PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXV. St. 138 (7332) TRST, torek, 17. junija 1969 VSE JE ŠLO PO PREDVIDEVANJIH POMPIDOU PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE Z GLASOVI KOMAJ TRETJINE FRANCOZOV Dobil je enajst milijonov glasov, njegov tekmec Poher pa manj kot osem - Dobra tretjina volilnih upravičencev se je glasovanja vzdržala ali oddala belo glasovnico - Posvetovanja za sestavo nove vlade so se že začela: njen predsednik bo verjetno Chaban Delmas PARIZ, 16. — Georges Pompidou je novi francoski predsednik. Od skoraj trideset milijonov volilnih upravičencev je zanj glasovalo enajst milijonov Francozov, kar pa je bilo zaradi visokega števila vzdržanih dovolj za izvolitev. Njegov tekmec Poher ni dobil niti osem milijonov glasov, nekaj manj kot 42 odstotkov. Dokončni rezultati včerajšnjega glasovanja, ki jih je danes popoldne objavilo notranje ministrstvo, *o naslednji: Volilnih upravičencev je bilo 29 milijonov 488.640. Od teh je glasovalo 20.307.013 (68.86 odstotkov). Glasovanja se je vzdržalo 9 milijonov volilnih upravičencev (31.14 odstotka). Izraženih je bilo 19.003.096 glasov (64.44 odst.). Belih ali neveljavnih glasovnic ie bilo 1.303.917 (4.42 odst.) Poher je dobil 7.942.915 glasov (41.80 odst. veljavnih glasov), Pompidou pa 11.060.181 glasov (58.20 odst.). Prvi podatek, ki pade v oči, je, da se je za Fompidouija izrazila sarno nekaj več kot tretjina volilih upravičencev, drugi pa, da se J® sikaraj 10.5 mUdjcnov volilnih u-Pravičancev glasovanja vzdržalo ali oddalo belo glaso vnico. Georges Pompidou bo uradno prevzel novo funkcijo predsednika republike šele v čdtrtek ali v petek, ko ga bo njegov včerajšnji tekmec in začasni predsednik Alain Poher ustoličil v Elizeju. Dan pozneje bo vlada Couve de Murviila podala astavtko, novi predsednik vlade pa bo imenovan po vsej verjetnosti šele v začetku prihodnjega tedna. Vsekakor pa je začel Pompidou že danes intenzivno dejavnost, bodisi v zvezi s sestavo noive vlade, kot tudi v zvezi s številnimi perečflrrri problemi, ki jih bo moral novoizvoljeni predsednik reševati. Posebno pozornost je pritegnil njegov sestanek _ s predsednikom narodne skupščine Jacquesom Chaban Detl-masom o katerem politični opazovalci soglasno napovedujejo, da bo imenovan za predsednika nove vlade. O sestavi nove vlade krožijo po francoski prestolnici številne govorice, ki jih je nemogoče kontrolirati. Skoraj gotovo je, da bo nova v;a-da precej različna od sedanje: med novimi ministri naj bi bili bivši vladni predsednik Antoine Pinay ter cerčrista Valery Giscard d’E-staiog in Jacques Duhamel (ki sta *,|<||||||IIIII,III,II,III„„„I„.mu....................mhihimmmimm NI ŠE DOKONČNIH IZIDOV VOLITEV Nfl SARDINIJI V Se vedno v nevarnosti izpiti za mature in na univerzah V poslanski zbornici se nadaljuje razprava o ločitvi zakona RIM, 17. — Včeraj in danes so ki so umrll v zadnih letih, delavcev, študentov in drugih, ki so padli pod udarci policije v sindikalnih in demokratičnih borbah ter mrtvih v Avoli in Battipaglii. Delegati so burno pozdravili se-vernovietnamsko delegacijo. Ob 17.30 je glavni tajnik Novel-la začel brati svoje uvodno poročilo in zaključil branje ob 21. uri. Jutri zjutraj se bo začela splošna razprava. Novella je navedel glavne bližnje smotre sindikalne akcije, ki so zvišanje mezd, 40-urni delovni urnik, razdeljen na pet dni brez zmanjšanja plače in popolne sindikalne svoboščine. Poudaril je, da je pobuda vlade o statutu delavcev v podjetjih važen dogodek. Dodal pa je, da sindikati nasprotujejo zakonodajnim ukrepom, ki naj bi po zakonu u-vedli sindikalne strukture v podjetjih. Sporočil je, da bo CGIL predložila delavcem in drugim sindikalnim organizacijam predlog za pritisk na vlado, naj se zniža odstotek neposrednega davka na vse prejemke in naj se uvede popolna oprostitev davka na plače pod 65 tisoč lir mesečno. Novella je nato izjavil, da je velike važnosti sklep, ki ga je treba takoj uvesti, o neskladnosti med sindikalnimi vodilnimi mesti ter parlamentarnimi in drugimi mandati. Pripomnil je, da ni še dozorela odločitev o neskladnosti s političnimi funkcijami. V zvezi s sindikalno enotnostjo je Novella izjavil, da CGIL čuti potrebo, v interesu delavcev, nadaljevati tretjo fazo procesa za enotnost. Dejal je, da je do sedaj o-pravljena pot omogočila, da se danes lahko postavi kot politično aktualni smoter organska enotnost i-talijanskega sindikalnega gibanja. Pripomnil je, da za dosego enotnosti se ne smejo postavljati pogoji, temveč so «pogoji, ki jih mora celotno gibanje ustvariti, da začne končno fazo procesa enotnostih. Novella je govoril tudi o študentovskih borbah in izjavil, da je treba razne odklone odvrniti in odkrito razpravljati o raznih pro tislovjih. Diskusija se mora začeti s stališča priznanja velike vrednosti, ki jo je imela vključitev študentovskih množic v socialno borbo. V zvezi z mednarodno politiko je Novella izjavil, da je solidarnost z borci vietnamskega ljudstva prvovrstna obveznost CGIL, za katero velja še dalje obveznost akcije za mir na Srednjem vzhodu in za priznanje pravic palestinskega ljudstva. Novella je nato dodal: »Ugotoviti pa moramo, da sindikalno gibanje ni v sedanjih mednarodnih sindikalnih centralah dobilo tistega pri. spevka in tiste potrebne pomoči, da bi lahko odločno šli na pot novih oblik solidarnosti in enotnosti.« Pri tem je dodal, da s tem noče v ničemer zmanjšati važnost svetovne sindikalne zveze, toda prav zaradi tega »čutimo dolžnost ugotoviti, da je vsaka od mednarodnih central, izhajajoč iz lastnih Maršal Alexander je včeraj umrl LONDON, 17. — Danes je v Londonu umrl v starosti 77 let maršal Alexander. Maršal Alexander, ki je bil med glavnimi britanskimi vojaškimi poveljniki med drugo svetovno vojno, se je izkazal v Afriki v bitki proti Rommelu, zatem na Siciliji in v Italii, kjer je prispeval k porazu Kesselringa in k prvi brezpogojni predaji Nemcev. Operiran je bil preteklo noč in je davi umrl. Alexander je med drugo svetovno vojno vodU tudi zadnje faze umika britanskih čet iz Dunkerqua in se je 2. junija 1940 vrnU v Anglijo. Leta 1942 ie bil poveljnik britanskih čet v Burmi, kjer mu je uspelo zadržati štiri mesece napredova- splošnih usmeritev, ostala jetnica logike političnoideološke delitve in se je preveč časa zadrževala v okviru politike blokov*. Omenil je globoko nesoglasje med CGIL in sindikati držav varšavskega pakta zaradi dogodkov na Češkoslovaškem in je dodal, da z zadovoljstvom ugotavlja, da CGIL ni več sama v svetovni sindikalni zvezi, ko poudarja potrebo obnovitve. Na koncu je Novella sporočU, da ima CGIL namen ustanoviti trajen odbor za pobude med raznimi sindikalnimi centralami zahodne Evrope. Egipt se drži sklepov kartumskega vrha KAIRO, 17. — Etiopski cesar Haile Selasie je danes odpotoval iz Kaira v Adis Abebo po dvodnevnem uradnem obisku. Med bivanjem v Kairu se je sestal 6 predsednikom Naserjem in z nekaterimi ministri. Podtajnik v egiptovskem zunanjem ministrstvu Gohar se je danes pogovarjal z dvanajstimi arab. skimi poslaniki, katerim je sporočil izid Gromikovega obiska v Kairu. Poudaril je, da razgovori z Gromikom niso v ničemer menjali egiptovskega stališča glede resolucij kartumskega vrha. Egipt se še dalje drži teh resolucij in se ne bo pogajal z Izraelom ter ne bo podpisal mirovne pogodbe z njim. Gohar je izjavil, da se Sovjetska zveza in Egipt strinjata, da je za sklenitev mirovne pogodbe bistvene važnosti izraelski umik z vsega zasedenega arabskega ozemlja. Končno je Gohar izjavil, da Egipt od blizu sledi razgovorom štirih velesil o Srednjem vzhodu, V nedeljo je bal v Prosvetni dvorani v Gorici 18. redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze. Občnega zbora se je udeležilo nad 100 delegatov ,ki so zastopali 29 aktivnih prosvetnih društev, ki dedujejo na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, ter številni gostje, med katerimi predsednik SKGZ Gorazd Vesel, slovenski poslanec v rimskem parlamentu Albin Skeric, predsednik ZKPO Slovenije Ivo Tavčar, predsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Hanzd Weiss in član odbora Tomaž Ogris, zastopniki občinskih svetov ZKPO obmejnih občin iz Kopra, Sežane, Ajdovščine, Tolmina, ravnatelj Slovenskega g.e-dališča Filibert Benedetič, umetniški vodja SG prof. Josip Tavčar, predstavnika Sindikata slovenske sole iz Trsta in Gorice prof. Mitja Sancin in Jožko Bednarik, pedagoški svetovalec za slovenske šole Stane Mihelič, šolski nadzornik Oskar Bole, predsednik Kmečke zveze Al fonz Guštin, predstavnik SPD iz Gorice Artur Košuta, dolgoletni predsednik SPZ prof. Andrej Budal, nekateri župani slovenskih občin nekateri slovenski šolniki ter zastopniki tiska, radia in slovenske teje vizije. Občni zbor' je za predsednika SPZ ponovno izvolil dr. Roberta Hlavatyja in ob zaključku sprejel sklepe, v katerih je rečeno: — SPZ je laična in napredna kulturna ljudsko-prosvetna organizacija Slovencev, ki živijo v Italiji, in je izvenstrankar-ska organizacija; — SPZ bo na vseh področjih kulture prispevala svoj delež ............................................................UMU,,,„11111,UH,,,,|| VERJETNO ŽE DANES ZADNJE ZASEDANJE Brez glasovanja o resoluciji se zaključuje konferenca partij Izjava Berlinguerja - Proti osnovnim stališčem v resoluciji se je izjasnilo štirinajst prisotnih komunističnih partij MOSKVA, 16. — Vse kaže, da se je moskovska konferenca praktično zaključila in iz izjav, ki so jih dali danes zvečer razni delegati izhaja, da ne bodo glasovali o zaključnih resolucijah in da se bodo ga poročila, pri čemer bodo razneomejili samo na podpis zaključne partije izrekle svoje pomisleke. Od skupnih 75 prisotnih partij se je 14 izreklo proti bistvenim stališčem, ki jih vsebuje osnovna zaključna resolucija in to v raznih oblikah: KPI, San Marino in avstralska partija se strinjajo samo s tretjim poglavjem, angleška, norveška in partija Reunioma so prepustile odločitev svojim centralnim komitejem; San Domingo ne odo-bruje resolucije, ker je preveč u-merjena; Romunija, Švica in Španija so izrekle resne pridržke: Su dan in Marok sta izrekla pridržke glede poglavja, ki se nanaša na Srednji vzhod. Končno se s resolucijo v bistvu ne strinjata Kuba in švedska, ki pa sta prisotni samo kot opazovalci. Za resolucijo je torej v celoti 61 partij, resne pridržke jih ima 14, pri čemer pa je treba upoštevati, da je na svetu po neuradnih podatkih skupno 91 komunističnih in delavskih partij. Za osnovne teze, ki jih je zagovarjala Sovjetska zveza, torej ni bilo doseženo soglasje niti na konferenci sami, še manj pa seveda v okviru svetovnega delavskega gibanja. Načelnik italijanske delegacije Berlinguer je zvečer izjavil, da mora biti razprava med partijami dejanska in se ne sme omejevati na formalne zadeve, tako da zajame resnične probleme. Taka razprava se ie pričela na tej konferenci in konferenca oo koristna kolikor bo pomenila prispevek k na daljnjemu razvoju odnosov med partijami, ki bodo resnično temeljili na načelih, ki so jih vsi na kon- predvidevajo predvsem, da se vse razlike med partijami premosti z razpravami in da prihaja do skupnih mednarodnih akcij. Berlinguer se je tudi pozitivno izrazil o načinu, kako so obveščali javnost, saj publiciteta ni koristila samo kapitalistom, da lahko špekulirajo o tem, kar komuniste razdvaja, ’ temveč je istočasno prikazala tudi kaj komunistične partije združuje. Berlinguer je nato ugotovil, da so tudi razlike odraz širine, ki .jo je dobilo revolucionarno gibanje in da razlike med partijami v veliki meri odražajo različne objektivne pogoje. Želeli bi, da bi se lahko konferenca končala z resolucijo, ki naj bi pomenila znanstveno analizo svetovnega položaja in ki naj bi rešila vsaj najvažnejša vprašanja, o katerih so razpravljali. Dosedanja razprava pa je dokazala, da položaj ni zrel za takšne zaključke. Gre za proces, ki bo dolg in zapleten. KPI je pristala samo na del zaključne resolucije, kar pa ne pomeni, da se je odpovedala ideolo-ško-politični povezavi s svetovnim komunističnim gibanjem, ker meni, da je treba iskati bolj bogate oblike enotne analize in izdelovati u-strezno revolucionarno strategijo ter pri tem upoštevati teoretični razvoj marksizma-leninizma. Dopoldne so govorile na zaseda- pokazaii protiletalsko raketno baterijo v bidžind Moskve. Danes zvečer je imel tiskovno konferenco tajnik KPC Husak, ki je potrdil, da se bo konferenca zaključila jutri s podpisom zaključne izjave. Husak je mnenja, da je pnšlo na konferenci do bistvenega soglasja glede glavnih vprašanj in da absolutna večina prisotnih partij podpira osnovno resolucijo. Glede notranjih zadev CSSR pa se je skliceval na majsko zasedanje CK, katerega zaključke so objavili. Zvečer je ravnatelj TASS Lapin sporočil, da so na konferenci soglasno odobrili poziv za mir. Izvedelo se je, da bo tajnik KP SZ Brežnjev imel jutri tiskovno konferenco, na kateri bodo prisotni sovjetski m tudi tuji novinarji. Tiskovna konferenca bo po zaključnem podpisu in bo z njo praktične končana konferenca. Rockefeller odpotoval v Brazilijo NEW YORK, 17. — Newyorški guverner Rockefeller je odpotoval danes z letalom v Brazilijo v okviru svojega informacijskega potova. nja po Latinski Ameriki. V New York se bo vrnil 21. junija, še prej pa bo obiskal Paragvaj in Urugvaj. V zvezi s protiameriškimi demon-nju še zadnje partije, popoldne pa ^arijam: °b njegovem obisku v le — kot že rečeno - konferenca nekaterih državah Latinske Amen prešla v zaključno fazo. Včeraj je ^ ie Rockefeller izjavil, da so bi- bil odmor in so se delegati posvetili bolj turističnim zanimivostim. fcrenci proglaševali. Ta načela I pri čemer so italijanski delegaciji le te demonstracije rezultat dejstva, da so ZDA dolga leta zanemarjale Latinsko Ameriko. k bogatenju slovenskega skupnega kulturnega prostora; — SPZ in včlanjena društva bodo v bodoči poslovni dobi posvetila posebno skrb mladini in vzgoji novih strokovnih vodstvenih kadrov; — SPZ si bo v sodelovanju z mestnimi društvi prizadevala za ustvaritev ugodnih pogojev za slovensko življenje našega človeka v mestih Trstu in Gorici ter bo poiskala, vse možnosti za pritegnitev rojakov, ki so se iz različnih razlogov oddaljili naši narodni skupnosti; — SPZ odločno obsoja tiste šolnike, ki poučujejo na slovenski šoli m pošiljajo svoje otroke v italijanske šole; — SPZ in včlanjena društva izražajo pripravljenost za sodelovanje s prosvetnimi organizacijami katoliške usmeritve, ker bo tako v polnejši meri dosežen namen zveze. — V območju prosvetnih društev ustanoviti stalne šolske odbore, ki bodo skrbeli za vpis slovenskih otrok v slovenske šole; — sPZ in včlanjena društva bodo do jeseni s konzultacijo svojeea članstva podrobno preučila vprašanje in zavzela stališče do pridružitve k ARCI. Občni zbor je tudi sklenil dopolniti pravila Zveze z vključitvijo dveh odstavkov v drugi člen, ki govori o namenu zveze. Odstavka se glasita: «Te$no sodelovati s kulturno-pro-svetnimi organizacijami in s posamezniki v matični Sloveniji, da lahko tukajšnji Slovenci ohranimo živ stik z matičnem narodom, slovensko besedo in z dosežki sodobne kulturne ustvarjalnosti Slovenije; sodelovati s kulturnimi organizacijami in skupnostmi v ostaHh jugoslovanskih republikah. Iskati najprimernejšo obliko za informiranje italijanske družbe o manjšinskih problemih in po potrebi sodelovati s sorodnimi kulturnimi organizacijami.* Glede organizacijske strukture pa se v člen 7 pravil vnaša odstavek, ki govori o tem. da se dosedanje tajništvo SPZ preimenuje v predsedstvo SPZ. Občni zbor je začel predsednik dr. Hlavaty, ki je najprej pozdravil vse udeležence, delegate in goste ter sporočil da je občni zbor prejel tudi več pozdravnih pisem in brzoiavk, med katerimi tudi pismi Slovenske prosvete, ki ((pošilja vsem udeležencem in organizacijam najiskrene.iše pozdrave in želje za uspešen občni zbor, kateremu želi na polju ljudskoprosvef-nega dela in utrjevanja narodne zavesti ter utrditvi tradicij med Slovenci v zamejstvu obilo uspeha«, ter deželni svetovalec dr. Drago Stoka, ki se opravičuje zaradi odsotnosti in prav tako želi uspešno delo. Po izvolitvi verifikacijske in volilne komisije ter delovnega predsedstva, v katerega so bili izbrani Sveto Grgič, Edmund Košuta, Miro Kapelj, Izidor Predan, Saverij Rožič, Živa Gruden in dr Hlavaty, je predsedujoči Sveto Grgič predal besedo dr. Hlavatyju, ki je podal svoje predsedniško poročilo, katerega objavljamo v daljšem izvlečku na drugi strani. Za njim je glavne misli in postavke iz svojega tajniškega poročila podal in dopolnil tajnik Edvin Švab. Njegovo poročilo objavljamo, prav tako v daljšem izvlečku na tretji strani. Občni zbor so nato pozdrav: li predsednik SKGZ Gorazd Vesel, predsednik ZKPO Slovenije Ivo Tavčar, predsednik SPZ iz Celovca Hanzi Weiss predstavnik Sindikata slovenske šole dr. Mitja Sancin ter ravnatelj šole Glasbene matice v Trstu dr Gojmir Demšar. Sledila je živahna, kritično zavzeta in o določenih vprašanjih polemična diskusija, ki se je dotaknila raznih problemov, ki jih je nakazalo tajniško in predsedniško poročilo ji ki se je na koncu izkristalizirala v nekaterih sprejetih sklepih, ki smo jih navedli v začetku. Bistvene misli tako iz pozdravnih govorov kot iz diskusije, v kateri je sodelovalo 28 diskutan-tov, bomo objavili v naslednjih številkah našega dnevnika. Sedem smrtnih žrtev pri trčenju potniškega in tovornega vlaka Dramatično in neuspešno reševanje mladega športnika - Elektromotorja še vedno niso odstranili iz tunela in niso prišli do trupel vseh ponesrečencev MESSINA, 16. — V noči med soboto in nedeljo je prišlo do hude železniške nesreče, ko sta v predoru med Castroreale Terme in Bar-cellona Pozzo di Gotto trčila potniški ter tovorni vlak. Trčenje je bilo tako silovito, da sta se elektromotorja dobesedno zarila drug v drugega in da do sedaj še niso utegnili odstraniti ostankov železniških vagonov in drugega materiala iz predora. Po uradnih vesteh je pri trčenju sedem oseb izgubilo življenje. Do trčenja je prišlo v sredini predora, ki je dolg 143 metrov. Vse kaže, da je za nesrečo kriv načelnik postaje v kraju Vigliatore Terme, ki je dovolil, da je odpeljal vlak, medtem ko bi moral počakati, da se na postaji potniški vlak sreča s tovornim. Načelnik postaje Angelo Venuto je izginil in ga policija išče. Vendar pa je zadeva nekoliko bolj skrivnostna, saj je njegov kolega iz Barcellone zahteval, da mu sporoči, če je proga prosta, on pa je istočasno z Delo raketo dajal prosto pot potniškemu vlaku in obstaja tudi možnost, da je kdo drug pritisnil na gumb, s katerim se avtomatično progo sprosti. Takoj v nedeljo se je pričelo težavno delo reševanja, ki ni bilo lahko, saj se je predor napolnil s plini in se je sedem gasilcev zastrupilo, tako da so jih morati odpeljati skupaj z drugimi ranjenci v bolnišnico. V temačnem predoru se je vso noč vodila trda bitka, da bi iz zvitih jeklenih plošč rešili ranjene ponesrečence. Reševalcem je uspelo tako iztrgati smrti vlakovodjo Ni-grellija, dolgotrajni napori pa niso v skrajnem trenutku uspeli za 18-letnega atleta Salvatora Santama-rio. Mladenič se je vračal domov z nekega tekmovanja, kjer je metal kopje in je dosegel drugo mesto. Jeklene plošče so mu stisnile roko in nogo. Gasilci so morali zelo pazljivo uporabljati varilski, aparat, ker se je jeklo preveč segrevalo, tako da mu ne bi prizadejali opekline. Ves čas reševanja je fantu pomagal zdravnik, ki ga je držal pri življenju z dajanjem kisika in zdravil. Vendar so morali prenehati z uporabo varilnega aparata in so se pričeli posluževati težkih Škarij za rezanje plošč. Po mnogih urah dela se jim je posrečilo, da so mu osvobodili roko in da so ga delno rešili iz jeklenega oklepa. Končno je že vse kazalo, da se bo posrečilo mladeniča rešiti, vendar je bilo vse zaman in je zaradi velike izgube krvi in verjetno tudi zaradi notrrfijih poškodb izdihnil nekaj trenutkov, prodno so ga dokončno osvobodili in ga premestili na nosilnice, Id so bile ves čas pripravljene. Gasilcem pa je uspelo, de so rešili iz vlaka vlakovodij« Antonina Nigelldja, katerega noge so ostale kot v nekakem primežu vklenjene v zvite plošče. Nigrelld se je peljal v Palermo, kjer bi moral danes dopoldne pričeti ob 5. uri svojo izmeno. Njegovo zdravstveno stanje je resno, ker ima zlomljeni obe nogi in je dobil težak udarec v trup, vendar zdravniki upajo, da ni resnejših notranjih poškodb. Vsega skupaj je pri železniški nesreči po uradnih podatkih izgubilo življenje sedem oseb. Reševalci so že odkrili in odstranili iz tunela trupla: Santamarije, dveh strojevodij Saglimbenije in Lea ter našli truplo finančnega stražnika priti do trupel treh ponesrečen-. parkiriščih je bilo nad 2000 avto- cev in to vlakovodje Bonifacia, pomočnika strojnika Pugliattija in poštnega uslužbenca Di Salve. Zvečer so pričeli odstranjevati iz predora vagone. Blagajno so odnesli iz konzulata NEAPELJ, 16. — Iz prostorov ve-necuelskega konzulata so neznani tatpvi odnesli težko železno blagajno, ki je visoka preko meter. Blagajno so odnesli včeraj ponoči med 3. in 4. uro in .ih pri tem niso o-pazili niti stražniki, ki stalno krožijo po ulici, kjer je sedež konzulata, niti mimoidoči, saj gre za prometno ulico v središču mesta, kjer je tudi ponoči dokaj živahno. Tatovi so vdrli v drugem nadstropju v poslopje konzulata in so nato v skrajni tišini blagajno odnesli po stopnicah do pločnika, kjer so jo naložili na avtomobil in odpeljali. Pri vsem tem pa je zanimivo, da v blagajni ni bilo denarja, temveč samo potni listi, žigi in razni formularji kozulata ter dva čeka, eden osebna last kon- mobilov, medtem ko so na glavni portoroški plaži prodali nad 3000 vstopnic, kar je prav tako letošnji rekord. SACRAMENTO (Kalifornija), 16. — Osem policijskih agentov in številni črnci so hiii ranjeni med spopadi, do katerih je prišlo v črnskem predelu preteklo nedeljo v Sacramentu, ki je glavno mesto Kalifornije. Policija je aretirala 37 oseb. Delegacija Bavarske na obisku v Sloveniji KOPER, 16. — Na Primorskem se mudi delegacija deželne vlade Bavarske pod vodstvom predsedni ka Alfonza Goppela Gostje so si danes ogledali postojnsko jamo. V Postojni jih je pozdravil predsednik občinske skupščine Miran Fajdiga. Za jutri je predviden ogled luke Koper in podjetja Interevropa. V spremstvu delegacije bavarske vlade so predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič in drugi predstavniki republike. Okrog poldne bosta imela Stane Kavčič in Alfonz Goppel v Kopru tiskovno konferenco. KOPER, 16. — Karavana ljubljanske revije «Stop» je začela serijo zabavno - glasbenih koncertov z nocojšnjim nastopom v Kopru. Na Titovem trgu se je zbralo nad 2000 gledalcev, ki so imeli priložnost poslušati znane jugoslovanske pevce zabavne glasbe. VČERAJ V EASTBOURNU V VELIKI BRITANIJI Nenni na kongresu socialistične internacionale Govorili so tudi Brandt, Wilson in Golda Meir EASTBOURNE (Velika Britani- udeležbi v produktivnem ali samo- ja), 16. V letovisčarskem me- zul,. pa a. Mk vzdrfo Jg« ■Hp-SJ 8=5 2JŽ vanja konzulata. Rekorden obisk turistov v nedeljo KOPER, 16. — Lepo vreme v nedeljo je privabilo na Primorsko in v sosedno Hrvatsko Istro na tisoče izletnikov predvsem iz notranjosti Slovenije in zamejstva. Sa- mo v Portorož je prispelo 5000 iz-Cardila. Do sedaj pa še niso mogli letnikov, kar je letošnji rekord. Na V NEDELJO V ŠPANIJI Udrl se je strop v restavraciji 56 mrtvih in 144 oseb ranjenih Menda so popvstili tramovi prvega nadstropja restavracije, kjer je bilo 500 gostov SEGOVIA (Španija), 16. — V nedeljo okrog 14.40 (po lokalnem času) se je udrl strop v restavraciji San Rafael, ki je nekaj km od kraja Segovia, ko je bilo v restavraciji preko petsto ljudi in med njimi tudi številni otroci. Rezultat nesreče je strahoten, saj so izpod ruševin odkopali 56 mrtvi R (med katerimi 22 otrok), zelo verjetno pa se bo število smrtnih žrtev še zvišalo, saj je ranjencev 144 in med njimi nekateri v zelo resnem stanju, Do strahotne nesreče je prišlo povsem nepričakovano, ko se je udrl strop restavracije in ko je bilo v prvem nadstropju številna sku-„ železne traverze velike teže in da pina gostov. Ki jih je povabila' se je zaradi tega udrl strop. Ne- mednarodna trgovinska organizaci- je komaj 70 km od Madrida, kjer se zbirajo v nedeljah številni prebivalci španske prestolnice na oddihu. strahotno nesrečo, saj španska policija vodi preiskavo v največji tajnosti. Govori se, da niso vzdržale kateri novinarji so pisali, da zgrad- ja «SPAR». V spodnji. dvorani pa be menda še niso dokončali in da so bili številni turisti,..-sa* ja re-j zato tudi nfeo. izvedli poskusov o stavracija v kraju San Rafael, ki zmogl.ivosti stropa. Guverner Se- govie je odredil popolno zaporo vseh vesti in je proglasil uradni dan žalovanja v vsej pokrajini, ko bodo danes ob prisotnosti oblasti poko- Še vedno niso znani razlogi za pali žrtve nesreče. danes začel enajsti kongres socialistične internacionale z razpravo o mednarodnem položaju, v katero so posegli zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt, italijanski zunanji minister Pietro Nenni, predsednik britanske vlade Ha-rold Wilson in predsednica izraelske vlade Golda Medr. Za predsednika internacionale je bil potrjen Avstrijec Bruno Pit-termann, za podpredsednika pa so bili določeni Nenni, Wilson, Brandt in Šved Tage Erlander. Po pozdravnih nagovorih predsednika britanske laburistične stranke Whitea in predsednika internacionale Pittermanna je prevzel besedo zahodnonemški predstavnik Brandt, ki je uvodoma pozval afriške državne poglavarje, naj napravijo konec vojni v Nigeriji, nato pa govoril o dogodkih na Češkoslovaškem in o njihovem vplivu na odnose med Vzhodom m Zahodorh. O teh je dejal, da se je njihov razvoj po zasedbi CSSR prekinil, vendar da se odnosi niso bistveno spremenila. Brandt je govoril tudi o budimpeštanskem pozivu za evropsko konferenco o varnosti, ki da je «manj polemičen,), čeprav po njegovem izraža (imaksamalistična stališča Sovjetske zveze do nemškega problema«. Italijanski zunanji minister Nenni je uvodoma načel vprašanje nemira mladine, ki «odklanja dediščino preteklosti — našo dediščino — ali pa jo hoče vsaj podvreči strogemu inventarju)). Nenni je v bistvu pozitivno ocenil tako imenovano oporekanje — ali vsaj pokazal razumevanje do tega problema — ki se poraja na političnem področju, barv. Sodim, da je uvelji. barv poleg fizične zmoglpvo ali pa z njeno pomočjo prva » loga in dolžnost naše športne m dine. Uveljavitev barv in tekw za vrhunske dosežke pa naj . tudi sredstvo za krepitev na. nacionalne zavesti in ne za upadanje. Mnenja sem, da jc j v značaju športnika, in še t sti našega športnika, prisotna vest pripadnosti in ponosa nat-a barvam. Želimo si, naj b*. 0 -ta zavest in ta ponos, poleg .j?0. nih dosežkov, prvenstveni cul šega športnika. Spričo našega P^ sebnega položaja naj bi vzgajal značaje, ki bodo s sp« tom krepili svojo narodno z ^fll. je vnem merVu, povezovati ^ štva v pogledu medsebo ne P-re-či posebno pri zahtevnejših P roditvah, nakazati številne J .gie ativne, družabne in izobraze ^ (Nadaljevanje na 3. si trani) Pogled na del gostov ln delegatov na občnem zboru SPZ 18. OBČNEGA ZBORA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V PROSVETNEM DOMU V GORICI idealizmom dati prosveti in izobrazbi večjega zagona (Nadaljevanje z 2. strani) Možnosti in katera so sredstva za društveno izživljanje in prosvetno dejavnost. Skrb za šolo in tisk S tem ni izčrpan program in naloga prosvetnega društva, kaj-sleherno prosvetno društvo naj m bilo prisotno in pomagalo v Prizadevanju vpisa slovenskih o-trpk v slovensko šolo, pri širjenju slovenske knjige in slovenskemu tiska, v prizadevanju za dvo-lezične napise in table na trgo-nžnah in gostilnah in še pri dru- gih narodnoobrambnih akcijah. Naravno je, da marksimalnih programov ni moči doseči v kratkem času in da takšne akcije zahtevajo pravilne prijeme in postopek. Mnogo je bilo doslej storjenega, toda mnogo dela v tej smeri čaka bodoče odbore. Dolžnost nas vseh pa je, da pospešimo korake k realizaciji teh pobud in programov.* Potem ko je povabil delegate k razmišljanju o vsem tem, zlasti pa o tem, da je SPZ poleg slovenske šole, slovenskega tiska in Slovenskega gledališča najvažnej- ša narodnoobrambna ustanova z neminljivimi zaslugami za to, da je naš človek ohranil zvestobo svojemu rodu, je dr. HIavaty takole zaključil svoja izvajanja: «če gledamo na delo SPZ iz tega zornega kota, prihajamo do zaključka, da je treba vedno z novim elanom in idealizmom dati prosveti in izobrazbi med našim ljudstvom novega in večjega zagona, da je treba širiti in krepiti mrežo naših prosvetnih društev na podeželju in da mora to množično delo ostati naša glavna skrb. Pri tem in za dosego teh plemenitih ciljev naslavljam na naše izobražence še enkrat poziv, naj bi plačali narodu svoj dolg, ker so od njega več prejeli in naj bi v večji meri sodelovali pri prosvetnem in izobraževalnem delu našega ljudstva. Le s tako razvejeno in organizacijsko dobro urejeno operativno mrežo prosvetnih edinic v mestu in na podeželju bomo, ob prepričanju o naši narodni dolžnosti, glavni činitelj v obrambi našega jezika, naše omike in naših nacionalnih pravic v slovenskem zamejstvu.* Tajniško poročilo Edvina Švaba Občni zbor naj bo odraz prizadevanj za stvarno reševanje slovenskih vprašanj Tajnik SPZ Edvin Švab je v Uvodu dejal, da ne bo v celoti ponujal tajniškega poročila, ker so posamezna društva dobila že Prej v proučitev in da bo zato sa-v strnjeni obliki povzel glav-Pe misli in navedbe. y uvodu je ugotovil, da v organizacijski strukturi zveze in delovanju njenih organov ni bilo bistvenih sprememb in da so redno I, 1 tudi uspešno potekala posvetoma društev, katerih .e bilo 14, j*! katerih samo eno skupno, ostala Pa ločeno v Trstu za tržaška {P v Gorici za goriška društva. en posvet so imeli še zastopat slovenskih godb in društveni referenti za zgodovino in naro-“°P'Sje. Prav tako je ugotovil, da !e odbor zveze ni niti enkrat pol-Uaštevilno sestal, tajništvo pa se v poprečju sestajalo vsakih 14 Uat v Trs m in v Gorici. Potem ko je govoril o delovanju Posameznih referentov in dejal, j*a je referent za pevske zbore v t^n razdobju sklical 5 posveto-vanj pevovodij in vodil račun o vseh važnejših pa tudi manjših nastopih zborov, je dejal, da vsi o združitvi Zadnji občni zbor je v mnogih f0fl-eaih utrdil, združil in razgi-naše prosvetno aelo. Pravil-tega našega skupnega ho.e-]a. da odpravimo škoatjtvo raz-.enost in ponovno združimo na * noči nam potrju.ejo mnoga fi°dbuana dejstva. Kmalu po na-(e,n oočnem zboru so tudi neka razdvojena društva stopila na 'UPno pot, kot na primer v Sfced-Ju- na Opčinah, kjer so se spo-1°, kar tri društva, v Križu, pa J?® drugod, kjer je ta ali oni stal strani, je po občnem zboru po-vno pristopil. Pravilnost take-dela nam potrjujejo ludi naši jt-odi nabrežinski prosvetarji, ki 2 nd občnem zboru odcrito po-jmi svoje pomisleke in pridržke J® združevanja; danes iste pridrž- * umikajo ter aktivno in vzorno Uspevajo k utrjevanju našega nletnega dela. Titdi v pogledu odnosov med in društvi, v pojmovanju, j? so pravzaprav vsa včlanjena vruštvg Prosvetna zveza in da je j?dstvo tolmač zaupanja vseh dru-smo izredno mnogo prido- i, '■ Čut povezanosti v veliko dru-j .jPo sorodnih društev od Trsta, j. °‘*ne, tržaškega in goriškega Jaso, preko Gorice do Čedada, |Pedno zavestnejši in vedno bolj jjsoten. Slovenska prosvetna zve-[0 Postaja kot organizacija vedno JtOv si, zanesljivejši pa tudi ve-jj bolj množičen izraz vseh slo-jj? ‘n poklicev slovenskega člo- ko povezava in občutek ^Pnih interesov narašča.» Poudarjena izhodišče ^ načela SPZ '4 H?;* ■ \ Tajnik Edvin Švab podaja izvlečke tajniškega poročila di potuhnjena in taka, ki ni presegla ravni običajnega obrekovanja. Poudaril je laični in napredni značaj zveze, da sloni na moralnih vrednotah protifašizma in NOB, da je socialistično usmerjena (seveda ne v strankarskem smislu, op. ur.) in da ni ter ne bo nikoli mogla biti ftzko strankarsko opredeljena. «Po svoji strokovni narodnoobrambni plati je izrazito ljudsko prosvetna organizacija — je dejal Švab. — Ki pa je prav zaradi svojin narodnoobrambnih lastnosti tuai politična. Torej Kiuturno politična organizacija, katere giavni namen je družiti Slovence in njih kulturno dejavnost, toda tuai prenašati prouieme s.ovensice aruzoe. sioveusKih ljuai v tta.ijunsKu aruz■ beno ureditev, ki te prooleme spoznava, jih obravnava in jih .udi oblikuje v zakonske pravice Zaraai razcepljenosti m vrste drugih nerese,.m vprašanj smo slavno ouK.anjau vsakršno (uuz-beno pjuacno ueiovanje v o.vn u nasin arus.es, pa nasm kuiluruin večerni, prbuuvanjiri smo najraje segmi po siCiopi.ai..n stesan i» uu- pOs.tiVm, Oti pa tsi az.ta St■.... 'a nin predavanjih, ki so bila izključno izobraževalnega značaja, o temi večeri moramo naaai.eoali, po-seono se tanimi, ki uoraoiuuujO prav naše Kuuurno oogas.oo, vendar raz irtisumo o tem, koko najti način, aa prenesemo nemj tisun razprav, gieaarij m razuciun opre aeuiev, ki si ,.n izmenjavamo v gledališču, na u.etu, v Kavami ah gos i.ni, na siuzoenem mestu, v okvir našega aelovauja. dot; kot predavanja naj bi to bili aisku sijski večeri o določenem vpraša nju, ki naj zajema prvenstveno našo ožjo problematiko, pa tudi družbeno politične momente v državi in matični domovini kakor tudi po svetu. Če bomo znali pritegniti k udeležbi različne osebe za različne leme, po zanimanju posameznica pač, m bodo taki večeri uspevati, če bomo to zmogti, potem bo velik prispevek k nadaljnjemu utrjevanju našega dela. kajti pri tem bo preizkušena širina naših pogledov in medsebojna strpnost, spoštovanja in spoznanja, da smo še vedno zavedni Slovenci, četudi različno presojamo svoje okolje. Odnos SPZ-SKGZ Na zadnjem občnem zboru smo prvič postavili v tajniško poročilo in v razpravo odnos naše zveze do osrednje SKGZ. Takrat so nekatera društva ocenila, da je neumestno govoriti o tem pri naši zvezi. Nejasnost, nepoučenost o vlogi in delu SKGZ, kakor tudi o znanem dejstvu, da je Slovenska PZ njena članica, je bila odpravljena, ko smo pred zadnjim glavnim svetom SKGZ sklicali posvet vseh vključenih društev, ki so izrekla k delu SKGZ svoje pripombe; na istem posvetu smo še izpolnili predlog kandidatne liste za izvršni odbor SKGZ in do ločili 15 delegatov, ki so zastopali našo zvezo, in od katerih je 9 sodelovalo v razpravi. Na glavnem svetu SKGZ je bil na naš predlog SPZ in matična dežela Odnosi med SPZ in matično domovino, Slovenijo in v širšem pomenu s celotno Jugoslavijo pa so bili vedno . dobri,, pogosti in več kot bratski. Predolgo bi bilo, če bi hoteli našteti, s katerimi ustanovami je v tem razdobju navezala s ike SPZ sama ali pa posamezna društva. Dokaz obojestranske prisotnosti nam „e tudi odstavek iz statuta ZVEaE KULTURNO PROSI ETN1H ORGANIZACIJ SLOVENIJE v 1. točki temeljnih določil, ki pravi: «Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije sodeluje s slovenskimi :u.turno prosvetnimi organizacijami v zamejstvu in tujini z namenom, aa tamkajšnji Siovenci ohranijo ziv stik z matičnim naroaom, s slovensko bessao in z doseŽKi sodobne kulturne us varjamjsti Slove nije.*' Na neciuvnem 6. Kongresu ZKPOS, katerega se jč uieiežiio tudi nase zastopstva s Tržaškega, z Goris.tega in i: Benečije, so o zakljuc :ih kongresa tu aoiočiia še izpopolnili, '/.e dal■ časa pa se z naveaeno zvezo razgovor jamo o možnosti vključitve' naših zastopnikov o stroKovne oaoore, v katerih boao kot enakopravni člani sodelova.i pri usmerjanju kulturne pj.ititce v enotnem slovenskem kulturnem prostora To bo tudi najprimernejši način za stalno medsebojno informacijo o kulturnem delovanju na ooeh straneh. Nam je bilo vedno jasno, da Slovenci, ki živimo izven meja matičnega mroda, tanko črpamo kulturne aobnne samo iz enega in edinega vira. Ki se mu pravi Slovenija. Storili bomo vse, da ta dotok čimbolj pospešimo in povečamo. Mi lahko s ponosom poudarimo, da nam je «mati Slovenija» dvakrat draga, prvič kot umath in drugič kot napredna socialistična republika, v kateri čutimo, kot smo že enkrat zapisali, napredno misel Trubarja, Levstika, Prešerna, Cankarja in drugih naših velikih kulturnih mislecev.* Vprašanje ARCI V nadaljevanju svojega tajniškega poročila se Edvin Švaib nekoliko več zadržuje pri vprašanju pridružitve ali ne organizaciji ARCI »Associazione Ricreativa Culturale Italiana» (o tem vprašanju je Švab dopolnil poročilo, ki so ga društva in delegati dobili že prej v preučitev). *Pred zadnjim občnim zborom — pravi tajniško poročilo — smo razpravljali o možnosti sodelovanja in morebitne vključitve v navedeno vsedržavno kulturno-re-kreacijsko združenje. Zaradi važnosti take odločitve pa smo omenjeno možnost postopoma dopolnjevali in končno prišli do sklepa, da je najbolj prav, če o tem izreče svojo voljo in sklep prav občni zbor. V začetku obravnave možnosti pristopa smo bili nekoliko zadržani. Odkrito priznamo. da smo imeli določene pomisleke glede umestnosti pristopa k temu združenju. To je tudi ra-zumljivo, saj našo kulturno samostojnost vsepovsod in vselej zvesto čuvamo. Postopoma smo uvideli, da temu ni tako. da se recimo naša športna društva_ vpisujejo v CONI in da, «ce hočejo», lahko ostanejo še vedno izrazito slovenska. Tako smo vzpostavili prvi stik z zastopniki ARC1.» Tajnik Edvin Švab je nato ugotovil, da je «ta predlog vzbu dii v nekaterih društvih in tudi izven njih do očena jasnejša in odločnejša stališča, ki prehajajo že v pravi alarm. Večina odbornikov in delegatov naših društev — je dejal govornik — prav gotovo toliko osebno pozna našega dr Hlavatgja — predsednika in vse ostale člane vodstva SPZ, da v trenutku ko podvomi, da je v naši prirojeni, in že'im poudariti, dovolj trdni narodni zavesti, da je prav v našem slovenskem srcu in duši ta alarmni zvonec, ta vedno prisotna skrb za našo slovensko kulturno suverenost odpovedala. da nam v trenuten tega nezaupanja odreka najp‘emenitej-še vrednote, ki jih kol S.ovenci čutimo in smo jih pred in po zadnjem občnem zboru povsod zavestno, in zakaj ne, tudi pozr-t'x>valno posredoval ostalim v okv-ru našega ivd iko presne-nega dela.» V nadaljevanju je Edvin Švab povedal, kal«) je prišlo do prvih stikov z ARCI oziroma še prej o uideeib takratnega vodstva SPZ na sestanku, za katerega je dal pobudo dežen! o.ibamik Vicario z namenom, da se v deželi pospeši kulturna cSeiavnost Ko je o-mentl, da gre pri tem za določene ugodnosti pravnega in praktičnega značaja, j* dejal- sTrezni kritiki se vprašujejo ali se tistih ali podobnih ugodnosti ne da priaooiti na arug način in ne z vključi v''jo v italijansko organizacijo? Osebno sem bil m sem optimist in sem v to trsno prepričan, da se da. Vprašujem se sama, kdaj bomo to dosegli? Tega prizadevanja ne smemo o-pustiti.* /./ah je nato dejal, da je bilo predstavnikom ARCI odkrito povedano, da je pričakovati tudi nasprotna stališča gede priključitve, čeprav bi SPZ v tem primeru ohranila svojo popolno sa-mos»jnost in je v tej zvezi dejal: *če so, in vem da so, različna gledanja, naj pridejo na dan in naj bo naša skupna skrb, da jim najdemo najboljšo rešitev. Govori se celo o možnosti izstopov nekaterih društev v primeru, da bi večina izglasovala predlog za združitev. Naša skupna naloga je, da o tem zelo resno in dobro premislimo, kajti vsak prenagljen korak bo nam samo v škodo.* V nadaljevanju svojega izvajanja je Edvin Švab povezal to vprašanje z ugotovitvijo, da za nas vedo v Trstu, v Gorici, manj že v Benetkah kaj šele v Mila- nu, Turinu, Rimu, «Postavimo si vprašanje, ali zna italijanski kulturni svet da se na njegovem o-zemlju krčevito upira in bori za svoj obstoj in nadaljnji razvoj neka manjšina, slovenska manjšina. Osebno sem ugotovil, da ne. In kakšne so potem poti, da vzbudimo vest tega kulturnega sveta? To vest pa lahko uspešno vzbujajo samo ljudje s širokimi pogledi in nezlomljivim narodnim ponosom, ki se ne more istovetiti z nacionalizmom in narodno nestrpnostjo. Mi moramo take ljudi zgraditi, da ko bodo kjerkoli nastopali v našem imenu in kot Slovenci sploh, ne bodo nikoli zatajili svojega izvora.* In še: «Verjamem, da delam prav vselej, ko v italijanski družbi, organizacijah, pri oblastvenih organih govorim o naših problemih in so voljni poslušati. Tega posluha je vedno več in kdor ga zavrača greši, ker ne upošteva dosedanjega in predvsem bodočega razvoja, ki mu bomo prav gotovo prisotni v nadaljnjih letih. Ponovno pozivam, naj vsakdo pove svoje misli, pridržke, za in proti, vendar naj to ne prinese našemu občnemu zboru kakršnih koli hudih posledic, kot so jih nekateri predvideli, ampak naj postane prav ta važen predlog, ki naj ne bo edini predmet razgovora današnje diskusije, naj postane preizkušnja za našo zrelost, za našo strpnost.* Tovariš Švab je nato prešel na še druga vprašanja, najprej na vprašanje mladi-ne in dejal: Mladina je dragocena «V vseh podobnih poročilih radi ugotavljamo, kako dragocena je naša mladina in da je bodočnost našega razvoja in obstoja v njenih rokah. Pa vendar po arugi strani spet ugotavljamo, da se današnja mladina prema o zanima za kulturno prosvetno delovanje, da je brez iaea ov iti. S tem v zvezi govorimo ludi o no vin obli tah, ki bodo a. i bi obogatile naše delo. V vseh trditvah je nekaj resnice. Veliko odgovo rov na vsa mogoča vprašanja in nasvete pa bomo prejeli, če bomo postavili mladino na odgovorna in vodilna mesta v naši organizaciji, tako v organih Zveze kot prosvetnih društvih. Starejši in izkušeni prosvetarji bodo imeli za svoje notranje kulturne potrebe še vedno dovolj možnosti za vsakovrstno delovanje, ki mogoče mlajše generacije ne pritegne v taki meri. Sploh bi bi’o potrebno preizkusiti organizacijo našega dela na pod agi zanimanja in o-kusov posameznih generacij. Že sedaj imamo starejšo, srednjo in mlado, vseka sprejema in reagira po svoje, kako bo sprejemala naslednja ne moremo vedeti vnaprej. Če ne bodo obiski naših prireditev merilo zanimanja teh generacij za kulturno prosvetne sporede, potem ugotavljamo, da puščamo pogosto mlade izven tega zanimanja. Ne bomo veliko tvegali, če bomo zavestno povzročil val m’adih v našem delu. To moramo storiti v korist našega razvoja brez vsakih pikro znakov. Obramba osnovnih sestavin narodnega življenja Na skupnih posvetovanjih smo sproti pregledali opravljeno delo in sprejemali okvirne sklepe za naprej. Zato o tem ne dajemo pa drobnega poročila, ki bi se zdelo le kot statistični prikaz. Dolžni smo poudariti, da nam je bila in da mora ostati še naprej naša glavna skrb za obrambo bistvenih ses avin našega slovenskega narodnega življenja. To je predvsem s erb za slovensko šolo z vseh mož nih vidikov, za ' uveljavljanje slovenskega jezika, za dejansko, četudi skromno, toda čimbolj pogosto pomoč beneškim Slovencem, za dober obisk Slovenskega gledališča in drugih prireditev, za branje in širjenje slovenske pisane besede, za vsebinsko in orga nizacijsko dopolnjevanje društvene in zvezine dejavnosti, za korekten odnos do skupin, zvez in društev, ki niso naši člani in še za celo vrsto drugih potreb, kot ureditev ali celo pridobitev do stojnih društvenih sedežev, pred vajanje slovenskih filmov, koord nacijo prireditev in tako naprej Začeli smo reševati vprašanje slo venskega človeka v naših mestih, kateremu bo moralo bodoče vodstvo posvetiti največjo pozornost. Današnja potrošniška družba zapira tudi našega človeka v ozek 88 delegatov je na občnem zboru SPZ v nedeljo, 15. tm, izvolilo s tajnim glasovanjem naslednji novi odbor: Ujfdvin Švab je nato dejal, da je | svetu SKGZ je bil na naš predlog ?a v delu SPZ kot v vsaki mo- j izglasovan sklep, pa bo odslej ime-£hi družbi, prisotna kritika, o- la SPZ toliko delegatov, kolikor dobronamerna, jasna pa tu- I ima delujočih društev. Predsednik: Robert HLAVATV Podpredsedniki: Mirko KAPELI Sveto GRGIČ Marko VVALTRITSCH Tajnika: Edvin ŠVAB Mundi KOŠUTA Gospodarja: Vid PRIMOŽIČ Boris FORAUS Blagajnik: Silvij TAVČAR Referenti odsekov: Dramatika: Marjan PERTOT šolstvo: Antonija ČOK Armando ŠKERLAVAJ Prireditve: Saverij ROŽIC Bojan BREZIGAR Predavanja: Jože JARC Dušan KALC Knjižnice: Ivan HUMAR Šport: Dino RONER Franko DRAŠIC Godbe: Josip CIBIC Odrasli zbori: l Ignacij OTA Silvan KRIŽMANCIC Anton BIRTIC Mladinski zbori: Marta KOCJANČIČ Elda GRAVNER - NANUT Zgodovina in narodopisje: Živa GRUDEN Nadja KRIŠCAK Vlado KLEMŠE Družabnost: Zdenko VOGRIČ Nadzorni odbor: Darko ŠVAB Viktor BOGATEČ dr. Mirko PRIMOŽIČ Razsodišče: Boris RACE Basilija HRVATIC Slavko REBEC družinski krog, kjer lahko ob neslovenskem televizijskem sporedu sledi svetovnemu dogajanju. Tudi delovno mesto in ulica nista slovenska kot je to lahko na vasi. Temu stanju ne bomo stregli samo s tem, da čustveno zakličemo: kje ste slovenski meščani Trsta in Gorice? V veliki meri moramo sprejeti tudi to odgovornost in delo prav mi, ki ne držimo križem rok in storiti vse, da bo slovenska mestna družba zaživela, da bo imel mestni človek poleg elitnih gledaliških predstav, koncertov, društvenih večerov in predavanj na voljo in izbiro tudi pristni slovenski ambient, ki ga bo lahko sprostil vseh vezi. Ta ambient se aa, in ga moramo, organizirati v različnih oblikah od družabnih prireditev s plesom, kavarniškega kramljanja ob šahu in kartah do družb družinskega zna čaja. Pravega recepta za to nimamo, toda ustvarjamo pogoje, obliko pristopa in interesa, kar pa prepuščamo posamezniku. Naša dejavnost sloni in črpa smer in vsebino dela v včlanjenih društvih, čeprav obstaja v vsakem večjem kraju bolj ali manj delavno društvo, moramo v program našega dela sprejeti obvezo, da navežemo stice in ponesemo svoj vpliv, predvsem pa slovensko kulturo v vsak slovenski kraj, mestne okraje in vasi. Ko govorimo o kritičnih razmerah v Benečiji, se moramo zavedati, da je tako stanje že marsikje pri nas, bolj na Tržaškem kot na Goriškem. Zavedamo se, da moramo pristopiti k reševanju tega stanja konkretno z dejanji, kajti še tako lepe, spodbudne ali dramatične izjave, kritike in ugotovitve, ki se omejujejo predvsem na iskanje vzrokov za tako stanje, nam tega stanja ne bodo spremenile. Dejstvo, da v zadnjih letih našega dela nismo obremenjevali naše vesti in odgovornosti izključno s sprejemanjem stališč in sklepov, ki so nas le formalno vezali, ampak da smo si po svojih močeh in razpoložljivih silah prizadevali sprejete sklepe uresničiti, nam daje vero, da bomo tudi k reševanju tega stanja pristopili z dejanskim delom. Odnos do sorodnih prosvetnih organizacij Poleg naše SPZ, ki naj bo taka, kot si jo želijo in čutijo naši člani, obstajata še dve prosvetni organizaciji, ki v narodnoobrambnem pogledu delujeta s posebnimi nameni, težavami in uspehi kot naša zveza. Govorimo o tržaški Slovenski prosveti in goriški Zvezi slovenskih katoliških dru štev. Ponavljamo, v določeni meri celo dopolnjujemo stališča odnosov, ki smo jih sprejeli na zadnjem občnem zboru Zavedamo se, da obstajajo določene ideološke razlike med pripadniki navedenih treh zvez, te razlike so precej občutne, in v skupni zvezi bi prej ovirale kot pospeševale slovensko kulturno prosvetno dejavnost. Glede na dejansko stvarnost odnosov v družbi je oblika in s tem sorazmerno vsebina delovanja pogojena na določenih idealih, ki razen narodnega momenta, si niso enaki. Ni malo slovenskih ljudi, ki niso pripravljeni potisnili teh idealov stran v korist skupnega, enotnega in združenega delovanja. Zaradi tega je naša dolžnost, da ponovno potrdimo naš odnos do tega stanja. Spoštujemo in cenimo vsakršno dejavnost na slovenskem področju, ki ima za smoter ohranitev in krepitev narodne zavesti, narodnega ponosa. Smo za medsebojno spoštovanje, upoštevanje in sodelovanje v primerih, ko je za to dana možnost in potreba, toda ne za ceno odpovedi lastnih opredelitev. Teh razlik si nismo mi izmislili ali jih ustvarili, za tem čutimo eni in drugi stoletja naše zgodovine, življenja in bojev naroda, ki je prehodil herojsko pot, da je lahko vzdržal, obstal in da je danes, čeprav majhen po številu, med najbolj kulturno razvitimi in moralno čistimi narodi na svetu. Ob teh ugotovitvah nimamo razloga, da se ne čutimo vsi Slovence, da smo ponosni pripadniki naroda, ki tudi v svoji preteklosti ni vedno enoglasno utripal, pa je ostal pri življenju. Naša razvejena dejavnost je le nadaljevanje tega utripa, ki bo dajal znak življenja, dokler bomo na eni in drugi strani delali pošteno in z iskrenimi nameni. Prepričani smo, da večina naših prosvetnih društev tako misli, najmanjšega namena pa nimamo, da bi tista društva, ki se v celoti ne s rinjajo z večkrat omenjeno napredno mislijo, kakorkoli obsojali ali zanemarjali. Prestop k naši zvezi je stvar osebne presoje in odločitve posameznika; pristop posameznikov, skupin in društev ni vezan na nobeno vnaprejšnjo opredelitev. Ne moremo pa zanikati tiste splošne smeri in prepričanj, katere čuti večina našega članstva.* Delovno predsedstvo občnega zbora Pogled na del gostov in delegatov na občnem zboru SPZ TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.1Ij, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Pratika, 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba X) že).ah; 17.00 Orkester Bevi-acqua; 17.20 Program za mladino; 18.15 Ume.nost in prireditve; .3.30 Koncert; 19.10 Trst in velilu čsatelji; 19.45 Zbor »Vasilij Mirk* » Proseka Kontovela; 20.00 Šport; i0.35 Straussova »Saloma*; 22.25 Sabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.45 Radijska priredba; 14.15 Mladi koncertisti. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 17.00, 20.15 Poročila: 7.40 Glasba za dobra jutro; 8.40 Prijetna glasba. 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Znani pevci; 10 45 Plošče; 11.00 Otroški ko tiček; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Uspeli motivi; 12.00 in 12.45 Glas ba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.10 Program pesmi, 14.35 Danes pojo...; 15.00 Za mlade po slušalce; 16.30 Od popevke do popevke; 17.40 Lepe plošče; 18.00 Tretja stran; 18.15 Poje Elda Viler; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Nekdanje pesmi; 23.10 Ve černi koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8 00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.06 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka K. Flag-stad; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Poje Gigliola Cinquetti; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 16.00 Spored za TOREK, 17. JUNIJA 1969 najmlajše; 17.05 Program za mladino; 18.58 Cerkev v sodobnem svetu; 19.13 Roman; 20.15 Verdijeva opera »Rigoletto*; 22.40 Orkestri. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14 30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.05 Poljudna znanost; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogo vori; ’3.00 Caterina Valente in Donovan; 13.35 Brez naslova; 14.00 Juke oox; 15.18 Sopranistka G. Trillo; 16.00 Pisan spored; 17.10 Popoldanski program; 18.20 Po ljudna enciklopedija; 19.00 Ping pong; 20.01 Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.10 Buzzati: D de-serto dei Tartari (radijska priredba); 22.10 Rapsodija. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Pihalni inštrumenti; 11.45 V arhivu plošč; 12.20 Operna glasba; 13.00 Schubert, Liszt in Schumann; 13.55 Sodobna ital. glasba; 15.30 Simf. koncert, 17.20 Angleščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.25 Rimski virtuozi; 2100 Glasba izven programa. FILODIFUZIJA 8.00 Faure in Raven; 3.45 Straussova Alpska simfonija; 9.30 Dve Telemannovi fantaziji; 10.05 Na sporedu Je Milhaud; 10.20 Vzpo redi« glasba; 20.30 Iz Verdijevih »Sicilskih večernic*; 13.20 Schubertove skladbe; 13.30 Na programu je Skrjabin. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. od daja; 9.08 Operna matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 «Mor da vam bo všeč*; 11.15 Pri vas doma; 13.10 J. Gregorc: Sinfo nietta; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slov. narodne; 14.30 Pripo ročajo vam...; 15.05 Skladbe za mladino; 15.20 Koncert lahke glasbe; 16 40 Violinist T. Lorenzo, 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Simf. orkester RTV; 19.15 V torek na svidenje!; 20.00 Lahke noč, otro ci!; 20.15 Poje Lidija Kodrič; 21.00 T. M. Plautus: »Amphitruo* — Slov. gledališče Trst; 22.00 Pa rada popevk; 23.15 Jugoslovanska glasba; 24.05 Igo Gruden: Pesmi: 24.15 Plesni orkestri in ansambli. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Kitajska civilizacija; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program zš mladino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 V E miliji in Romagni; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Goldoni: »Sior Todero brontolon* s Cescom Baseggiom; 23.00 Dnev nik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanje; 22.15 «11 fantasma del Louvre*. JUG TELEVIZIJA 21.00, 23.00 Poročila: 18.50 Ri sanka; 19.00 Oddaja za otroke 19.20 Obrežje; 19.40 Torkov večer 20.05 Od zore do mraka: 20.35 In tervju s slikarjem Hartungom. 20.50 Cikcak: 21.35 Ne dotikaj se denarja — film; 23.05 Ples skozi svet. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite predvsem potrpežljivi in bolj zaupajte vase. Do drage osebe bodite bolj taktični. BIK (od 21.4. do 20.5.) Znašli se boste na delovnem mestu, ki zahteva precej domiselnosti. Lahkomiselnost v ljubezni je treba plačati. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne lotite se še nekega dokaj zahtevnega dela. V lastni čustveni zadevi sprejmite še danes neko odločitev. RAK (od 22.6. do 22.7.) Preveč ste zakoreninjeni v starem, odločite se čimpref za kaj novega. Sebičnost in prava ljubezen ne gresta skupaj. HOROSKOP LEV (od 23.7. do 23.8.) Neka zakasnitev utegne imeti nepredvidene posledice. Storite vi prvi korak k pomiritvi. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) S svojo bahavostjo zbujate samo zavist. Čustva: nepričakovano presenečenje. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Obnovite proučevanje, ki ste ga zanemarili. Vzpostavitev novega iskrenega prijateljstva. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Zmeda v poslovnih krogih, ki va bo prišla prav. Draga oseba va bo dala zahtevano pojasnilo. STRELEC (od 23.11. do 21.11 Vašo denarno stanje vam ne dov ljuje nadaljnjega tveganja. Zadošč nje z najmlajšimi. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) I sprejemajte novih odgovornosti. N gliva je vedno slaba svetovalka. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Hla nokrvno razmislite o neki neobiči ni ponudbi. Odkrili boste odlič zabavno sredstvo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše d< zahteva več domiselnosti. Skušaj uspešneje obvladati svoje živce. Vreme včeraj: Najvišja temperatura £6.1, najnižja 19.7, ob 19. uri 24.8 jtop., zračni tlak 1012,1 stanoviten, veter 5 km zahodnik, vlaga 50 odst., nebo 8/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj. s st levnik PO NEDELJSKI TIHI OTVORITVI 21. TRŽAŠKEGA VELESEJMA Ob dneva Jugoslavije poudarjen veliki pomen gospodarskega sodelovanja med obema državama Predsednik velesejma dr. Slocovich naglasil prijateljske odnose, veleposlanik SFRJ S. Priča pa posebno vlogo tržaškega velesejma pri njihovi krepitvi Brez vsake slovesnosti so v nedeljo dopoldne ob 10.30 na Montebelu adprli 21. mednarodni velesejem, na iaterem sodeluje nad 1240 razstavljavcev iz Italije in tujine. Uradno je na sejmu prisotnih 15 tujih držav, med temi stalni sodelavki na vseh povojnih prireditvah sosedni republiki Jugoslavija in Avstrija, z raznimi izdelki in proizvodi pa sodeluje na letošnjem sejmu 30 držav. Prvi obiskovalci so stopili na sejmišče že ob 9. uri, poldrugo uro kasneje pa je prispela skupina predstavnikov krajevnih oblasti, med temi predsednik deželnega sveta dr. Ribezzi, generalni vladni komisar dr. Cappellini, tržaški župan ing. Spaccini, deželni odbornik za industrijo in trgovino prof. Dulci, predsednik trgovinske zbornice dr. Cai-dassi, jugoslovanski generalni konzul SFRJ v Trstu inž. M. Tepina s člani konzularnega zbora, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese, podpredsednik inž. Valentinčič, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja St. Bole in številne druge osebnosti. Kakor že omenjeno, je bilo letošnje odprtje velesejma čisto tehnične narave, brez predstavnikov o-sredn.ih oblasti in brez uradnih govorov. Pač pa so po ogledu paviljonov spregovorili za tisk, radio in televizijo deželni odbornik Dulci, ki je naglasil pomen prireditve in predvsem njene nove specializacije na področju marmorja; strokovni svetovalec pri Deželni ustanovi za razvoj obrtništva Magnaghi in generalni vladni komisar dr. Cappellini, ki je poudaril privrženost tukajšnjih poslovnih krogov stvarnemu delu in zlasti uspešna prizadevanja mejnih področij za vzpostavitev čvrstejših gospodarskih in socialnih temeljev za omikano sožitje med evropskirni narodi. Inž. Spaccini je izrazil priznanje uradnih krogov za prizadevanje tukajšnjih gospodarstvenikov, ki si tudi v okviru vsakoletnega sejma prizadevajo, da bi našli nove možnosti za prodor na tuja tržišča. Zadnji je spregovoril predsednik velesejma dr. Slocovich, ki je naglasil prizadevanja velesejemske uprave za premestitev sejmišča na novo obširnejše področje pod barkov-ljanskim svetilnikom. V priznanje za vsestransko podporo, ki jo tržaškemu sejmu od vsega začetka nudi deželna uprava, je dr. Slocovich ob tej priliki izročil odborniku Dul-ciju pokal «tržaškega sejina». Prvi dan prireditve je bil posvečen Zahodni Nemčiji, ki nastopa z večjim siandom v prvem nadstropju palače narodov. Ob tej priliki si e ogledal sejem tudi veleposlanik* ZRN v Rimu Rolf Lahr. V dvorani za kongrese in prireditve pa se je ob 21. uri pričel I. mednarodni prikaz turističnega filma, ki se bo nadaljeval vsak večer ob isti uri vse do zaključka velesejma v nedeljo, 29. junija. Včerajšnji dan na sejmu pa je bil posvečen Jugoslaviji. Ob 10.30 je v spremstvu generalnega konzula SFRJ v Trstu inž. Marijana Tepine in drugih članov konzularnega zbora prispel na sejmišče veleposlanik v Rimu Srdja Priča, ki ga je v imenu velesejemske uprave toplo pozdravil predsednik dr. Slocovich. Prireditelji in gostje so si nato o-gledali jugoslovanske razstave v lesnem paviljonu in v palači narodov, kjer so se gospodarstveniki z obeh strani dlje časa zadržali v prijateljskih pogovorih. Med prisotnimi osebnostmi so bili poleg omenjenih še pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Boris Snuderl, generalni konzul SFRJ v Milanu Dušan Avramov, jugoslovanska konzula v Trstu Č. Hrast in Z. Vidas, predsednik gospodarske zbornice za Hrvaitsko Ivan Bukovič, podpredsednik go spodarske zbornice za Slovenijo inž. J. Valentinič, pomočnik glavnega tajnika zbornice J. Gačnik, pred; sednik sveta za plan in finance pri SR Hrvatske R. Kurelič, predsednik odbora za tržaški sejem 1969 M. Dolenc, tajnik sveta za trgovino pri gospodarski zbornici Hrvatske J. Vereš, tajnica odbora za sejemske sporazume pri isti zbornici inž. L. Pfaff, italijanski gospodarski ataše v Beogradu, opolno-močeni minister V. Gorga, načelnik zunanjetrgovinskega oddelka ge-nera.nega vladnega komisariata dir. Borgna, predsednik tržaške delegacije italijansko-jugostovainske trgovinske zbornice dr. Latcovich, podpredsednik St. Bole, načelnik zunanjetrgovinskega oddelka tržaške trgovinske zbornice dr. Maurel, predsednik Tržaškega centra za go-spodarski razvoj dr. C. Padoa in številni operaterji in predstavniki poslovnega sveta ter turističnih m kulturnih organizacij. Predsednik velesejma dr. Slocovich je v krajšem govoru poudaril nenavadno prisrčne in prijateljske odnose, v katerih se razvija v se stransko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in vlogo, ki jo v tem okviru igra tržaški velesejem. Go; vomik je nato omenil tudi nedavni obisk italijanskega ministra za zunanje zadeve Nennija v Beogradu ter na koncu naglasil hvaležnost deželnega življa spričo podpore, ki jo je Jugoslavija zagotovila tukajšnjim težnjam za postavitev jedr-skega pospeševalnika ari DoberVeleposlanik S. Priča je v od govor naglasil, da igra tržaški ve lesejem v odnosih med Italijo m Jugoslavijo že od nekdaj posebno vlogo, da namreč ne pospešuje sa mo razvoja blagovne menjave in gospodarskega sodelovanja, temveč da osvešča oba sosedna naroda o skupnih interesih, in pospešuje njuno čedalje globlje medsebojno ra zumevamje, ker je postopoma privedlo do današnjega prijateljskega sodelovanja na vseh področjih. Naši odnosi so lahko vzor prijateljstva med državama, ki imata drugačen socialni ustroj in kd sta v preteklosti preživeli tudi kritična obdobja, je nadalje dejal govornik; za to sodelovanje in sožitje pa je bila prav ob nedavnem obisku italijanskega ministra za zunanje zadeve Nennija v Beogradu ponovno zagotovljena še širša osnova. Mirno lahko rečemo, da igrajo Trst in mejna področja na obeh straneh zelo važno vlogo v tem procesu medsebojnega zbliževanja in zasluga za to gre v veliki meri tudi gospodarskim operaterjem. S posebnim zadovoljstvom pa lahko ugotavljamo, da so prav te dežele, ki so bile nekoč kamen spotike na poti razvoja naših stikov postale aktiven dejavnik za čeda'je širše in čedalje bolj prijateljsko sodelovanje, je zaključil veleposlanik. S. Priča je nato izrazil prepričanje, da se bodo gospodarski odnosi med Italijo in Jugoslavijo v prihodnje še občutno razvili ter da se bodo težave, ki so se v zadnjem času pojavile v zvezi z izvajanjem določb Evropske gospodarske skupnosti, primerno premostile, pori čemer bodo prav gotovo imeli odločujočo besedo tudi tukajšnji gospodarstveniki. V okviru etneva Jugoslavije so se sinoči na trgovinski zbornici sestali člani italijansko-jugos ovanske trgovinske zbornice s predstavniki jugoslovanskega gospodarskega odposlanstva, v večernih urah pa je bil v prostorih generalnega konzulata SFRJ na Greti sprejem, ki ga je priredil generalni konzul inž. M. Tepina . Danes je sejemski dan posvečen Avstriji. Na sporedu je obisk podpredsednika zvezne gospodarske zbornice z Dunaja inž. Foersterja, ki bo imel popoldne na trgovinski zbornici posebno tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložil letošnje avstrijsko sodelovanje na sejmu in najnovejši razvoj gospodarskih odnosov med Avstrijo na eni ter Italijo in našo deželo n* cfc-ugi strank Ob dnevu SFRJ na velesejmu Sprejem na generalnem konzulatu SFR Jugoslavije Ob dnevu Jugoslavije na 21. tržaškem mednarodnem velesejmu sta generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu inž. Marjan Tepina in soproga priredila včeraj zvečer na vrtu generalnega konzulata tradicionalni sprejem, katerega so se poleg uglednih predstavnikov sosedne republike, veleposlanika SFRJ v Rimu Srdja Priče, gen. konzula v Milanu Dušana Avramova, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije in Hrvatske I. Kreseta in J. Bukovica, načelnice komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenije Majde Bojčeve in drugih, u-deležili tudi številni vidni predstavniki tržaškega, italijanskega in slovenskega političnega, gospodarskega in javnega življenja. Med drugimi so se sprejema udeležili; slovenski poslanec v rimskem parlamentu Albin Škerk, podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni v zastopstvu predsednika _ Ribezzija, župan tržaške občine inž. Spaccini, komisar na pokrajini in podpre-fekt dr. Molinari, predsednik tržaškega velesejma odv. Slocovich, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, tajnik trgovinske zbornice dr. Steinbach, podpredsednik tržaške delegacije mešane zbornice in predsednik SGZ S. Bole, predsednik pristaniške, ustanove dr. Franzil, deželni svetovalec Coloni, goriški pokrajinski odbornik Marko Waltritsch, direktor tržaškega radia dr. Candussi, strokovnjaka mešane komisije dr Gerin in dr. Ko'enc, podpredsednik SKGZ dr. Angel Kukanja, miljski župan Millo, nekateri tržaški in goriški občinski odborniki in svetovalci, visoki predstavniki sodnih oblasti in vojske, številni slovenski in italijanski gospodarski operaterji, predsednika občinskih skupščin Kopra in Nove Gorice Miro Kocjan in Rudi Ši-mac ter mnogi drugi. Večer je potekel v prijetnem razpoloženju, ki ga je ustvarila prisrčna gostoljubnost gen. konzula inž. Tepina in soproge ter celotnega konzularnega zbora. ODDOLŽITEV SPOMINU ŽRTEV RIŽARNE Spored svečanih proslav ob 25. obletnici prvih sežigov Proslave bodo prihodnjo soboto in nedeljo Združenje bivših političnih deportirancev organizira spominsko svečanost ob 25-letnici začetka delovanja krematorija v Rižarni. V soboto, 21. junija, bo ob 20. uri v Rižarni maša zadušnica. Maševali bodo trije duhovniki, ki so bili internirani v taborišču Dachau. V nedeljo, 22. junija, ob 10. un bo v Rižarni spominska svečanost: govora v slovenščini in italijanščini ter polaganje vencev. Govorila bosta sen. Piero Caleffi, predsednik vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev, in Miloš Kodrič, bivši deportiranec v Bu-chenwaldu. Ob 12. uri bo župan inž. Spaccini sprejel na županstvu preživele iz Rižarne, svojce padlih v Rižarni in delegacije združenj bivših deportirancev. Ob 16. uri bo v Križu tovariško srečanje bivših internirancev iz naše dežele, obmejnega jugoslovanskega področja ter Koroške. V četrtek, 19. junija ob 21. uri bo na sedežu škedenjskega kulturnega društva «Dom» v Ul. Sancini 112. otvoritev fotografske razstave o koncentracijskih taboriščih z nagovori in nastopam pevcev. Prosvetno društvo Skedenj pa priredi v torek, 17. t.m. v društvenih prostorih predvajanje filma A. Žerjala «Rižama» z recitacijami in glasbenimi točkami. Danes, TOREK, 17 junija GORAZD s Sonce vzide ob 5.15 in 2aton ,u. 20.56 — Dolžina dneva 15.41 " na vzide ob 6j53 -n zatone Jutri, SREDA, 1». Junija BOGDAN Prosvetno društvo Skedenj bo predvajalo danes, 17. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih film Aljoše Žerjala RIŽARNA Na sporedu so še recitacije in glasbene točke. Vabljeni vsi rojaki. Vstop prost. Veleposlanik SFRJ v Rimu Priča in predsednik velesejma dr. Slocovich si napijata v jugoslovanskem paviljonu na velesejmu „................................ VČERAJ V GLAVNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Italijanski in jugos!. gospodarstveniki so razpravljali o trgovinski menjavi Pozdrav dr. Caidassija - Zastoj v trgovini zaradi omejitev EES - Vprašanje salda v avtonomnih računih V okviru dneva Jugoslavije na tržaškem sejmu so se včeraj ob 16. uri zbirali v giavmi dvorani trgovinske zbornice zastopniki jugoslovanskega gospodarskega odposlanstva in člani italijansko-jugo-slovanske mešane trgovinske zbornice. Zasedanja se je udeležil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je imel krajši pozdravni govor, nato pa prepustil vodstvo razprave predsedniku tržaške delegacije mešane zbornice dr. Latko- Z zasedanja na trgovinski zbornici ............................................. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Sprejeta resolucija o tržaškem splošnem regulacijskem načrtu Trgovinska zbornica ponovno predlaga določitev področja na Krasu za namestitev «čiste» industrije in druge gospodarske pobude Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani. Na zadnji seji izvršnega odbora trgovinske zbornice so odobrili obračun za poslovno leto 1968 in hkrati potrdili svojčas sprejete obveznosti o izdatkih, da se uresničijo izredne pobude v korist krajevnega gospodarstva (razstava «Trst proizvaja«, zasedanje o zunanji trgovini itd.), ki jih v preteklem letu iz raznih razlogov ni bilo mogoče uresničiti. Nato so odobrili sklep o povečanju prispevka trgovinske zbornice Komisiji za razvoj prometa od 5 milijonov na 6 milijonov lir. Izvršni odbor je nato podrobno proučil vprašanje splošnega regulacijskega načrta tržaške občine, v zvezi s pripombami in popravki deželnega odbora za urbanistiko. Po daljši razpravi je izvršni odbor sprejel resolucijo, ki se najprej sklicuje na ugotovitve tehnične komisije o urbanističnih vprašanjih, katera je proučila posledice, ki bi nastale na gospodarskem področju, če bi tržaška občina sprejela popravke, ki jih je predlagal deželni urbanistični odbor k splošnemu regulaoijskemu načrtu. Resolucija ugotavlja da omenjena določila ne predvidevajo drugih pobud na gospodarskem področju, ki hi ne bile že našle mesta v oikviru regulacijskega načrta, ki ga je sestavila občinska uprava. Ugotavljajoč, da je treba pri urbanistični ureditvi s splošnim regula cijskim načrtom upoštevati perspektive splošnega gospodarskega razvoja mesta v njegovih osnovnih industrijskih, pomorsko-prista-niških in trgovsko-turističnih sektorjih, ter povečanje števila prebivalstva v pogledu tega razvoja, resolucija nadalje ugotavlja, da se trgovinska zbornica zaveda, da mesto potrebuje uzakonjen in veljaven regulacijski načrt, da se o-mogoči nemoten razvoj proizvajalnih dejavnosti, ker bi se te v nasprotnem primeru znašle v težavah. Pojem ko se izvršni odbor sklicuje na pripombe, ki jih je trgovinska zbornica dala k tržaškemu regulacijskemu načrtu s pismom, ki ga je poslala županu 16. januarja /eta 1966, resolucija izraža željo; 1. da tržaška občina in deželna uprava pri odločanju, v okviru svojih pristojnosti v pogledu regulacijskega načrta, upoštevata in podpreta potrebo po zagotovitvi najširših razpoložljivih področij, namestitvi in razvoju gospodarskih pobud in ureditvi temu primernih infrastruktur, s posebno pozornostjo na prednost tistim pobudam, ki jih je nakazala trgovinska zbornica. V tej zvezi nadajtojs resolucija, je treba — čeprav z določenimi omejitvami za zaščito krajevnih značilnosti — predvidevati tudi določitev ustreznih področij na Krasu za «čisto» industri- jo, za trgovinske dejavnosti, za storitve za mednarodni promet, za nadaljnji razvoj kamnarske industrije in za turistične pobude. 2. da morajo biti značilnosti do- ločenih področij v skladu s potre bami, tudi estetskimi, velikega mesta kot je Trst. Pri tem pa je treba upoštevati tudi morebitno gradnjo jedrskega pospeševalnika pri Doberdobu, ter potrebno jn postopno gospodarsko združevanje med Trstom in Tržičem. Zato je treba predvidevati, pravi resolucija, določitev ustreznega področja v obalnem pasu v turistične in stanovanjske potrebe, da se podpre, v spoštovanju posebnih am- bientalnih razmer, primemo nadaljevanje in povezavo med stanovanjskimi gradnjami in da se ne zavira samogibna težnja po vedno tesnejši povezavi med obema področjema po ozemlju, ki ju povezuje. 3. da se čimbolj skrajša čas po- manjkanja točnih urbanističnih pravil tri da se, s priznanjem potreb proizvajalnih kategorjev, ki so v skladu s splošnimi koristmi prebivalstva, čimpre.j sprejme izvršilni načrt, ki bi lahko izhajal iz odobritve odobrenega regulacijskega načrta, z vključitvijo tistih sprememb deželnega urbanističnega odbora, ki se nanašajo predvsem na infrastrukture, ki spodbujajo gospodarski raavoj Trsta. vichu. Na dnevnem redu je bila razprava o poslovanju po avtonomnih računih za Trst in Gorico, dalje o vsakoletnem sejmu Alpe A-dria in z njim vezanih poslih, o splošnem razvoju trgovinske menjave med Italijo in Jugoslavijo ter o nekaterih problemih, ki so povezani s tem poslovanjem. V razpravo so posegli številni gospodarstvo; niki z obeh strani kd so z raznimi posegi razčistili in izpolnili posamezne probleme. Strokovnjaki so z velikim zanimanjem sledili izvaja; njem govornikov na primer v zvezi z napovedano gradnjo novih avtocest v sosedni republiki, dalje v v zvezi z morebitnim sodelovanjem italijanskih podjetij pri gradnji prvih cestnih odsekov, ki jih bodo gradili v Jugoslaviji z nedavnim »sojilom 30 milijonov dolarjev Mednarodne banke za obnovo in razvoj. V zvezi s tem vprašanjem bo v Rimu 23. t.m. posebno zasedanje italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov, pri katerem bodo sodelovali tudi italijansko državno podjetje za gradnjo cest ANAS, dalje zavod za industrijsko obnovo IRI in ministrstvo za javna dela. Tajnik jugoslovansko-italijanskega odseka mešane zbornice iz Beograda Delevič je imel daljše poročilo o razvoju trgovinske menjave med obema državama ter pri tem naglasil zastoj, ki ga je ta trgovina zabeležila v lanskem letu zaradi omejevanj po evropski gospodarski skupnosti. Naglasil .je, da zastoj še vedno traja tudi v tem letu ter da se dobave živine in mesa italijanskemu tržišču še vedno prepočasi odvijajo, čeprav so bile na tem področju nekatere zapreke odpravljene Člani tržaške delegacije so v zvezi z vprašanjem, kako uporabiti saldo, ki se iz leta v leto ustvarja na avtonomnih računih in sploh glede globalnega vprašanja koristnosti teh računov ponovno poudarili, da so avtonomni računi velikega pomena najprej neposredno za tukajšnje deželno in seveda za sosedno jugoslovansko gospodarstvo, posredno pa tudi za širšo ekonomijo obeh držav. Zato jih je treba utrditi in razširiti, pri tem pa ne kaže zgubiti z vida tudi dejstva, da prav ti računi predstavljajo vrata, skozi katera se lahko razvijajo blagovni prometni tokovi, ki bi .jih sicer zaščitni plot EGS kratko malo zaustavil. V zvezi s problemom, češ da zahtevajo jugoslovanske banke pri podeljevanju kreditov domačim operatorjem, ki poslujejo v okviru avtonomnih računov, odplačevanje višjih obresti kakor pa za poslavanje po splošnem računu, je zastopnik Jugoslovanske izvozne in breditve banke iz Beograda M.G. Jovovič naglasil, da omenjena banka v ničemer več ne razločuje obeh _ na; činov poslovanja. To vest so člani italijanske delegacije vzeli na znanje z velikim zadovoljstvom. Na koncu zasedanja, v katerega so posegli poleg že omenjenih strokovnjakov še predsednik odbora za obmejne sporazume Mahnič, italijanski opomoroočeni minister v Beogradu V. Gorga, načelnik zunanjetrgovinskega oddelka tukajšnjega vladnega komisariata dr. Bor- bila ta, da bi pripravljal podrobno izdelane predloge na nove oblike sodelovanja, ki naj bi jih nato že pripravljene dajali v nadaljnjo razpravo oziroma kar v odobritev višjim gospodarskim in političnim forumom. Začetek pogajanj o Arzenalu-Sv. Marku Danes se začnejo na Intersindu pogajanja glede načina premestitve delavcev ladjedelnice Sv. Marka v novo podjetje Arzenal - Sv. Marko, kot so se sporazumeli na zadnjem sestanku predstavnikov sindikatov in vlade v Rimu. Delavci so namreč zasedli ladjedelnico tudi z zahtevo, da se premestijo v novo podjetje vsi ne pa le kakih 250, kot je v začetku nameravala Fin-cantieri. Nocoj v PD v Skednju predvajanje filma «Rižarna» Združenje političnih deportirancev prireja v soboto in nedeljo v Rižarni komemoracije ob petindvajsetletnici začetka zažiganja žrtev v krematorijski peči strašnega nacističnega taborišča. Škedenjci, ki so neposredni sosede Rižarne, tega spomenika najbrutalnejšega poživi-njenja v dvajsetem stioletju, čutijo dolžnost, da se še posebej pridružijo počastitvi žrtev. Prosvetno društvo v Skednju prireja nocoj v svojih društvenih prostorih komemora-tivni večer. Kadar vrti škedenjski rojak Aljoša Žerjal svoje odlične umetniške filme, so društveni prostori vedno zasedeni. Nocojšnji Žerjalov film «Rižarna» pa bo gotovo privabil v društvo tudi ljudi iz humanih nagibov. Ob filmu bomo prisluhnili tudi prigodnim recitacijam, ki jih bo izvajala domača mladina in jih povezovala z glasbenimi vložki. Udeležencem bodo na ogled tudi nekateri originalni dokumenti iz ječ in taborišč. Tudi kulturno društvo «Dom» bo ta teden priredilo v svojih prostorih razstavo o nemških koncentracijskih taboriščih. Vsedržavno zasedanje o turizmu in SIAE Včeraj dopoldne se je začelo v dvorani časnikarskega krožka v Trstu vsedržavno študijsko zasedanje o temi: «Turizem in SIAE». Za to zasedanje, katerega se udeležuje 150 strokovnjakov o turizmu in prireditvah, med katerimi je tudi mnogo lastnikov hotelov in javnih lokalov, je dala pobudo Tržaška pokrajinska turistična ustanova. Na njem bodo razpravljali o juridičnih, gospodarskih in tehničnih vprašanjih pri organizaciji raznih prireditev in o spodbujanju turizma v Italiji, ter o davčnih odnosih med lastniki javnih lokalov in «SIAE». Ob otvoritvi sta udeležence pozdravila predsednik Tržaške pokrajinske turistične ustanove odv. Terpin in predsednik Vsedržavne zveze turističnih ustanov Tomassi. Nato so bila podana poročila o plesnih prireditvah, o davčni vlogi «SIAE» in o zakonodaji o avtorskem pravu. Zasedanje se bo zaključilo danes. Danes seja deželnega sveta gna, zastopnik velesejemske uprave dr. Hesse, član vodilnega odbora trgovinske zbornice dr. Vatla, podpredsednik tržaške delegacije mešane zbornice St. Bole, predsednik gospodarske zbornice za Hrvatsko I. Bukovič in drugi, je predsednik dr. Latcovich povzel glavne misli in izsledke nad dve uri trajajoče razprave in zaključil zasedanje z željo, da bi pristojnost skupnega odbora za proučevanje problemov, ki so povezani z izvajanjem obmejne menjave med obema republikama, razširili tudi na drugo važno področje italijansko - jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja, namreč na področje sodelovanja v okviru obojestranskega sporazuma o industrijsko-tehnični kooperaciji. O-snovna naloga tega odbora naj bi Jutri v časnikarskem krožku Predavanje prof. Morina o kardiokirurgiji Na pobudo in na povabilo društva kronistov v Trstu, bo jutri v časnikarskem krožku ob 18. uri predaval ravnatelj kirurške klinike turinske univerze prof. Francesco Modno o temi; «Dosežki in perspektive na področju kardiokirurgije«. Prosti vstop. Občni zbor združenja trgovcev V glavni dvorani na sedežu orga. nizacije je bil sinoči občni zbor združenja trgovcev iz tržaške pokrajine. Zbora so se udeležili tudi predstavniki oblasti, tako deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci, župan inž. Spaccini, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, predsednik vsedržavne zveze trgovcev Casaltoli, načelnik zunanjetrgovinskega odseka generalnega vladnega komisariata dr. Borgna in drugi. Glavno poročilo je imel predsednik združenja trgovcev iz tržaške pokrajine dr. Hausbrandt, ki se je najprej spomnil preminulega predsednika združenja F. Ve-neziana ter odbornikov Gabriellija in Bernardija. Iz zanimivega^ predsednikovega poročila bomo še povzel1 glavne misli. Izjava deželnega tajnika KD Tonuttija Po zaključku deželnega kongresa Krščanske demokracije, je deželni tajnik Tonutti izjavil, da je bil to prvi kongres krščanskih demokratov, na katerem so lahko na deželni ravni razpravljali o vprašanjih stranke in o političnem položaju v državi. Tonutti je poudaril, da je značilno, da je vec kot dve tretjini delegatov sprejelo zaključno resolucijo, v kateri je med drugim ugotovljeno, da je sedanja večina v stranki na vsedržavni ravni neustrezna in politično pomanjkljiva da bi bila lahko gonilna sila politike leve sredine pri izvajanju njene najbolj obvezne in napredne vsebine. Važno je tudi to, je dejal Tonutti, da je večina krščanskih demokratov Furlanije - Julijske krajine izrazila željo, da bo na prihodnjem vsedržavnem kongresu KD sestavljena večina, ki bo predstavljala najbolj žive sile stranke. V deželnem okviru pa je večina na kongresu sklenila, da se kljub vsemu izvedejo pričakovane reforme. Danes ob 9.30 se zopet sestane deželni svet. Kot običajno bodo prvo uro na dnevnem redu vprašanja in interpelacije svetovalcev. Zatem se bo začela razprava o zakonskem osnutku o ukrepih za pospeševanje zidave ljudskih in cenenih stanovanj, pri čemer gre pravzaprav za ponovno finansiranje deželnega zakona št. 27. ki omogoča deželne prispevke družinam, ki imajo nekaj prihrankov ter hočejo najeti posojilo za nakup stanovanja. Na podlagi zakona lahko dobe deželni prispevek za delno kritje obresti od posojila, ki lab do doseže 75 odstotkov vrednosti stanovanja, medtem ko mora kupec razpolagati s četrtino potrebne vsote. Novi zakonski osnutek pa govori tudi o stanovanjih za delavce, ki morajo hoditi od daleč na delo in za katere nameravajo sezidati stanovanja blizu tovarn in delovnih mest. O zakonskem osnutku bo poročal za večino svetovalec Romano, za manjšino pa svetovalec Bosari (KPI). Podporno društvo DIJAŠKA MATICA bo imelo svoj redni OBČNI ZBOR v torek, 24. junija 1969 v Trstu, v Ul. Geppa 9, ob 20. u«. Razstave V umetnostni galeriji «Russo» v galeriji eRossonin na Korzu 1» J 9 razstavlja do 20. t.m. slikar vann- Babuder. Ze uveljavljeni k* jinar in oblikovalec našega K tokrat razstavlja novo in pest/^agko rijo eksponatov s pretežno Kr motiviko. V prostorih italijansko ga združenja v Ul. Galatti 1 tržašk« 16. do 22. t.m. razstavljal jn slikar in kipar Emilio Primossi. stavil bo 35 novejših slik n{. v glavnem pejsažev, tihožitij a. kaj portretov ter 4 skulpture . tivnega značaja, ki so že bile g, ne pohval kritik in občinstva. ^ delavnikih bo razstava odpr« o)J 10. do 13. ter od 17. do 20. m . praznikih pa do 10. do 13. u V prostorih Avtonomne ske in turistične ustanove v seiep. je odprta osebna razstava 2 ta. škega slikarja Eda Murtiča. va bo do 29. t.m. V galeriji «La Lanternan v Ul. ■ Nicolo 6/a je od 14. junija “b j- j, lija razstava del beneškega Maria Ba-ldana. V prostorih Delavske zbotal.5* £ je na Trgu Papa Giovanni X* raz-odprta II. kolektivna Sfindika: stava v stalni umetnostni ° vjjajo aC-esare Sofianopulo«. Ra2Sl , u-člani deželnega sindikata llK0 dort> metnosti CISL. Razstava bo"« ob delavnik h od 18. do 20. u Nazionale 16.00 «Le toccabUi’’- , chnicolor. Prepovedano mlad'n 14. letom. un Grattacielo 16.00 «Una sera .. ^Qn. treno«. Anouk Aimee, Vves tand. Technicolor. . „ le Fenice 16.00 «Un professore nuvole«. Walt Disney. . enio Eden 16.00 «Per te nuda m> ’ ft. 1’anima«. E. Remberg, H. Fnjf’ p0d chnicolor. Prepovedano mladi' 18. letom. jjavf ExceIsior 16.00 «Non tirate ta0d, lo per la co-da«. Yves MOprepo-Maria Schell. Technicolor. vedano mladini pod 14. let£> ' *-Ritz 16.00«La stel la del sud». ; Šolske vesti Razstave In zaključne prireditve na šolah v območju didaktičnega ravnateljstva Opčine bodo po naslednjem razporedu: Opčine: razstava 22.6. od 9.-19. ure. 23.6. od 9.-13.. Bazovica: razstava 22.6. od 9. do 20. ure. Prosek: razstava 22.6. od 9.-12. in od 15.-20, prireditev 22.6. ob 17. uri. Sv. Križ: razstava 22.6. od 9. do 21. ure. Trebče: razstava 22.6. od 9.-12. in 15.-20. ure. Prosvetno društvo iSloveneca u Boršta priredi v nedeljo, 6, Julija izlet v bolnišnico Franja In Tolminska korita Vpisujeta vaška zastop nika. * • * SPDT priredi 29. Junija Izilet skozi Ljubljano na Bled in v Bohinj. Od tu najprej z žičnico potem s sedežnico na S jo, od tu vzpon na vrh Vogla. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. vedano mladini pod 14. lri0^’ litz 16.00 «La stella del sud». to ,, drews, S Segal, O. Welles. color. , .portii- Filodrammatico 16.30 «Sex' ‘ Prepovedano mladini pod *“• . g. Alabarda 16.30 «1 g ovani iuILjan<> Politoff. Technicolor. Prepov mladini pod 18. letom. oastO’ Aurora 16.30 «Sette per sette*. ^ ne Moschin, Raimondo Viafe Technicolor. Cristallo 16.00 «L’urlo del Jack Palance. Technicolor. 0> Capitol 16.30 «Roma come Ln' etes. (Banditi a Roma). J. Ca„„,eda' G. Ferzetti, A Sander P«T°V no mladini pod 14. letom zlia-Impero 16.30 Mala revija hlmTeCh(ii' nih avtorjev. «Grazie zia»: ^ 18. color. Prepovedano mladim V letom. Jutri »Escalat on«. „„ di Vittorio Veneto 16.30 dl casie Q carte«. G. Pappard, I. SteV VVelles. Technicolor. oettac£>' Astra — Zaprto. Jutri «Lo s- ,0>. lo piu affascinante del mo ^agar-Ideale 16.00 «11 ravaliere di ^nni-dere«. J. Pilot. N. Alan. color. „„!>( 3- Abba/ia 16.30 «Addio alle arTeCti(ii' Hudson, J. Jones, A. Sordi. color. KINO Mfl OPČINAH danes ob 18. uri cw£®^: scope barvni dramatični LE GRANDI VAČAM* Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 15. ln 16. junija 1969 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 86-letni Anton Škamperle, 66-letna Maria Sbalzero por. Macorini, 744etna Paola Giorgio por. Dibello, 71-letna Giovanna Kren vd. Postogna, 74-letni Giorgio lanni, 82-letna Teresa Milloch vd. Spangaro, 49-letni STvestro Corbatti, 86-letni Antonio Legovich, 77-letna Maria Del Rio, 59-ietni Ferrucclo Bracco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure) Al Lloyd. Ul. Orologlo 6, Ul. Diaz 2. AUa Salute, Ul. Giul a 1. Picoiola, Ul. Oriani 2. Vernari. Trg Valmau-ra 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od l«3t do t.3l> AUa Basilica, Ul. S. Glusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39 Rava-sini, Trg Libertž 6. Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. KINO «|RIS» danes ob 19.30 CinemasC°pe barvni film: rv,„„tutc BENJAMIN, ovvero avvei di un adolescent« j^0r-Igrajo: C. Deneuve, ». p0d gan, M. Piccoh — 18 letom prepovedan---.— Mali oglasi SLOVENSKO GOSPODARSKO^ teženje, Ulica Filzi 8, Trst' sKo kleta, ki so končala trgov« ^ demijo. da se javijo v uum ženja za morebitno zaposlit Darovi in prispevki A ^1 Srečko In Sabina Suman 4000 Ur za Dijaško matico- SOŽALJE gv. Sekcija partizanske Križa, prosvetno društvo,) in športi društvo «V*£j0 smrti Božiča Tenceja “fjTr»tu boko sožalje ženi, hčerki, drugim sorodnikom Iskreno se ki so z nami socuot-^-^ gubi našega dragega tm ZAHVALA vse«* zahvaljuješ® 0p V id sočustvoval Ul ua-iega dragega Antona Škampe^ Posebna zahvala ja in članom prosvetne« Slavko Škamperle. Družina in drugo soru» junija 1960* 9&J PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM Začetek sodne razprave proti Loggii obtoženemu umora 16-letne Iris Semenič Zasliševanje obtoženca, ki je preklical pred policijo izrečeno priznanje zločina ■ Krivi naj bili «Srbi, H so spolni manijaki» ■Kopa protislovij: Iris naj bi se bila pri Ankaranu vrgla nanj in «se sama zabodla» g* tržaškim porotnim sodi-.5! se je včeraj pričela sodna 2&va proti bolničarju Benitu iz Trsta, ki je v noči Ite ®n republike 29. novembra ' ' na, krut. strašen način, z no- ^ ubil in nato posilil komaj 16 l+n Iris Semenič iz Ankara-3tl Kopru. Zločin je — kot vse SV" zagrešil zaradi nečloveške S01* in sadizma, pustil dekle ob J®6® robu nedaleč od ankaran-križišča in odbrzel čez me-,7 Trst, na Greto, kjer ga je žena v mladoletnim otro- !-***• Al*«t.ir.n li cr» ero H ni no- iw- Aretirali so ga dva dni po-“l je po kratkem zaslišanju Ir, gnusni zločin tudi priznal. Hiti se je bilo zadržalo do pojo tre na plesu v prostorih, ko-3» italijanskega kulturnega 2®*a> zamudilo avtobus in na-neznanega Tržačana, naj 'žarne s seboj do križišča s 2. a Ankaran. Na podlagi av-2* je bilo ugotovljeno, da je . ® Umrlo 7.Q/rnHi uaA 7.a:Viod.1 ia- umrlo zaradi več zabodija-v - roženi, ki se je desekrat spu-;^rjo. Avtopsija je odkrila tu-JJ* okrutnih okoliščin, med ka-Predvsem to, da se je mo- w .naslajal z zabadanjem z no-n da je Semeničeva bila de- vffra razprava se je pričela y Pred deseto uro zjutraj, ko j.7 veliko dvorano porotnega sodi-■ Vstopil sodni dvor, ki ga se-V?)0 predsednik dr. Corsi, jav-iiogiec (jr Tavella in šestčlan-Porota, ki jo sestavljajo Gio-3, Granata, Stanislava Umek, Renato, Giovanni Bezil, gjrani Michele. Umberto Pre-t0- Zasebno stranko, mater u-dekleta vdovo Angelo v«ue; zastopa odv. Ghezzi, med " ko brani obtoženega Loggio ■orgera. ru razprava, kateri je priso-?4*o veliko število ljudi z obeh 16-letna žrtev bleje, se je pričela s kratko javnega tožilca, ki je obraz-^ Posamezne točke obtožnice je sledilo več ur trajajoče Juvanje Loggie, katerega so ,^tenega pripeljali karabinjerji. Uito Loggia, razmeroma mlad (kS?®taven molki, je v dvorano :.! samozavestno. Bil je elsgant-v°lečen in se je v začetku razite ,Vs chi; italijansko-španski kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZURRO. 20.30: «Zurica», opereta v treh. dejanjih V. Colonne. EXCELSIOR. 17.30: «11 Miler dl satana«, Boris Karloff. Barvni film. PRINCIPE. 18.00: «Divorzio alTa-mericana«, D. Van Dicke in D. Reinolds. Barvni film. V o iv/ (.or te a Soča (Nova Gorica): »Popotovanj« v dvoje«, ameriški barvni film —ob 18.30 in 20.30. Svoboda (Šempeter): »Smer Santa Costa«, francosM barvni film — ob 18.30 in 20.30. Deskle: Prosto. Prvačlna: Prosto. Šempas: Prosto. Kanal: Prosto. Renče: Prosto. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiimiiiimiiimiimiiiitmiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiimiimiiiimiimiiimitiimtinutiiiiiiiiit OB ROBU KRIZE V RIMU Živahno debatiranje v socialistični stranki Razširili so na vse struje pokrajinski odbor PSI - Nevarnost razkola V okviru Socialistične stranke se vrše v teh dneh tudi v naših krajih precejšnji premiki. Na bazi je precej debate o položaju v vodstvu stranke v Rimu in o grožnjah po razkolu, M prihajajo s strani najvišjih voditeljev nekdanje socialdemokratske stranke, M trdijo, da bi bila nova večina, M naj bi se oblikovala okrog prvakov Giolittija, De Martina, Mancinija, preveč odprta do komunistične partije. „ V Gorici je govor, da tudi pri nas nekateri že pripravljajo vse potrebno za morebitni razkol in v zvezi s tem je bilo nekaj sestankov. Baje niso našli na bazi prevelikega odmeva, zlasti ne v vrstah ljudi, ki vodijo tukajšnji sindikat UIL, ki so dejali, da nameravajo, v slučaju razkola, ostati v PSI. Da bi prišlo do očuvanja enotnosti, se je v petek zvečer sestal v Tržiču pokrajinsM odbor PSI, na katerem so sklenili razširiti izvršni odbor tudi na pristaše dveb struj, M nista dosedaj bili zastopani v tem odboru. Dosedaj so go-riško federacijo vodili predstavniki Lombardijeve, Ds Martinove in Gioldttijeve struje, sedaj so v odbor pritegnili tudi po enega pristaša Mancinija in Pretija in dva pristaša krajevne struje Zucallija. V soboto zvečer pa se je vršila nu inte-pe^eijo, v kateri z/hteva skupščina mestnih članov PSI, na takoišrre sklicanje seje občinske- kateri je skupina članov s tajni-ga svete, ki naj bi razpravljal o kom Bianconijcm in bivšim po-položaju v obeh tovarnah slancem ZucaiUjem na čelu pred- ložila resolucijo z obsodbo razkoi-ne mentalitete, na drugi pa se predlaga, v slučaju, da bi do razkola prišlo, ustanovitev avtonomne sekcije v Gorici, M naj ne bi bila vezana na nobeno socialistično stranko v državi. Taka avtonomija naj bi se razširila na vso deželo. Proti taki avtonomiji so se oglasili v debati razni člani sekcije, kot so Waltritsch, Orel, Milocco, Bubino, ki so zahtevali obsodbo razkolnikov in zvestobo PSI. Prišlo je do glasovanja, kjer je resolucija tajnika sekcije Bianconija dobila sicer večino glasov, ni pa bil uresničen namen predlagateljev, da bi dobili soglasnost. V Vidmu je bilo v nedeljo zborovanje levičarsteh sil v socialistični stranM, na katero je prihitelo več sto ljudi iz vse dežele. Govorila sta poslanec Ballardini in bivši senator Bonacina, ki sta žela velik uspeh v svoji zahtevi po zvestobi stari socialistični stranM (PSI) in po uveljavitvi nove politične linije stranke. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Pontoni Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49. TRZIC Danes ves- dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna San Nicold v Ul. 1. maggio — tel. 733-28. iimuiniM"«'« ARETACIJA NEVARNEGA VLOjlAILCA V GORICI Stanoval je v luksuznem hotelu v Lignanu kjer se je izdajal za industrijca V nedeljo je vdrl v Gorici v sodnikovo stanovanje ter odnesel zlatnino; iz urada Združenja trgovcev pa je odnesel denar - Vlamljal in kradel je po vsej državi V Zdravščini na ovinku vespist zavozil s ceste Prejšnji večer okrog 22. ure so pripeljali v goriško bolnišnico 20 letnega Elia Uliana iz Tržiča, U! Pascoli 12 in 20-letnega Adina Uso piazza iz Gradiške, Ul. Manzoni lo, ki sta bila žrtev prometne nesreče v Zdravščini. Prvemu so ugotovili udarec na lobanji, odrgnjenja po brazu in po rokah ter zlom nosne kosti in so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Drugi pa je imel udarec na lobanji in pretres možganov ter bo ostal v bolnišnici 7 dni. Kot je ugotovila karabinjerska izvidnica iz Gorice, sta se nekaj po 21. uri vračala z Martinščine proti Zagraju. V Ul. Carso v Zdrav ščini je na nekem ovinku Ulian, ki je upravljal vespo, izgubil nad zorstvo ter zavozil s cestišča z navedenimi posledicami. Karabinjerji so ugotovili tudi precejšnjo škedo na vespi. Po vlomih v stanovanja družin. ga ustavila v kavami Teatro. Po-Toriggiand. Devetag in Marzini v I vabila sta ga v sosedno točilnico središču mesta, pri katerih niso piva in ga preiskala. Sum se je našli niti sledu za vlomilci, se je polastila družin, zlasti v veliMh stanovanjskih hišah, tesnoba in mnogo jih je s strahom pričakovalo češ «ali bomo sedaj mi na vrsti?« Preteklo nedeljo pa se je letečemu oddelku goriške policije posrečilo presenetiti, takorekoč na delu, enega izmed taMh vlomilcev v osebi 33-letnega Sicilijanca Mi-chela Miglia te Caltanisette, Ul. Punte Cancordia 27. Po že omenjenih vlomih je kvestura odredila poostreno nadzorstvo zlasti nad večjimi stanovanj-sMmi stavbam; v središču mesta; to nadzorstvo je bilo najbolj budno ob nedeljah čez dan, ko so ponavadi stanovalci z doma. Mesto so porazdelili na odseke in v vsakem je pazila po ena izvidnica, M ima na razpolago tudi civilni avto. Ena takih izvidnic: Eugenio Toffoletti in Rino Scincariol, M sta imela nadzorstvo na križišču cest pri kavami Garibaldi, sta opazila nekaj po 15. uri v nedeljo sumljiv tip, M se je vrtel okrog novega poslopja v Ul. IX. agosto, kjer ima svoj sedež tudi Pokrajinska zveza trgovcev Pozneje so ga opazili, da je prihajal te omenjenega poslopja, kar je potrdilo njihev sum. ste za njim ter izkazal upravičen, saj sta našla pri njem 45.092 lir, več kosov zlatnine in za hlačnim pasom še dva izvijača kot jih uporabljajo vlomilci, usnjeno rokavioo ter žepno svetilko. Več kot dovolj, da sta ga odpeljala na kvesturo, kjer je kmalu priznal, da je ukradel denar v uradu Združenja trgovcev, dragocenosti pa v stanovanju o-krožnega sodnika dr. Rafaela Man-cusa na korzu Italia št. 178 v pritličju. V resnici so našli tam vlomljena vrata in predale, znak njegovega obiska. Policija, pod vodstvom komisarja dr. Scavone, je z naglo preiskavo ugotovila, da gre za poklicnega dol goletnega vlomilca, M je prišel te dni te Lignana. Tam je stanoval v luksuznem hotelu ter se izdajal za bogatega industrijalca, M se je elegantno oblačil in bil uglajenega vedenja Iz raznih Italijan-sMh mest so kvesture sporočile o njegovem bivanju po luksuznih hotelih in o tatvinah, M so se istočasno pojavljale v tistih krajih. Tudi lani je stanoval v Lignanu in tudi takrat so tam zabeležili mnogo vlomov in tatvin, M pa jih mož sicer ne priznava z izjemo tistih, M so dokazane. V naši pokrajini Miglio ni prvič. Pred -10 «oH -Je b« kot vojak v GradišM in pred 7 leti je vlomil v Zagraju ter bil potem oktobra leta 1966 obsojen na tri leta zapora Mož ima na grbi tudi hudo prometno nesrečo v bližini Barija, pri kateri so bili trije mrtvi in 4 ranjeni, ko je vozil avto brez voz nega dovoljenja. Pri tem so našli tudi celo zbirko znamk in kolkov, za katere je izmaknil. Včeraj dopoldne je bila na kvesturi tiskovna konferenca, pri kateri sta komisar dr Scavone in brig. Lind povedala kako so ga našli in časnikarjem pokazala moža s tako žalostnim slovesom, M bo sedaj, vsaj za nekaj let, nehaj vznemirjati mirne Gončcne. Majhne postave, elegantno oblečen in uglajenega vedenja nikakor ne vzbuja vtisa vlomilca in mu je bilo usodno le njegovo sumljivo vedenje, ko ga je opazila omenjena policijska izvidnica. Podporno društvo DIJAŠKA MATICA bo imelo svoj redni OBČNI ZBOR v torek, 24. junija 1969 v Trstu v Ulici Geppa 9 ob 20. uri. J V PREDZADNJEM KOLU PRVENSTVA A SKUPINE C LIGE Triestina se je z neodločenim izidom poslovila od navijačev Lepa in prepričljiva igra obeh enajsteric TRIESTINA: Colovatti, Facca. Martinelli; Del Kccolo, Sadar, Pe-strin; Tumiati, Scala, Paina, Siga-rini, Ridolfi. SOLBIATESE: Pisci, Santi, Ver-gani; Rossi, Dorini, Cvespi; Dalle Crode, Brusadelli, Longo, Del 3ar-ba, Milanesi, SODNIK: Vannucchi iz Bologne. B IZIDI Bari - Catania 1:0 Catanzaro - Livorno 0:0 Cesena - Reggiana 0:0 Como - Padova 3:0 Genoa - Brescia 1:1 Lecco - Spal 0:0 Perugia - Mantova 1:0 Modena - Foggia 4:0 Monza - Lazio 1:0 Reggina - Ternana 1:0 LESTVICA Lazio Brescia Bari Reggiana Reggina Genoa Como Foggia Perugia Mantova Livorno Catania Temana Monza Cesena Catanzaro Modena Lecco Spal Padova 37 17 15 5 54 26 49 37 16 14 7 42 24 46 5 34 27 46 9 35 22 45 7 33 24 42 7 35 29 39 37 14 18 37 17 11 37 12 18 37 9 21 37 13 13 11 32 28 39 37 11 15 11 32 34 37 37 8 20 9 27 24 36 37 10 15 12 29 28 35 37 11 13 13 29 34 35 37 10 15 12 19 27 35 37 10 14 13 32 36 34 37 8 18 11 32 38 34 37 10 14 13 27 34 34 37 10 14 13 22 30 34 37 9 14 14 26 32 32 37 7 16 14 24 34 30 37 7 15 15 28 37 29 37 8 13 16 25 49 29 PRIHODNJE TEKME Brescia - Padova; Catania -Como; Foggia - Catanzaro; Lazio - Reggiana; Livorno - Genoa; Monza - Bari; Perugia -Lecco; Reggina - Cesena; Spal - Mantova; Temana - Modena. A SKUPINA GL1C3 IZIDI Savona - ‘Alessandria Verbania - *Biellese Treviso - *Asti Marzotto - Legnano Monfalcone - Udinese Novara - Rapallo Piacenza - Sottomarina Pro Patria - Trevigliese Triestina - Solbiatese Venezia - Cremonese 2:0 1:0 1:0 2:0 0:0 3:1 4:1 2:2 2:2 1:1 LESTVICA Piacenza 37 21 11 5 52 21 53 Triestina 37 16 15 6 46 29 47 Solbiatese 37 18 10 9 53 37 46 Treviso 37 14 18 5 32 19 46 Savona 37 14 16 7 34 24 44 Udinese 37 14 15 8 44 22 43 Alessandria 37 12 16 9 38 30 40 Novara 37 12 16 9 42 32 40 Monfalcone 37 12 M 11 40 39 38 Legnano 37 11 15 11 32 34 37 Trevigliese 37 7 22 8 33 32 36 Venezia 37 10 16 11 31 33 36 Pro Patria 37 11 13 13 38 42 35 Verbania 37 9 15 13 25 34 33 Biellese 37 8 16 13 27 34 32 Sottomarina 37 8 15 14 30 49 31 Cremonese 37 7 16 14 25 38 30 Marzotto 37 8 14 15 32 46 30 Asti 37 7 9 21 28 60 23 Rapallo 37 3 14 20 18 49 20 PRIHODNJE TEKME Cremonese - Macobi Asti; Le- gnano - Venezia; Novara - Triestina; Rapallo - Marzotto; Savo na - Piacenza; Sottomarina -Pro Patria; Trevigliese - Monfalcone; Treviso - Biellese; Udinese - Solbiatese; Verbania - A-lessandria. Približno 3000 gledalcev. Proti koncu prvega polčasa se je Ver-gani ranil nad' desnim očesom. V drugem polčasu se je vseeno vrni! na igrišče. Sodnik je opomnil Dalle Crodeja. Kotov je bilo 5:3 v kiorist gostov. V zadnji tekmi na domačem igrišču je Triestina zamudila priložnost, da bi premagala neposrednega tekmeca za drugo mesto na lestvici. Tekma je bila lepa, hitra in zanimiva, to pa predvsem po zaslugi gostov, ki so z lepimi ofenzivnimi kombinacijami in mirno igro na sredini igrišča prikazali zrelejšo igro od domačinov. Požrtvovalni Longo in odlični Brusadelli (ko bi lani igral tako pri Triestini!) sta bila gonilna sila moštva v plavomodrem dresu, ki je v napadu razpolagalo s hitrimi krili (odličen Dalle Crode) in z že omenjenim oportunistom Longom. Proti takemu napadu je imela tržaška obramba veliko dela. Del Piccolo je bil izvrsten, in je malokrat izgubil dvoboj s srednjim napadalcem. Sadar je zaigral z že znano požrtvovalnostjo in se proti koncu tekme spustil celo v napad, Martinelli je imel veliko dela z Dalle Crodejem in z njim debi uspehe in neuspehe, Colovatti je nekajkrat dobro posredoval, nosi pa krivdo pri drugem golu, ko je skočil v povsem napačnem trenutku. Veliko zaslug za napad nosi Sigarini. Mladi igralec je po nezadovoljivih nastopih v začetku prvenstva pokazal v zadnjih tekmah veliko napredka in je bil tudi danes med najboljšimi. Omembe vreden je njegov prodor v drugem polčasu, ko je preigral celo vrsto branilcev in prisilil Piscija na težaven poseg. Tumiati je dosegel dva gola, in to prvič v prvenstvu, imel pa je pri tem precej sreče. Vsekakor je bil boljši od Ridoi-fija, ki je na levem krilu zaigral pod standardom. Poprečna sta bila tudi Paina in Scala, v katerih je bilo videti precej utrujenosti. Ijevanje je potekalo v znamenju premoči domačinov, ki pa so v 23' po neumnem prejeli drugi gol. Dalle Crode je brez ambicij streljal proti vratom, Colovatti je povsem zgrešil poseg in žoga se je znašla v mreži. Nadaljnji pritisk Tržačanov ni prinesel zaželenih sadov. Poleg že opisanega prodora Sigarinija bi omenili še strel Sadarja z glavo, katerega je Pisci ustavil v zadnjem trenutku. uk Za I. mladinski pokal V nedeljo v Lonjerju štafetni tek 4X800 m Prosvetno društvo Lonjer - Kati-nara organizira v nedeljo, 22. t.m., ob 10. uri štafetni tek 4x800 m za I. mladinski pokal Lonjerja. Ekipe, ki se nameravajo udeležiti teka, obveščamo, da bo vpisovanje v sredo, 18. in v soboto, 21. t. m., na sedežu prosvetnega društva Lonjer Katinara od 20. do 21. ure. MILAN, 16. — Lombardska skupina športnih novinarjev je podelila Gianniju Riveri «Drugo nagrado Samsonite» za. majboljšega igralca leta». Nagrado so podelili tudi trenerju Milana Nereu Roccu. KZZG&D32ZBI ZAKLJUČENA ETAPNA DIRKA ALPEADRIA V Zagrebu najboljši Riccato S. Poloni končni zmagovalec Najboljši Jugoslovan ■ R. Valenčič - na tretjem mestu končne lestvice ZAGREB, 16. — Etapna kolesar- je precej razburila vodstvo njego- ska dirka Alpe Adria, ki je potekala po ozemlju Jugoslavije, Italije in Avstrije, se je včeraj zaključila z zmago Italijana Riccata pred Severinom Polonijem, ki je zadnjem dnevu odvzel Biliču rumeno majico najboljšega. Italijani so se tako zmagoslavno vrnili domov, medtem ko je Puljčan Cvetko Bilič zdrknil kar na peto mesto. Ta njegova uvrstitev •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii UNiS DAVISOV POKAL Sovjetska Italijo z zveza premagala rezultatom 5:0 Vsekakor pa bi Triestina brez nerodne Colovattijeve napake le prišla do zmage. Gostje so namreč v drugem polčasu napravili veliko napako, ko so prepustili pobudo domačinom, ki so imeli tako veliko priložnosti za gol. Moštvo :z Solbiateja je namreč dokazalo, da je na sredini igrišča povsem enakovredno Triestini, in je v prvem delu povsem onemogočilo tržaški napad Začetek je bil namreč za Trie-stano porazen. Odlične kombinacije med Dalle Crodejem, Brusadelli-jem in Longom so spravile v zagato negotovo obrambo rdečih, ki je v začetku hudo šepala predvsem v Facci in Del Piccolu. Gol je padel takoj, že v 4’. Dalle Crode je izmenjal z Brusadellijem, katerega strel od blizu je Colovatti le s težavo odbil: žoga je prišla do Longa, ki je streljal v prazna vrata. Triestina ni takoj reagirala, in gostje so imeli nekaj priložnosti. Postopoma pa se je igra premaknila pred Piscijeva vrata in že v 16’ je Tumiati izenačil: žogo mu je iz leve podal Paina, desno krilo pa je iz težavnega položaja preusmeril usnje v nasprotno smer in s tem onemogočil vratarjev poseg. V drugem polčasu je Triestina povsem stisnila nasprotnike v obrambo, predvsem zaradi odlične igre Sigarinija, ki je bil pobudnik vseh tržaških prodorov. V 18’ je Padna ustavil prav na črti njegov strel in žogo pognal nazaj na sredo kazenskega prostora gostov: Tumiati je pre hitel vratarja in s čudnim strelom poslal žogo v mrežo. Nada- V finalu evropskega področja se bo SZ srečala z Romunija, V. Britanija pa z J. Afriko MOSKVA, 16. — Z gladko zmago nad Italijo s 5:0 se je Sovjetska zveza uvrstila na evropskem področju tekmovanja za Davisov pokal v finale skupine B. Poraz Italije sicer ni prišel nepričakovano. Italijanska teniška re. prezentanca je trenutno v obdobju, ko menjava generacijo. Kljub temu pa so Italijani upali, da bodo po zaslugi veterana Pietrangelija iztrgali Sovjetom vsaj eno točko, če ne celo dve. l5oslej namreč italijanska reprezentanca ni izgubila s Sovjeti še nobenega srečanja Tokrat pa se je izkazalo, da je italijanski tenis v hujši krizi, kot so menili. Vodstvo italijanske ekipe je pričakovalo, da bodo domačini potem, ko so si že zagotovili končno zmago, nekoliko popustili in tako omogočili Pietran-geliju v zadnjem srečanju posameznikov osvojitev vsaj častne toč. ke Toda Metreveli je tudi v zad- 1111...... m n ■ m im l n m mnm im I mn m n min ll ■■ H11 Ba^i : Catanzaro - Livorno Cesena - Reggiana Como Padova Genoa - Brescia Lecco - Spal Mantova - Perugia Modena - Foggia Monza - Lazio Ternana - Reggina Venezia - Cremonese Anconitana - Ascoli Lecce - Casertanc KVOTE 13 — 42.591.700 12 — 843.400 lir 1 X X 1 X X 1 1 1 2 X 1 X 1. — 2. — 3. - 4. — 5. — 6. — 1. Parigi 2. Tindra 1. Iuazan 2. Thompson 1. Ciriolo 2. Mitzuko 1. Panorama 2. Boleko 1. Scopas 2. Baracca 1. Jacopone da 2. Fuhrer Todi 2 1 1 1 X 1 1 X 2 X 2 X KVOTE 12 — 11 — 10 — 3.268.800 Ur 122.580 Ur 10.322 Ur njem dvoboju igral s prav tako zagrizenostjo kot v prvem in je povsem nemočnega PietrangeUja z veliko lahkoto spravil na kolena. V drugem srečanju posameznikov je bil potek dogodkov na igrišču nekohko drugačen. Prav CastigUa-no, na katerega ni nihče resneje računal, bi kmalu pripravil presenečenje, saj je Lejus šele po dolgi in izenačeni borbi s težavo prisilil ItaUjana k predaji. Poraz proti Sovjetom je bil torej hud, še bolj kot poraz sam pa lahko skrbi vodstvo italijanske reprezentance dejstvo, da je njena ekipa osvojila v Moskvi le bore tri sete: enega Pietrangeli in dva CastigU-ano. V vseh ostaUh treh dvobojih je bil izid vedno čist, 3:0 v korist Sovjetov. Poslednja izida posameznikov: Metreveli — PietrangeU 6:2, 6:2, 6:2, Lejus — Castigliano 4:6, 3:6, 6:1, 7:5 in 6:2. * * * V drugem polfinalu B skupine je Romunija izločila Španijo s 4:1 in se je tako uvrstila v finale, kjer bo njen nasprotnik reprezentanca Sovjetske zveze. V A skupini pa je Velika Britanija v zelo izenačenem srečanju (3:2) odpravila Zahodno Nemčijo in postala finalistka. Njen prihodnji nasprotnik bo Južna Afrika. Oba finala evropskega področja bodo odigrali v dneh od 17 do 19. julija ODBOJKA MLADINSKE IGRE V meddeželnent finalu Openke niso uspelo Openke niso uspele. V meddežel-nem ženskem odbojkarskem finalu mladinskih iger v Vidmu so preveč «občutile» pomembnost srečanja, zajela jih je trema in tako niso pokazale tega kar znajo in česar so sposobne. Poletovke so se uvrstile v kvalifikacijsko skupino, kjer so nastopale še Videmčanke in Goričanke. Proti Gorioankam so zmagale z 2:8 b. b., ker se te niso predstavile na igrišču, tekmo z Videmčankami pa so izgubile z 2:0 (15:7, 15:10). Mlade igralke Poleta so sicer res izpadle že v kvalifikacijah, toda tudi če bi se uvrstile v finale bi skoraj gotovo tam ne zmogle opraviti ničesar Tako predstavnice Bel-luna kot Trevisa so bile namreč izredno dobro pripravljene in bi bile za naše igralke skoraj ne- premagljiva zapreka, tudi če bi igrale zelo dobro. Kljub neuspehu v Vidmu pa lahko rečemo, da je za mlade igralke Opčin že uvrstitev v meddeželni finale izreden podvig, zaradi katerega zaslužijo vse priznanje. AUSTINA BUDIMPEŠTA, 16. — V drugem dnevu atletskega mitinga za «Nep-szava Kupa« je 34-letni sovjetski prvak Romuaild Klim, prvi na o-limpiadi v Tokiu in drugi v Ciu-dad Mexicu, vrgel kladivo 74,52 m daleč hi s tem postavil nov svetovni rekord vega kluba Siporexa. Bilič bi lahko ob podpori drugih jugoslovanskih kolesarjev gotovo ohranil vodstvo in zmagal, toda Puljčanu ni nihče pomagal. Ni našel pomoči niti pri svojih klubskih tovariših, ki so bili razkropljeni v pisani karavani, zaradi česar je imel Poloni kaj lahko delo. Sicer je prišlo na cilju celo do obtožb, češ da je Poloni ponudil Rudiju Valenčiču nagrado, če mu pomaga pri napadu na rumeno majico. Oba sta seveda odločno zanikala te govorice, toda dejstvo je, da je Poloni zmagal, Valenčič pa se je povzpel na tretje mesto končne splošne lestvice. VI. etapa Gleisdorf - Zagreb: 1. Riccato (J. K.) 5.0712” 2. Poloni (V. V.) 5.07’29” 3. R. Valenčič 23.55’51” 4. Zatt (J. K.) 5.07’29” 5. Takacs (Budimpešta) 5.07’29” 6. Boltežar (Branik) 5.07’29” 7. Pleško (Zagreb) 5.1314” 8. Roner 5.13’48” 9. Španinger (oba Branik) 5.14'00” 10. Megyerdv (Budimpešta) 5.14’28” itd. Končni vrstni red: 1. Poloni 23.5315” 2. Takacs 23.55’31” 3. R. Valenčič 23.55’51” 4. Megyerdy 23.57’50” 5. Bilič (Siporex) 23.57”54 7. Pulze 23.58’27’ 8. Zat 23.58’30” 9. Peccolo (V. V.) 23.59’42” 10. Gasparotto (J. K.) 24.0116” 11. Škerlj 24.0F29” 12. Roner 24.0F39” itd. Generalna uvrstitev za leteče cilje: 1. Martinkovič (Bratislava) 18 točk 2. Gasparotto 14 AVTOMOBILI!fM 24-URNA DIRKA V LE MANSU Po razburljivi vožnji zmagoslavje fordov LE MANS, 16. — Poznavalci avtomobilskega športa menijo, da v poslednjih dvajsetih letih v Le Man-su še niso videli tako lepe in na pete 24-ume dirke kot letos. Tekmovanje je postalo razgibano posebno v zaključnem delu in sicer v zadnjih treh urah, ko sta se po sadki Ickx - Oliver (na fordu GT 40) in Herrmann - Larousse (na porscheju 908) spustili v medsebojni dvoboj, za katerega prav do zadnje minute ni bilo mogoče reči, kako se bo iztekel. Na cilju je bilo po celodnevni vožnji med o-bema avtomobiloma namreč komaj 120 metrov razlike. Če to razliko spremenimo še v drugo obliko, potem dobimo podatek, da je bil zmagovalčev avto po vsakih 60 miu-tah dirke poprečno le za 5 m hitrejši od drugouvrščenega. Pri tem seveda ne smemo misliti, da je bila vožnja počasna. Ickx in Oliver sta prevozila progo s poprečno hitrostjo 208,250 km na uro, kar je nov rekord proge. Če je zaključek dirke navdušil, potem je bil začetek precej bolj žalosten. 35-letni britanski tovarnar John Woolfe je na nekem ovinku s svojim porschejem zavpzil s proge in je pri tem izgubil življenje. Dirkalni avto si je kupil komaj teden dni prej. Pri nesreči pa je bila prizadeta tudi italijanska hiša Ferrari, ker se 'Je močno poškodoval tudi Amonov avto in vozač je moral odstopiti. Pri nesreči je bil lo lažje ranjen. V začetku dirke so prevladovali avti porsche, od katerih je bilo kar šest v prednjih vrstah. Kasneje pa so začeli iz ozadja vedno bolj pritiskati avti drugih hiš m 3 ure pred koncem tekmovanja je bilo nemške premoči konec. V o-spredju sta se ford in porsche zagrizeno borila za prednost in šele v zadnjih minutah je uspelo Ickxu izsiliti nekaj prednosti, zmagati in izboljšati dosedanji rekord proge za 446 metrov. «Čarobni z.id» 5.000 km pa tudi tokrat ni padel. Ickx je bil za 2 km «prekratek». LESTVICA' 1. Ickx - Oliver (ford GT 40), ki sta prevozila v 24 urah 4.998 km s poprečno hitrostjo 208,250 km na uro 2. Herrmann - Larousse (porsche 908) 4.997,880 km 3. Hobbs - Haillwood (ford GT 40) 4.954,030 km Lestvica za svetovno prvenstvo hiš je naslednja: 1. Porsche 45 točk 2. Ford 24 3. Ferrari 15 4. Lola 12 5. Matra 3 točke. 3. Roner 13 4. Fratini (Rim) 8 5. Boltežar 6. Remar (Siporex) 7. Pulze 8. Španinger 5 točk, itd. Generalni plasma za gorske cilje: 1. Megyerdy 16 točk 2. Gasparotto 15 3. Tomašič 10 4. Bilič 9 5. Takacs 6. Pocrnja 8 točk itd. Končna ekipna lestvica: L Vittorio Veneto 71.41,43” 2. Furlanija - Julijska krajina 71.48’52” 3. Budimpešta 72.0316” 4. Branik 72.08’9” 5. Siporex 72.0817” 6. Rog 72.09’20" 7. Rim 8. Bratislava 9. JLA 10. R. V. Pergler (Gradec) 11. R. R. V. Pergler n. 12. Zagreb. Jugoslovanska nogometni prvenstva _ I. ZVEZNA LIGA 1:0 (1:0) Rijeka - Čelik Maribor - Vardar Željezničar - Dinamo Partizan - C. zvezda Zagreb - Sarajevo Beograd - Radnički Hajduk - Olimpija Bor - Proleter Velež - Vojvodina LESTVICA 1:0 (1:0 1:1 (1:i 2:2 (L® 1:2 (0: 0:2 (0:} 1:2 (0:1 1:0 (1:0) 2:2 C. zvezda Dinamo Partizan Vojvodina Željezničar Hajduk Velež Radnički Sarajevo Čelik Bor Vardar Olimpija Beograd Zagreb Maribor Rijeka Proleter DIRKA PO ŠVICI V. Adorni novi leader CRANS - MONTANA, 16. — Svetovni prvak Vittorio Adorni je danes prepričljivo zmagal s poprečno hitrostjo 39,324 km na uro v še sti etapi dirke po Švici in prevzel vodstvo tudi v splošni lestvici. Vrstni red na cilju 145 km dolge etape Gstaad - Crans Montana je na elp/tfi Tl • 1. Vittorio Adorni (It.) 3.41’14” 2. Aurelio Gonzales (Šp.) 3.4218” 3. Dieter Puschel (Nem.) 3.4417” 4. Eduardo Castello (Šp.) 3.44’41” 5. Jose Perez - Frances (Šp.) 3.45’05” 6. Wilfried David (Bel.) 3.45’37” 7. Bernard Vifian (Švica) 3.45’39” 8. Louis Pfenninger (Švica) 9. Joaquin Galera (Šp.) 3.46’01” Splošna lestvica: 1. Vittorio Adorni (It.) 20.0417” 2. Aurelio Gonzales (Šp.) z zaost. 1’55” 3. Dieter Puschel (Nem.) 3’46” 4. Louis Pfenninger (Švica) 4’35” 5. Bernard Vifian (Švica) 4’43” 6. Jose Perez-Frances (Šp.) 4’51” 7. Paul Gutty (Fr.) 5’10” 8. Joaguin Galera (Šp.) 5’27” ODBOJKA Zmaga Juventine nad Vetom 3:0 JUVENT1NA — VELOX 3:0 (15:2, 15:11, 15:3) JUVENTINA: Laurenčič, Riaviz, Devetak, Silič, Kodrič, Nanut, Nanut R., Plesničar, Devetak L., Ter-pin, Petean, Berdon. VELOX: Brajnik, Marussi. Faganel, Nanut, Brisco, Makuc, Lutman, Tabaj. Mucci. Tekma, ki je bila v nedeljo, se je odigrala in zaključila po predvidevanjih, in sicer v korist Juventine. Potekala je enakomerno, brez nobenih izrednih akcij in od časa do časa je celo dolgočasila Velox je postal napadalen le v drugem setu, v katerem je dosegel 11 točk. Igralci so še precej neizkušeni, toda, ker so vsi še precej mladi, imajo možnosti za izboljšanje. Juventina je tokrat prikazala v igri večjo složnost, a še ni dosegla popolnoma pozitivnega Uvela. Nastopal je tudi nov igralec Ter-pin, s katerim Juventina upa, da bo v sredo v povratnem kolu s Torriano kos nevarnemu tolkaču. '™“.j £5 S jg£5 31 14 7 10 47.35 » 31 10 15 S S* 33 i £“•&&] i;‘Sli Klfl ii«| IIK «||1 31 10 6 15 35.52 31 71?«2;P S 7 58SS* ZAHOD 3:2 2. LIGA Orijent - Mura Lokomotiva - Ljubljana 0:0 Aluminij - Trešnjevka 1:6 Zadar - Metalac 3:0 Rudar - Istra Borac - BSK Šibenik - Jedinstvo Split - Varteks 30 23 Orijent Borac Varteks Rudar Trešnjevka Šibenik Metalac Split Lokomotiva Zadar Ljubljana BSK Mura Istra Jedinstvo Aluminij „„ _ 3 30 18 8 30 14 9 5 3:0 6:0 1:1 2:1 9 54:34 g 30 16 5 9 ^: 36 30 14 8 S d-40 34 30 11 12 7 51.40 # »S ? Iž5 is1?« Sli tggjgs 30 8 9 lSSLgf| 30 7 Hnfs e 17 1 30 7 o o? 24*123 3 uij 30 3 2 25 24.**' SLOVENSKA LIGA Kovinar - železničar 1:6 0-Koper - Svoboda 0:“ ,o.n) Slavija - Ilirija . ; Triglav - N. Gorica L* ,.0) Nafta - Rudar 2:0 H- Celje-Klad. : Hrastnik 3:0 &• LESTVICA 31 22 13 5 4 62;i 2g 22 12 4 6 52'S ^ 22 12 4 6 47-*; 9« železničar Nova Gorica Svoboda Rudar Slavija Nafta Ilirija Celje-Kladivar Kovinar Triglav Koper Hrastnik n 12 4 11 lili?1 2212 3 22 22 22 6 22 5 22 2 6 7 ,9 30’42 J® 4 12 S13 4 12 3 3 14 SlS 9 5 15 13 , LIGA LLČtdUliK ^ 4 O VZHODNA CONSKA Drava - Šmartno /č;0) Velenje 3:1 ' ,fl) Osankarica a-* /q;0) Bakovci }•” n:0) Ričeer 1=2 (1:1) LESTVICA 70.2137 22 17 3 2 0 22 «5 S&J Branik -Fužinar Celulozar Steklar Žalec Drava Celulozar Velenje Branik Fužinar Sever Steklar Šmartno Osankarica Rače Bakovci Žalec 22 10 8 3 22 11 5 6 63; g 2 22 112 22 8 5 ?34; 7 22 7 7 22 7 6 9 S 18 22 22 7 o j ,491» I 22 5 2 15 g! 1 -aiec 22 3 3 16 > A ZAHODNA CONSKA M« Tabor - Sava ®- Kamnik Primorje Piran - Izola Tolmin • Kranj LTH - Zagorje Litija - Slovan LESTVICA lil f 5 0:0 31 Izola Primorje Zagorje LTH Tolmin Sava Tabor Piran 22 14 3 5 2« 22 12 4 6 44:3o 2J 22 10 o R 31:3° ^ g“,i M 22 7 8 7 ...___ 22 8 6 8 ijgitf Piran 22 7 7 ^.37 Ja Slovan 22 8 3 1 „07 j Litija Kranj Kamnik 22 ‘ 40:37 22 8 3 11 4g;27 j 22 5 , 22 6 5 11 2j;66 1’ 22 5 4 13 6* 54. MAKS ZADNIK 3 Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB • Istrski odred v Brkinih in Istri Tam so mi dali malo mavzer-karabino in z njo sem se vrnil še isto noč v Istro in drugi dan 16. 4. prispel spet v četo, ki je bila na območju Loparja in Sv. Antona ter Marezig. Prebivalci istrskih vasi so nas v tistih nepozabnih aprilskih dnevih 1945. leta sprejemali z največjim navdušenjem, vse hiše so nam bile odprte, povsod so nam ponujali domače istrske dobrine in se veselili svobode, ki se je bližala s hitrimi koraki. Prav v tistih dneh (nekako od 10. do 20. aprila) so bile v istrskih vaseh volitve odbornikov NOO. Vodili so jih aktivisti. Sestanki so bili množično obiskani. Udeležil sem se takšnega sestanka na Loparju. Naše čete pa so ščitile ljudstvo, ki se je zbiralo, da si izvoli svoje predstavnike. V slavnih aprilskih dneh, ko je fašizem ječal v agoniji, je bila v Istri tudi Mačkova četa VDV. Z njo smo često sodelovali v akcijah in se z borci dobro razumeli. Pod našim varstvom je bil tudi del okrožnega komiteja za južno Primorsko s sekretarjem Fr. Perovškom. NEPOZABNI DNEVI V PUČAH V dneh moje odsotnosti 14., 15. in 16. aprila sta se naša 1. in 2. četa zadrževali na območjo med Loparjem, Sv. Antonom in Borštom ter Laborami. Mislim, da smo prav 16. ali 17. aprila odšli v dopoldanskih urah z Loparja v Boršt, na Lahore pa prispeli zvečer. Istrske trte so že bile pognale, blag veter je pihal od morja, z gora pa smo čutili dih svobode, obdajale so nas blage vonjave značilnih istrskih vinogradov in mladih trav. Navdani z občutki sreče, ki jo je prinašala bujna pomlad, ki jo je Istra čakala malodane tisoč let, smo korakali v luninem svitu mimo vinogradov, polj in hrastovega grmičja ter revnih hišic proti morju. Ljudje, ki smo jih srečavali, so nas sprejeli kot rešitelje z občutkom olajšanja, bili so srečni, ker so preživeli zimo najhujšega nemškega fašističnega terorja. Mnogi, ženske in moški, ki smo jih srečali na polju v okolici Boršta, Hrepelcev, Labor in drugih zaselkov, so pustili delo na polju in v vinogradih in odšli z nami ali stekli pred nami poročat v vas, da so se partizani vrnili. Drvelo je skupaj vse — mlado in staro — ljudje so pozabili na nevarnost, ki je še vedno pretila, ker so v svojih srcih čutili, da so fašistični tiraniji šteti dnevi. Popoldne smo prispeli mimo Kaštabone v Puče, večjo vas južno od Šmarja. Odločili smo se, da se tu ustavimo za naslednjo noč, zato smo se zbrali sredi vasi in naši pevci so kot vedno počastili domačine z lepo slovensko pesmijo. Intendanti so se lotili priprav za večerjo. Jaz pa sem se z vaškimi aktivisti zgovoril, da zvečer skličemo sestanek vseh vaščanov, da bi jih obvestili o razmerah pri nas in na svetovnih frontah. Ne smemo namreč pozabiti, da istrske vasi niso imele ne elektrike in ne radijskih aparatov, zato so bili tedaj ljudje dokaj slabo obveščeni o dogajanju izven domačega okolja. Obiskal sem tudi starše padlega borca Fabjana Pribca, ki je padel 8. 11. 1944 na Gabrku v Brkinih, in jim izrazil naše sožalje. Do solz ganjeni so se zahvalili ter s ponosom v srcu ugotovili, da je sin žrtvoval življenje za svobodo in pravično stvar. že zgodaj zvečer smo povečerjali. Okoli 19. ure se je zbralo v šoli več kot 300 prebivalcev Puč, Planjav m Brečev, da bi se pripravili, da nas radostno sprejmejo. Mednje so se pomešali partizani, borci naše čete. Vsem so žareli obrazi v zanosu, vsi so bili srečni, da smo se vrnili k njim. Tedaj smo borci spoznali in občutili bolj kot kdajkoli prej, da je naš boj res boj vsega našega ljudstva. Moral bi govoriti ljudem, ki so se zbrali, zato sem razmišljal, kaj naj jim rečem, s čim naj začnem, o čem naj vse govorim, s čim naj potolažim matere padlih med zimo, ko pa se je toliko stvari zgodilo v jeseni, pozimi in sedaj. Na hitro sem se odločil, da jim povem nekaj o našem boju, trpljenju in žrtvah pozimi v Brkinih, snežniških gozdovih in drugod, ne smem jim pozabiti reči, da smo se vrnili v Istro, kot smo jim bili obljubili v jeseni, ker je Istra naša slovenska in jugoslovanska. Stopil sem k mizi sredi velike učilnice. Ko so me ljudje zagledali, so utihnili in čakali, da spregovorim Najprej sem jih pozdravil z našim pozdravom «Smrt fašizmu«. Na kratko sem omenil naš boj za svobodo, večji del govora pa sem posvetil prihodnjim nalogam, ki jih bomo morali opraviti ob prevzemu oblasti v mestih Kopru, Trstu in drugod. Pozval sem ljudstvo, naj se spet vključi z vsemi močmi v naše vrste in nam pomaga dokončno pobiti fašizem. Govor sem zaključil z vzklikom: «Zivela Istra v svobodni DFJ!» Navdušenje ljudstva Je dobilo krila. Moški in ženske so nas po sestanku spraševali, kdaj naj pridejo v četo, tako da sem bil še v zadregi, kaj naj jim odgovorim. Skratka ljudstvo je bilo navdušeno in pripravljeno na vse. Kmalu se je pojavil harmonikar, mladinke in partizani so se zavrteli v živahnem ritmu valčkov In polk. Možje In gospodinje Pa so prinašali čudovito črnino kar v škafih in brentah. Bilo ga je dovolj za vse, za nekatere celo preveč. Zvoke harmonike je spremljala pesem borcev, pogledi deklet in partizanov so se iskrili in božali, pletle so se čustvene niti iz src v srca in nikoli ne bomo pozabili tistega večera; celo sam, ki so me šteli za neobčutljivega, bi se bil skoraj ujel v stvene pasti lepe Anice. NAPAD NA NEMCE PRI NOVI VASI nevidne S komandirjem in vodniki smo morali paziti, da se gg je ne nalezejo črnine, kajti sovražnik je bil še vedno tu^ bil popadljiv in krvoločen kot ranjena zver. poj0® nam povedali, da prihaja skoraj sleherni dan nenišk patrola 10 — 12 mož iz Šempetra v Novo vas in ^ Pomjan. Zato smo sklenili, da jo pričakamo v zas napademo. ^ s^0 S komandirjem Štembergarjem in vod. Juriševice vasjo napravili načrt, da jo napademo med Pučami in Novo ob križišču poti za Padno. Komandir je odšel z 18 pod Padno že ob 2. uri 18 aprila 1945, jaz pa z 12 pfO” na koto 321 med cesti, ki vodita iz Padne in Nove zaselku Breči, Pučam in Smarjam. Pet tovarišev, k vodil Franc Prelc, sem postavil na grič (kota 321). gafI) P" je bil zelo dober pregled na oesto od Nove vasi sem šel s 7 borci, med njimi je bil tudi vodnik Fr ^ eft'0' v zasedo na cesto, po kateri naj bi prišli Nemciorjii 5l,1g vzhodno od Nove vasi, ter se tam zamaskirali Dog°Y - 1 se, naj zaseda s kote 321 napade Nemce z mitralj-fpV puškami z razdalje 250 — 300 m ter jih prisili, da / gK®' vijo v bran, medtem pa bi jih napadla naša pina v hrbet. Položaje smo zasedli že okoli 4. ure juriš0® Dil® KO J® pflti zjutraj, . še tema. Čakali smo za nekimi njivami blizu krl ]0 sp8\g Nova vas — Padena. Spominjam se, da se mi ,1e 1 zaPf.jj skoraj sem na položaju zadremal, ko je okoli 6-na griču naša strojnica. Na mah smo bili vsi bud smo iz grmovja, stekli čez neke njive in udarili P x0bD^ ki so bili za kamenim zidom, z brzostrelkami 1 r str bombami. Naš mitraljez pa je utihnil, ker bi bil lja! po nas. < Nadaiievar,le NAROČNINA« UREDNIŠTVO- TRST — UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 659 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 05-823 — vnaDrel četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka » tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo Trst 11*5374 — Za SFRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501*3*270/1 — OGLASI: Cena ogiaaov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice beseda —• Oglasi za tržaško in goriško pokrajino ne naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri dSocletk PubUcitk Italiana» — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega 150 Ur - M®« tiska, Trst