zjutraj prečitati s prižnic. V soboto zvečer pa je vlada po radiu razglasila ukaz, da se ta pastirski list ne sme prečitati. S tem je tlada prekršila člen 4. konkordata, <ki določa svobodo škofovskih pastirskih listov. Tako se držijo hitlerjevci določb državnega konkordata. V Hehiki zopet preganjanje. Kakor smo nakratko poročali v zadnji številki našega lista, je mehiška vlada izdala zopet celo vrsto odrcdb zoper katoliške duhovnike in ugledne osebe laiškega stanu. V glavnem mestu, v Mehiki, je tada dala zopet zapreti 16 cerkva, 3 sa~ mostane in 6 fcatoliških. šol. Ko so izšle te odredbe framasonsko-boljševiške diktature, je naslednjo nedeljo imel mehiški nadškof monsignor Diaz kar zaporedoma 3 slovesne pontifikalne (škof-ovske) maše. Ljudske množice so kar vrele v prestolno cerkev, ki spada med največje cerkve na svetu. Ozračje je polno razburjenja. Izzivanja mehiške diktature stavijo potrpežljivost katoliških državljanov na pretežko preizkušnjo. Svet se je začel bolj zanimati za trpcče mehiške katoličane, poprejšnja brezbrižnost napram trpljenju katoličanov v Mehiki je prenehala. Dolžnost nas katoličanov je, da se za svoje trpeče brate v Mehiki ne samo zanimamo, marveč da tudi za nje molimo.