Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletnc i 120 Din, za
inoz
vo t40Dir>
Itvo je > evi u). 6/111
SLOVENEC
Cek. račun: Ljub« I janu št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
TelefоЦ uredništva: dnevna služba 2050. -r nočna 2996. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika
K гш bridke resničnosti
Ćlovffika narava kliče po moralni avtoriteti. Sodobna družba mnogokje take avtoritete ne pozna in ne priznava. Zato se človeška narava maščuje nad družbo, ki odteguje človeku tisto morAlno silo, katera edina more človekovo notranjost uravnovesiti v njenem večnem nihanju med dobrim in zlim. Tako je bilo do-sihmal od nekdaj do danes in bo poeihmal do konca človekovih dni na zemlji Tragični konflikti v človekovi notranjosti zadobe svojo zadovoljivo rešitev, kadar v njih prevlada sila moralno boljše, plemenitejše duševnosti nad močjo živalske telesnosti. Ta boj srečno voditi in smotreno vzgojavati, zato so na delu najboljše duhovne sile vseh narodov. Od uspeha in neuspeha teh prizadevanj jc bil, je in bo odvisen obstoj narodov in držav.
Mirno lahko rečemo, da bi Slovencev danes ne bilo in da bi jih morda niti zgodovina več ne poznala, ko bi plemeniti možje slovenskega imena in duha> z vsem svojim hotenjem ne bili ohranjali Slovencem tiste moralne avtoritete, ki nas je varovala in kulturno krepila. To je bila v resnici narodna vzgoja, ker je objemala široke plasti našega rodu in jih usposabljala za kulturno tekmo. Nositeljica te narodne vzgoje je bila katoliška slovenska duhovščina, ki je to kulturno in narodno delo izvrševala dostikrat brez priznanja, mnogokrat brez hvaležnosti, večkrat zato od avstrijskih oblastnikov preganjana in od podlih duš denuncint-na. Slovenski župnik in kaplan pa sta z nedo-sežnim idealizmom ustvarjala in delala, ne meneč se za vse, kar je prihajalo izza plota. Tako se je v teku zadnjih dveh generacij posrečilo dvigniti duhovno in tudi materijalno kulturo Slovencev na nadpoprečni evropski nivo. Vrelci te naše duhovne moči pa so vreli iz cerkva, prosvetnih domov in iz vseh organizacij, katerih naloga je bila slovenski rod duhovno po-plemenititi.
Ali je to plemenito delo zastalo? Ali so delavci omagali? Ali ljudstvo zavrača moralno silo, ki je začetek in pogoj njegove eksistence? Z grozo namreč opažamo in beremo, da surovost, preklinjevanje, pijančevanje, nož in sovraštvo vedno glasneje označuje naša mesta in vasi. Poročila o pobojih in divjaštvih so za nas krik bridke resničnosti. Bridke in grozne! Naša dolžnost je pogledati resnici v oči in poklicati zdravnika. Kdo je in kje?
So ljudje, ki pravijo: Država je poklicana. Stroge paragrafe in stroge sodbe! Jc nekaj na tem. A mnogo manj, kakor si svet misli. Amerika je menila, da bo s potezo peresa prepovedala alkohol in s tem iztrebila pijančevanje. Pa se je zgodilo, da je danes v Ameriki več pijancev in več alkoholizma, kakor ga je bilo pred uradno prepovedjo. Zadnjič smo brali v ameriškem časopisju članek, ki je odkrito povedal. da je državna metoda bila napačna. Paragrafi in organi tako mogočne države kakor je Amerika ne morejo kratiti človekove volje. Ta je svobodna in pripravljena podrediti in pokoriti se prostovoljno le moralni avtoriteti iz ozi-rov vesti. To spada pa v duhovno kraljestvo, kjer vladajo večni zakoniki svetega dekaloga in norme božje cerkve.
Če to priznava zmaterijalizirana Amerika, mislimo, da bi morali spoznati tudi mi! Državna avtoriteta lahko kaznuje radi storjenih javnih zločinov zločince, ki jih dobi; ne more pa iz src izkoreniniti strasti in zločinskih nagonov To je stvar moralne sile, ki naj vlada v človekovi notranjosti in ki je pridržana edino le Cerkvi božji. Zato se v dneh, ko s strahom in grozo gledamo moralno razdejanje, ki ga vidimo vsepovsod okrog sebe, moramo vprašati: kje je krivda? Beremo o pobojih in nasiljih celo v vaseh, kjer od pamtiveka ni bilo pobojev in kjer je do nedavna vsa mladina smatrala za čast, služiti Bogu in domovini z neoskrunjenim življenjem. Ali je česa zmanjkalo, ali ji je iz-podbit temelj moralne avtoritete, *ki se je doslej uveljavljala po organizacijah, katere so vodile našo mladino? Kaj se je podrlo v mladini?
Nedeljska kronika zločinov po mestih in vaseh postaja naša narodna sramota. Pred letom dni so bili taki pojavi še osamljeni, danes pa rine prostaštvo na dan na vseh straneh domovine. Ali naj šo prašamo, kam bo to privedlo? Ali naj še prašamo, čemu to in zakaj? Ali naj prašamo vse, ki so poklicani, če umejo ta krik bridke resničnosti?
Krik bridke resničnosti je naš narodni memento!
Orient se probuja
Graditev vzhodnega bloka se nadaljuje z mrzlično hitrostjo
kralj poseti Turčijo
Bolgarski
Istnmbul, 2. decembra, or. (Iz.v. »Slov.«) Orijent pomeni jx> svojem evropskem slovesu neiskrenost in počasnost. V vprašanjn graditve vzhodnega bloka držav, o katerom sem že večkrat iK>ročul, pa je demantiiiral vsaj očitek počasnosti. Orijent se zdi s(4laj kot prenovljen in pomlajen, tako ga je zdramila nervozna evropska [)oliitiika iz svoje zaepanoeti. Dejanja sledijo dejanjem 7. nenavadno brzino. Politično ozračje postaja uduSljliiVo. Od vseh strani Evrope se stekajo zadnje tedne več ali manj zanimive osebnosti. Angleži jili imenujejo vul-tures, jastrebi, ki se zbirajo tam, kjer je pričakovati plena. Ob vsakem neurju vidlis iste osebe, ki se sprehajajo po Evropi sledeč |K>-li ličnemu instinktu. Vlaki med Stambulom m Ankaro stalno prevažajo diplomate im vladne kurirje ter dopisnike inozemskih listo\. »Die Totem rciten schncll« niii jc rdkel kolega iz Berlinu, mrtveci liiiro jezdijo. Mislim, da je hotel s tem reči, da stoji Evropa pred kritičnimi dogodki, in <la je zato brzina, s katero se odvija že dolgo pripravljeni film apeninskih diplomatov, postala tako nerazumljiivo nagla.
komaj so za nami ankarske slovesnosti, ki so zapečatile prijateljstvo med 1'určijo in Grčijo ob asistenci drugih e*vro>|>skiili diržuvniikov. komaj so zatonili zadnji odmevi berlinskega potovanja grofu Bethleiia. že se je pojavila v svitu senzacij slika sovjeto-fašističnega pobra-tiimtva. Takoj ji je sledila druga, nič manj presenetljiva o turškem posredovanju za trojno itulo-sovjetsko zvezo, in druga, ravnotako
! nepričakovana akcija sovjetov za zbližumje z Vlad jursko.
Istočasno so se v orijentu samem dogodile značilne stvari. Tako se nam javlja, du jc lw>l-garski poslanik v Atenah Kisinov prosil grškega zunanjega ministra Miiihuluikopuloso, da posreduje pri turški vladi za bolgarsko-turško prijateljsko pogodbo. GrSki minister je obljubil, da U) storil rade volje vse, da ugodri željam liolgarske vlade. Solunski >Progress« pu poroča iiz Ankare iz »zelo zanesljivega vira«, da je turška vlada povabil« lx>lg«rski kraljevi par na obisk v turško prestolico. Bolgarska vladarska dvojica jc baje vabilo sprejela in namerava potovati v posete h k ema 1 Paši tekom meseca decembra. To vest javljam 7. vsemi rezervami, ker je vendar malo čudno, du bi bolgasrki kralj že mislil na potovanje, ko se pogajanja m;iso niti začela. Mogoče bi pa bilo, da je že vse zdavnaj pripravljeno. Vest samo v tukajšnjih krogih ni vzbudila niikukegu začudenja, tako se zdi sama ob sebi глотип!jiiiva in logična.
Tukaj vsak dan pričakujemo nov«- o diplomatski vlogi, katero IhkIo morale igrali ostale evropske države. Sicer se širijo fairta-1 sdične novice, da je del angleškega brodovja ! oclpbil proti Cypru in de so prispele tudlii francoske bojne ladje v sirsko pristanišče Beyruth. Da se Ivostn francoska in angleška diplomacija branili, jc neizbežno, in potovanje češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Benešu v Grčijo, kateremu grško časopisje posveča veliko po-
Marinkovič obišče Atene
Znak prisrčnih odnošajev z Grčijo
Atene, 2. decembra, kk. »Elcvteron Vima« poroča, da bo jugoslovanski zunanji minister dr. V<>.'a Marinknvir dne 10. decembra prišel nn i štiridnevni obisk grške vlade. Tn ho prntinbisk za lanski Venizelosov obisk v Belgradu. Njegov poset je zato posebnega pomena, ker bo to prvi jugoslovanski obisk v Atenah. Izjavlja se, da se bo pri tej priliki zopet pokazalo, da obstojajo med Grčijo in Jugoslavijo prisrčni odnošaji. Obenem pa se v tem obisku lahko vidi demanti nasproti trditvam, da bi se Grčija udeleževala kakršnihkoli novih gru-paeij. Prihod dr. Marinkoviča se srčno pozdravlja
in se mu pripravlja lep sprejem.
Atene, 2. dec. A A. V zvezi z obiskom jugoslovanskega ministra dr. Vojislava Marinkoviča v Atenah, je atenski dopisnik Avale posetil predsednika grške vlade Venizelosa, ki mu je dal sledečo izjavo:
Jako srečni bomo, da bomo mogli v svoji sredini sprejeti g. dr. Marinkoviča, da pri tej priliki damo izraza čustvom prijateljstva, osebnega proti njemu in do kraljevine Jugoslavije. Ta trenutek je najugodnejši, da se izmenjajo misli o premnogih vprašanjih in da se ponovno manifestira čuvstvo prijateljstva, ki spaja obe sosedni si državi.
Ubit poleg svoje matere
Zločinski teror makedonstvuiuščih
Sofija, 2. dec. kk. Dolga vrsta muccdon-skili ubojev je včeraj popoldne morala zabeležiti zopet nov umor. Toix>t jc M ubit znani časnikar im voditelj Protogorove skupine Naurni Totnalevski, bivši član inozemskega zastopstva IMllO. Sprehajal se je po vrtu svoje hiše s svojo materjo, ko sta naenkrat prisikočliila dva mladeniča, oborožena s kurab.inkanii, ki sta takoj začela nanj streljati. Tomalevski je padel takoj mrtev. Po strelih je takoj prihitela policijska straža kakor tudi telesna straža Toma le v-
skega. nakar sc je začela na cesti z morilcema pruv« bitka. Eden od napadulcev je biil lahko ramjen, eden telesnih stražnikov pu težko. Končno se je posrečilo premagati morilce. Njuna identiteta še ni dogmama, ni pu dvoma, d« sta iz talioru teroristov Ivana Mihajlova. Rodbina in prijateljski kr;»g Tamailevskeg« očitajo vladi Ljapčeva, da pušča neprestan«; umore mihajliistov nekaznovane. Očita jo ji tudi, da je. policijska oblast šele več ur po uimoru Toima-Icvskega prišla na kraj umora.
Otvoritev avstrijskega parlamenta
Vlada krščanskih socialcev in Schobrovcev
K atentatu na ital. linancarja
Pariz, 2. dec. AA. Havas poroča iz Rima: Italijanski listi izražajo povodom atentata na avtomobil s 6 italijanskimi cariniki pri Gorici svoio nevoljo in zopet trdijo da gre za teroristični akt. V zvezi z atentatom je bila izvršena aretacija več oseb. NaSli in zaplenili »o baje tudi večio količino orožja in municrje v kraju Murovice, (Poročilo glej na 3. strani^
Dunaj, 2. dec. kk. Prva seja novo Izvoljenega avstrijskega narodnega sveta je nudila čudno sliko. Parlament so stražili številni policisti, pred njim je bila zbrana velika množica, v parlamentu pa je bila slroga kontrola poslušalcev. Krščanski socialci so ostentativno pustili skrajni desni sektor prazen za Heimwehrovce, ki ob pričetku seje še niso bili prisotni. Krščanski socialci oo iineli v gumbnici bele rože, Velenemci Schobrovega bloka so imeli pla-vice, socialni demokrati pa rdeče nagi je. Šele potem, ko so bili zbrani že vsi drugi poslanci, med njimi 11 žensk, so prišli v zbornično dvorano po dva in dva poslanci avstrijskega fašizma, pred njimi bivša ministra Starhemberg in Hueber, vsi v uniformi z zelenim klobukom in petelinovim perjem. — Ker predsednik prejšnjega narodnega sveta, profesor dr. Gilrtler ni bil zopet izvoljen, je prevzel predsedstvo prve seje bivši drugi predsednik, socialni demokrat Eldersch. Pozdravil je predvsem mnogo novih poslancev in odredil prisego za republiko in ustavo. Velenemec dr. Straffner je predlagal, naj se konstituiranje predsedstva odgodi na prihodnji čelrtek. Tu je prišlo do prvega presenečenja. Za predlog sta glasovala Schobrov blok in socialni demokrati, levičarska večina, ki bi bila za prevzem vlade. Krščanski socialci so obsedeli, ne-voljni radi lega, da še pred sporazumom o sestavi novega kabineta Schobrovi ljudje niti niso hoteli dovoliti prvo predsedniško mesto krščanskemu socialnemu kandidatu in bivšemu zveznemu kanclerju Raineku. Socialni demokrati zahtevajo zase kot najmočnejšo stranko prvo predsedniško mesto, zakar sc vrše še јп^ајитја.
Ob 5 popoldne je dr. Ender nadaljeval svoja prizadevanja, da sestavi vlado brez zastopnikov Heimwehra.
Voditelji strank ho sklicani ia jntri popoldne k novim posvetovanjem, da zaviamejo svo-
jo »tališče glede zadnjih predlogov za sestavo i nove vlade. S precejšnjo gotovostjo se lahko sedaj reče, da bo dr. Ender kot zvezni kancler prevzel tudi zunanje ministrstvo in da dr. Seipel ne bo pripadal novi vladi. Pristaš Land-bunda dr. Winkler bo postal podkancler brez portfclja, dr. Schober bo prevzel notranje ministrstvo, sekcijski šef dr. Juch bo ostal kakor dosedaj finančni minister, Heinl trgovinski minister, Vaugoin pa vojni minister. Bivši kmetijski minister, Thaler obdrži svoje mesto dočim glede prevzema pravosodnega ministrstva, ki ga ima dobiti kak Velenemec, še ni gotovo, ali naj ga prevzame dr. Slama ali dr. MVeber, ki Rta oba že imela ta resor.
Razorožitvena konferenca bo na Dunaju
Berlin, 2. dec. ž. V zvezi z vestjo, da se bo prva konferenca za razorožitev, ki se sestane v februarju, vršila na Dunaju, sc v tukajšnjih diplomatskih krogih čuje, da še ni v tem smislu padla nobena odločitev. Vsekakor izgleda, bo izbran Dunaj za kraj konference, ker pride na konferenco od ] vsake države približno 50 do 60 članov, udeležilo pa se bo konference 60 držav. Nol>ena prestolica ne more priti v tem oziru kot kraj zborovanj« v po-Stev, ker ni nikjer tako velike dvorane, izvzemši Dunaja, ki je s svojim Burgom najprimernejše mesto za konferenco.
Ljudsko štetje v Italiji
Rim. 2. decembra. AA. Uradni list priobču-je dekret z navodili o Ijn 'skem štetju, ki 1к> > Italiji in po italiiiiiinski.il kolonijah 21. april« 1931, -
zou'nost, jc ]н> mojem mnenjai samo prvti Ivtosk izza temnega obzorja. Dr. Beneš ima baje nalog vprašati grško vlado, če bi ostala nevtralna v slučaju vojne nevarnosti v Sredozemlju. Značilno je, du še nobeden g.rški list do sedaj ni zagovarjal protii.fraineosikega stališča. »Elle-nike« pa izraža uipanjc, du 1к> Bemešev ottaitlk ruzgnul mnogo oblakov in mnogo iluizij. Grčija bo očividno igrala ono vlogo v orijent«. o kateri je sanjal preti 10 letiii njen sedanji predsednik vlade. Dal Ik»g da bi biila in ost»ka v službi miru.
Istambul. 2. dec. or. Skupina nemških шие-norjev in izvedencev je potovala skazi оиline v smeri proti Ankari, kjer neka poreneka firma izvršuje večja gradbena dela.
Bukarešta, 2. dec. or. >Conveutul-c, vaditori italofilski list v Romuniji jo v svojem uvodniku izrazil željo, da bi se Romunija približali« Italiji. Med sovjeti iim Madjari se lxxlo kmalu začela pogajanja za normalne razmere, znkuj naj bi Romunija ostala izven tega |>okreta, osobito še, ker izgleda, da se l>o tudi Nomčiiju uvrstila med države, ki pod vodstvom Italije zahtevajo preureditev Evrope.
Sofija, 2. dec. AA. Semkaj je prispel k Rimiu turški minister za zunanje zadeve Ituždii-bcj. Na postaji so ga sprejeli minister za zunanje zadeve 15u rov in druge bolgarski dostojanstveniki.
IXanes Ivo minister lluždi-bej olviskul predsedniku bolgarsko vlade Ljupčcva.
Sokolska deputacija pri kralju
Belgrad, t. decembru. A A. Izvršilni odbor Saveza Sokolu kraljevine Jugoslavije je imel konec tedma svojo sejo. Po seji st« prvi namestnik starešine g. Gangl in drugi g. Paun-ković bila sprejeta od Nj. Vol. kralja v uvdii-jenci. Pri tej priliki st« Nj. Nj. kralju predalu jubilejno delo o slovanskem sokolstvu. Nato sta kralju razložila položuj sokolstv« in razvoj njegovih organizacij v državi. V svojem odgovoru je poudaril Nj. Vel. kralj velik moralni tiispeh sokoliskcg« /.leta zlastli med tujimi gosti, posebno med Francotzi, ki so z zleta odnesli najboljše vtise. Nj. Vel. kralj je rar«y,il prepričanje, da se nova jugoslovanska gcmorucija najbolje odguju v sokolstvu.
Dva nova člana VZS
Belgrad, 2. decembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta generala Petra Živkoviča sla postavljena za nova člana vrhovnega zakonodajnega sveta g. Uroi Desnica, odvetnik v Splitu in g. Salih-Baljič, odvetnik v Sarajevu.
Kazenski postopek proti morilcem S legla
Zagreb, 2. dec. ž. Po odredbi drž. tožilstva za zaščito države je sodnemu stolu v Zagrebu izročena v redno postopanje kazenska stvar proti Hraniloviču, Križnjanu, Soldinu, Hercegu in tovarišem radi uboja pokojnega Slegla, policijskega agenta Trenskega in Keča ter poskušenega umora policijskega organa Bana in Blagoviča ter drugih terorističnih aktov, izvršenih v Zagrebu iu mestni okolici I. 1929. O ostalih članih te teroristične organizacije, ki so pobegnili, pa bo sodilo sodišče za zaščito države v Belgradu in contumatiain.
Pernar obsojen
Zagreb, 2. dec. ž. Ob devetih dopoldne je sodišče proglasilo obsodilno razsodbo v tožbi dr. Benkoviča proti dr. Pcrnarju, ki jc na občnem zboru hrvatske pevske zveze razžalil Benkoviča. Pernar je bil obsojen na mesec zapora, 600 Din denarne kazni, pogojno na eno leto in na stroSke kazenskega postopamj-a.
Kdo bo popustil
Zagreb, 2. dec. ž. Poseben odbor mestne občine je določil za kruh znižane cene. Peki so odgovorili, da jc ta odbor cene določil samovoljno m da so sklenili, da ostanejo cene 'kruhu nciz-premenjene. Prebivalstvo sedaj čaka 7. veliko napetostjo, ali bodo morali popustiti peki, ali pa pride cela zadeva pred sodi-šče.
Amerika zaprta priseljevanju iz Rusije
Wnshiii£ton. 2. dec. AA. Včerujšnja otvoritev kongresa jc bila v znamenju dobrohotnega razpoloženja ined republikanclr in demokrati, Juvnost se nadeja, da lx> to razmerje trajalo vsaj dotlej, dotkler ne IhmIo »prejeti potrebni ukrepi za olajšanje gospodarske depresije in ublažiitve brezposelnosti. Poslanci niso billi v/neinirjeni zaradi komunističnih neredov pred kapiitaloni. ki so bili včeraj. V spodnji zbornici 1 ki je bil vložen predlog, ki predvideva jx«|>olmo uikinitov priseljevanj« iz llusije. To jc uikrep. ki mu bodo sledili še drugi im ki naj oinej.i »Rdečo agitacijo«.
Dunajska vremenska napoved. V severovzhodni 11 v/kodni Avstriji bo oblačno vreme brc« posebnih padavin, nekoliko hladneje.
Francija zopet posegla v gospodarsko krizo
Prekomoraka konkurenca vzrok evropski gospodarski krizi — Proti
sinajski konferenci
Dunaj. 2. decembra, d. Francoski *nalor in miniatur Le Troquer, predsednik »Evropske celinske linije, v Parizu se mudi na potovanju po Sred-ut>i Evropi- Sedaj je dos-pel tudi na Dunaj in je imel predavanje o gospodarskem ujedirtjenju evropskih držav. V glavnem bi označili njegova izvajanja v sledečem:
Že Briand je v svojem memorandumu Ui. juliji 1920 i»,avil, da ee mora Evropa gospodarsko »Iružili. Dve leti pred tem pa Je komite Evropske carinske unije'*: vložil pri Društvu narodov spomenico, v kateri zahteva kot prvi korak k splošnemu evropskemu znižanju carin carinsko premirje. Maroa toga teta je predložil tudi omenjeni komite predlog nu konferenci za carinsko premirje v Parizu, kateri je predsedoval kot častni predsednik Briand sam. da ne »tvorijo najprej carinske tvtflte mod posameznimi državami. Nu pariški konferenci se jo. obenem iiaglašuta tudi važnost reftit-evropskega žitnega problem a. Kakor »kupna gospodarska kriza, tako bi se dal reAttl tudi žitni problem potoni sodelovanju proilucentov In kon.su-aiontov )>od vodstvom mednarodnega urada. ki bi imel nekak regulativni značaj. Le Troquer (teli
drŽave v dve grupi, in sicer zupadno-evropske — industrijske drtare in vzhodno-evropuke — agrarne države. Ti dve grupi bi morali tvoriti skupaj lepo harmoniju iu enoto. Glavni vzrok nazadovanja evropskega gospodarstva pa vidi v prekomor-ski konferenci.
Pri Irancoskih gospodarskih krogih so dela vztrajno nn lo, Ла se stvorijo življenja zmožne carinske tvoze med posameznimi evropskimi ilria-vaini, ki bi tvorile protiutež sistematičnemu napadanju evropskih trgov ml strani unieriSkr--ga kapitala.
Svetovna produkcija ne je namreč od leta 1913. do lela 1925. povzdignila za 17%, od česar odpade na Evropo samo 6%. Vzroka je iskati v в(ММ> km dolgi carinski steni evropskih držav, ki je povzročila tudi. da je trgovinska bilaneu relolnr Evrope zh 114 milijard francoskih frankov pasivna, medtem ko je trgovinska bilanca izven Evrope le-iečih držav sa <15 milijard aktivna. Večina od tega odpade — so razume — na Ameriko. Da je ravno carinsko vprašanje v Evropi najbolj pereče, nam kaže dejstvo, da je v Zedinjenih državah v Severni Ameriki na teritoriju 7 milijonov kin- samo ena
carinsku meja, kur povzroča ravno, da lahko ameriški produkli skoraj neomejeno konkuriral«, medlem ko je v Evropi'na samo 5 milijonov km3 obsežnem prostoru 27 carinskih mej. To je po mnenju g, Tiroquera tudi vzrok podražitve in zmanjša' lila kupne moči konsumenta.
Evropske industrijske države morajo uvideti, da bo najbolje, čc bodo prevzemale agrarne produkte od evropskih agrarnih držav, ki bodo potem v zameno provzemale industrijske produkte samo od evropskih industrijskih držav. Na ta način lil se dalo doseči ravnotežje v evropskem gospodarstvu.
Dve poli volila k mednarodnim carinskim zvezam: prvič Ivi e mogli ustanoviti mednarodni ' kurleli, kakor Je že lo pri jeklu In kaliju uvedeno. Francija jc v tem oziru pripravljena za popolno in neposredno sodelovanje z Nemčijo. Drugič bi se pn mogle doseči mednarodne carinske zveze potom indlrektnega sodelovanja, in sicer bi se v vsaki zainteresirani drŽavi ustanovila (»osebna narodna organizacija, ki bi siala neposredno pod ! kontrolo mednarodne organizacije, ki nuj bi se stvoriln pod okriljem Društva narodov.
Pismo iz Romunije
pToračua znižan za fi milijard — Kouer ruskega dumpinga — Demlslja Vintile Bralianu
tiukarortl, 28. novembra. te dva ceki tedna se vse javno mnenje v Romuniji euoe okrog gospodarskih vprašanj. Romunija »ustavlja svwj letni proračun in sicer sredi krize, kot je do sedaj še ni nikdar doživela. Predsednik vlade Mironescu je namreč izjavil, da inora proračun biti pod streho že 1. januarja ter da ee morajo do lega časa striči državni izdatki, kjerkoli je le mogoče. Za Romunijo .je prišla doba krvave slednje . Po dolgem presojanju gospodarskega polo-foja je vlada ugotovila, da se morajo izdatki znl-šati viša j za 20 odstotkov. To je tembolj hudo, ker i»na mlada romunska država vsak dan večje kulturne zahteve, ki kličejo po denarni pomoči in ]>o denarnih investicijah. Predsednik vlade se je moral torej boriti z vsakim ministrom, ker vsak se je strastno branil znižati svoje jtotrebščine. Šele ko je prevzel kralj sam iniciativo, se je po dolgem oklevanju posrečilo znižati državne izdatke za 15 odstotkov. Najbolj je trpelo zunanje ministrstvo, kateremu je bilo odžagonih kar 30 odstotkov lanskega proračima. Redukcija drtavnih izdatkov se je izvr-ftil* ▼ višini fi milijard ali ene petino lanskega prn-r»inna. ne dn hi liilo potrebno znižali uradniške plače. To je zdrav pojav v Romuniji, ker vodi do osamosvojitve od inozemskih posojil. To je pa naj-HementarnejSi predpogoj za sanacijo vsakih dr-favnih financ.
Proračunska debata je nam šele dala pravo etifco o obsežnosti gospodarske krize, s katero se mora boriti romunski nami. Kljub temu pa ne manjkajo razveseljiva dejstva, ki obljubljajo Romuniji boljšo čase. Tako so se inozemske ladje, ki so Sle po eovjetsko žito. te dni vrnile prazne ln pristale v našem pristanišču Konstanza. Sovjetskih žitnih zalog torej ni več in inozemska trgovina zopet išče našega žita. Gospodarski krogi so izvedeli ie Varšave in iz Rige, da so sovjeti popisali po Ukrajini krompir za Izdelovanje kruha. Mesto Kijev saino je naročilo 4700 vagonov krompirja. Sovjetska naročila so prihajala celo na naslov romunskih kmetov. Cene žitu so v sovjetski Rusiji znatno poskočiile, tako da je nevarnost žitnega dumpinga, ki je ogrožal cene romunskih pridelkov, za enkrat odstranjena. Vsaj tako mpajo naši gospodarstveniki iti ž njimi vse agrarne države v Evropi,
Vlada se je osobito prizadevala, du pusti proračun ministrstva za prođveto neokrnjen. Razlogi eo sunit ob sebi umevni za mlado državo, ki ima v prosvetnem oziru velike naloge. Kralj je torej skMeal kulturne svele v državi na celo vrsto sestali kov, na katerih so se pretresale vse kulturne potrebe našega naroda. Saj se udeležujejo vsi bivši prosvetni ministri brez ozira na strankarsko pripadnost. Namen kulturnih posvetovanj je izdelati enoten načrt, sprejemljiv za vse, po katerem se bo ravnalo prihodnje kulturno delo v državi. Ker se bodo upoštevali nasveti vseh kulturnih delavcev in ker se bodo vzele v obzir želje vseh plasti naroda, je dovoljeno upanje, da se bo vprašanje kulturnega dela iztrgalo iz rok političnih strank, kot se je Že osvobodila zunanja politika. Na splošno se opaža, da hoče kralj vpreči vse politične elranke v reševanje velikih narodnih problemov. Pretekli teden ie tri dni zaporedoma sprejemal zastopnike najrazličnejših strank, ki so pokazali veliko razumevanja B» novo usmeritev njihovega javnega delovanja. Slika bi bila popolna iu harmonija najlepša, da so ni izločil Vintila Bratiauu, voditelj liberalne stranke, ki je odklonil poziv na dvor. Politični krogi smatrajte, da IVratiami prepušča liberalno stranko svoji usodi. Zato tudi ne bo prav nič čudno, če bo oiI sedaj naprej šla popolnoma svoja pota,
Ion Dambovilza
Bukarešt. 2. dec. ž. Radi reduciranja proračuna bo notranje ministrstvo odpustilo iz državne službe 1000 policijskih uradnikov in častnikov.
Parnih s 73.000 tonami
London. 2. decembra. AA. .Inžnoželezniška (talita je sklenila graditi nov suhi dok v Southam-ptonvn. ki bo največji na svetn.
Novi pa mik bo imel 73.000 ton in bo dolg leOti čevljev.
Gradnja |e ogromne ladje bo trajala 3 in pol teta. GradiM Jo bodo v Cly<iebanku. Zaposlenih bo 8000 (Mavec«.
Madžarske sanje
Iredentistične manifestacije za „staro in veliko Madžarsko"
Budimpešta •_». decembra, ž. Časnikarju Evgo-liii Rii k os sv m so danes odkrili spomenik. Rakossv jc umrl v začetku tega leta. Bil je senior niadjnr-skih časnikarjev in predsednik lige za revizijo mirovnih pogodb, prijatelj lorda Rothernieru. Spomenik je dal postaviti loril Rothermere.
Prt odkritju je bil navzoč urednik »Daili Mailaf Vard Priče, ki je sani imel velik govor. Dejal je. da so milijoni Madjarov v tujih državah v snienjstvu in rta bo prišel dan. ko bodo osvobojeni.
Prosvetni minister Klebelsberg je v svojem govoru dejal, da so ta spomenik zgradili sredi zi-
me kot simbol na triau'oiisko pogodbo, in sicer v dneh. ko madjarski narod doživlja teiko duševno in nacionalno krizo. Govoril je o zaslugah lorda Rothermeru za revizijo mirovnih pogodb ter da ni nobenega Madjara. ki se ne bi nadejal, da se bo svojefasno vzpostavila stara in velika Madjarska. Govorili so Se nekateri drugi govorniki o vposta-vitvi starih inartjarskih mej. Zvečer je bil banket, kateremu so prisostvovali predsednik vlade in mnogi drugi rlnni bivše vlade. Na banketu so bili sliiini govori. Cela proslava je potekla v duhu ire-dentistii'Dih manifestacij v norzočnosti vlade.
ležkoče francoske vlade
Radi bančnih potomov omajano zaupanje javnosti
1'ariz. 2. decembra, kk. Na včerajšnjem ministrske msvehi je prišlo, kakor se euje, do zelo hudih razprav med posaine/.uitiii ministri. Tardieu sam, kakor tudi oliciozui listi, energično denmuti-1 rajo, da bi bili pri tem vojni minister Maginot, trgovinski minister Flandin, proračunski minister Martin, ali celo gospodarski minister Pielri zahtevali demieijo vsega kabineta, ker se je avtoriteta kabineta v očeh javnosti preveč zmanjšala. Potrjuje pa se tudi z oficiozne strani, da je prišlo do prave živahne razprave med novim pruvosodnim ministrom Cheronom in delovnim ministrom La-valeoni o postopanju v aferi Oustric. Glede te afere je predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Marin poslal včeraj ministrskemu predsedniku nič manj kot 15 pfceni, s katerimi zahteva, da preiskovalna komisljn pošlje dokumente in poročilo o aleri Oustric državnemu pravilniku. Del dokumentov ie bil včeraj izročen tej komisiji. Aretirani Oustric je včeraj pismeno protestiral proti temu, da se je njegovo knjigovodstvo predložilo odprto preiskovalni komisiji. Ar interesu svoje obrambe zahteva, da dokumenti ostanejo tajni do glavne razprave. Serija polomov radi Oustrieove afere pa ee nadaljuje. Tako ije bil včeraj v Grenoblu aretiran borzni mešelar Rabata! radi goljufije in poneverbe in bankir Verre radi deficitov več milijonov frankov. Mnogi finančni izvedenci Irdijo, da bodo denamo-lehnične posledice tudi na pariški borzi še najmanj en inesec povzročale presenečenja. Radi mnogih zahtev po povračilu kreditov je včeraj angleški funt močno padel nasproti franku pod zlato točko.
Pariz, 2. decembru, kk. Kljub vsej diskrecfjf. s katero postopa parlamentarna preiskovalna komisija, je postala že javna tajnost, da so dosedanji re-zultali preiskave v aferi Oustric naravni:.-! uniču-јоП, ne samo za odslopivšega pravosodnega ministra P ere I a, temveč tudi za druge politike, od katerih so vsaj nekateri zelo blizu Tardleujeveinu kabinetu. Danes se je objavila nova aferu, v kateri je neposredno udeležen državni tajnik za tehnični pouk Lillaz. Preiskovalni sodnik je povabil Lillazu k sebi v neki zelo leniui aferi radi ponarejanja menic. Danes se imenuje v zvezi s to afero ludi državni podtttjnik za kolonije Delmont. V krogih večine v poslanski zbornici, ki je pretekli petek ponovno z zaupnico rešila Tardieuja, grozi, da se bo razpoloženje popolnoma spremenilo. Tudi v senatu, kjer je bila demokratična levica že pred par ledni proli vsaki krizi in ije hotela odpraviti interpelacijo Senatorja Негуја. nima Tardieu pričakovati nobenega prizanašanja več.
Francoska vlada ne misli demisijoniroti
Pariz, 2. decembra. AA. Listi priobčujejo poročila o razgovorih, ki so bili včeraj meti poslanci v parlamentu in naglašajo, da so govorice o tem, da bo vlada podala ostavko, brez osnove.
»Le MatiiK pravi, dn sedanji predsednik francoske vlade Tardieu ne spadu med one, ki bi metali puško v koruzo in ki bi dezertirali.
Listi pa pripisujejo velik pomen interpelacij-skl debati, ki bo v četrtek v senatu o občem poli-tt8nem položaju. Bitka bo resna.
Svečana proslava I. decembra
V Merlebachu
Pariz. 2. dec. AA. tfugoslovani v Merlebachu, ki so včeraj tam svečano proslavili praznik zedi-ujenja, so poslali poslaniku dr. Spala jkoviču tolo brzojavko:
Zbrani pri proslavi praznika narodnega zedinjenju nas dvalisoč Jugoslovanov, zaposlenih v Al-zaclji in Lorenl. vam izražamo zvestobo in prisrčno spoštovanje. Prijatelji Francozi, bratje Cehoslovaki in Poljaki se temu pridružujejo. — V imenu odbora jugoslovanskih društev, Krljevlč. Hafner, Mle-kuš, Arnautović, MHjauA.
V Bukarešti
Bukarešta, 2. dec. AA. O priliki proslave včerajšnjega praznika zedinjenja je bila svečanu služba božja v ruski pravoslavni cerkvi v liukarešti. Cerkvenemu opravilu so prisostvovati vsi člani našega poslaništva in mnogo članov tukajšnje jugo-
Boljševiška agitacija v Perziji
London, 2. dec. AA. Po poročilu iz Teherana so perzijska oblaslva odkrila široko razplele.no zaroto. Zarotniki so se gibali v ruskih krogih Perzije. Vlada jo v zvozi s lo zaroto prijela okroglo 500 bolj-ševiških agentov. Velik del prijetij) agilaiorjov je imel ameriško j Kitne liste.
Napredek angl. letalske industrije
London. 2. decembra. AA. »Times, poročajo, da se angleška letalska industrija vse bolj Taz-viia. Angleške let a teke tvornici* delajo гч ''t inozemskih narodov, Anglija je prodala zadnje Ielo 02% več letal kot prejšnje leto. Letal je bilo prodanih za več kot milijon fu.nlov Šterlingov,
slovanske kolonije. Po službi božji jo bil svečan sprejem na jugoslovanskem poslaništvu.
V Soluna
Solun, 2. dec. AA. Narodni praznik uedlnjenjn je bil včeraj proslavljen na izredno svečan nnčin. Zjutraj je bila svečana služba božja v cerkvi sv. Save. Udeležili so se .je mnogoštevilni člani jugoslovanske kolonije in naši grški prijatelji z generalnim konzulom dr. Vojislavom Kojičeui in osebjem konzulata nu čelu.
Vsi grški listi pišejo o našem narodnem prazniku. »Makedonika Nejiv prinaša članek Odvetnika Balacii, podpredsednika jugoslovansko-grške lige. Članek je opremljen s slikami članov kraljevske rodbine. >Efemeriti ton Balkanom in dndepen-dence« prinašata članek s slikami Nj. Vel. kralja iu kraljice in predsedniku vlade.
Jugoslovanski klub je imel zvečer veliko prireditev, kjer je predsednik kluba g. Ante Verlić imel svečan nagovor.
Maščevan'e kitajskih piratov
Hongkong, 2. dec. AA. Vlačilec, ki je vlekel ribiško flotilo v pristanišče, jo zadel na mino, Ladja jo zletela v zrak. Osemglava posadka je utonila. Mino so položili kitajski pirati. Oblaslva smatrajo, da gre za maščevanje, ker ja družba, kateri pripadajo podobni vlačilci, odbila zahtevo piratov po odkupnini.
Newyork. 2. dec. /. Avstralska letnika Miller-jeva. o kateri se jc mislilo, da se je ponesrečila, je najdena. Pristala je ua otoku Bahamaartipelagi.
Sofija, L. dec, l. Na več gimnazijah so izbruhnile dijaške slavke proli profesorjem, med drugim v Cuslendilii in Plovdivu. Ministrstvo je uvedlo preiskavo, da sc ugotovijo vzroki.
Ljubljanska občinska politika
Ljubljanska komunalna politika je bjla ie od nekdaj predmet najrazličnejših razpruv.fJ katerih je bila kritika običajno ostra in primerim, značaju naših meščanov. Skoro pu ne bi vedeli) bovedali slučajev, v katerih bi kritika ne bila tHJravI6ena. Preveč dobrih stvari doslej tudi zato ni«iio slišali, ker Jih ni bilo. Hoda) je postal zaradi voljke stavbne delavnosti v Ljubljani |K»ložaj uekolTko boljši iu angažiranih je bilo ludi nekaj več državnik sredstev. Radi tega pa proliajanio sedaj v (drug eks-trem, da vežemo te stvari s sedanjim sistemom komunalne politike v Ljubljani. Pudla' je beseda, da je veliko letošnjo stavbno delavnost v LJubljani pripisovati sedanji komunalni politiki. V resnici pa Ljubljana z izredno živahno stavbno delavnostjo nI osamljen pojav, pač pa Je povečana stavbna delavnost v večini naših mest. Zato nam razlogov za to povečanje stavbne delavnosti nI Iskati v razmerah posameznih mest, pač pa v splošnih tendencah našega gospodarstva. Današnja visoka obrestna meni in druge stvari povzročajo izredno živahno gradbeno delavnost. Vsakemu narodnogospodarsko mislečemu človeku je Jasno, da imamo letos Izredno živahno grndbono delavnost, ki pa ni v zvezi z našo komunalno politiko v taki meri, kakor bi se to skušalo prikazati /, gotove strani. Grudbena dela mestne občine ljubljanske so letos v primeri s privatnimi deli majhna In ugotovili moramo, da je predvsem narastla zasebna stavbna delavnost v Ljubljani. Leta, ko je v Ljubljani skoro največ i?rudi la mestna občina, so za nami.
Ko je bil ua predvčerajšnjem predavanju ljubljanskega podžupanu prof. g. Evgena Jarca govor o ljubljanski trošarini. Je padla beseda, da se morajo zji velike investicije, ki so po mnenju vse javnosti potrebne, dobiti tudi velika sredstvu. Priznavamo, da morajo občine za svoja delu dobiti velika sredstvu, vprašanje pa jc, če so do sedaj dobljena sredstva lilla pravično razdeljeno breme.
Helgrajska občina jo uvidela, Itako obremenjuje trošarina bclgrajsko gospodarstvo in jo bo sedaj nadomestila z drugim davkom. Mislimo, da je, umestno, da se začne tudi pri nas razpravljati n socialnih in gospodarskih straneh uvedbe trošarine. Razumemo težki položaj, v katerega je zašla mestna občina ljubljanska, pa tudi druge občine, trgi In vasi po vsej naši deželi zaradi novih nalog in finančnih jiolreb, katerim je bilo treba zadostiti. Zulo smo tudi imeli dovolj razumevanja zu velike potrebe občinskega gos|Kxlai'Htva, da smo trošarine doslej kolikor toliko pošledili s kritiko. Zdi se nam pa potrebno odgovoriti na izvajanja župana dr. Ptica, ki je rekel, da se zaradi občinske trošarino niso zvišale cone niti enega predmeta. To jc res razveseljivo dejstvo za konsumenta, ni pa tako razveseljivo iu kmeta, ki mora nositi to breine v tako težki svetovni agrarni krizi, ker ga ni prevalil na konsumenta. Trošarina je danes enako lircnie za vse. tako гч male ljudi, kakor za velike gospodarje. Toda kakor lepo izgleda na zunaj ta enakost, tako pa trošarina ni upravičena obremenitev. ker zadene sicer absolutno vsakega enako, relativno pa se malemu človeku bolj pozna kakor volji m gospodarjem.
Gotovo je, da se bo moral najti način, kf bi drugače pomagal občinam do potrebnih sredstev. Nohenega dvomu ni, da mislimo pri tem na dife-reneiranje ilokliul na državne neposredne davke. Finančne potrebe občin so rlnne v gotovih vsotah in doklade. če so enake za vse vrste neposrednih davkov, zudeiiejo nekatero sloje bolj kakor druge in zato so enake doklade socialno malo pravične. To ni iiikaka enakost, če plačuje mali ilovek na svoj državni davek ravno toliko doklart kakor vele-industrija. Jasno je, da je mali človek relativno bolj obremenjen zarudi svojih manjših dohodkov kakor velepodjetje. Zato moramo ponoviti staro željo na-ših občin po dlferenciranju doklad. S tem bi bilo občinam v njihovem gospodarstvu zelo pomagano in bi lahko mislile na razbremenitev gospodarske šibkejših slojev.
h
Končno še besedo o kritiki. Predavanje ljub-ljuuskcga podžupana in govor župana Je izzvenelo nekako kot zagovor pred javnostjo in kot odgovor mnenju trgovskih krogov v Ljubljani, katero ie svojefasno tolmačilo njih časopisje. Mislimo, da je časopisje storilo samo svojo dolžnost, ko Je upravičeno kritiziralo in opozarjalo na nedoetutke, ki jih je treba odpraviti, /ato bi morali vodilni krogi v komunalni politiki to vpoStevati, ne pa da skušajo kritiki pritisniti pečat nestvarnosti, kar nikakor ne drži. Dokler bomo tako kritizirali kakor doslej, naj bodo ljubljanski občinski vodje zadovoljni in naj vpoštevajo želje in potrebe ljubljanskega prebivalstva, kakor jih tolmači naše čar sopisje.
Za trboveljske rudarje
Ljubljana, 2. dec. d. Danes se je vrSila soja upravnega odbora TPD. Seji je osebne predsedoval novi predsednik g. Andrć Luqnei, Na seji je bilo sklenjeno, da se v omiljenje po. ložaja v revirjih nakloni en milijon dinarjev, ki sc bo razdelil med najbolj prizadete delavce. Razdelitev bo izvršil komite, v katerem bode pod predsedstvom rudarskega glavarja ini. Stergnrjja poleg zastopnikov družbe tudi zastopniki delavstva.
Se'a ministrskega sveta
Belgrad, 2. dec. AA. Danes od 11 do 13.30 ee
je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta generala Petra Živkoviča. Ministrski svet je razpravljal o lekočih zadevah.
Seja VZS
Belgrad? 2. dec. AA. Vvhovni zakonodajni svet jc imel danes sojo od 10. do 19. uro pod predsed-ništvom svojega najstarejšega člana g. Ivana Hribarja. Na seji so razpravljali o zakonskem predlogu o izkoriščanju vodnih sil. Razprava jc v načelu končana in načela razprava o poedinostlh, ki se bo nadaljevala jutri ob 18.
Belgrad, 2. decembra, A. A. Z ukazom Nj. Val kralja in na predlog ministra za promet v eo. glasju s predsednikom ministrskega svela je upokojen Žarko Slupič, administrativni pomočnik g«, neralnega direktorja drfavnlh železnic.
Ruski monarhisti
Pariz, 2. decembra. A A. Veliki knez Ciril, ki git je del ruskih emigrantov proglasil za carja, je v Martaju pregledal čete. ruskih monarhistov in ruske mladine. Več slo Rusov je defiliralo pred velikim knezom in njegovim sinom m pelo rusko himno. Poleg velikega kneza in njegovega sina jp bila postavljena ruska carska, ir. prestolonasledniku standartn. Sledil jo velik sprejem v čaet prestolonaslednika. Sprejema se je udeležilo okrog i 100 zastopnikov visokega ruskega plemstva.
Italijanski tinancar ustreljen
Napad na linancarje v Kalu na Kanalskem
Ka'tof poročata »Piccolo« in »Popolo di Trieste« se je v nedeljo zvečer, 30. novembra v Murovcih pri Kalu izvršil iz zasede napad na avto, v katerem se je vozilo pet italijanskih financarjev iz Kanala in ki je zahteval eno smrtno žrtev. — Omenjeni listi poročajo, da so se okrog pol 7 zvečer financarji pripeljali z avtomobilom v gostilno Štefana Močnika v Kalu,.da praznujejo odhod svojega tovariša Casura Rastellija iz Teramo na dopust. V gostilni, ki jo vodi Močnik s svojim činom Antonom in seel.ro Franco, je bilo tudi nekaj domačih fantov, ki so
imeli s seboj tudi harmoniko. Ali je prišlo v gostilni do kakega spora z domačimi fanti ali na, tega tržaški listi ne poročajo, ker bi radi iz afere napravili na dolgo roko organiziran umor. Ko so se namreč kaki dve uri pozneje financarji vsedli v avtomobil in odpeljali proti Kalu, je na nekem klancu pod vasjo naenkrat počilo več strelov, ki so smrtno ranili Rastellija. Drug ni bil nihče ranjeu. Iz množine strelov sklepajo, da sta bila dva napadalca.
Poročila tržaških listov so jtolna nasprotij. »Po-
polo« piše, da so napadalci iz vrst tistih, ki so bili tedaj v gostilni skupno s financarji. Po odhodu financarjev so tudi oni odšli po bližnjicah in prehiteli avto (I), da so mogli iz zasede napasti finančne stražnike. Gostilničar Močnik pa je dokazal, da so omenjeni fantje spili po odhodu laških financarjev še liter vina — torej jih bo težko.spravili v zvezo z napadom. Karabinerjii so takoj aretirali nekaj desetin ljudi, med njimi tudi gostilničarja in njegovega sina, in jih odvedli v zapore deloma v Kanal deloma v Gorico.
Kraljeva zahvala
slovenskim kmetom
Na občnem zboru Jug. kmetske zveze dne 9. novembra so slovenski kmetje poslali Nj. V. kralju brzojavni pozdrav. Sedaj je g. minister v p. Anton Sušnik, tajnik Jug. kmečke zveze, prejel od g ministra dvora B. J e v t i č a naslednjo slovensko pisano zahvalo Nj. V. kralia:
»Njegovo Veličanstvo kralj je z zadovoljstvom sprejel udanoslno izjavo, katero ste poslali v imenu udeležencev občnega zbora Jugoslovanske kmečke zveze in mi je blagovolil naročiti, da Vam sporočim zahvalo. Minister dvora: B. D. Jevtič.
Tov. nameščencem in nameščenkam!
Podpisana Strokovna zveza privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije vas vabi, da stopite med njeno člunstvo. Zakaj? I)an za dnem moramo nameščenci trpeti krivice, ki se izražajo v neurejenih delovnih razmerah, v plači, ki ne dosega eksistenčnega minimuma in v predolgem delovnem času. Družba in delodajalci rešujejo vse probleme, ki se tičejo nas, sami in brez nas, če smo neorienli-rani, brez vezi med seboj, neorganizirani. Zato je in bo soodločevalo le strokovno organizirano na-meščenstvo.
Nameščenstvu je pa trajen uspeh zasiguran le, če se bori za svoje pravice v zvezi z ročnim delavstvom. s katerim stojimo v zvezi potom Jugoslovanske strokovne zveze. Kot v njej organizirane delavske mase smatramo tudi mi krščanstvo za tisti e' 'iiient, ki nam daje s svoio moralno oporo garancijo, da je uaJe gib nje etično upravičeno in da ga bodo radi tega spremljali uspehi.
Svojo nalogo vršimo e širjenjem strokovne izobrazbe svojih članov, z raziskavanjem službenih razmer, s posredovanjem pri delodajalcih in oblasteh. Člani pa dobe tudi pravne nasvete v sporih, ki izvirajo iz njihovega službenega razmerja. Velike važnosti za vsakega nameščenca je tudi organizacijsko zavarovanje potom podpornega fonda, iz katerega prejemajo člani podporo za slučaj brezposelnosti, bolezni, za slučaj iskanja službe, svojci pa pogrebnino za slučaj smrti člana.
Po reorganizaciji članarine s 1. januarjem 1981 se uvedejo štirje plačilni razredi po 10, 15, 20 in 30 Din. Prej omenjenih podpor ne prejemajo le dlani I. razreda, vsi člani pa dobivajo glasilo organizacijo »Delavsko Pravico* brezplačno. Novi člani plačajo pristopnino 5 Din in za legitimacijo 5 Din.
Vajenci, praktikantje in osebe, ki še nima.io 18 let in prejemajo mesečno plačo manj kot (500 Din, se združujejo v mladinskih odsekih organizacije, kjer plačujejo mesečno 2 Din.
Pomisli: Če si sam, ne pomeniš nič. Organizirani posamezniki pomenijo mnogo, zato je organizacija sila. Ne stoj ob strani in v vrstah onih, ki žive od dela in žrtev organiziranih nameščene sv, ampak postani član in podpri delo za skupno korist! In Ti, ki se rad imenuješ krščanskega in katoliškega, Tvoja dolžnost je, da se organiziraš v krščanski namesčenski organizaciji!
Nameščenski strokovni pozdrav!
Strokovna zveza privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije, Delavska zbornica, I. nadstropje.
JSZ, Ljubljana.
Številne nesreče
Ljubljana, 2. decembra.
K obširni kroniki krvavih dogodkov in nesreč, ki jih je priobčil »Slovenski list« in o katerih so naši bralci že poučeni, jih dodajamo sedaj še nekaj:
V bolnišnico so danes pripeljali 52 letnega posestnika Franca Museca iz Broda št. 16 pri Logatcu. Musec je »Amerikanec«. V nedeljo zvečer je odšel v Blekovo vas pri Logatcu. Tam so ga napadli in nekdo ga je tako premikastil in osuval, da je dobil revež težke poškodbe. Pobit je po vsem telesu. Polomljenih ima nekaj reber in ima še druge
straši delavce
Položaj delavstva Kranjske industrijske družbe
Jesenice, 2. decembra.
Delavec je vedno v skrbeh za vsakdanje preživljanje svoje rodbine iu v še večjih skrbeh, kdaj bo postal brezposeln, postavljen na cesto. Pri Kranjski industrijski družbi je delavstvo neprestano v takih skrbeh. Pred par dnevi smo brali v -Slovencu., da reducirajo v tovarni na Dobravi, ki je tudi last K ID, sedaj je pa na vrsti Savn in že prihodnji teden morda Javoruik. In tako se ta strah pomika v tem trikotu sem in tja. Odpoved dela je bila prejšnji teden napovedana večjemu številu delavstva, in to no morda samo takim, ki so pred nekaj meseci vstopili v delo, pač pa so med reduci-raiiinii tudi taki, ki imajo že mnogo let za sabo pri K ID. Sicer je slišati, da se je stvar nekoliko ublažila, da bodo prizadeti še nadalje zaposleni, vendar pa nastane vprašanje: koliko časa?
Modemizacija in "Rcionalizacija, ki jo ima v načrtu tovarnu KIP ue bo tako brž izvršena, zato tudi ni upanja, . v doglednem času dobilo zaposlitev več delavstva, pač pa ravno narobe: do dovršitve začrtanega dela bodo redukcije stalno ogrožale uslužbenstvo KID.
Da jo odpuščeno delavstvo cementarne v sosednji Mojstrani, je kolikor toliko razumljivo, ker res ni naročil in je splitski cement cenejši. Toda Jjodjelje, kakršno je KID, bi z lahkoto obdržalo seči an.e število delavstva zaposleno tudi ob času .ko po železnih izdelkih ni največje povpraševanje. Saj so bij i svoječasno dnevi, ko ni bilo prav nobenega naročila, a radi tega ni bil odpuščen niti en sam »placar«. Z malo dobre volje bi se dalo tudi sedaj tako urediti ter s tem odgnati upravičen strah jeseniškega delavstva pred brezposelnostjo.
December trboveljskega radarja
Delali bodo le 19 dni tega meseca za 760 Din
Trbovlje, 2. decembra.
Praznovanje rudarjev v mesecu decembru. TPD je za ta mesec razglasila 12 dni praznovanja, in sicer: 1., 6., 7., 8., 14., 15., 21., 24., 25., 26., 28. in 31. Če vzamemo v tem mesecu štiri praznike in štiri nedeljo, so praznovanju dodani še štirje delavniki, torej bodo delavci delali v vsem mesecu le 10 dni! Oni rudarji, ki so na minimalnih plačah 40 Din dnevno, bodo mt-sečno zasluzili le 760 Din. Če odštejemo odtegljaj 100—110 Din, pa bo čista plača teh delavcev 650—«60 Din. Velika umetnost je s lem zaslužkom preživeti sebe in družino. To ljudstvo bo v naši agrarni državi pričelo trpeti glad.
Rudarska kriza in trgovci
Trgovci in kreditiranje.
Trbovlje, 2. decembra.
Ko se je z januarjem tega leta pričela rudarska kriza in je država svoj konzum premoga od privatnih rudnikov znižala skoraj za 50 odstotkov,
so rudniki s tem pričeli z delom praznovati. In tako tudi delavstvo ni dovolj zaslužilo, da bi krilo vsakdanje svoje potrebščine.
Delavstvo e bilo prisiljeno pri trgovcih prositi, (la mu življenjske potrebščine kreditirajo. Naši trgovci, ki so uvideli težak položaj delavstva, so to tudi storili. Delavstvo pa je dan za dnevom manj zaslužilo, zato je njihov dolg pri trgovcih naraščal, pri očetih številnih družin kar za več tisoč dinarjev. Trgovoi so delali s precejšnjim prometom, denarja za svoje blago pa niso prav nič prejeli.
Trgovci so s tem rešili gladu dve tretjini delavstva, sami pa so jjrišli v obupen jioložaj. Plačujejo visok davek od prometa, ki ga trgovec izkaže, promet je bil v resnici visok, denarja pa ni bilo nič, ker je svoje blago dal na up. Mnogi so radi te krize riskirali že vse svoje imetje, ki so ga dostikrat s težkim trudom priborili.
Apeliramo na oblasti, da je nujna potreba, rešiti problem rudarske krize, da s tem zadobi ogromna večina delavnega ljudstva svoj potrebni zaslužek.
„Bolje je
bolezen ]
________ preprečiti kot pa
zdraviti". Resnica, ki je hidi Tebi znana. Spoznaš skoraj vedno prve znake prehlada.
Pazi na to:
vzemi takoj ASP1RIN-tablete, ki pomagajo Tvojemu telesu v obrambnem boju proti povzročiteljem bolezni. Misli vedno na to: Pravočasno jc treba vzeti
Aspirin«
tablete.
Pazi pa nn lo: vsak zavo) in vsaka tableta nosi Bayer-lev kri«.
Grobnica celjskih grofov - odprta!
Celje, 2. decembra.
G. konservator Marjan M a r o 11, čigar obširni topografski opis celjskih umetnostnih spomenikov izide prihodnje tedne, se je pri svojem znanstvenem delu odločil za važen korak: odpreti grobnico staroslavnih celjskih grofov v bivši minoritski — sedanji nemški — cerkvi ter ugotoviti nje arhitektonsko obliko in vrednost. Pod tehničnim vodstvom mestnega stavbenika g. Kališnika so dne 1. decembra dopoldne pričeli odstranjevati cerkveni tlak ob epistelski strani glavnega oltarja in kaj kmalu dognali, da je kronist Ignacij Orožen točen vodnik v to grobnico. Odkrili so nekako I kvadr. meter široko odprtino, skozi katero je bilo očividno mogoče priti v eno izmed številnih grobnic, ki jih je pod to cerkvijo menda cel labirint. Dela 1. dec. in včerajšnjega dne so napredovala tako daleč, da je dozdaj izko|>an obokan prostor v Globino 2 m, v širino 1.80 iti ter v dolžino 2.45 m. Ves ta prostor je napolnjen s starim ometom, opeko in zemljo, katero so pometali ob renovaciji cer-
.	■	-----II-I-IL.---1—. -.-g(J ■•
kve v 1. 1813. s kostmi celjskih grofov vre d v (a
del grobnice. Izkopali so veliko količino kosti, ostankov krst, tkanine, krstnih kljuk itd.
Pri včerajšnjem izkopavanju so naleteli na razmeroma bolje ohranjene krste, v katerih so našli ostanki mašniške obleke, kar bi značilo, da so na dnu tega dela grobnice pokopani duhovniki. Očividno je bilo tako, da je ta grobnica novejšega datuma, da so v njej pokopavali duhovnike, da pa so v 1. 1813. pri renovaciji cerkve znesli v njo tudi kosti celjskih grofov. Dohoda v ostali del grobnice doslej še niso našli in bodo skušali še prodreti vanj po izkopu na nekaterih drugih mestih.
Vsekakor je čudno, da se za to, ue le za celjsko zgodovino važno, temveč za vso našo domovino pomembno zanimivost doslej ni nihče zanimal ter da je moglo priti tako daleč, da je danes treba grobnico slavnih mogočnikov celjskih takorekoč šele odkrivati. — Dela se bodo nadaljevala in bomo o posameznostih še |x>ročali. Občinstvo se vljudno naproša, da ne moti delavstva pri delu, ker bo grobnica po končanih delih itak vsakomur dostopna.
notranje jjoškodbe. Njegovo stanje je prav nevarno.
Težka nesreča se je v ponedeljek pripetila 24 letni šivilji Matildi Zupančič na Vrhniki. Ta je
v fionedeljek peljala iz gozda drva in sama ne ve, zakaj se je nesreča pripetila. Naenkrat je padla pod voz in tam nezavestna obležala. Kolo ji je strto levo nogo. Bila je prefieljana v ljubljansko bolnišnico.
Surov napad je bil izvršen v petek zvečer v Medvedovi ulici v Šiški. Neznan moški je napadel 24 letnega Jožeta Kravsa, stanujočega v Hranilniški ulici 10. Neznanec je Kravsa težko poškodoval, tako da je moral ranjenec v bolnišnico.
Nesreča pri delu se je prij^etila v ponedeljek 17 letnemu Francu Urbančiču, mizarskemu vajencu na Poljanski cesti 69. Pri delu ga je zgrabil stroi za kazalec desne roke, in mu ga odtrgal. Tudi Urbančič je moral iskati pomoči v bolnišnici.
»Slovenski liste je |X>ročal o pokolju, ki se je pripetil v nedeljo zvečer baje v Mezetovi gostilni na Krakovskem nasipu. Gostilničarka Meze nam poroča. da se ta napad ni izvršil v njeni gostilni, temveč v neki drugi bližnji gostilni.
DEiffiO GORUPsCO.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/11. Vam nudi solidne in vseh cen
damske zimske plašče
PRIDITE
in oglejte si zalogo brezobvezno!
Z nožem in samokresom
Boj fantov in mož v Britofu pri Kranju.
Kranj, t. dec. 1930.
Da bi vsaj ena nedelja potekla v miru brez strašnih vesti o divjih pretepih in surovem uporabljanju noža. V nedeljo zvečer okrog 12. so se spoprijeli fantje in možje v Orehovljali pri Britolu in precej poškodovali Pičmana Janeza. Letela in frčala so po zraku polena, peli so koli in kamenje, huronski krik in vik se je razlegal po vasi. V mc-težu in vrvežu je dobil močno rano v hrbet, 4 do 5 cm globoko segajočo do pliuč okrog 40 letni že poročeni Pičman Janez. Tudi njegov napadalec jc baje že starejši in poročen. Ranjenca je obvezal zdravnik g. tir. Bežek. Koliko bunk in udarcev neznanih in neprijavljenih so pa dobili ostali, o tem kronika ne govori, brez njih pa gotovo ni bilo. Vaščani se že zgražaio nad takimi ekscesi divjih natur. Vprašamo, ali je vsaka protiakcija nemogoča?
Kranj, t. decembra.
V noči od sobote na nedeljo dne 22. pr. m. se je v vasi Hrasljc vršila fantovska bitka s streljanjem, katere zadnji akt se je odigral v soboto dne 29. nov. z dejstvom, Ua so aretirali in zaprli na sodniji v Kranju 6 fantov iz Cirčič. Preteklo soboto 22. nov. so prišli v Hrast je vasovat fantje iz Prebačevega 5 po številu. Nekateri izmed njih so polegli po tleh, nekateri pa so vasovali pri Ka-divcu. V tem so se iz Cirčič pritihotapili nasprotniki — med fanti obeh vasi vlada ostro sovraštvo, ki izzveni v takele prizore — 6 mladih korenjakov. Napadli so vasovalce in vnel se je boj s kamenjem, poleni in koli. Vmes je pa nenadoma počil strel, ki je Janeza Knifica zadel v nogo Dogodek bi morda ostal budnim očem oblasti prikrit, da ni rana Knifica prisilila iskati pomoč v bolnišnici, ki je naznanila cel potek in vzrok ranjenčevega položaja oblastem. Slednje so začele poizvedovati za storilcem, loda ker niso mogle izslediti onega, ki ie streljal, so aretirali vse, ki so količkaj spadali k pretepu. Nekaj so se izdali sami, nekaj so jih poznaie priče, in tako je šest mladih petelinov romalo v zapor. Priznavajo, da so rabili kamenje in kole, odločno pa taje streljanje. Preiskavo bo izvedla sodnija. Priče trdijo namreč, da je izključeno, da bi kdo drugi streljal. Ranjeni Knilic se pa nahaja v nevarnosti, da izgubi nogo.
Smrt pod bičeenihom
Storilec zginil brez sledu.
Maribor, 2. decembra.
Včeraj je prišlo na Slemenu ob Dravi do žalostnega dogodka. Hlapec Jožef Malek, uslužben pri nekem tamkajšnjem fiosestniku, se je ponoči okrog 11 vrnil domov, nakar se je pričel šaliti s svojim tovarišem Jožefom Pretolom, ki je žc ležal v jVi-stelji. Iz šale je postala resnica in Malek jc zgrabil za bičevnik in pričel z njim Pretola tolči po glavi. Pretol je takoj nato čutil bolečine v glavi, dasirav-iio ni bila nobena poškodba vidna. Davi so našli Pretola v postelji mrtvega.
Vest o Prefolovi smrti je tako delovala na Maleka, da jc šel k Pretolu na postelji iit tam ihtel in jokal. Nato pa je izginil. Vse jioizvedbe za njim
v teku današnjega dne so ostale brezuspešne. Tru-pokojnega Pretola so prepeljali v mrtvašnico v Selnico ob Dravi. Mariborsko državno tožilstvo
plo
je predlagalo, da se izvrši obdukcija, da se ugotovi vzrok smrti. Ker Maleka danes ves čas ni bilo na spregled, domnevajo, da si je kaj storil.
Ciganska bilka
Novo mesto. 1. decembra.
V soboto popoldne že proti večeru so se v Kamnein vrhu stepli cigani Brajdiči, kt so zaposleni pri tolčenju kamenja.
Dobili so ta dan plačo ter se ga tudi malo >nacukalk. Najbrže pa je bilo krivo spopada kako staro sovraštvo, kar se ined cigani često dogaja.
Jože in Pavle Brajdič sta tisti večer, ki je bil za njiju tako usoden, prišla k drugim v taborišče; tedaj pa je nekdo izmed ciganov trikrat ustrelil, kar je bilo kot nekak znak za boj. Cigani so skočili pokonci, zazvenele so sekire in zaropotali koli po glavah. Med pretepom so pobili oba, Pavla in Jožeta Brajdiča.
Prepeljana sta bila še isli večer v kandijsko bolnišnico, kjer je v nedeljo dopoldne Pavle Brajdič umrl vsled hude rane na glavi, ki jo je dobil s sekiro, dočim bo Jože najbrže okreval, ker ni tako hudo [»oškodovan.
Isti večer pa je bil napaden v gozdu pri Hudem pri Mirni peči tudi neki cigan Brajdič Jože od orugih ciganov. Spal je v svojem šotoru. Okrog 11 ponoči pa ga zbudi nek Sum. Sel je pogledal kaj je in v'del. da se pomikajo proti njemu neke sence, zato je vprašal, kdo jc.
Todaj |ta je nekdo izmed ciganske tolpe uetre-
Bohinj in zimskosporlske prireditve
Program zimsko-sportnih prireditev ла letošnjo zimo je sestavljen ter je bil tudi že objavljen v nekem ljubljanskem dnevniku. Razen velike konkurenčne tekme od 29. januarja do 3. fehru-arja 1931 še ni za nobeno drugo prireditev določeni datum, pač pa so navedeni kraji, kjer se bodo vršile.
Opaža se pri tem, da so je na Bohinjsko dolino in nje okolico |>opolnonia pozabilo. Nočem navajali vzrokov, veled katerih se Boliimj omalovažuje, dočim se prav neosnovano forsira tujsko prometno in sportsko reklamo za kraje, naše, naravnih krasot obilo obdarjene Gorenjske, kateri so sicer jako lepi, vendar pa se glede romantične divuosti ter tudi terenskih prilik ne uiorojo ko-■ sati z Bohinjem.
i Sem v posesti dopisa odličnega avstrijskega ! smučarja-strokovn.aka (Tirolca), kalori se o Bo-I hinju izraža sledeče:
»Bohinj, zlasti pa okolica Sv. Duha sla polna i idealnih smučarskih terenov. Poleg večjih večdnevnih smučarskih tur v daljno okolico Bohinja, j > red vsem na triglavsko skupino (Triglavstook) — je na razpolago kakih šest pol — do celodnevnih tur, ki so nadvse pripravne ne samo za začetnike, temveč tudi za dobro izvežbane smučarje.«
»Glavna prednost za začetniške tečaje pa leži v posebni prikladnosti terena v okolici Sv. Duha. Čuditi ee moram, da se ne coni in ne izrabijo dovolij ugodnosti teh terenov. Zlasti mi je to skoraj nejiojmljivo, ko vem, du je pri nas na Tirolskem nadvse krasno razvit zimski tujski promet in to celo v mnogih naših krajih, kateri nimajo niti ugodnega travnika za začetniške tečaije; zda-leka pa ne takih terenov, kot je Vaš Bohinj, posebno pa okolica Sv. Duha.«'
Ozemlje okoli Sv. Duha sestoji iz ogromnega travnika, ki ima strmine vseh vrst predvsem pa rahle. Približno 150 do 200 m višje pa se razipro-stira še večji gorski pašnik s strmejšimi jiobočji. Oboje je vseknkor idealno za tečaje, pravtako za začetnike, kakor tudi za izvežbane smučarje. Omenjeni teren je temveoje vrednosti, ker je njega lega popolnoma severna in leži na njem pozimi zlasti v decembru in januarju radi majhne obsevanosti prvovrstni in zanesljiv pršič. Sv. Duh pu ima še to nadvse dobro stran, namreč, da nastopi v Bohinju vsled njegove južne lege, nasproti s severnimi apneniškimi Alpami, prej jiomladno solnce, radi česar iiualjo tereni okoli Sv. Duha že v februarja tako zelo iskani »Firn« (Firnschnee), Baš to dejstvo bi moglo imeti za sevemo-nemško, juga in solnca iekaljoče občinstvo posebno privlačnost, kot jo ima na primer Cortina d' Ampezzo, kjer vladajo, kar se snega tiče. iste razmere kot v Bohinju.
Končno naj omenim še prvovrstno skakalnico med Sv. Janezom in Bistrico, kakor ludi možnost izrabe Bohinjskega jezera v najrazličnejše namene.«
Besede tirolskega strokovnjaka so brezdvoma vredne, da jih upošteva naša smučarska javnost, kajti res nerazumljivo je, zakaj je tako malo zanimanja med nami za zimske krasote Bohinjja in za njegove sijajne smučarske terene. Le pomislimo, kako ugodna je cesta ob Bohinjskem jezeru za skikjoring, kako sijajna je smuka na Voglu, na Kratju, v Konmi, v Vojali in drugod — predvsem v omenjeni okolici Sv. Duha. In jezero! Vso zimo zamrznjeno tako, da lahko vozijo z vozovi preko. Ali ni to krasno in primerno za vse, inozemcem tako priljubljene 9[Hirte na ledu? Povsem znano pa nam je dejstvo, da občudujemo in zavidamo tujski promet v tujini, lcjer niti ni takih lerenov kot pri nas, dočim se svoje vrednosti ne zavedamo Naša dolžnost je, da čimprej« jiopravimo vse, kar smo zagrešili z našo malomarnostjo napram temu biseru naše domovine! S primerno |>ropagando za-interesirajmo za to krasoto zlasti inozemstvo, ki bo po spoznanju naših terenov mnogo pripomoglo do živahnega tujskega prometu.	M K—Y.
PIANINKA - Ca| - DAHOVEC
s to znamko
UR. B ANOVEC
Dobi ee v lekarnah
PLANINKA
1 npavhni
Vzemite le plombirani zavoj!
ZARES PREIZKUŠENO DOBRO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE ŽELODCA, ČREVESJA, KRVI
lil parkrat nanj ter ga zadol v nogo |>od kolenom. Ko je padel, so mislili, da je mrtev in so zbežali.
Imenovani -ч> nahaja v bolui.šnici usmiljenih bratov v Kandiji
Xa/ pravite ?
IM, kaj javile ve matere k prizorčku, ki sc tni je nudil U dni v mraku na ljubljanski ulici. Pod ulično svetil j ko *lojc tri deklice r starosti drvel do dvaiittj*! lcl, ler ti Ne glavice skupaj. Ko ■pridan mimo, sc v zadregi obrnejo proe. Ker me jc zanimalo, čemu se obračajo od Qasantor, se ozrem. V udi I sc mi je prisorček, ki mi je lakoj pojasnil njihovo zadrego: deklica deklici so nui-zate z rdečilom ustnice in lica! /goden začetek, kaj ne materi! Pa ni to edini slučaj. Sreča ram po ulicah ll — l3letnc deklice z iico namazanimi lički in lake obiskujejo ugledne soli in zarode. In ve matere, rernjem, dn lega niti ne opazile, ker ram niti na misel ne jrride, da bi tak otrok ie holel dopusti in vzbujati jM>;<irrtfwi/. K temu si ludi od poilene slovenske matere misliti ne morem, dji bi : njeno vednostjo otrok uganjal tako zgodaj take neumnosti. Kliub temu pa si ne morem kaj. da m bi ram materam Intli rtaj delne krivde pripisala. V čem pa obstoja la krivda, maji? Premalo vestno je urejeno ljubezen do tvojih otrok. Otrok lc iirosi danes za ilinrrr, julri zopel za enega ali reč. Izgovor, čemu ga rabi, hitro na jih' prebrisana glavica! Ali pa potem, ko si ie daln dinarje, kalere morda pri g/>s)>odmi.Httu triko utrpiš, ie mi sli i na io. če jih je olmk vestno porabil? Kako bi sicer otrvk prišel do denarja, kahrega potem zapravlja za razne neumnosti. In dalje, in«li. ali prebrskat rčasil' iepe. robčke, knjige in praznine med knjižnimi platniiirmi in ovojnim papirjem? f,e stori to. pa se biti / časih začudila, ko boš iridcla, da otroci niso Iako otročji kakor izgledajo lin so deklice malo nečimurne. res ni noben zločin: toda dvomim. slovenska mati. da bi li bilo vseeno, čc spo-cnai, da troj otrok, v katerega slarljai svoje nadc. Uiko zandaj začne stopati po poti, ki bi ga z leti nterjniia )tr'pri lat i narzdol. Mati. ne bodi r troji veliki ljubezni preveč popustljiva!
„ZeUeis" v Ormožu
Ptuj. 29. novembra
Mnogo so je ie pisalo o Zeilei<»ovi metodi edrttvljenja s pomočjo visoko frekvenčnih žarkov. En in proti je bilo slišati glasove. V novembru je >Wiener Journal prinesel poročilo o seji zdravniškega društva na Dunaju; poročilo ima naslov: Zeilei« zmaguje. Konča pa: Dobro je, da so se zdravniki sami pričeli pečati s to zadevo, da od-krij<*jo u#rpešno<t tega ie malo študiranoga obsevanja in tako končno odkrijejo misterij Zeileisa.
Po časnikarski dolžnosti poročamo sledeč slučaj. V Ormožu je zdravnik g. dr. Majerič, ki idravi s Zeileisovinii aparati. Vaš dopisnik je dobil v roke protokol, ki so ga prod 4 pričami sestavili 20. novembra > posestnikom Matijo Janševem, rojenim leta 1800 v Stari novi vasi pri Ljutomeru. Bolnik Janšovec je izpovedal približno takole (podajamo ,-stmo izvleček);
^mi 40 leti je začutil bolečine v hrbtenici, da »e cel teden ni mogel zravnati, še manj delati ali sjiati. Pred 30 leti je začutil silne bolečine v nogah. <ia ni mogel hoditi Pred 15 leti ga je prijelo v tilniku, da ni mogel obrniti glave ue na levo in ue na de»no. Prod 7 leti je bolezen prešla v desno nogo tako hudo. da brez palice, sploh ni mogel tni-lki na kako premikanje z mesta. (VI leta 1928. se je telo zverižilo zelo na levo stran, hrbtenica s«- je z vratom vred tako skrivila, da jc stropu ie rekel: zbogom za večne čase. Zadnje čase sploh ni več hodil kot z levo nogo in s pomočjo dveh palic. Pri najmanjšem tresljaju ga je desna noga bolela kot odprta rana. Bolezen je postajala slabša in slabša. Aprila je kupil radio-kompreso. ker mu je agent zagotovil zdravje v enem tednu, češ, da kompreea potegne vsako bolezen magari skozi zid. Drugi so obljubili agentu, da bodo kupili zase tudi podobno vrečico, ampak šele po uspehu pri Лал-šovcu. Ker ni nič pomagalo. jO pri tretjem obisku agent koiupreso vzel, obljubil pa novo. Pa ga n: bilo uič več ua spregled in tudi nič ni poslal; kmet pa je še izgubil v naprej plačanih 1230 Din.
Po nekem nasvetu v Ljutomeru se je star-бек v četrtek 13. novembra odpeljal z vlakom v Ormož k dr. Majeriču. Po lepi in suhi poti je rabil od postaje v mesto celo uro! Z upognjenim hrbtom in glavo je še) k zdravniku po vseh štirih. Žo po 8. obsevanju je bila noga boljša. 22. novembra je bil odpuščen. Glavo sedaj lahko giblje brez bolečin in pogleda spet v strop; ker je hrbtenica spet ravna, se sedaj outi mnogi* večjega; z rokami lahko dela. Dočim preje desne noge ni mogel dvigniti drugače kot s pomočjo rok, sedaj to napravi lahko spet brez rok. Spi lahko. V vseh teli dolgih bolnih letih je z raznih lekarn dobival zdravile — samo s trenutnim uspehom Bolnik sam sedaj sklepa, da mu je občevanje skozi 10 dni pomagalo bolj kot vsa druga sredstva.
Končno se v protokolu zahvali zdravniku za Izvrstno pomoč in gn priporoči vsakomur, kdor hoče ?i mpreje ondraveti Protokol pa lalik vsakomur ■ustno potrdi. 20. novembra so je starček dal ludi slikati, kjer se lepo vidi razlika, kako jc izgledal poprej in kakšen je po obsevanju. Neverjetno, res!
Z druženje železniških uradnikov
Tsredni občni zbor
V jKMiedeljok ob 15 se je vršil v kolodvorski restavraciji zaradi osnovanj nove oblastne uprave v Ljubljani v zmislu novih društvenih pravi! izredni občui zbor UZC. Po kratkem pozdravnem nagovoru predsednika C e r n i g o j a je občni zbor prešel na volitev oblastnega upravnega in nadzor-' noga odbora, pri katerih so bili izvoljeni:
V upravni odbor: predsednik viš. uradnik V. 0 o r n i g o j, 1. podpredsednik šef postaje K. Zemlja, II. pod/predsednik načelnik v p. E. Vargazon in odborniki: U. Soklič, I. Zuceatto, M. Gruden, M. Vr-dernjak, J. Božič, A. Basa, M. Bertoncelij, J. Žnidariič, A. Vergelj in H. Mešiček. Kot namestniki odbornikov so bili izvoljeni: J. Jenko, Fr. Sedej, J. Pogačnik, M. Zurlini in A. Weber. V nadzornem odboru so kot odborniki oeir. namestniki: F. Bnbftek, 1». Lopajne, S. Pi rje ver. O. Mislej, F. Lužer in A. Rrjavee.
Po določitvi delegatov za centralno glavno skupščino, ki se bo vr*ila v nedeljo v Zagrebu, eo jo razvila dolga. dohx> zelo živahna debata o krivici, ki je bila nedavno prizadeta organizaciji. Občni zbor je soglasno in 7. ogorčenjem zavrnil vse klevete, ki jih gotovi krogi širijo v javnosti, da bi onemogočili UŽČ kot povsem narodno stanovsko organizacijo, za zlobno izmišljeno tor za plod sebičnih in rova rekih stremljenj gotovih oseb. Zato bo občni zbor pozval novo društveno vodstvo v Za-rro+ni. da sestavi o vsem tem ir/rpno spomenico, li naj jo čimprej izroči na odločilnih mestih, da m taUoo državi in želeenieki ustanovi kvarno de-lnv-tsje enkrat »> vselej zatre. Pred sodniku novpgn ot»l»«h»efrs odbora je bH« pri tej priliki soglasno
Na ruševinah družinskega življenja
Tast In tašča usmrtita zeta
Maribor, 2. decembra.
Dne I. avgusta t. 1. v Grajenšaku; okoli desetih dopoldne sla Franc in Ivan Caf slišala strele iz zadnjo sobo Kojkovega stanovanja; obenem ie bilo čuti glas zeta Lesjakti. ki je klical na pomoč. Takoj sta stekla proti sobi, ki pa je bila zaprta; uprla sta se v vrata, ki so se končno udala. Nudil se jima je prizor, ki se jima ni mogel radi raz-
Predscdmk sonata Josip Lenart.
umljivega razburjenja v vseh podrobnostih točno vtisniti v spomin; pač pa sta mogla v vseh slučajih zaslišanja izpovedati, da sta videla tasta Karo ln Lesjaka. kako je s samokresom lolkel zeta Franca Lesjaka po glavi, dokler se Lesjak ni zrušil na tla. Glede taščo Barbaro Rojko sta omenjena prvikrat izpovedala, da je ob njunem prihodu izginila v vezo; drugič, da je med tem, ko je Rojko obdeloval zeta s samokresom, držala zeta Lesjaka; tretjič, zopel ,sU vedela (Kivedati, da je Barbara Rojko samo stala /.raven, ne da bi na kakršenkoli način sodelovala.
Franc Lesjak je istega dne umrl radi o<trp-nenia možganov. Izvedenci so ugotovili, da je zadobil pokojni Lesjak tO udarcev s samokresom po glavi, t> udarcev pa z železnim ušesom motiko po zaglavju; na Iovbiii rebrnem oboku pa je bil ob-streljeu s kroglo iz samokresa. V smislu izjave izvedencev je bila vsaka od poškodb, prizailejana z motiko, absolutno smrtno nevarna, Iako da je bila lobanja čisto razbita.
Kako se je izvršil zločin
ni mogoče prav za prav točno ugotoviti, ker so v predmetnem slučaju nterodajne i/.povedbe zakoncev Karta in liarbare Hojko. K a rot Uojko pravi, da jc Lesjak zgrabil za samokres ter ga naperil proti njemu; k sreči pa samokres ni prav funkcioniral iu je v tem trenutku žena Barbara zgrabila Lesjaka od zadaj, on pa da je hotel Lesiaku iztrgati sanio-j kres iz rok, na kar pa da ga je Lesjak pričel s i samokresom biti po glavi; nato da je Lesjak vzel j srp pod omaro ter šel z njim nad ženo in njega. I Žena pa mu je iztrgala srp ter se pri tem vrezala. j V tem sla Ivan in Franc Caf vdrla v sobo; tedaj j je on švignil v vežo po motiko, s katero je Lesjaka večkrat udaril po glavi.
Barbara Rojko, njegova žena, pa pravi, da je njen mož Kari ustrelil iz samokresa proti Lesjaku, kar pa je Lesjaka tako razdražilo, da je navalil na oba, in sta se oba morala braniti, dokler nista prispela Jvan in Franc Caf. nakar je ona odšla v prvo sobo. njen mož pa je v veži poiskal motiko ter z njo nekolikokral zamahnil po Lesjakovi glavi.
Uradno se je ugotovilo, da je samokres Ruj-kova last; danes sla se 51 letni posestnik Kanji Rojko iz Grajenšaka. ter njegova 531e'na žena Barbara zagovarjala pred tukajšnjim velikim senatom radi zločinstvo zoper življenje in telo. Karol Rojko priznava dejanje; zagovarja se pa, da ga je izvršil v silobranu, dcčint Barbara Rojko vsako krivdo taji.
Ozadie dogodka
popisuje obtožnica precej podrobno. Niti gredo nazaj v leto 1926, ko se je Franc Lesjak poročil e hčerko Rojkovib, Marijo. Karol in Barbara Rojko sta ob tej priliki, t. j. spomladi 1929, izrečila no-voporočenuema svoje posestvo v Grajenšeku, vendar sta si pridržala pravico dosmrtnega gospodarstva. Toda kmalu so se pričeli med Lesjakom in njegovo ženo prepiri, v katere sta posegala tudi tast in tašča. Te razprtije so imele svoj vzrok v tem, ker je Lesjak hotel, da se izvrši vknjižba posestva na njegovo In ženino ime. Obtožnica pripoveduje, da je Lesjak, ko je videL da se zadeva vknjižbe zaviačuje, postajal vse nasilnejši in neznos-liejši, tako da so Rojkovi bili tem manj pripravljeni, pristati na vknjižbo v gornjem smislu. V teh razprtijah se je žena Marija postavila na stran staršev. To medsebojno napeto razmerje se je poostrilo, ko so Rojkovi začeli Lesjaka ovajati pri oblast-vih. V višek so šli razpori, ko je žena Marija po nasvetu staršev pokrenila zoper moža tožbo na ločitev zakona. Medtem se je zgodilo, da je žena večkrat zginila od doma in pustila po več dni moža samega doma. Vselej je Lesjak v lakih slučajih obdolzeval Rojkove, da so mu skrili ženo. Dne 28.
julija t. 1. je Lcsjukov a zopet odšla od doma ter izostala dva dni in dve noči, 31. julija se je sicer vrnila, ker so doma mlatili, toda še istega dne je zopet odšla, ker ji je mož za pretil, da bo vso po-klal, od malega do starih dveh. Žena jc šla v Ptuj, kjer jo bila v zadevi z možem na sodišču, pri orožnikih in odvetniku dr. Senčarju. Mož je šel za njo; ker je ni našel v Ptuju, se je okoli 10 vrnil domov, ter pričel prepir s taščo, češ, da hoče ženo ter njeno obleko, sicer da bo vse drobno in hladno;. Tedaj je prišel v kuhinjo tast Karol Rojko, napram kateremu jo Lesjak bojda iste grožnje ponovil, na kar je Rojko šel v zadnjo sobo, za njim pa Lesjak iu tašča. Tukaj je bil Lesjak kmalu nato usmrčen.
Pravi pekel
ie bil, v katerem sta živela Rojkova iu Lesjakova. Kdo je bil kriv, da je moralo priti tako daleč? So priče, ki obremenjujejo Lesjaka, in so zopet druge priče, ki obremenjujejo Rojkove. K današnji razpravi je bilo povablje-nih 24 prič. Zanimivo je, da je bil brat Barbare Rojko, Šešerko Kari, dne 10. morca 1927 preti mariborsko poroto, ker je v noči od 21. na 22. septembra usmrtil svojo ženo na ta način, da jo je v Trčovi živo vrgel v Dravo. Radi tega je bil obsojen v smrt na vešnlih, pozneje pa pomlloščen na dosmrtno ječa.
Pred sodnikom
Dnturštijo razprave preti veNvini senatom sc je udeležilo izredno veliko domačinov irz ptnjske okolive. ki so domala zasedli skoraj vse kk»pi v razprevtni dvorani in ki so si ob zasliševanju obtožencev kakor tudi posameznih prič priše|K'tuvali komentarje v takšnem ali drugačnem smislu. Taksnega zanimanja otl strani domačinov za razpra\o že precej dolgo ni bilo. Obravnavi jc predsedoval s*. Lenart, tir. Lešnik, Kolšek, A ž man in Sen i ca priseduiki: obtožbo je zastopal <hvav-ni pratdnik dr. Zor jan. zagovornik dr. llei.siuan. zapisnikar dr. k. e> j1 ž a r. Za^-li-ša vanje obeli trtvtožencev Karla in Barbare Rojko je trajalo skoraj tri ure. Posebno zanimivo je bilo zasliševanje obtoženke Barbare Rojko, ker je danes tajila vse po vrsti, kar je že pred preiskovalnim sodnikom v Ptuju in Mariboru bila priznala glede strelov, motiko Hd
Državni pravdnik dr. Zorjan.
Predsednik: Preje pa ste Г-rsto drugače izpovedali (Čita izpovedbe v Ptuju in pred mariborskim preiskovalnim sodnj'Kom).
Obtoženka: Jezus, Marija; kak jc te to mogoče. Tega nisem nikdar pravila.
Predsednik: Pa stoji trnka j zapisano; jaz vem, da so to vestni in natančni gospodje, ki so sestavljali ta zapisnik, ln vaš podpis je tudi epotlaj. A ti vam niso prečrtali, kar je balo treba podpisati?
Obtoženka: Jaz nič ne vem.
Predsednik: Ste slišali v vštibclcu«, kamor sta šla z Leejakom. kakšen strel!*
Obtoženka: Nič nisem slišala.
Predesdnik: Po ste prvotno .izpovedali, tla jc. vaš mož prva sprožili samokres; torej je on začel.
Obtoženka: Jezus Marija; jaz te nič ne vem.
Predsednik: Ali ste Lesjaka, ko ga je vaš mož tolkel s samokresom po glavi, držali?
Obtoženka: Ne.
Predsednik: Ali ste videli, da hi' bil pozneje vaš mož vzel motiko. s katero je obdeloval Lesjaka j>o glavi?
Obtoženka: Kitk naj jaz to vem.
Predsednik: Pa ste prvotno celo priznali, da ste slišali iz .št i belca« udarce z moMko.
Obtoženka molči.
Predsednik: Ljudje pravijo, da ste vi svojo Marijo hujekali proti Lesjaku; ali je to res?
Obtoženka: To pravijo »htidii« jeziki, pa ni nič res.
•$aJT»o * *г»1<лпјв»г» <*«r»
m?
Ш;
NAHOD odstrani.
NOSAL prašek,
ki je »ovsen neškodljiv, ker ee uo uživa temveč vdihava (vnoe-
Ijava). Nosai Vas varuje gripe. Kupite si Nosa! takoj) Proizvajalec: Lekarna Mr. BAU0VKC Ljubljana.
gu
Predsednik: Ali je Lesjak večkrat tepel vašo h&'r?
Obtoženka: časih jo je *skt*ziK ttspel; krat je cok> omedlela.
Predsednik: To se mi zdi č<ud.qo pri vt tem; kako tla sc Lesjak, ki je bil motne postave, ini mogel ubraniti vašega moža. Poglejte ga. kako jc slab.
Obtoženka molči.
Državni pravdnik: Kaj ste imeli tam v tiistrm rštibrlcnc, kjer jc bil usmrčen pokojni
Les jaik?
Obtoženka: Postelj, »gvaint«. -kriih« m dniigo.
Državni pravdnik: K«j pa orodje; kje site
navadno uranilii? Obtoženka: V kleti.
Državni pravdnik: Kako pu je prišel т »ŠHibelc« tisti srp, o katerem pravite, da je pokojni Lesjak navalil nn vaju?
Obtoženka: Pod omaro jc pač bil.
Državni pravdnik: Pa kako je Lesjak videl srp irpod omare; ali je ročaj sjtodaj ven gledal ali ka'ko?
Obtoženka: Tega to ne veni.
Predecdmiik: Pa sto prvotno cHt> »zpruvetiali, du jo bil Lesja'k preje sprn.viI motiiko in drugo orodje, kar ga jo bilo v hiši1.
Obtoženka molči.
Državni pravdnik: Veste; meni se pa zdi, da ste v i tisti srp potegnili izpod omare in da ste z n j ini zamahnili |>o Lesjakovi glavi.
Predsednik: Ali veste, da je imel pokojna Lesjak na glavi precej poškodb, ki izvirajo glasom izvedeniškega mnenja od udarcnv s srpom i"
Obtoženka: Kak naj hi juiz loto vedela.
Dopoldne in popoldne se je vtšiIo za«№-sevan.je prič: k razbira v i je bilo vabljenih 24 prič. Ob njih jzpovodbah je pr^lo na dan tisto
težko, žalostno vzdn.šje, ki je zastrupljalo življenje Rojkoviih in Lesja.kovih, Ali je bilo vsega tega treba? Obravnava se ob zakljnčikn lokalnega dela lista še nadaljuje.
Zobni atelje
Ciril Lužar v Škofji Loki
Spodnji trg 80-81
se 'e preselil v zgornje renovirane prostore iste hiše gospe Šmid po domače pri Prajerci
Časnikarski koncert
Tudi letos so imeli naši novinarji, kakor j« to že običaj, nabito poln koncert.
Program sicer ni bil zelo nov in interesantee, bil pa je pester in so gu izvajali zelo različni izvajati. Najprej je muzika Triglavskega polka podala državno himno, nato pa podala dr. Cerinovo suito veselih in otožnih slovenskih dekliških pesmi, na-zvano Iz vrela Ijubavi. Dirigiral je avtor sam in žel s svojo skladbo viharen aplavz. Za njim jc nastopil pevski zbor ljubljanske realke pod vodstvom prol. L. Kramolca. Pel je primorsko narodno: Barčica je spuvana in francosko zmagoslavno pesem La Madelon de la vietoire. Čudili smo se razmeroma velikim pevskim sposobnostim mladih študentov in še bolj njih lepi pevski tehniki in skrajno precizni vokalizaciji. Za temi je nastopil mešani zbor Ljubljanskega Zvona pod vodstvom r. Zorka Prelovca in zapel dva mešana zbora s
goli
skladbi sta bili navdušeno sprejeti. Spremljala sta ju na klavirju štiriročno gg. H. Svetel in P. Sivic.
Vr
UepaU
tx o&i<t k.4pooajeaj
tlavirjem, Sattnerievo himno Vstal je gospod^ in
ir. Kimovoevo Do
adbi sta tu na klavi
Višek večera je bil nastop našega priljubljenega tenorista M. Šimenca, ki je zapel ari'o iz Foerster-jeve opere Gorenjski slavčelt, PavčiČevo pred durmi iu Vilharjevega mornarja. Krasni njegov glas je občinstvo navdušil do gromovitega aplavza in pevec je moral dodati še Kje so moie rožice. Se zlepa ni imel kak pevec pri nas tolikega uspeha ka-! kor g. Šimenc s temi znanimi pesmami. Končno je nastopila še ljubljanska Glasbena Matica v mešanem zboru in odpela Adamičevo Zabučale gore (priredba po znani slovaški) in pa Hubadovo priredbo gorenjskega Potrkaneea plesa. Dirigent Ma-tičinega zbora je nenadno obolel, zato ga je nadomestil g. Zepič. Matični zbor sc je kakor vedno, lepo obnesel in vzorno podal obe skladbi.
Dedni dol - božja pot!
Višnja gora, 29. novembra.
Dedni dol — božja pot s priljubljeno cerkvieo žalostne M. B. se je s svojo okolico zadnje čase popolnoma prenovila, kar spremenila se je. Kdor je videl pred leti zapuščeno okolico okrog cerkve, a jo primerja z današnjo, kar verjeti ne more. ros'or. strmino pred in za cerkvijo »o deloma od-kopali, deloma pa zasuli ter lepo splanirali, cerkev so zunaj in znotraj zelo okusno prenovili; tudi par postaj-kapellc križevega pota so prenovilL Vea okolica s cerkvico vred in pa žuborenje potočka — vse vpliva na človeka nekam skrivnostna 6e bolj pa svetišče Marijino, zlasti pa ganljiva in prekrasna podoba žalostne M. B. v oltarju. Kar prevzame prišloca. da vsaj za hip poaatoi vee skrbi, ki mu razjedajo dušo, čuti se potolaženega in le nerad se loči od res skrivnostnega Marijinega svetišča. Sedaj so napravili na koru nov orgelharroe-nij, da bo ob postnih petkih in pa ob Marijinih praznikih, ko se vrši tukaj služba božja, tudi od strani pevskega kora služba božja bolj veličastna. Tudi so postavili v cerkev na vsako stran po nekaj klopi za od poči tek bolelmib in starih ljudi. Se nekaj naj omenimol Pol od lurške kapelice do cerkve jo, radi močvirnatih tal tudi ob suhem vremeeu tako blatna, da je proSnja vseh obiskovalcev de-dendolske božje poti, naj sosežčani ali pa vsaj bližnji sosedje cerkve pot dobro n asu jejo, ob strani pa naj sc skopi j el a jarka za odtok vode — pa bo pot vedno suha in čedna. Prav tako je 8 dohodom po bližnjici >pod Gričarjevo hišo«-; malo naj so od koplje, posuje naj se s peskom, ki ga je v bližini dovolj, pa bo tudi ob deževnem času ta |»t suha — neblatna. Prepričani smo, da bodo I soseščanl ali vsaj DedendoJčani to radevolje popravili, kakor so že prostor okrog cerkve, kar je dalo nemalo dela in truda; saj so ponosni na . svojo božjepotno cerkev in jim že v naprej obljubljamo našo pohvalo iu priznanje!
Monte Carlo pod matelo
Kegljifte prod cerkvijo.
Zagorje ob Savi, 1. decembra.
Lov ja srečo jo bil. Vsi so lovili sreč«, pa so spako ujeli. Pa ie več nedelj so kegljali pod dežnikom pred glavnimi cerkvenimi vrs'.i iu Se nu Bomanji dau — pa vsakikral Je bilo kaj narobe. Dne 80.novembra pa so zopel postavili »šolor- Invalidi, »koji imaju dozvolu« /.a igranje. Na mizici keglji in ura k« denarja za stavo cel kup. Marsikdo se ustavi, marsikdo tudi vrže kak dinar ali celo kovača, da se gn iute.bi — kaj pa je dinar, kaj )w kovač, saj dobro zaslužimo, ko delamo ua 14 <.Jii le 10 šihlovl Morda pn se kaj priigra — lažjo je priigrati, kot pa v jami zaslužili. Tako je v n^oeljo priigrat mlad fant urol Kdaj bi si jo .uogcd kupiti — kajti za uro jo treba varčevati! Pa kor ijža vetju! Ura je ie, morda bo kmalu kaj več — ii Jgral je
Koledar
Sreda, a. decembra: Frančišek Ksaverij, spo-
fcnavavec.
Osebne vesti
— Iz železniške službe. Nameščeni so za uradnike H/5 Lasič Bogomil, koraercijclni uradnik, Raikelt; Žabkar AUred, prometni uradnik, Murska Sobota; Zitterschlager Stanislav, tehnični uradnik, kurilnica Maribor; Adam Ciril, prometni uradnik, Št II,i; za zvaničnika i/4 Trobec FrančiSek, strojevodja, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; ii zvaničnike 11/3: F.-as Frančišek, kretnik, Sv. Rok—Lupiajak; Lah Frančišek, tovern: sprevodnik, Pragersko; Kos Rudolf, zapisovalec voz, Celje; Maček Franc, tovorni sprevodnik, Rakek; Brodnik Alojzij, strojevodja, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Sabeder Rudoll, tovorni sprevodnik, Murska Sobota; Noč Frančišek, zvpiso-valec voz, Bistrica—Bohinjsko jezero; Zupančič Karel, kretnik, Sava; Potisk Janez, tovorni sprevodnik, Pragersko; Fain Adolf, zapisovalec voz, Zalog; Hvala Vincenc, tovorni sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Samarin Jožef, zapisovalec voz, Zalog. — Napredoval jt v u r a d u i k a 11/4 Po-latiec Ivan, prometni uradnik, Ptuj, dosedaj uradnik HI/2. — Premeščeni so zvaničniki 1/2 Zalokar Ciril, strojevodja, kurilnica Zidani m. v kurilnico Ljubljana I glav. kol.; 1/4 Kovič Avgust, kurjač-obrtnik, kurilnica Murska Sobota v kurilnico Zidani most; Zupan Karel, kurjač-obrtnik, kurilnica Ljubljana II gor. kol. v kurilnico Murska Sobota; zvaničnik 11/3 Bibič Rihard, kur ač-obrlnrk, kurilnica Maribor v kurilnico Murska Sobe ta.
lužcnjcr-ki izpiti. Za inžetvjerje rudarske stroke so napravili diplomski izpit na uuiv. kralja Aleksandra v Ljubljani gg. Anion Galešič iz Splita, Georgij Podurec i/. Ha r kova R ik=# ii«t) in Ivo Tram-puž iz Pazina. Čestitamo!
Лко otroci ne morejo zavživati ribjega olja, dajajte jim
ki ima zelo prijeten okus in oprošča otroka in starše rožnih ueprijelnosti ribjega olja. Dobiva se v vseh lekarnah po ceni Din 12-— za veliko škatljo iu Din '25-— za malo škatljo.
Mala kroniha
ir »LuJ z vzhoda«. Pod to demo jo izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 12 razglednic v bakrotisku |и> ruskih originalih znanih fdikarjev pravoslavne umetniške polpreteklosti Vasnecova in Nesterova. Slike obeh teh d veli slikarjev so prožete z globoko slovansko mistiko religioznega doživetja ter poezijo, ki nam resue like tudi človeško močno približuje. V dobi, ko je naša cerkvena umetnost kot splošeu požar v usodni onemoglosti, eo nam ti resnično religiozni dokumenti pravoslavne umetnosti pravo presenečenje.
ir Itolaudski Slovenci iščejo pevovodjo-orga.-nista. V petih katoliških društvih sv. Barbare se kaj lepo razvija kullurno življenje naših nad 3000 Slovencev v Holandiji in to v obliki knjižnic, predavanj, filmskih in dramatikih predstav. Tudi ljudsko petje se goji. Manjka jim le izvežbanega pevovodje. Zato razpisuje podpisani v imenu »Zveze katolikih društev sv. Barbare v Holnndiji« mesto pevovodje pri posameznih društvih sv. Barbare. Reflektautu nudimo: 1. Prosto vožnjo in povrnitev polnih 9froSkov iz domovine v Holandijo. 2. Preskrbimo mu delo v rudniku ali izven n;ega. 3. Redno mesečno nagrado po dogovoru. Reflektant mora: a) znati dobro igrati vsaj harmonij (organisti imajo prednost) in bili izvežban pevovodja. Prepis spričeval in pri)>oročila treba predložiti, b) biti mora pripravljen prevzeti tudi delo v rudniku ali izven njega. Zato se naj v vlogi pripiše, kakšnega dela je prosilec vajen in kakšno bi bil pripravljen prevzeti, c) znati vsaj nekaj nemščine, č) če ima prosilec veselje do gledališkega odra in je že nastopal pri igrah, naj to v vlogi posebej omeni. Niso izključeni reflektanti, zmožni pisarniških služb; li pa morajo popolnoma obvladati nemščino.. Prijave naj se pošljejo najkasneje do 15. decembra t. 1. na naslov: Drago Oberžau. izselj. duhovnik, 11еет1еп, Gaethuise.tr. 3 (Holland).
if Novnimenovani kontraktiialni redni univerzitetni profesor za javno pravo in pravno filozofijo, g. dr. Spektorski Evgenij. bivši profesor kijevske, pozneje ruske pravne fakultete v IVagi in zadnjih sedem let honorarni profesor na univerzi v Belgradu, prične jutri dne 3. dec. t. I. ob 11 svoja predavanja na juridični fakulteti v Ljubljani, in sicer v zbornici univerze z uvodno b4*'effo »Moderno stanje nauka o državi«-.
ir Novi župani v Prekmurja. Z odlokom banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 21. novembra 1930, II. št. 21.S80/4 jo gosp. Titan Janez nn podslavi čl. 3 zakona z dne (i. januarja 1929, U. L. st. 18/5 razrešen dolžnosti žnpaua občine Borejci. Na njegovo inesto je za župana imenovan gosp. Viiriiš Mihael, posestnik in občinski odbornik v Borejcih. Na izpraznjeno odborniško mesto je imenovan Bertalanič Josip, posestnik v Borejcih. — Z odlokom Kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 17. novembra 1930, II. št. 30.892/3 je gosp. JakoSa Albert na podstavi čl. 3 zakona z dne C. januarja 1929, U. L. M. 13/5 razrešen dolžnosti župana občine Doman.jšovci. Na njegovo mesto za župana je imenovan goep. V e z e r Karel, posestnik ш gostilničar v Domanjšovcih. Na mesto pokojnega H arija Jožefa je imenovan za občinskega odbornika C s a s z a r Franc.
ir Postuc služb«-. Razpisana jc služba pogodbenega poštarja v Trebeluem (IIf/8). JamČevina: 800 Din. Letni prejemki: redna plača 0000 Din,
naprej. Slavo sta aklemla t invalidom, dn plaža
listi, ki odneha, 1000 DLu! Kup na mizi je rastel, čea 50») Din je že ležalo na m hil, keglji >o padali, sreča so je smejala prijazno in hudomušno, med igralci hrup, gledalci »e smejejo, govore, vpijejo, v cerkvi pa je bila sv. maša. Stari mežnarjev očka se ojunači, hrup hoče preprečiti, hrup, ki moti službo božjo, pa poaove invalida, naj odnese svojo ral*o in innrelo drugam, da ne bo odvračal ljudi od sv. mafce. Invalid takoj začne pospravljati — igralec pu hud, naj plača stavo, če noče igrati dalj*. Invalid seveda »neče, da plati«; hrap še več,!, eden »topi po orožinike, ki zaplenijo mlako in marelo In dinarje in priigrano uro pa še invalida. Pa še ovnoho na sodišče so napravili — in tako se. je iz sreče '.г-maličila spaka. Mi pa upamo, da igralnice pod ina-reio pred cerkvijo ne bo kmalu »opot.
doklada 9090 Din, nagrada za prenašanje pošte 3285 Din in nagrada za stisko doetavo 4420 Din.
—	Razpisana je pogodbeua pošta v Zdolah (IV/1)-Jameevina: (500 Din. Letni prejemki: redna plača 5400 Din, doki,-vda 2700 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 Diii, nagrad« za prenašanje pošle 4380 Din in nagrada za selako dostavo 3042 Din. Razpisana je dalje »udi pogodbena i>ošta v Studencih pri Mariboru. JamČevina 1300 Din. Letni prejemki: redna plača 12.800 dinarjev, doklada 6400 Din, za brzojav 240 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 34(5 Din, nagrada za prenašanje pošte 3600 Din in nagrada za vzdrževanje selske dostave 2904 Din. ProSnje « prilogami naj se pošljejo na dravsko poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 15. decembra 1980.
—	V področju vardarekega poštnega ravnateljstva ste razpisani pogodbeni pošti Straomac in ZRM.
ir Vreme v državi. V Ljubljani je včeraj ob 7 zjutraj kazal barometer 760.8 mm, termometer 3.9" C do 9.6° C, mirno, megla in oblačno. — V Mariboru je kazal barometer 762.4 mm, termometer 3" C do 13.8° C, veter južnozahoden, jasno. — V Zagrebu je kazal barometer 769.4 mm, termometer 10« C .lo 11° C. veter zahoden, oblačno. — V Belgradu je kazal barometer 767.2 mm, termometer 4" C do 12" C, zahoden veter, megla, oblačno, 3 mm dežja. — V Sarajevu je kazal barometer 768.8 mm, termometer t" C do 11° C, mirno, oblačno, I mm dežja. — V Skoplju je kazal barometer 7679 mm, termometer 1"C do 13"C, mirno, oblačno, 4 mm dežja. — V Splitu je kazal barometer 766 mm, termometer 10° C do 16" C. hud severno-vzhoden veter (burja), pretežno oblačno.
ir Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je otvorilo svojo pisarno v Ljubljani, Napoleonov trg 1 (Križanke). Pisarna je odprta (razen nedelj in praznikov) vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne.
-fr Nabožni list »Kraljestvo laižje« bo s prihodnjim letnikom izhajal v Ljubljani; tiskala ga bo Jugoslovanska tiskarna. Upravništvo 'je v Ljubljani, Napoleonov trg 1.
ir Sadjarska iu vrtnarska podružnica za občino Vič priredi v četrtek dne 4. decembra ti>3<> ob 7 zvečer v šoli na Viču svoje III. predavanje. Udeležite se pobioStevilno.
ir Kuliko kovanega denarja morajo pošte sprejemati. Minister za gradbe jo odredil: Pri vseh vlogah in vplačilih so pošle dolžne od ene in iste osebe pri eni in isti priliki prevzeti: bankovce in vse vrste kovanega denarja z vrednostjo čez 5 Din v neomejeni količini, kovani denar po 2 Din do največjega zneska 300 Din, kovani denar po 1 Din do največjega zneska 200 Din, kovani denar po 0.50 do največjega zneska 100 Din. kovanf denar iz niklja in game po 0.25 Din do največjega zneska 20 Din, po 0.10 Din do največjega zneska 10 Din in po 0.05 Din do najvišjega zneska 5 Din.
ir Akademski pevski zbor iz Linhljane
—	v Relgradn. Danes dopoldne ob 9.80 se odpelje akad. pevski zbor v Belgrad, kjer bo sodeloval na velikih pevskih svečanostih ob priliki Prvega zleta jugoslovanskih akademskih pevskih društev. Povabilu belgrajskega akad. pevskega društva »Obilic, so se odzvali vsi ostali akad. zbori: i/. Ljubljane APZ, iz Zagreba > Mladost v in -»Balkan--, iz Subotice iSveilost« iu iz Skoplja >Obilič-. Višek dvodnevnih svečanosti bo skupen koncert vseh zborov v lorok zvečer v --Narodnem pozori-štu<-, kjer bodo nastopila društva posamič in skupno. Naš APZ bo sodelov'al samostojno s tremi pesmimi: E. Adamič: Zdravica, M. Kogoj: Rekvi-era in J. Ravnik: Solnce v zenitu. Pri skupnem nastopu (Milojevič: Jugosloveni in dri. himna) bo pelo nad 500 pevcev. Akademski pevski zbor iz Ljubljane šteje sam (U udeležencev, samih čilih in svežih grl, katerim želimo v prestolnici kar največ uspeha. Zbor se vrne v Ljubljano v sredo 3. decembra ob 8 zvečer z braovlakom.
ir Zaklan v pleža. V ponedeljek zjutraj so v gostilno na Grajiui metali kamenje Posestnikov sin Voda Jožef iz Krčevino pri Vurbergu je šel pogledat, kaj je. Pri tem so ga trije napadli in smrtno nevarnega so prepeljali v bolnišnico.
ir Prste na roki mu je deloma odžagalo, deloma zmečkalo Poldetu iz Loke pri Višnji gori, ko je pri žaganju drv v Gradu prišel г roko preblizu cirkularki.
ir Nesreča ua eesti. Motuik: Ker je radi deževja v oktobru potok Motnišica marsikje ob banski cesti Motnik-Kamnik eestne nasipe raztrgal in spodkopal, se sedaj vršijo najnujnejša popravila. Pri delu je bil tudi zaposlen Blatnik Ivan, posestnikov sin v Motniku. Dne 27. t. m. mu je pri razkladanju lesa z voza padel težak hrastov tram na nogo in mu jo močno natrl, tako da brez zdravniške pomoči ne bo kmalu sposoben za delo. Ponesrečenec ne more popolnoma nič stopili na nogo, poleg tega pa še ni imel delodajalec prijavljenih svojih delavcev v bolniški blagajni. Zatorej je neigoda tem občutnejša, ker se bo moral zdraviti na svoje stroške in v tem času nc bode nič zaslužil.
ir Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej časopis »The I?oyaIist International Herald«, ki izhaja v Angliji in piše tendenčno o razmerah v naši državi
* Dekliški oder IV. zvezek je izšel. Na 152 straneh obsega 5 iger: »Angela«, božična igra v pelih slikah; »Tri lepotice«, burka v t de anju; »Pamet jo je srečala«, burka v 1 dejanju; »Kakor vidite«, veseloigra v 4 slikah; »Ure na r-arpotiju«, slika za starega leta zvečer; »Za srečo«, igra za Mater, dan — Cena 16 Din. Knjigarne dobe običajen popust. Naročila sprejema uprava Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom.
ir Ob 65letniri Krekovega rojstva opozarjamo občinstvo na njegove Izbrane spise. Doslej so izšli trije zvezki. I. zvezek obsega Krekova mlada leta od rojstva do doktorata (186&—1892) in slane broširan 25, vezan 85 Din. II. zvezek obsega prvih pet let javnega dela (1892—1887). IzSel je v dveh snopičih. ki staneta broširana |н> '28 Din. vezana po 34 Din. Opozarjamo liste, ki so naročili samo en snopič, da tvori drugi snopič e prvim snopičem eno samo knjigo, obsegajoče 400 strani; nai narode torej
Miklavž naj prinese
RADIO!
Г00'-1.980'-
Najlepše Miklavževo darilo je gotovo dober radijski aparat.
Naši aparati so izborni, a zelo poceni! Nudimo Vam:
Enoelektronski aparat, kompleten Din
Troelektronski aparat, kompleten Din
Štirielektronski aparat, T /lft(V-kompleten Din JeOUU
Vsi aparati so kompletni, t. j. z elektronkami, vsemi baterijami, finim angleškim zvočnikom, antenskim materijalom i. t. d.
Svetujte Miklavžu, naj vpraša tudi po novih „RAJDIONE" aparatih za izmenični tok!
Plačila tudi na male obroke!
RADIO LJUBLJANA
Ljnhljana, Miklošičeva c. 5. — Maribor, Aleksandrova c. 44
še drugi snopič. Tisti, ki p« nimajo nobenega snopiča, naj rajši naroče, če se za stvar zanimajo, oba snopiča skupaj vezana za 65 Din. Kot III. zvezek je izšel Socializem, ki velja broširan 40 Din in vezati 70 Din. 1. in lil. zvezek se lahko naročata v vsaki knjigarni, If. zvezek pa samo pri Mohorjevi družbi v Celju, ker stane sicer 25% več.
ir l'o izredni) nizkih cenah nudim novo dospelo pošiljko originalnih desertnih španskih vin. Posl užite se neobvezne brezplačne poskuša je. — Fr. Kham, Miklošičeva cesta 8.
•k Sv, Miklavž dobi največjo izbero modernih snežk, čevljev, luksuznih in športnih, pri tvrdki A. Žibert, Prešernova ulica.
ir Najfinejši med različnih sort in vosek za parkete nudi Čebelarsko društvo, Ljubljana, Voš-njakova ulica 4.
■fr Darujto Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2.
ir Sanatorij т Mariboru, Gosposka 49, telefon 2358. Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje 7, zdravilnimi aparati (višinsko soln-co, diatermija, tonizator). Lastnik: Primarij dr. Cernič Mirko, specijalist za kirurgijo.
ir Oltarne slike, cerkvene slike, kriieva pota poslika strokovno, umetniški le proti ijo-v mit vi režijskih stroškov katol. atelje .Ars sacra< za propagando krščanske umetnosti. — Župno-cerkveni urad Zagradec na Dolenjskem piše: >Mojstrsko ste poslikali in napravili slike »Presv. Srce Jezusovo«, »Sv. apostola Ciril in Metod« in sliko »Stigmatizacija sv. Frančiška«. Hvala Vam in priporočilni Vaš umetniški atel je. Vešč slike ostanejo v kras naši župni cerkvi. Vašo mojstrsko roko hočemo nadalje priporočati.« — Prijazne ponudbe naj se pošljejo na: >Ars saera«, Praga XII.. Američka ul. 10 ali na upravo -^Slovenca«.
ir Vsled preselitve trgovine prodajam blago l znatnim popustom: A. Fuchs, trgovina 7, urami, zlatnino in srehrnino.
ir Httdo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečiue v kolku, odstrani naravna r>Franz-Jose!« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da >Franz-.Tose!< voda učinkuje brez bolečin celo pri dražijivosti čre-vosa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Za pullo-vcrje
ANGLEŠKA VOLNA
Toni Jager, Ljubljana, Dvorni trg 1
Simpatična pojava je bil tndi Bassairio, Antorrfjev prijatelj.
Predolgovezno bi bilo, ako bi našteval še dalje posameznike. Reči se mora, da so bifi vsi na svojem mestu in potrudili so se, da čim bolje rešijo svojo nalogo.
Ako bi pa kritikovali poklicne igralce, bi jih opozorili na prHibo izgovorjavo v prvem dejanju in na napačen naglas nekaterih besedi. Dvorana je bila nabito polna, kar je znak ne samo interesa, ampak tudi simpatije do društva.
Vsem onim pa. ki so zamudili v nedeljo videti igrokaz, priporočamo, da store to 30. nov., ko se igra ponovi.	R. L.
Zdravilno blato
lz Pistyanaklh toplih vrelcev jo staroznano zdravilo proti revmi; že gotov obkladek »Gama-Kompresa-
dobite v vsaki lekarni in drogeriji. Skladišče: DROGERIJA GREGORlC. LJUBLJANA.
Prešernova ulica 5
Ormož
Tržič
V nedeljo 23. I. m. je vprizorilo • Prosvetno društvo sv. Jožefa« v Tržiču Shake^pearejevo igro Beneški trgovec,.-. Igra je bila prav dobro naštu-dirana. Videlo se je, da si je g. režiser Zakrajšek Viktor prizadel mnogo truda, da je izvežbal razmeroma v kratkem času igralce, ki so svoje vloge rešili prav dobro. Ako pa pomislimo še mi dejstvo, da so bili igralci obrtniškega in delavskega stanu ter da je vprizoritev Shakespearejovih dram za podeželske odre trd oreh. more biti -»Prosvetno društvo sv. Jožefa, na uspelo prireditev samo |>o-noeno.
Prav srečno izbran je bil uvodni govor g. kaplana Bartola, ki je v kratkih obrisih podal nekaj iniali o Shakespeareju in o vsebini igre. Občinstvo je vsled lega lahko z razumevanjem sledilo hitro se razvijajočim dogodkom na odru.
Sedaj pa še nekaj o posameznih igralcih: Vse je zadivila in očarala Poncia, ki je rešila svojo vlogo izvanredno dobro. Na višku je bila v t. dejanju kot mladi odvetnik. Jessica je igrala prav dobro, vendar ni prišla do izraza v tej vlogi vsa njena igralska zmožnost. Dobra je bila Iudi Neris-sa, Porzianina družica. Antoniju, beneškemu trgovcu, eo je videlo, da ni prvič na odru in je prav dobro zadel melanholijo in vdanost v usodo. Tudi nam je imponiral žld s svojim nastopom, ali privoščili mno mu vsi na njegovi usodi v 4. dejanju. Prav iz srca smo se nasmejali Lnnrelotu, ki je v sulošno zadovoljstvo odigral svoio vlogo.
Po daljšem presledku je bila spet enkrat občinska seja. Prav za prav je bila sklicana že pretekli leden, pa je ostala nesklepčna. G. župan se je moral poslužiti S 38 cbč. reda. Prišli so vsi razen enega. S tem je pa iako: Pomislite, in 38. maja je umrl svetovalec Ilrga Jakob, pa ni Se dobil naslednika. še papeža preje iz,volijo kakor pe pri nas dobe moža za obč odbor. Posvetovanje se je vrtelo okrog ubožnih zadev, gospodarskih problemov in prošenj za sprejem v domovinsko zvezo. O te ubož-ne zadeve! Vedno več prošenj je, vedno vej takih se oglaša, ki se desetletja niso zmenili za domače kraje. Tako je neka Senica Marija bila že od leta 1873 odsotna nekje na Hrvatskem, a zdaj v starosti 75 let je dobila peroli in se zatekla v domače gnezdo po pomoč. Nekega Petovarja Ivana je hotela dati neka mestna občina na naš račun v kakšno banovinsko hiralnico. Odbor je sklenil, dn ga odda raje v hiralnico križniškoga reda v Muretin-cih, kjer se plačuje 9 Din dnevno, dočim stane oskrba v banovinskih hiralnicah po 13 Din ali še več dnevno. — Od gospodarskih reči je bila najvažnejša zidava gospodarskega poslopja pri vini-čariji v Vinskem vrhu Tu je že bilo vredno malo pomislili, kajii 70 tisoč Din ni šala. Toda, kar mora biti, ni mogoče odložiti. Odborniki so se zavedali, v kako nevarnem in resnem položaju se nahajajo in so so končno izrekli za zidavo. Sicer pa se bo še marsikatera iskra ukresala pri proračunski seji.
Naše dijaštvo
Nn občnem zboru kršč. soc. akad. društva »Borba* je bil izvoljen naslednji odbor: preds.: Žen l- rance, stud. phil.; podpreue.; Kužnik Henrik, stud. phil.; tajnik: Kranjec Miško, stud. pilil.; blag.: Dolničar Malevž, cand. iur.; knjižničar: Kopriva Silvo, stud, phil.; g<vs|>o<lar: Založnik I.ojze. cand. iur.: revizorja: Kukovič ka/iniir, stu l. iur.; Stiluič Joško. cand. imr.
Dijaški koledar Slovenske dijaške zveze nekateri prejemniki še sedaj niso plačali. Prosimo, du io store čim prej, ker moramo plačati račnin v tiskarni! Event. nerazpro<kine izvode naj ra/prodajalci vrnejo, da jih bomo mogli staviti n« razpolago drugim. (Akad. dom, Miklošičeva 5.)
Rast v duhovnost in božje otroštvo. Dvomesečni k /« močilo, veselo skupnost naše mlade inteligence. — lil. letnik, številki 1-2 (oktober—november). l/daja konzorcij »Rasti«. Urednik F.tbin Boje. Prvi dve številki sta razposlani vem prejšnjim naročnikom lista, ka-or tndi prijateljem našo mladine. Vse one, ki so list prejeli,' pa ga ne namerava jo naročiti, prosimo, da to ->|xiročo upravi o/ir. g« vrnejo. One pa. ki bodo list naročili, opoizarjnmo. da bomo priložili položnice prihodu jima številkama, ki iridetn še pred Božičem. — Prispevke za prihodnji številki je poslati na uredništvo »Rasti« (Miklošičeva ^ — Akademski doni — Ljubljano) rsujkosneje do 8. decembra. Naročil« in druge želje tehničnega značaja pošiljajte na upravo 1Иа (»sto-tain). — Agitlrajte /a naš,, -Rast«, širite jo! »Rast« mora postati močno glasilo naše mlade intclie-enoc!
H
Kako naj se uredi šentpeterski park za otroško igrišče
Po načrtih g. ing. Jegliča
Naše javno vrtnarstvo mora biti danes v živahnem kontaktu z gradbeno, higijensko in socialno politiko ljubljanskega mesta. Prostori, ki jih graditelj in urejevalec mesta izloči iz zazidave, dobivajo že kot zemljišče vedno višjo vrednost. Trdo IKjmanjkanje, v katerem sedaj hira družinsko življenje meščanskega prebivalstva, naravnost kliče l»o reformi nekaterih naših javnih vrtov.
Pomoči jiotrebna je zlasti naša mladina do šetslega in sedmega leta. Javnega, dobro ure j en e-
lov elužijo hkrati ob vogalih igrišča kot arhitektonski poudarki.
Do igrišča je en sam dohod; po potrebi se pa napravi dohod še s severne strani, kjer stoji pokrit paviljon, ki ščiti deco ob nevihtah. Pot, ki vodi na igrišče, se ne steka naravnost na Šentpe-tersko cesto, ampak je po vsej dolžini zastražena z živo mejo; lako so otroci zavarovani, da ne morejo uteči na cesto.
Igrišče zavzema površino okrog 000 kv. m,

I 1 , »
i • / ' 9
!" {'■ 4 :: :< 3





,Tn Igrišča za njo še nimamo. Koliko je pri nas sedaj otrok v starostni dobi od tretjega do sedmega leta? Letos, kakor tudi druga leta, se je nanovo vpisalo v prvi razred ljubljanskih osnovnih šol okrog 800 otrok. Računano po tej osnovki, bi lorej je bilo sedaj v Ljubljani dve-, tri-, štiri-, pet- in šestletnih otrok okrog 4000. Ze sedaj bi potrebovali v Ljubljani kakih 10 javnih otroških igrišč, razdeljenih po raznih okrajih.
V	šentpeterskem okraju bi zelo ustregli številnim družinam, ako se preurede v otroško igrišče sedanji nasadi na Hrvatskem trgu.
Ta parcela javne zelenine obsega skupaj nekaj čez 3000 kvadr. m, približno 00 m v dolžino Ln 50 m v širino. V smeri diagonal gresia skoz park dve poti, v sredi na križišču je okrogel prostor, kjer so postavljene klopi in čudna mešanica grmovja in drevja. Baš ta park bi kazalo čimprej nanovo urediti: 1. ker današnja oblika in vsebina parka ne daje okoliškemu prebivalstvu skoraj nobenega pravega haska; 2. ker bi se dal ta dosti majhen prostor, ki ostane nezazidan tudi po Pleč-nikovi regulaciji, vzorno urediti 7. ne preveliki-mi stroški.
* Čim manjša je ploskev, tem strožje jo je treba oblikovati. S pcmočjo zelenih kulis in drevja lahko ustvarimo prostore, ki so dovolj zaščiteni pred prometom in motnjami od zunaj. Sedanji diagonalni prehod je le za 80 111 krajši od poti okrog parka.
V	načrtu inž. Jegliča je preureditev zamišljena takole:
Prejšnji diagonalni poli se zaključujeta v nekoliko vzvišenih rondelih, obdanih od topolov, kjer so klopi za pcčivanje in od koder se nudi lep razgled v notranjost. V južna dva rondela imajo dohod le obiskovalci igrišča. Skupine visokih topo-
tako da je na njem prostora za 150 otrok. Seveda je igrišče od vseh strani obdano z ograjo in gostim zelenjem; pristop imajo le otroci do osmega leta in njih varuhi, za katere so pripravljene ob ograji klopi. Pripravljena je zanje udobna peščenica, čo-fotatnica, gugalnice in navori itd. Iz nizkega vod-njačka brizga v tenkem curku sveža pitna voda. Blizu — ob paviljonu — je praktično otroško stranišče. V dveh rondelih med topoli je prirejena barvita otroška izbica oziroma kotiček za družino, ki hoče biti nekoliko bolj zase.
Pri načrtu se je računalo s tem, <la bi preureditev povzročila čim manjše stroške. Gabrina. iz katere je napravljena sedanja živa meja okrog parka, ostane in jo bo treba le nekoliko znižati in iz- ( papolniti, prav tako ostanejo v njej rastoči javorji, a ker je med njimi nekaj vrzeli, bi se uporabila za izpopolnitev nekatera javorova drevesa, ki stoje sedaj v sredi parka. Izmed ostalega drevja bi se na starem mestu ohranil 1 jesen z visečo krono, 2 rdeči bukvi bi se pa premestili k paviljonu.
Ze s ceste bi se z vseh štirih strani nudil prijazen razgled po trali. Ob notranji poti, ki pelje vzdolž žive meje in dreves ob šentpeterski cesti, so postavljene ludi klopi.
V peščenici (4X9 m), na dnu llakovani, bo peska 00 cm visoko, obrobni prizidek z mizami za igranje pa sega nad njim še za 30 cm; pesek treba vsako leto enkrat ali dvakrat izmenjati, oz. izprati. Voda v čofolalnici stoji na najglobljem mestu 45 cm visoko, v poletni sezoni jo je treba vsak dan izmenjati; okrog čofotalnice je treba vsaj meter široko tlakovati s ploščami. Tudi pri gugalnicah so tla z betonom utrjena v izmeri 1X2 metra, da se pri guganju ne izdrsajo. Celokupno igrišče mora harmonirali v živih, veselih barvah.
»Šcmce' so že popravljene
Grajske išance«, ali kakor jim pravijo v čisti 'lovenščini >utrdbe«, imajo sedaj povsem drugo lice, kakor so ga imele prej. Ze razpadajoča severna stena je sedaj prenovljena in izgleda le malo od daleč kakor resničen grad z vratmi, ki so seveda le nakazane. Na novih »šancah' pa ne bodo imeli več veselja razni nadebudni začetniki v turistiki, ki so včasih plezali med tem zidovjem. Sedaj popravljajo delavci »šance« na južni in vzhodni strani, pa tudi to delo bo kinalu dovršeno. Popravilo &šanc< je bilo izvršeno zelo spretno, tako da ni Irpela lepota te razgledne točke, obenem pa je bilo preprečeno, da ne bi kdaj >šancec popolnoma propadle. Gradbena dela izvršuje na »šancahf tvrdka Tavčar.
Kai ho danes 2
Drama: Mladoletje. Red C.
Opera: Zaprta.
ITnion, velika dvorana: Koncert violinskega pirtuoza Manena. Ob 8. uri.
Prosveta Trnovo. Peti prosvetni večer. Predavanje dr. Valter Bohinca o »Nansenu in njegovih odkritjih«.
Nočno službo imajo lekarne: inr. Bahovec, Kongresni trg; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78; mr. Hočevar, šiška VIL
h
O Predavanja v Pravniku. Z rednimi zim-ikimi predavanji prične društvo »Pravnik« prihodnji teden. Poleg izdajana društvenega glasila so »Pravnikova« predavanja znak društvenega delovanja obenem pa tudi izraz pravniškega udejstvo-vanj>a društva na znanstvenem polju. Zato vabimo vse članstvo, da predavanja pridno obiskuje. S lem se društvo v veliki meri oddolži predavateljem za. nemali trud, ki ga imajo s prireditvijo predavani in obenem dokaže, da ta trud ni bil caman. K predavanjem vabimo še prav posebno tudi akademsko mladino. Pred novim letom bo troje predavanj. Vršila se bodo ob sredah ob 6 popoldne in sicer v pravosodni palači ljubljanski, dvorana št. 79. Prvo predavanje bo v sredo dne 3. decembra, predaval bo g. univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič o Karlu Bucherju in njegovem znanstvenem delu. — Odbor.
© »šolska kuhinja Nj. Vel. kr. Marije« je morala veliiko število učencev, ki so prosili za
brezplačno opoldansko kosilo, radi prenaglit jeniosti odkloniti. I>a sc pomopff vojaštvu, se obračamo na one rodbine, ki bi liilo pripravljene
dati siromašnim učencem brezplačni obed, s prošnjo, da to store. Informacije daje šolska
Miklavžev večer v Uniona
dne 5. decembra ob 7 zvečer
Danes tretji dan predprodaje vstopnic v llnionn pred veliko dvorimo. Ze prvi dan .se je prodalo mnogo vstopnic, kor znnc-i. da jc r.a ta Miklavžev večer veliko zanimanja in se s telil najbolj priporoma. Zato svetujemo vsem, ki nameravajo in žele posetiti to dostojno in veličastno prireditev, dn si pravočasno preskrbe vstopnice! — Prcdprodaja se vrši danes od 15—19.
poliklinika, Resi jeva cesta 10. vsak dan od |к>1 9 do 10.
O Jugoslovansko angleško društvo naznanja, da je pričelo zopet z rednimi konverzacijskimi večeri, ki se vrše pod vodstvom lektorice gospe Copeiand in s prijaznim sodelovan em gospe Mc Connell dvakrat na teden in sicer ob sredah od 21 dalje ter ob četrtkih od 20 dalie v društvenem lokalu v II. nadstr. palače Jadransko podunavske banke (nasproti pošte). Knjižnica je društvenim članom na razpolago ob sredah od 18 do 19. Prijave novih članov se sprejemajo pri konverzacij-skih večerih.
0 Važnost apna v vrtnarstvu je naslov predavanja, ki ga priredi podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani v sredo 3. t. m. ob 19% na univerzi v dvorani mineraloškega instituta. Predaval bo g. višji sadjarski nadzornik M. Humek. Vstopnine ni.
© Streliška ulira prekopana. V Streliški ulici že dalj časa prekopujejo delavci cestišče. V začetku je bila prekopana ta ulica le pred Turkovo hišo, včeraj pa so delavci izkopali jarek v vsej dolžini ulice od Turkove hiše po skoro do »Tičkac Položili bodo namreč tukaj nove napeljave in pa izboljšali kanalizacijo.
0 Umazana zadeva. Med ljubljanskimi trgi Vrazov Irg gotovo ni zadnji, nc sicer zaradi podrtije, imenovane šenlpeterska vojašnica, v kateri je več uradov in strank, pač pa zaradi šenlpeter-skega mostu in okusne ograje župnijskega travnika. Vrazov trg sam pa je sedaj pravo smetišče. Kupi nesnage, starih cunj, kosti, vsakovrstne gnusobe, med katero sc ponoči klatijo podgane — to je sedaj zunanjščina Vrazovega trga. Ljubljančanje pa hodijo tam mimo, si tišče nosove in potrpežljivo menijo: »Saj se ne da nič spremeniti, morda se bo mestna občina le kdaj zganila!« Bog ve, morda se bo le kdaj, do ledai bodimo pa kar po kranjsko potrpežljivi. Med ljubljanskimi narkj — tako malo :ih je, žal — je Ambrožev trg največji pastorek. " vsem velikem poljanskem okraju je to edini javni.
V"
Šentjakobski
Miklavžev večer
v petek ob sedmih v šoli na Grabna!
nasad — pa le poglejmo, kakšen je. Zadnja kje na deželi ni tako zapuščena! Tu bi b na mestu lepi nasadi cvetlic, ali kaj, ko je pa treba zopet čakati na to, kdaj se bo mestna občina zganila in tudi poljanskemu okraju privoščila nekaj olepšanja!
O Zdravstveno predavanje. V sredo 3. decembra bo predavala v veliki dvorani Delavske zbornice o boleznih na maternici gospa dr. Mira Fink, specialistka za ženske bolezni in porodništvo. Predavanje samo za ženske. Začetek točno ob 20. Prostovoljni prispevki za kurjavo in razsvetljavo.
0 Violinski koncert španskega virtuoza Juana Manena. Nocoj ob 20 nastopi prvič pred ljubljansko koncertno publiko svetovnoznani violinist Juan Ma-11 en, katerega prištevamo danes k največjim violinistom sveta. Od svojih mladih nog, ko je začel koncertirati, pa do danes, je žel največje umetniške triumfe, kjerkoli je nastopal. S svojo prekrasno igro je fasciniral publiko ter jo .povsod navezal nase. Velik je kot koncertni umetnik, ravnotako velik je pa tudi kot komponist. V tem oziru ga lahko prištevamo med prve njegove vrste kakor Liszt, Chopin, Saint-Saens, Bussoni itd. Za ljubljanski koncert si je izbral prvovrsten program. Predvsem opozarjamo na Beethovnovo sonato, ki je znana pod imenom Kreutzer-sonata in pa nn Paganinijev koncert, ki ga ije sam na novo priredil in v tej pri- j redbi ga ta večer prvič izvaja na javnem koncertu, j Poleg tega je še nekaj krajših točk. Občinstvo opozarjamo na ta izredni koncert, saj violinskih koncertov nimamo mnogo, Manenov nastop pa je umetniški koncert v najidealnejšem pomenu te besede. Vstopnice vseh vrst se dobe v prodaji v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. Prav posebno pa še opozarjamo, da se koncert ne bo prenašal po radiu.
© Hektor Berlioz: Fnustovo pogubljenje, tak je naslov dramatični legendi za soli, zbor in veliki orkesten-, katero bo izvajal na svojem koncertu v torek dne 9. decembra v veliki unionski dvorani pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, pomnoženi operni orkester ter solisti gospa Zlata Gjun-gjenac-Gavella, Josip Gostič. Robert Primožič in član zbora Tone Petrovčič. Koncert, ki bo eden naj-vefiih, kar se jih je po prevratu Izvajalo pri nas, dirigira operni ravnatelj in zborovodja pevskega zbora Glasbene Matice gosp. Mirko Polič. Vseh nastopajočih je okrog 200. Predprodaja vstopnic od srede dalje v Matični kniigarni.
0 Čoskoslovenskii Obec v Ljubljani bo priredila v nedeljo 7. t. m. ob 4 popoldne v Narodnem domu lutkovno predstavo »Vitez Jurij-. Zvečer ob 8 ravnotam za odrasle Miklavžev večer z zabavnim sporedom. Darila za obe zabavi sprejemajo se v nedeljo popoldne v dvorani lutkovnega gledališča. Gostje dobrodošli.
0 Miklavža s spremstvom nudimo na dom ter raznim društvom v petek in sobolo zvečer. Prijave do četrtka do 6 zvečer na upravo Slovenca« pod šl. 1S.718._
MIKLAVŽ prlhafa
in obdaruje pridne otroke z lepo aluminijasto kuhinjsko garniturco, vedricami za pesek. lopaticami
i. t. d. katere so v bogati izberi pri tvrdki
STANKO FLORIANČIC
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35
Of?le|te si Izložbe 1
0 Ljubljanskim čž. gg. se sporoča, da bo običajna mesečna obnova Šele drugi četrtek 11. decembra ob 3 popoldne in nc jutri. — Vodstvo Doma.
O Z ljubljanskega Grada. Smrt nam je pobrala priljubljeno, vedno šegaVo, pa vsem ustrežljivo Lenčko Dražil. Pogrešale jo bodo družine, ki jim je donašala vse potrebno s trga, j»grešali jo bomo pa tudi naročniki »Slovenca«. Vsako jutro ob 7 nam ga je že prinašala. Bila je ponosna na svoj »ledikf stan in kot taka tudi umrla, stara 65 let. Bila je poštena, riekleno verna ženska in za Grad nekako centralna osebnost. Naj počiva v miru!
0 Perutninarski tečaj odseka za perutninar-stvo Kmetijske družbe. Včeraj se je vršil perutni-naTski tečaj, ki je bil izredno dobro obiskan in sicer v dvorani Delavske zbornice. Zbralo se je preko 110 perutninarjev iz vse banovine, ki so pokazali s tem svoje zinimanre za to važno panogo. Tečaj je otvoril tajnik Kafol, ki je pozdravil prisotnega zastopnika banske uprave gosp. inženerja Murija, gosp. Zupanca kot predavatelja in vse ostale. Istotako je imel lep nagovor gosp. inženeir Мцг! o važnosti perutninarstva, nakar je pozdravil tudi tečajnike družbeni ravnatelii gosp. inžener Lah. Kot predavatelj je nastopil gosp. Zupane, ki je v lepih besedah začrtal pot našemu nerutninarstvu. Popoldne so se tečainiki udeležili predavanja dr. Kerna, direktorja drž. bakteriološkega zavoda. Tečaj je prav dobro uspel. Udeleženci tečaja se zberejo 10 decembra zopet v Ljubljani k nadaljevanju tečaja.
O Malčki nrosite svoje mamice, da Vas popeljejo v petek 5. t m. ob 5 popoldne v belo dvorano hotela Union. Tam bo namreč Sv. Miklavž, ki Vas bo najbogatejše obdaril. Darovi se snreje-mnio od 1 do 3 istotam. Priredi krščansko žensko društvo.
O Šentjakobski Miklavžev večer bo v petek ob 7 v šolski telovadnici na Grabnu. Darovi se sprejemajo is-fotam od 2 dalje.
© Moderna pridobitev Ljubljane. Zn»41nosit velemest v večernih urah so danes svetlobne reklame, ki da>jo glavnim trgovskim središčem svojevrstno lice. Vse te reklame pa morajo biti take, da so okusne in da s svetlobnimi učinki ne motijo ali ne kvarijo estetskega čuta. Tak oku«en svetlobni napis si jc omislila tv. A. Goreč d. z o. z. v palači Lniblianske kredi'nc banke. Ta svetlobni napis se prav okusno prilega n.a temno in mogočno pročelje bančne palače, ki bo tvorila 00 dograditvi novih trgovskih palač in nebotičnika v n:eni neposredni okolici trgovsko nasprotnetn°:Je središče moderne Ljubljane. Imenovana tvrdka, ki io vodi znani strokovnjak g. Joso Goreč, ima izredno okusne izložbe raznega zimskosportnega naimodor-ne;šega avtomohilnega in kole<nega blaga ler Šivalnih strojev, ki napravljajo povsem velemesten utis.
0 Bukova (Jrva. trheveliski premoč in koks pri It. »Kurivo«. Dunajska 33, tel. 3434 (BalkanV
DIŠAVE SLON
Celie
& Veličastna proslava 1. decembra v Celju.
V vseh 12 letih u jedi njene Jugoslavije ni praznik 1. decembra izzval med celjskim prebivalstvom tako globoko im mamiifestantno dokumentirane cnodušnosti kot letošnjih Na predvečer jc ustvaril svečano razpoložen je mogočen kres na Gradu celjskih grofov, grad sam pa jc zažarel v čarobni luči raket 111 drugih pirotehničnih sredstev. Razsvetljavi na Gradu je odgovarjala zaniunii'vu pirotelviiiir.ua prireditev na vili žaiža v Zavodu i. Praznično jutro samo jc našlo Celje zavito v morje državnih troboj-nic, ceste in ulice pa so za*vulovile prazničmegu občinstva. Ob 9 dopoldne je v naibito polni opatijski cerkvi opravil celjski opat g. Peter Jurak ob asistenci duhovščine slovesno zahvalno služIjo božjo v slovenskem jeziku. Službi božji so prisostvovali vsi predstavniki vojaških, upravno-političnih, sodnih in avtonomnih oblasti. Pred cerkvijo je bila pos t roj ena častna četa z zastavo 39. pešpolka. Dopoldne so sc podobno vršililc zahvalne službe božje tudi v pro-testantovski cerkvi in v pravoslavni kapela. Po katoliški služIli lx>žj.i jc okrajni glavar dr. Iiu-bad sprejemal številne jtzraize vdanosti raznih predstavnikov. — Zvečer sc je vršil v veliki dvorani Celjskega doma sijajno uspeli koncert koroških pesmi.
13 Velik Miklavžev nastop priredi Gledališka družina KPD v petok v gledališki dvorani Ljudskega <loina (palača Ljudske posojilnice). Ob pol 6 popoldne bo prišel tja Miklavž v mogočnem spremstvu k dcci, zvečer ob pol 9 pa k odraslim. Darila za oh-a nastopa je oddajati od jutri dalje v pisarni Prosvetnega tajništva na Cankarjevi cesti 4. Vstopnine ni, dobrodošli pa ko prostovoljni prispevki1 za kritje zelo visokih stroskov, ki jih jc imela družina z nabavo prekrasne opreme.
JSr Adoracijn sv. Rcšnjega Telesa se vrši danes, jutri in v petek v opmtiijski in župnijski cerkvi sv. Daniela, v soboto pn v Marijini cerkvi.
er Članice dekliškega odseka KPD imajo od četrtka do nedelje ob pol 7 zvečer v kapeli Žalostne Matere božje duhovne vaje.
& Na Marijin praznik bo ob pol 7 sveta maša v Marijin i cerkvi, pred mašo kratek nagovor, med mašo iki skupno sveto obhajiilo. Poje pevski zbor KPD.
& Dijaška Marijina kongregacija priredi za svoj veliki praznik dne 8. decembra popoldne ob |K)14 v dvorani Ljudske posojilnico slavnostno akademijo. Podrobni spored bo objavljen.
0 Dekliški odsek KPD tona mesto včeraj drevi točno oib pol 8 svoj redni tedenski sestanek. Na sporedu jc predavanje o prevratu v Celju 1. 1918.
0 Člane Vincencijeve konference opozarjamo na današnjo sejo, ki sc vrSi oib osmih v Domu.
Jesenice
»Slovcncc« je vsak dan na razpolago v raznih trn f,likali, kakor tudi v ekspozituri »Slovenca« v hotelu »Triglav«. Ker prihaja list na je-senicc žc s tovornim vlakom, ga je mogoče dobiti žc ob 8.45 zjutraj torej eno uro preti dohodom potniškega vlaku. Bliižu se Božič in Novo leto. Mnogi so že priglasili svoje anoncc za Novo leto, veliko pa jc takih, ki šc ne vedo, da v »Slovenčevi« ekspozituri v hotelu »Triglav« vsak dan lahko oddajo svoj oglas od-nosuo novoletno voščilo. Zadnje dni v letu jc težko ustreči posameznikom, '/daj pu jc to šo razmeroma lahko.
V	sredo 3. decembra se bo v kinu Krekovega prosvetnega doma odvijal film Prosvetne zveze »Bučelica Maja«. Popoldne ob 5 za šolsko mladino proti vstopnini I Din, zvečer ob 8 pii za odrusle kot Prosvetni večer. Film jc zelo zanimiv ter priporočamo, du si ga ogleda vsakdo.
V	petek 5. decembra ob 5 |x;i|x>ldnc pa bo v »Domu« p razmik naših malčkov. Ta dan bo namreč prvič v novem domu nastopil Miklavž. Zvečer ob 8 pa bo večer za odrasle. Darila se sprejemajo ves dan do prireditev.
so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske klice v naše telo. Otroke, ki hodijo v šolo, naj-zanesljiveje obvarujejo prehlada, nahoda in lnflu-ence Anacot-pastilje dr. Wandcrja. - Dobivajo se v
vseh lekarnah. Cena malega zavoja Din 8'-, velikega zavoja Din 15'-
Ljutomer
Praznik zedinjenja smo obhajali prav slovesno. Ob 9 se je v župnijski cerkvi vršila slovesna služba božja z zahvalno pesmijo, katero je ob asistenci gg. kaplanov opravil mestni župnik g. msgr. Andrej Lovrec. Cerkvene slovesnosti so sc udeležili vsi državni uradniki 7, okr. načelnikom g. dr. Trstcinjnkom na čelu Mesto jc bilo v zastavah.
Žiri
Sestavil sc jc pripravljalni odbor za postavitev spomenika padlim vojakom. V nedeljo, dne 7. decembru, sc bo vršil agitacijski dan za spomenik, nn katerem bo govoril g. Bonač iiz Ljubljane. Na sestanek se vabijo vsi svojci padlih in pogrešanih vojakov iz svetovne vojne.
Sv. Miklnvž je ludli prijavil svoj prihod v Katoliški prosvetni dom. Vršila se bo igra Sveti Miklavž v dveh slikah točno ob 19. Paketi sc sprejemajo v društveni dvorani v petek or* 2 popoldne dalje.
Rimske toplice
Dne 27. nov. je poročal »Slovenec« iz Rini loplic, da jc bil poizkušen vlom v kopališko garažo. Res je, da so ljudje o leni že obširno govorili ter vzbujali pozornost, vendar se je izkazalo, da na stvari ni nič gotovega, ler je lc ponoči veler prevrnil pri slon j ena vrata. Iz lega so potem sklepali, da je bil poizkušen v garažo vloin. Toliko v pojasnila
Maribor
Dijaško preznovanje 8. decembra
Akademska kongregacija in njeni diaški oddelki obhajajo svoj praznik dne 8. decembra po sledečem sporedu:
Ob pol 6 sv. maša z govorom v Alojzievi cerkvi; od 10 proslava Brezmadežne s pesmi,o m verskimi govori v dvorani Prosvetne zveze. Ob 20 se istotam uprizorita dve verski igri in sicer Maks MeHova »Igra apostolov« ter Heinitz Stequweitovi »Veseli Irije kralji«. Med odmori pelje. Prav vsi vljudno vabljeni.
RaZSODBA V PROCESU »NA RUŠEVINAH DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA.
Razprava jc trajala do 8. Predsednik senata Lenart ic razglasil obsodrlno raz;odbo. Kojko Kari ie cbsojen na 10 let robije,Rojlko Ba bara pa na 4 leta strogega zapora. Pri Rojkotu je bilo rezilno priznanje, na katerega se je krivdorek opiral, ft
(j V narodnem domu je mariborska Narodna odbrana proslavila dne 1, decembra na izredno svečan in uspel način dvanajsto obletnico narodnega ujedinjenja. Uvodoma je zasvirala ^odba »Drava«, nakar je predsednik krajevne in okrajne Narcdne odbrane prol. K en d a v temperamentnem govoru označil pomen prvega decembra 1918 v zgodovini južnih Slovanov. Ob viharnem odobravanju navzočih, ki so do poslednjega kotička napolnili vse prostore Narodnega doma, so potem nastopila pevska društva '-Jadran« pod vodstvom zborovodje Laha, nada'je »Maribor« (mešan zbor) ped vodstvom kapelnika J. Gašperiča, »•Drava- pod taktirko A. Horvata ter pevski zbor gojencev tukajšnje in'enerske podčastniške šole. Na sporedu ie bilo tudi predavanje prof. dr. Pivka o dobrovoljskem gibanju. Po efektnem zaključku sporeda z odsvi.anjem državne hiirne ie sledila prosta zabava. Ponedel kova priiedilev Narcdne odbrane, ki so se je udeležili tudi odlični predstavniki oblastev z okrožnim inšpektorjem na čelu dr. S c h a u b a c h o m in mestnim županom dr. Juvanom na čelu, jc bila prav prisrčna manifestacija Maribcra za narodno in državno zedinjenje.
□	Grobovi... Umrli so: Alojzij Dvoršak, so-dar. star 00 let. Pogreb danes ob tričetrt na 15 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. — Ivan Rozman, v pokojen i železničar, star 75 let, Frankopanova 29. Pogreb danes ob 16 iz biše žalosti. —- Ivan Celner, izvešček, star 54 let. Podlegel je poškodbam, ki jih jc bil zadobil radi zastrupljen ja s klobaso. Pogreb bo danes ob 15 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
□	Realiziranje mestne kolektivne pogodbe. Na prihodnji seji občinskega sveta dne 11. I. m. ob 18 se bodo v smislu sprejete kolektivne pogodbe mestnih delavcev obravnavala imenovanja stalnim.
ГЈ Z lepim vspehom sc ie zakl uiil nedeljski božični bazar v Unicnu. Prav posebej je uspela čajanka s koncertom, pri katerem so pri posameznih pevskih točkah sodelovali gujenci oziroma go-jenke deške ter cbeh dekliških meščanskih šol; rajalne točke so od'ično abso'.viralc go'enkc 1. dekl. niešč. šole in drž. ženskega učileliiča. Orkestralne točke je v zadovoljstvo vseh navzoJih izvajal »Jazz band« drž. realke. Pri nastopu sta sodelovala tudi gdč. I. Fratnikova t»r M. F u -riian, člana mariborskega Narodnega jffedališča. Pri četrti točki sta se tudi iinrni'no postavila gg. Ornik in Bibič. Občinstvo ni štedilo s p iznan em.
[j Nove vrste ciklaminov: »Maribor« sc imenuje. Tukašnjemu vrtnarskemu podjetju Džemonja se ie posrečilo odgojiti posebno vrsto cildaminov, ki nalikujejo vrtnicam in ki so jo krstili zq Maribor«.
□	Penezov precej... Dohodki pri tukajšnji glavni carinarnici so znašali v preteklem mesecu 8,258.698.75 dinarjev in sicer za uvoženo blago 8,228.541.75, za izvoženo blago pa 30.157 dinarjev.
Izvoz v oktobru 1930
Šfeofga Loka
Kaj pa to? Na tihem in ua glns govori že od nedelje sem vsa Loka o čudnem filmu »Kraljica Pariza , ki je bil predvajan dne '23. 1. m. v Sokol-skem kinu. Baje film ni imel druge vsebine kot v obliki revije razkazovano žensko goloto. Nekateri oddelki eo bili lako skrajno nedostojni, da je marsikdo navzečib z zgražanjem zapustil dvorano. Čudno se nam zdi. da so prireditelji mogli dopustiti kaj takega v našem meslu in pozabiti najbolj temeljna načela vsake moralne vzgoje.
Miklavž pride v Društveni dom v potok 5. decembra ob 5 popoldne in i>ripelje s seboj parkoljno in škrateljne, ki bodo vse poredne otroke vzeli s seboj. Zato, otroci, molite in ubogajte, potem jih pa le pridite pogledat. Pridne otroke bo Miklavž sijajno obdarovnl. Mi mu ]>a priporočimo domače hranilnike r, ki so dobijo v hranilnicah. Posebne darove sprejema hišnica v Domu.
Podružnica SPD v Škofji Loki je sklenila zgradili vrb Lubnika 1027 m planinsko kečo. Pogajajo se z lastnikom vrha za odkup, pa menda preveč zahteva. Svetujemo SPI"), da la sklep opusti, ter naj raje zbira za dom na Blegašu. še prej j>a poskrbite, da se vrh Lubnika poseka, da bo na vse strani mogoč razgled In uredile doiiod do jame.
Krško
Z ozirom na dopis v Slovencu 28. nov. t. 1. žt. 273 moramo resnici na ljubo povedati, da se sedanji zastoj) mestnega premoženja resnobno trudi žc dalj časa, da izboljša me.stno razsvetljavo. Zamujenega pa čez noč ne more popraviti. Poznava-telji Krškega namreč povedo, da so bili za Časa pokojne gosjie llo.schevvarjeve dane vse prilike, da bi Krčani dobili most podoben brežiškemu, pa ludi elektriko iu vodovod — žal, da se merodajni faktorji te prilike ob pravem času niso poslužili. — Prav lako jc neumestno irouizirati popravo kajielicc na sejmišču. Pogreška v napisu sv. Mateja se današnje dni, ko je versko neznanje na splošno veliko, lahko primeri še v veri bolj poučenim možem kot je akademik, čigar poklicno delo je čisto ua druge ni polju. Lc hvalei.ni moramo biti mestnemu zastopu, da je oskrbel kapelici, za katero se ni nihče brigul, novo, lično vnanjoetl Vsakdo tudi ve, da je za malo denarjev le malo muzike; zato tudi akademično naobražon slikar v kratko odmerjenem času in ob pičlem honorarju ne more ustvariti čudežev.
Šoštanj
h društvenega življenja. Prosvetno dr ušivo bo tudi letos priredilo na Štefanovo in Silvestrov večer običajne prireditve. V ta namen pripravlja krajše igre: »katrica in muzikanb. >Kazen ne iz-Oitaner in Doktor Vseznak. Na »porodu bo seveda tudi реЦ#.
□	Samaritaneki tečaj se je olvofil včeraj v prostorih dekliške narodne šole v Studencih; tečaj .priredi t a mošnji agilni krajevni odbor Rdečega križa. Tečaj vodi dr. Andrej Korcnčrn ob torkih in petkih od 19—21. Tečaj jc brezplačen in dostopen vsakomur, ki jc dovršil 16. leto; ima namen, da izobrazi obiskovalce v temelnih naukih zdravoslovja ter prve pomoči v nezgodah, da mo-tejo v slučaju potrebe uspešno prožiti pomoč svojemu bližnjemu.
□	V kavarni Evropa... Na policiji je bilo včeraj zopet uradno poročilo glede pritožbe dveh inozemskih trgovcev, da se jima je naredila ceha 500 dinarjev za stvari, ki jih sploh nista naročila. Natakar je enemu izmed obeh celo zaplenil kovček. Ker se stični sluiaiji rnnože, je policija vso zadevo odstopila sodišču.
□	Pojasnjeno. Policiji sc je posrečilo aretirati zloglasnega vlomilca 30 letnega Fr. Graha, ki je pred nedavflim prišel iz prisilne delavnice ter 27 letnega Edvarda Otorepca; predkaznova-nega radi tatvine. Obsta.'a sum, da sta izvršila nedavne vlome v Gajšekovo gostilno v Mlinski ulici; v Dolinšekovo bran arijo v Trstenjakovi ul.; v Cilenšekovo trgovino v Tvorniiki 26; v L. Ja-ševo stanovanje v Koserjevi ulici; v gostilno »Delavski dom«, v Sokličevo trgo-vino in v stanovanje trgovca Gulde v Trdinovi ulici 5. Deloma priznavata; zasliševanja se nadaljujejo.
П Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje posredovalnice dela; 5 hlapcev, 17 vini-čarjev, 2 pastirja, 1 klepar, 1 ključavničar, 1 livar, i 1 kcvinotiskar, 1 vodovodni inštalater 5, kamnosekov, 2 čevl'arja, 1 krojač, 1 fotograf, več vajencev (kovaške m mizarske obrti), nadal e 9 kuharic, 14 služkinj, 1 sobarica, 1 vzgojiteljica, 2 strojni pletiljki, 3 delavke za tovarno, 1 gospodinja, 1 trgovska in modistovska vajenka ter 2 šiviljski vajenki.
□	V pralnici se okopal, nato pa v novi obleki se obesil. 54letni gostilničar in posestnik Kari P. iz Hotinje vasi je bil v poslednjem času zelo otožen in potrt. Včeraj zjutraj se je. podal v piuluico, so enkrat okopal, nalo pa si je nadel novo obleko iu se obesil. Deianje je izvršil v trenutku duševne zmedenosti.
□	Pasji kontumae ukinjen, pač |>a morajo psi. ki so popadljivi, kakor n. pr. volčji in dober-maui, šo nadalje nositi nagobčnike. V veljavi ostane prepoved, jemali pse v gostilne, kavarne in druge javne prG.store. Posebno je prepovedano jemati pse. na trg ob tržnih dnevih. Po javnih nasadih morajo biti psi na vrvicah in z nagobčniki. Pasji kataster ostane v veljavi še nadalje in so posestniki psov dolžni prijaviti vsako spremembo v stanju psov, zlasti vsako sumljivo obolenje, pogin, pobeg, skotenje, najkasneje v treh dneh radi zabeleženja v kataster in radi morebitne odredbe.
□	Nič novoletnih daril in nič novoletnih koledarjev. Okrajni trgovski gremij v Mariboru opozarja svoje člane na cklep lanskega občnega zbora, da opustijo vsa novoletna darila za stranke kakor tudi razdelitev novoletnih koledarjev. Kršitve .sklepa se bodo obravnavale v smislu M. 10 gremi-jalnih pravil.
*
□	Priporočamo! Čij nove žetve in bogato zalogo daril za Miklavža ter obeske za božično drevo. Prvovrstno sveže blago — solidue cene in točna postrežba. — Jnš in Lrejak, Mnribnr.
H Zn mokro vreme samo KARO-rEVLJE
Maribor. Koroška 19
□	Trenchcoatl. usnjeni jopiči, zimski plašči, Ilubertus-plašči. snežni čevlji in snežni škornji, galoše, čez 100 vrst krzna, kakor tudi vso ma-nufnkturno bingo nn obroke, L. O r n i k , Maribor, Koroška 9.
□	Sliko za legitimacije izd'duje lepo in ceneno loto Japelj, Gosposka 28.
ftammh
Sodnik dr. Josip Šenk se je včeraj poslovil od našega mesta ter odšel na svoje novo slu/beno mesto v Ljubljano k okrajnemu sodišču.
Poprava jeza. Zaduje velike povodnji so skoro popolnoma porušile jez na Bistrici pri npvotrž- \ kem mostu. Pretekli teden so pričeli jez popravljati. Delo sla prevzela brata Homar.
Oder. V Kamniškem domu pripravljajo za december veseloigro >Dobri striček v režiji g. Simona Roša.
Vozni red avtobusa. Avtobusni podjetnik P. Rode je namestil na vogalu hiše g. j'etka že od daleč vidno tablo z voznim redom avtobusa na progi Kamnik-Domžale-Ljubljana.
Skioptičaa predavanja društva Kamnik so se našemu občinstvu močno priljubila, kar dokazuje rekordna udeležba pri vsakem predavanju. V ponedeljek je pri nabilo jioliii dvorani predaval g. j)rof. Mlakar o svojem polovanju v Sveto Deželo.
Ruše
Motorni stroji. Več gospodarjev « je zadnje dni omislilo motorje na električni pogon za razne gospodarsko stroje, za žage, slamoreznice, mlalil-uice itd. Pretekli teden je komisija iz Maribora pregledala vse motorje; ker pri večini posestnikov motor ni bil v obzidanem proetoru, je veem tem posestnikom prepovedala uporabo motorjev, dokler si ne postavijo ognjavarnega prostora za motor.
Novo šolsko poslopje se vidno dviga v višino. Lepo in toplo jesensko vreme Je kakor nalašč za zidanje. Poslopje za olroški vrlee se bo že pokrilo; glavno (»slopje bo tudi kmalu dozidano.
Iz katoliškega mednar, sveta
Predsedstvo mednarodnih krščanskih organizacij je imelo 28. novembra L 1. v Parizu svojo rodno '29. sejo. V odsotnosti predsednika g. B. Ot-teja (Berlin) je vodil sejo njegov namestnik g. J. Zirnheld (Pariz). Seji so prisostvovali razen tega šo gg. H. Pauvvels (Bruxelles), ki je podpredsednik organizacije, II. A me! ing (Utrecht) blagajnik in P. Serrarens (Utrecbt), generalni tajnik. Predsedstvo je obravnavalo vrsto orgnnizatoričnlh vprašanj. Med drugimi sc je pečalo tudi s pripravami za prihodnji mednarodni kongres, ki se bo vršil v Antvverpenu prihodnje leto. Dalje je bilo sklenjeno, da so določi odbor, ki bo proučaval vprašanje trustov in kartelov ln da se nadaljuje e sistematičnim obravnavanjem tega vele važnega problema, ki se je započelo će lani na kongresu r Mtinchenu. Dalje je bilo sklenjeno, da s« poveri odbor za žensko delo, da prouti vprafcuije revizije mednarodne pogodbe o nočnem delu žensk. Dalje se je sklenilo, da se za 28. januar IftSt skliče v Bord«aux sestanek vseh mednarodnih zastopstev krščanske delavske internacionale. Predmet zborovanj bo tvorila v prvi vrsti sedanja gospodarska krua.
Podatki o naši zunanji trgovini se sedaj objavljajo /. večjo zakasnitvijo. Sedaj so objavljeni šele (>odatki o našem izvozu v oktobru ИШ. Želeti je, da se statistično delo čimbolj pospeši.
izvoz v oktobru je dosegel 662.1 milij. Din v primeri s 991.3 milij. Din v oktobru lani. Tudi količina izvoza jo nazadovala od 586.000 na 409.000 ton. Da je letos izvoz manjši, je pripisovati predvsem /.manjšanju izvoza lesa, pšenice in koruze.
Giavui predmeti, ki smo jih izvažali, so bili v oktobru naslednji (v milij. Din; v oklejia.iih podalki /a september): pšenica 26.2 (35.7), koruza 19.(i (21.9). fižol 23.6 (21.0), svežo sadje 117.7 (04.6),
Zahteve bank
Konferenca vseh denarnih zavodov in zavarovalnic države je bila včeraj zaključena in so bili na podlagi referatov sprejete resolucije, ki v glavnem zahtevajo likvidacijo vprašanja agrarne reforme. Nadalje, da se uzakoni nov zakon o borzah in dokler no bp zakona o zbornicah denarnih zavodov, bodo vso organizacije sodelovale v skupnih vprašanjih in sestavile poseben pravilnik za to sodelovanje. Neposredni davki in banovinske ter druge doklade zelo obremenjujejo denarne zavode, še več kakor doslej. Zato konferenca pledira za znižanje teh bremen. Konferenca predlaga čim prejšnje uve-ljavljenje zakona o zavarovanju, čim prej pa naj se uveljavi zakon, ki bi rešil do sedaj ta najvažnejša vprašanja: 1. preprečil delo nekoncesioniranih družb v naši državi, 2. ztibranil izdajanje polic v tuji valuti in takozvanih zlatih dinarjih, 3. reguliraj točno, kako se imajo plasirati matematične rezerve, 4,-zagotovil plačilo prvoletne premije v vseh vrstah zavarovanja in dal pravico tožljivosli premije pri večletnih pogodbah za elementarno zavarovanje, 5. ugotovil enakoobrazuo publiciranje bilanc, 6. zagarantiral pravico državnega nadzorstva in ustanovil bi se poseben svet v trgovinskem ministrstvu za kontrolo deln zavarovalnic, 7. rešil pravno razmerje agentov do strank in družb, 8. dal sankcijo posameznim zakonskim odredbam s predpisom strogih denarnih kazni in ječe. g 36 novega zakona o zemljiških knjigah povzroča veliko povečanje stroškov v zvezi s hipotekaraini zavarovanjem danih posojil. Zato naj so vrednost, do katere more biti sodno ali notarsko potrdilo zamenjuno s podpisi dveh verodostojnih prič, zviša od 1000 na 30.000 Din. Končno zahtevajo banke, da se uveljavi poseben zakon o samoupravnih financah.
Živinorejska zadruga v Slnvenjgradcu je priredila v nedeljo 30. novembra pri Gajšeku važno
posvetovanje. Na podlagi poročila predsedstva gg. Peršuha in dekana Jnrkota se je ugotovilo, d»i je bil vpliv zadruge z reo in vpeljavo prvovrstnih pleuien.iakov v vsem slovenjgraškem okolišu prav blagodejen. Posamezni posestniki se ponašajo z naravnost odličnimi živalmi. Tudi gmotno stanje zadruge je prav zadovoljivo. Na predlog načelnika sr. kmet. odbora g. inž. Vrhnjaka se je sklenilo, <la se delokrog zadruge razširi na večji okoliš. Ba-novinski kmetijski ekonom g. Wernig pa je v daljšem referatu utemeljil potrebo uvedbe mlečne kontrole m potrebo vodstva točnega rodovnika. Ta predlog se je po živahni debati odobril in se je ,-poverilo gg. Lobeja iu ekonoma z nalogom takojšnje vpeljave kontrole. Bo lo lorej prva zadruga v našem političnem okraju, ki bo pri domači inarija-.,dvorski pasmi uvedla ločno kontrolo. Sklep uvedbe inlečnostne preizkušnje in vodstva rodovnika ni samo gospodarskega, ampak tudi socialnega pomena. Marsikateri mali posestnik bo lahko na podlagi pismenih izkazov dokaza!, da njegova reja prav nič ne zaostaja za rejo velikih posestnikov. Sicer pa sledimo samo zgledu inurijadvorskib živinorejskih zadrug na Zgornjem štajerskem in Koroškem, ako uvedemo tudi pri nas točno knjigovodstvo. Z izobrazbo iu vzgojo mlade zadružne generacije so ludi pri na* za lo vsi pogo;'i dani.
Obeni zbor Vinarske zadruge v Ljutomeru. Preteklo nedeljo, 30. nov., se je vrši! v okrajni |кмо-jilnici v Ljutomeru redni Ielni ob'ni zbor Vinarske zadruge, pri katerem je žal izostalo strokovno predavanje g. .1. Glaserja o-1 Kapele; radi ovir ni mogel priti. Ohčni zbor je bil povoljno obiskan ter je le želeti, da se zanaprej istih udeležujejo člani v še večjem številu. Na njem se je podala jasna slika naše, sedaj v veliki krizi se nahajajoče vino-reje, našim vinogradarjem pa so se podale potrebne smernice za vedno večjo izboljšanje naše vino-reje, katera jc v našem okraju važna kmetijsko-gospodarska panoga kmetijskega gospodarstva. Zadrugo. kateri načeluje g. Jakob Ra0h, bo tudi naprej vodil stari odbor načelstva in nadzorstva. Kakor (Kivsod, vetja šc posebno pri zadrugah načelo, delati :z združenimi močmi za jirospeh in za napredek, ker :>v slogi je moči.
Nove delniške dmtbe. Ministrstvo trgovine in industrijo je dovolilo ustanovitev d. d. -Brnički granita z glavnico 7 milijonov dinarjev, v Belgradu (7000 delnic, po 1000 Din). Vpis bo 10. decembra, vplača ste ve« nominalni iznos. — Nadalje 'je odobrena ustanovitev d. d. »Ciklop*. jugosl. inž. tehnično podjetje v Belgradu z glavnico '2 milijonov dinarjev (2000 delnic po 1000 Din nonvinale, plač-I Ijivo ob vpisu); ustanovitelji 50 Albert Rup iu dr.
DobaTe. Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do б. t. m. ponudbe glede dobave 480 kg žič-nikov, 2300 kg železne pločevine in 100 kg žice; do 6. dec. pa gleide dobave 800 kg bakra v drogih; do j 9. dec. glede dobave 17.500 komadov vijakov. 2000 I komadov zakovic, 5000 komadov jiodložnic za vijake in 18.500 komadov zatikačev. — Grudbeni oddelek ljublj. Zel. ravn. sprejema do 12. dec. ponudbe glede dobave pločevine, cinkovib trakov, žice. jeklenih vrvi, vijakov, kositra, svinca, jeklenih krtač itd. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 9. dec. ponudbo glede dobave 8000 kg cilinder-skega olja — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 10. dec. ponudbe glede dobave 12 parov nepre-močljivih čevljev.
Borza
Dne 2. decembra 1930.
DENAR
V današnjem deviznem prometu so tečaji nekoliko oslabeli. Promet jp bil znateu, posebno ▼ devizi Newyork, katere je bilo zaključeno nad 1 milijon Din, nadalje v devizi Praga. Privatno blago Je bilo zaključeno v devizi Trst, vse ostale zaključene devize pa je dala Narodna banku.
LJubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2276.50, Berlin 1347-1850 (JH48.50), Bruselj 788.94 bi., Budimpešta 989.15 bi., Curih 1095.90 bU Dunaj 796.22—798.22 (796.72). London 274.26— 275.06 (274.66), Newvork 56.865—56.565 (56.465), Pariz 222.25 b!.. Praga 167.39—168.19 (167.79), Trst 296.05-297/» (296.05).
Zagroh. Amsterdam ЗЗТЗ-^П, Berlin 1347 1350, Bruselj 788.94 bi., Budimpešta 989.15 bi.. Curih 1094.40—1007.40, Dunaj 79з.22—798.22, London 274.26—275.06, Newyork 66.865 — 56.565. Pnrlz 221.26—228.26. Praga 167.80-168.19. Trat 296.18-
hmelj 6.5 (7.8). konoplja 6.6 (2.1), goveila 31.3 (33.8). prašiči 27.1 (26.8), drobnica 18.2 (16-5), i>e-ruUiina 12.8 (11.4). sveže meso 19.5 (16.1), jajca 26.0 (30.8), stavbni les 84.0 (74.9). drva 9.4 (9.9), žel. hrastovi pragovi 5.0 (7.2), lesni izdelki 4.1 (5.5), cement 13.1 (10.2). svinec 2.0' (3.1). bakei 15.8 (47.05). rude in zemlja 29.8 (15.8).
Skupno je v prvih 10 mes. t. I. zna.-al naš izvoz 4,029.000 ton za 5.666.9 milij. (v istem času lani 4,360.000 Ion za 6.329.0 milij.). Izvoz je torej radi krize ua svetovnem trgu žitaric in sirovin nazadoval po količini za 7.0%, po vrednosti pa m 10.5%.
297.12. — Skupni prbmet brez kompenzacij je znašal 3.7 milij. Din.	-
Belgrad. Berlin 1347—1850, Budimpešta 987.65 —990,65, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.22— 798.22, London 274.26—276.26, Nevvvork 56.315— 56.515, Pariz 221.25—223.25. 1'ratra 167.39—168.19, Milan 295.05—297.07.
Curih. Belgrad 9.1280. Amsterdam 207.75, Atene 6.675, Berlin 123.04. Bruselj 71.98- Budimpešta 90.26, Bukarešt 3.06375, Carigrad 2.4425, Dunaj 72.66, London 25.06, Madrid 58.20, Nevvvork 516.20. Pariz 20.28, Praga 15.806, Sofija 3.74, Trsi 27.0826. Varšava 57.85, Kojienliagen 138.05. Slockbolm 138.45 Oslo 138.05. llelsingfors 13.
Dinar notira: na Dunaju deviza 12.56875. valuta 12.52.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Tendenca za državne |>apirjo je bila danes v glavnem stalna, vendar so tečaji v primeri н soboto nekoliko popustili. Tako je promptna škoda popustila od 424.50 na 424.25. H% Bler. od 91.50 n* 91.26 in 7% Bler. od 81.50 na 81.26 in 81.125. Trži-šče bančnih j>apirjev je ostalo neizpremenjeno. Zaključki so bili v delnicah Pol.jobanke, Praštediono in Zemaljske banke jki neizpmmenjenih tečajih, nekoliko alabejša je bila .lugobauka, nadalje jw bila zaključena Obrtna banka po 36. Večji promet, je bil na trgu industrijskih [»apirjev. Tako jc bil zaključen Guttmann po čvrstejšem tečaju 189. nato po 188. Po neizpremenjenih tečajih »o bile zaključene Osiješka šečerana in Vevče, poleg tega pa 9« Slavonija po 200. Čvrste so delnice paroplovnili družb in je bila Ocean ia zaključena po 235. V Belgradu se je z današnjim dnem spremenil način no-tiranja za državne papirje. Doslej so se v tečaju upoštevale obresti, ki jih je papir nosil. Sedaj pa se bodo posebej obračunavale. Poleg cene, po katerih plača ku[X4- na borzi, bo moral plačati prodajalcu še oni del obresti, ki jih papir nese od poslednjega kupona pa do dnevne prodaje Na ta način se izenačijo uzance efektov s stalno obrestni* mero na belgrajski borzi 7, zagrebško borzo, ne* -vorško ild. Iz današnjih notacij je razvidnoi, da je vojna škoda bila v Belgradu nižja, kakor v Zagrebu.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 91.75 bi.. 7% Bler. poe. 81.75 bi., Tob. srečke 50 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 930 den.. Kred. zavod 170—180, Vev6e 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bi.. Ruše 280—800.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 85—87. agrart 51.50—52.50, vojna škoda ar. 424—425, kasa 424— 424.25 (424.25), 12. 423.50—424.50 (424.25), 2. brea kup. 413—415, srečke Rdeč. križa 52 bi., 8% Blee. pos. 91—91.25 (91.25), 7% Bler. pos. 81.125-81 .'211 (81.25, 81.125), 7% pos. Drž. hip. banke 80.75—81, 6% begi. obv. 70—71. Bančne delnice: Hrvatska 50 den.. Katolička 35 den., Pol jo 56-56Л0 (56), Kr»-ditna 96 den., Union 190—192, Jugo 77.50—77.78 (77.60), Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 67 den.. Narodna 8000—8100, Obrt. 36—37 (36). Praštediona U30—935 (950), Srbska 188 den., Zemaljska 1'28.50 —129 (129). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 187—139 (139, 138), Slaveks 50 den., Sla-vonija 200—205 (300). Našice 1000 den.. Danic* 100- 103, Piviira Sar. 200 den.. Drava 282.50—238 (285), Šečerana Osjek 297—298 ( 298). Nar. mlin. 20 den., Osj. I je v. 200 den., Brod. vag. 90 den., Union 95 den., Vevče 124—125 (124). l«is 40 den., Ragusea 390—395, Oceania 220—'280 (225). Jadran, plov. 595 den.. Trboveljska 373—375.
Belgrad. Narodna banka 8040. 7% inv. po«. 85.50—86.50, agrari 52 den., vojna škoda 422.50--423 ( 423, 422.ŽO), 12. 423.50-424 ( 428.75. 420.50, 420), 8% Bler. pos. 90.875, 7% Bler. pos. 80.25— 81, 7% pos. Drž. hip. banke 80.50—81.25.
Notai'ije državnih papirjev т inozemstva. New— york: 8%'Bler. pos. 90—90.50, 7% Bler. pos. 80.23 —81. 7% pos. Drž. hip. banke 79.50—80.50.
Dunai. Podon.-savska-jadran. M6.25. Wiener Bankverein 16.90, Creditanstalt 47.10. Escomptege«. 158.50, Živno 89.05, Union 23.75. Slave* 4.60, M unij us 142, Alpine 19.40, Trboveljska 46.40, Leykan« 3.55, Rima Мигапу 64.
Žitni trg
Tendenca za pšenico je slalna. cene pa Mt ostale nespremenjeno. Nadalje čvrsta jia je копимц ki se je trgovala: času primerno suha s kvalitetne garancijo do namembne poRtaje 80—82.50, umetno* sušena 92.50—95, stara 97.50—102.50. V ostalem jm položaj nespremenjen.
V Liubljani »o notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 2 vagona pšenice, 38 vagonov koruze.. 9 vagonov moke, 5 vagonov otrobov. Tendenca neizpremenjena.
SomlKir. Pšenica leč. pol. Sleji 80 kg 137.50— 142.50, bač. okol. Sombor 78 kg 122.50—127.50, gbe. 79/80 kg 132.50—187.50. sr. 87/79 kg 125—130. slav, 7 Kkg 120-125, ban. Bega šlep 79 kg 130-135, oves bač., sr., slav. 182.50—137.50, iečmen b««. 64/65 kg 105—110, bač. poletni 69/70 kg 135—140, lier. 70 kg 160—165. koruza hač. nova posušena 85 —90, garant. 70 -75, dec., jan. 75-80. fižol bač, uzančni 240- 245, mešani 235—210, moka bač. Og, Ogg 240-250, štev. 2 210—220. Stev. 5 180—100, Stev. 6 150—160. Stev. 7 100—110. štev. 8 75— 80, otrobi рбеп. hač. 60—№. Tendenca neizpremo-njena. Promet: 354!» vagona.
Budimpešta. Tendenca učvrščena. Promet mi« reu. Pšenica marec. 15.46-15.48. zaklj. 15.46—15.47, maj 15.31 — 15.83, zaklj. 15.82—15.33, rž maree 9.3« —9.40, zaklj. 9.40—9.42. koruzn maj 12.45. zaklj. 12.45—12.50. tranzit nrnj 10.20.
Živina
Dnnajski prašičji sejem. (Poročilo Ivrdke Ed. Saborskv & Co.. Dunaj.) Na trg je bilo pripeljanih 10.698 pršutarjev in 6096 Spehnrjev. Iz Jugoslavije jih Je bilo 5479. Cene: Spolmrji najboljši 1.65. L t.64—1.60, fl. 1.50—1.52, kmef-ki 1.45-1.60, pršu-tarji 1.86—1.80. Cene »o se znižale za 5 do 10 groi
Hmelj
Nttrnberft. 2. dec. kk. Danes je bilo pripelja. nih 80 bal hmelja, prodanih pa 60. Trgovalo se ja hallertauski hmelj vseh vrst po ceni 50—95, 74 apalterski 60—70. za telnanSkl prvovrstni W> mark« Z« inozemski h me! ni bilo kupčij. Ra^otoien^ i« eeoe nespremenjen*
Pismo iz Belgrada
Belgrad, 30. novembra 1930.
Z nocojšnjim večernim brzovlakom so prispeli v Belgrad pevci ljubljanskega akademskega pevskega zibora pod vodstvom g. A. Neffata, ki bodo nastopili na velikem torkovem koncertu v Narodnem gledališču. Ta obisk morda najbol.šega ljubljanskega in sploh slovenskega pevskega zbora je v prestolnici zbudil splošno zanimanje. Razen ljubljanskega akademskega pevskega zbora bodo na skupnem koncertu nastopili še: »Obilic« (Skoplje), »Mladost« in Balkan« (Zagreb), »Svetlost« (Subotica) in belgrajski »Obilic«. O posameznih zborih in o samem koncertu bom poročal obširneje v par dneh.
V	prestolnici se že kakih štirinajst dni mudi ruslki pesnik Igor Severjanin. Prišel je iz Rige, da bi malo spoznal naše sodobno književno življenje. Preteikli teden je na univerzi priredil zanimiv recitacijski večer. Časopisje je obširno poročalo o njem. Severjanin prevaja posamezne srbohrvaške pesnike v ruščino, tako Dučiča, Mili-čeviča, Krkleca, Drainca in še nekatere. Na poti ga spremlja soproga Felisa Krut, ki je sicer estonska pesnica, ki pa zadnji čas pretežno piše v ruščini. Belgrajski ruski institut namerava v kratkem izdati knjigo najnovejših pesmi Igorja Sever-janina,
Zadnji čas je zopet porastlo zanimanje za srbsko srednjeveško umetnost. Narodna univerza je pred kratkim začela s ciklusom predavanj s tega področja. Predavajo Aleks. Deroko, V. Pet-kovič, M. Kašanin in D. Bošltovič.
V	Francosko srbski kndgarni jc izšel srbski p-evod Platonovega Sokraitovega zagovora in Kritona, ki ga je oskrbel dr. Miloš Durič. Zanimiv predgovor je napisal dr. Braniclav Pe'.ronijević.
S 1. januarjem začne v Zagrebu izha. ati nov tedensiki književni list »S a v r e m e n i k«, ki ga bo urejal Milan Bego<vič. Za beigrajskega urednika je izbran pesnik Gustav Krklec. »Savremenik« bo menda nekako nadal evanje dosedanjega mesečnika z istim naslovom, ki je izhajal v Zagrebu, in obenem glasilo »Društva hrvaških književnikov«. Ta,ko bo Zagreb imel še dva književna tednika. Verjetno je, da se bo tudi Belgrad v kratkem zganil.
Snoči je bila na tukajšnji univerzi svečana proslava desetletn. smrti ruskega pesnika Aleksandra Bloka Govorili so gg. Struve, So-lovjov, Jelačič in še nekateri. Večer je bi! zaključen z nekaj recitacijami Blokovih pesmi.
V	novembrski številki »Arhiva za pravne i društvene nauke« je izšel članek dr. Metoda Dolenca »Osvrt na deseti medunairodni kongres za krivično pravo i izvršavamje kazne u Pragu«.
G. Branislav Nušič je pravkar končal novo dramo z naslovom »Žena bez srca« in o že predal upravi narodnega gledališča. Nemara bo šc v tej sezoni vprizorjena. Sedaj pa piše novo delo »Ušo davo u selo«.
Sarajevsko gledališče je nedavno svečano proslavilo desetletnico svojega obstoja. Za to priliko je bila pripravljena drama »Herceg S t j e -p a n« M. Mircna. Premi era je uspela.
Podpredsednik »Srb. Knj. Zadruge« Tiliomil Dordevič in njen glavni tajniik Vladimir Ćorović sla nedavno odstopila. Na njuno mesto sta imenovana prof. Milorad Popovič in Svetislav Petrovič.
G. Gustav Krklec je pred kratkim dovršil libreto za Baranovičevo opero »Striženo — košeno«. Delo sloni pretežno na narodnih motivih, kar je treba posebej podč tati.
Praško Narodno divadlo je za vigilijo našega narodnega praznika vprizorilo Dimovičevega »Kraljeviča Marka«. Režiral je naš Zvoni-mir Rogoz.
Te dni je izšla druga izdaja pesniške zbirke
mladega Borisa Jovanoviča ,»U gTadu bola«. To je že drugi tovrstni slučaj letos v Belgradu (prvi Drainčev »Banket«).
V	Umetničkem paviljonu razstavljata Boris Pastuhov in A. Bala ž. O sami razstavi spregovorim obširneje v kratkem.
Koncem decembra bo v belgrais'kem gledališču prvič izvajana nova štirideianska drama »Preko mrtvih« Dušana S. Nikolajeviča.
Te dni je izšla »Čehoslovačka i s t o -rija« dr. Aleksandra Jeiačiča. Predgovor je delu napisal dr. Edvard Beneš, Stane 40 Din.
Po izjavi g. Markoviča. ravnatelja Jugo-koncerta, bodo v tej sezoni obiskale Belgrad nekatere zanimive umetniške osebnosti. Tako pri čakujejo Igorja Straviinskega, Prokofjeva in Gla-zunova.
Sarajevski muzej je pred nekaj tedni dobil stalno slikarsfco galerijo.
V	zadn,i številki suboti&kega »Književnega severa« je izšel zanimiv članek: »O sodobnem francoskem romanu« (Borivoje TasičJ.
Miodrag Nikačevič je dal Narodnemu gledališču v vprizoritev tridejansko tragedijo z naslovom »Šaloma«.
Miloš Crnjanski, katerega zgodovinski roman »Seobe« je naletel n,a splošno priznanje, piše nadaljevanje. Odlomki tega novega romana bodo začeli v kratkem izhajati v eni belgrajskilt književnih revij (gotovo v S. Knj. Glasniku).
Namesto Evgenija Spektorskega, ki je pred kratkim odšel za vseučiliškega profesorja v Ljubljano, je bil izbran za novega predsednilka Ruske-a znanstvenega instituta v Belgradu g. Todor 'aranovski.
»Svetlost« je izdala srbski prevod Zvveigo-vega »Dostojevskega«. Delo je prevel Miodrag Petrovič. Cena 20 Din.
Decembrsko kolo »Narodne Knjižni-c e« prinaša med drugim prevoda Henri Bordeauxa in Jacka Londona in izvimi roman »Bez početka« Vasilija Petkoviča.
Todor Manojlovič je napisal novo odrsko delo »Katinkina sreča«.
M o m č ii I o N a s t a s i j e v i č je v knjigi izdal dramo »Nedozvani«. Drugo z naslovom »Ga-zda Mladenova kči« pa jc izročil gledališču v vprizoritev.	T, P.
Baklanov — Boris Godunov
V	nedeljo dne 31. novembra je gostoval v ljubljanski operi slavni ruski pevec Gcorgij Baklanov v Musorgskega operi Boris Godunov. Pel jc naslovno vlogo, kt jo prišteva kritika k eni najtežjih v vsej svetovni literaturi. Vloga je psihološki zamotana in pevski natrpana težkoč. Slavni pevec je odpel in odigral s presenetljivo visoko stopnjo umetnosti. Njegove fine, subtilne umetnosti pri nas nismo vajeni. To ni bila nobena efektarija, nego višek, kakršnega ne pozabiš več. Po vojni še nismo videli tolike umetnosti na našem opernem odru. Tako subiilno prečuletie igre, združene s tako fino pevsko kreacijo, še nismo videli, vsaka beseda hvale je tu odveč. Naj bi se naši pevci tu
i učili I
Predsedniku Češkoslovaške republike, g. Masaryku, se svet često čudi, da je do take starosti ohranil telesno in duševno čilost in sveže delovne sile. Saj je hodil vse življenje po zelo trdih in strmih potih in se ni štedil. Marsikoga drugega bi bili njegovi napori zgodaj štrli, njega niso. Zakaj ne, pripoveduje sam v almanahu ■ Kmetu, ki je te dni izšel v Pragi.
Za predsednika Masaryka — tako pripoveduje v Kmeiiu — je bilo največje iznena-denje, ko se je bil vrnil v osvobojeno domovino iti videl, kako zel« so se skoraj vsi njegovi vrstniki postarali. Sam je bil začasa vojne v največjem vrtincu dogodkov, ki jim je sledil z napeto pozornostjo in enostavno pozabil, da čas poteka. Šele postaranost njegovih vrstnikov ga je spomnila na to. Predsednik Masaryk je mnenja, da se ljudje zato tako hitro starajo, ker nimajo dela ali pa ne ljubezni do dela. Ideal vsakega človeka bi moral j biti, da bi stal in se čutil sredi ljudi kakor star, močan hrast med šibkim lesovjem. Hrastu niti veličina niti starost ne zabranjujeta, da ne ibi vsako leto znova brstel in cvetel. Zato človek ne bi smel skrbeti samo za to. da bi si življenje podaljšal, marveč tudi za to, da inu da vsebino, svrž in tako doseže, tla tudi v starosti še krepko živi in dela, cvete Ln prinaša sad. Tudi v starosti človek ne sme položiti i'ok križem.
Življenje ocenjujemo preveč enostransko. Mnogo ljudi se boji smrti in vse store, da bi si podaljšali življenje, ne akrbe pa za lo, da bi ga napolnili s koristnim delom, da bi izkoristili vso njegovo veličino in možnosti. V bistvu živi večina ljudi polovično življenje brez vsebine, brez ljubezni in radosti. V premišljevanju in nravni disciplini je kos večnega življenja.
Masaryk je ne>koč — par ped vtisom neke slike — sanjal to-le: Videl je. kako nad zlato površino morja plava angel z uro v roki. Od časa do časa je kanila iz ure kaplja v brez-danje morske globine in angel je rekel: Zopet je potekel trenutek. To je predsednika Masarvka vedno spominjalo, da čas hiti in da
je treba marno delati in izkoristiti vsak trenutek vse do smrti.
Naravno je, da mora človek skrbeti ludi za to, da bi dolgo živel. Sto let ne bi morala biti nobena posebna umetnost. Toda to se ne da doseči z nekimi umetnimi sredstvi. Rasti na zdravem zraku in solneu, po pameti jesti in piti, ne pretiravati v spolnem življenju, delati z možgani in mišicami, imeti skrbi in določene cilje — to je ves recept za podaljšanje življenja. Ne starati se, ne pomeni samo, da se ohranimo, marveč da stalno rastemo in cvetinio. Vsako leto se mora človek na lestvi življenja povzpeli nekoliko više.
Slednjič je predsednik Masarvk dodal nekoliko besed o tem, kako se ravna sam: »Sani pazim na to, v koliko se starani, nadzorujem svoje duševne sposobnosti, spomin, moč kombinacije in vse ostalo. Ako opazim, da izgubljam katero izmed glavnih sposobnosti, takoj napravim mesto drugim, mlajšim, sposobnejšim.
Kellogg, ameriški državni tajnik, ki je prejel Nob-lovo mirovno nagrado za leto 1921).
Duhovniki in marksistoiska knuta
Angleški list >Moniingpost« objavlja iz arhivov moskovske policije pismo, ki ga je poslal izgnani katoliški duhovnik Goklibovič z otoka Solovjecki osrednjemu eksekutivnemu odboru v Moskvo" Glasi sc:
Katoliški duhovniki, ki so pregnani na ta | otok samo zato, ker so zaradi vere proglašeni j kot sovražniki komunizma, so oslabeli na zdravju. Od občevanja z vnanjim svetom so izključeni; denar in zavoje, ki jih sorodniki pošiljajo, dobe zelo pozno ali pa sploh ne. Prisiljeni .'a kopljejo temelje za nove stavbe, da prenašajo težko kamenje. Pri tem neznosnem delu, ki presega njih moči, morajo v hudem mrazu včasih celo do kolen vodo gaziti. Po zimi, ko to delo preneha, so duhovniki prisiljeni, da stoje na straži neprestano po 16 ur. Stanovanje je ozko in nezdravo. Pazniki duhovnikov so bivši kaznjenci. Kako ravnajo s svojimi varovanci — ni da bi pisal. — Resnico navedenih točk jc potrdilo s podpisom 22 prič Veliko vspeha pritožba najbrž ni imela, pristavlja gori omenjeni list.
Proi. Kamzin, gla\ni obtoženec v moskovskem pro-crsu zaradi sabotaže v industriji, linmzin je priznal se točke obtožbe, vendar sumijo, da je bil s sovjeti dogovorjen glede svojih izpovedb.
Velemestna telesna kultura
AndreojrcTa smrtna pot. Gornje slike so napravljene jki negativih, ki so jih pred par meseci našli v zadnjem tahm-it AnHreejeve polarne ckepedicije, ki ■ju pred 33 iwii pooeefecila na severu. Slike predstavljajo: Desno zgoraj: Neposredno po pristanku balona nn ledu dne 14. julija 1807. ■— Levo zgoraj: Prvi tabor takoj po pristanku (kuhalnik, ki ga vidimo na sliki, so tudi našli). — Sipodaj, levo: Priprave za odhod po plavajočem ledu (levo Andree, desno Frankel 1: — desno: not oo ledu; sani morali« vlačili s seboj nu saneh (levo FrBukel, desno Andree, na sredi Strindbergj.
Oook. vodja angleških rudarjev, ki je odklonil predlog podjetnikov glede ureditve delovnega čss.t in izdal navodila za splošni Sira;k, če bi bili posamezni rudarski okraji prisiljeni, s štrajkom branili svoje pravice.
Nemške reparacije v vojnem blagu
Nemški minister Reichswehra je zastopniki! poročevalske agencije Wolffu izjavil, da se dvanajst let po svetovni vojni mnogo več izda za oboroževanje, kot pred vojno. Samo Nemčija je izdelala kot reparacijsko blago: 6 milijonov pušk, 130.000 strojnih pušk, 60.000 kanonov, 15.700 letal za vojaške svrhe, '27.700 motorjev in 547 hangarjev za zrakoplove.
Tako napreduje »mirovna« misel.
Splošno je znano, kolikokrat so tako imenovani zavodi za negovanje lepote samo kulise za nravno gnilobo. Zato je pomembno, da so se začeli v panogi telesne kulture udejstvo-vati zanesljivi činitelji. Tako je pravkar prešlo v Berlinu veliko moderno kopališče, opremljeno z najmodernejšimi pripomočki za negovanje telesne kulture, v roke katoliških sestra Regininega doma. Obiskovalcem so na razpolago kopeli in prhe vseh vrst, posebno ludi zdravilne, dalje višinsko in gorsko solnce, pe-dikira z električnimi stroji, ko&nietika po najnovejših načelih. Pod vodstvom prvovrstnega strokovnjaka-sportnika in zdravnika s Huin-boldtove visoke šole, ki je istočasno vodja psihološkega zavoda na pruski visoki šoli za telovadbo - se vrše teečaji za psihotehniko, šport in življenjsko kulturo. Tu je šola za smučanje, za eksperimentalno dušeslovje, za moderne družabne plese, »šola za uspeli:;, teoretični tečaji za plavanje itd. Vse te naprave in ustanove so na cenenih večernih tečajih dostopne tudi najširšim ljudskim slojem in zato ogromnega pomena za narodno telesno in nravno zdravje.
! Nadškof dr. Sttdcrblotn, znani pospeševalec zbližan ja krščanskih cerkva, ki je prejel letošnjo Noblovo mirovno nagrado.
Gospodarje morja
Danes gospodarijo v pomorski trgovini Anglija, Združene države, Japonska, Nemčija. Francija, Italija in Holandska. Zanimiv je pregled, kako so od leta 1914. do današnjega dne naraščala trgovinska brodovja teh dežela. Začnimo s Holandsko: leta 1914. je imela 1.4 milijona br. reg. ton, leta 1930. 2.94 milijona; potem slede po vrsti: Italija 1.914 1.6 milijona br. reg. ton, 1930 3.28 mil.; Francija 2.3 mil. odnosno 3.38 mil.; Nemčija — ki je bila morala po vojni oddati skoraj vse svoje ladje — je imela' 1914 5.4 mil. reg. ton, 1930 4.09 mil.; Japonska 1.7 mil. odnosno 4.19 mil.; Združene države 5.3 mil. odnosno 14.6 mil.; Anglija 21.0 mil. odnosno 25.1 milijona br. reg. ton.
Zadnji športni dogodki
V	nedeljo in p-onedeljek se je vršil skoro ves športni boj v znamenju srečanja Ljubljane in Maribora. Najprvo je nastopila reprezentanca, drugi dan pa oba vodilna kluba Maribćra proti našim vodilnim klubom. Pokazal je velik napredek mariborskega športa, kar naravno ni čudno, saj tam kljub nasprotstvom složno delajo. Njihovo složno Jelo, oziroma izraz tega dela, smo lahko opazili v zadnjih dneh in sicer v znani resoluciji LNP in pa zmagi v nogometnih tekmah. Prav je tako, dosedaj se je provinca učila, sedaj naj pa vrača, malo čudno jc to, pa vendar čisto pravilno. Priznati jim moramo, da so v vsakem oziru veliko ideal-nejši športni delavci, kot jih imamo v Ljubljani. Prvo je splošna športna korist, potem šele pride drugo!
V	reprezentančni tekmi so sicer Mariborčani podlegli, to na največ radi slabo sestavljene reprezentance. v ponedeljek smo potem videli čisto drugo, veliko boljšo igro. Nasprotno je bila pa domača reprezentanca enkrat prav dobro sestavljena. Sicer ne v vseli točkah, vendar pa veliko boljše, kot vse dosedanje. Pri' prihodnjih medmestnih tekmah se mora izmenjati levo krilo in desna zveza, ter srednji krilec. Kajti brez dvoma
je danes Bertoncelj najboljši napadalec v Sloveniji, srednji krilec pa radi tega, ker kakor hitro se prične igrati po tleh je, drugače izredno marljivi Slatuič. brez moči. Drugače pa v reprezentanci ni bilo slabih mest. Rezultat 3 :2 odgovarja poteku igre.
V	ponedeljek smo nato videli Maribor in Železničarje v boju z domačimi klubi. V pokalnem finalu je moštvo železničarjev zasluženo zmagalo s 3ii Podali so veliko bolj skupno igro. V drugi tekmi, ki sicer ni bila čisto javna prireditev, temveč le trening tekma za člane in prijatelje klubn, je pa tudi Ilirija podlegla zasluženo s 2: 1. Tudi v tej igri je bilo opazili pri gostih veliko bolišo skupno igro, najbolj je seveda zopet ugajala desna stran z Bertonclfetn, ki je šele v tej tekmi pokazal kaj zna. Trening tekmi na Iliriji je prisostvovalo okoli 1000 gledalcev, kar jc brez dvoma dober znak, da zanimanje za nogomet ni popolnoma padlo, eaino dobre prireditve morajo vršili. No in ravno v tem pogledu so bile vse tekme, bodisi reprezentančna v nedeljo, kakor »udi pokalna in trening tekma v ponedeljek, prava propaganda za nogomet.
Celjani iu Mariborčani pa tudi doma niso počivali. V Celju so imeli pokalno tekino ined Atletiki in Olimpom, ki je končala s 4 : 1 v korist Atletikov. Zanimivo je pa to, da so v Celju ierali tekmo za isti pokal, za katerega se je vršila v Ljubljani že finale. Vsekakor malo čudna organizacija tekmovanja, ki je veliko škodil našemu nogometu. Tudi semifinale v Ljubljani se ni vršil, temveč ie določilo kar za mizo moštvo, ki pride v semlfinale. Nikakor ne moremo razumeti tak način organiziranja pokalnih tekem! V Mariboru je pa precej oslabljen Rapid imel v gosteh graško Haknah. Igra aikakor ni bila na višini in je končala s 3 :3.
Poleg nogometnih prireditev smo pa imeli v Ljubljani Tn Mariboru dve nacionalni lahkoatletski prireditvi. In sicer »Tek ujedinjenja«. ki ga vsako fcto priredi Primorje, in pa tek za pokal Tone Vah-Urja. Obe prireditvi sta dobro izpadli. To velja Se posebno za tek ujedinjenja, ki je bil letoe po Itevilu sodelujočih dosedaj največji. Zlasti borba med vodilnimi atleti Ljubbane in zmagovalcem lanskega teka je bila ostra. Lično darilo si je tudi letos priboril simpatični atlet Sussitti iz Celovca, vendar šele po ostrem boju. Ta lepa prireditev postaja od leta do leta pomembnejša.
No, pa tudi lepo število mednarodnih tekem atno imeli, sicer žal i bog ne pri nas temveč v krajih, ki imajo ugodneiše zveze z Madiar6ko. Tako, <Ja jim mir, »športni« seveda, precej koristi, teh koristi pa v Sloveniji ne moremo biti deležni. Va-sas iz Budimpešte je gostoval v Novem Sadu in zmagal s 3 :2, Ferenzvaroš ie v Osijeku premagal Slavijo kar s 6 : 1. Športni dogodek prve vrste so pa imeli v Belgradu. Tamkaj so gostovali novope-Beni protesijonali iz Temešvara, Ripenzia. Romun-•ki protesijonali so proti B. S. K. zaigrali tako lepo kakor dosedaj še nobeno prolesijonalno moStvo. Nezasluženo so dosegli neodločen rezultat 3 :3, čeprav bi morali zmagati.
Sicer je že zima, pa naši plavalci še ne mirujejo. Ker ne morejo več plavati, pa zboruje'o. No }n na takem zborovanju, ki so ga imeli v nedeljo, •o sklenili, da se zveza seli v Zagreb, kar Zagrebčani niso sprejeli ravno s posebnim zadovoljstvom. Namreč velikega programa prihodnje leto ni kar tako za vzeti, pa sc ne upa vsakdo pričeti. Najzanimivejše je, da so tudi na glavnem zborovanju potrdili pravilno izvoljeno upravo ljubljanske priveze.
RABITE LI SREDSTVO ZA ČIŠČENJE?
Vzemite zvečer 2 do 3 Artin-dražeje in zgodaj tjutraj boste imeli normalno blago izpr&znjcnje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlje po 8 Din zadostuje za 4—6 krat.
Radio
Anekdote o Amperu.
Številne so anekdote, ki krožijo o slovitem francoskem učenjaku In njegovi raztresenoeti.
Ko je bil Ampere profesor na pariški polikliniki, ga ni bilo dneva, da ne bi obrisal table s svojim robcem, čela pa s cunjo za brisanje table.
Nekega dne je našel na poli v šolo Čudno pisan kamen. Pobral ga je, jel ogledovati in ne pri toni tako zamudil, da je v zadnjem hipu opazil, da bo zamudil šolo. Planil Jc proti Soli, pred vrati pa je zagnal uro vstran, kamen pa je vtaknil v žep telovnika.
Govori se ludi, da se je nekega dne, nadvse zatopljen v svoje račune, шг l avl l pred nekim ontnl-busom ter začel s kosuni krede pisati nn šipo omul-busa, ki se je nenadoma razbila na njegovo velllco presenečenje. Menil je bil namreč, da se naliaia j>red lablo.
Ampere jo bil zelo dobrega srca In njegovi učenci na politehniki so to večkrat izrabljali: pravili so mu zalo n. pr., da no vidijo dobro in tako so ga pripravili do tega, da je pisal ogromne številke na tablo. Zato mu tabla nikdar ni bila dovolj velika.
Programi Radio-Liublfmta t
Torek, 2. decembra: 12.15 Plošče (slovenske peemi in dunajsku glasba). — 1245 Dnevne vesti. — 13.00 f:as, plošče, borza. — 17.80 Radio orkester. — 18.BO Prof. Fr. Pengov: Nekateri pomisleki glede ustanavljanja proizvalalnlb organi-zacij. — 19.00 Mladinska ura: Sergij Schaup: O vitezih. — 10.30 Plošče. — 19 45 Pre.no« iz Bel-grada. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Poročila in čas.
Sreda, 3- decembra: Opoldanski program odpade. — 17.30 Kadi o orkester. — 18.30 NValter Scotl: Ivanhoe (Silvester Škerl). — 10.00 Dr. Ni-kola Preobralen»ky: Ruščiua. — 19 30 Prof. Silvo Kranjec: Poglavje iz soclogeografije. — 20.00 Prenos iz Prage: Koncert češke filharmonije.
Dragi programi t
Sreda, 3. decembra.
Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17.00 Otroška ura. 17.30 Popoldanski koncert. 2000 Prenos iz Prage. 22.20 Plošče. — Zagreb: 17.00 Otroška glasbena ura, 18.00 Plošče. 20.00 Praga. 22.00 Vreme, novice. — 22.10 Prenos zvočnega filma. — Buda-pest: 9.15 Koncert orkestra. 12.05 Petje in glasba. 17.25 Kitare. 19 00 1'estri večer. — Milan: 11.15 Plošče. 1215 Lahka glasba. 17.00 Plošče. 19.30 Zabavna glasba. 22.00 Simfonični koncert. 23.00 Jazz-orkesler. — Praga: 2000 Koncert čeSke filharmonije. — Langenberg: 12.10 Plošče. 17.15 Popoldanski koucert. 10.45 Pevski zbori. 21.10 Večerni koncert. — Rim: 12.45 Radio kvintet. 17.00 Vokalni iu instrumentalni koncert. 20.32 Plesna glasba. 21.05 Simfonični koncert. — Berlin: 19.00 Koncert. 19.55 Valčki in <Lrugi plesi. 21.10 Godalni kvartet. — Katovicc: ГО30 Plošče. 17.45 Koncert. 2030 Ljudski koncert. 22.15 Plošče. — Touloitsc: 12.46 Koncert. 17.(10 Plesna glasba. 18.35 Melodije. 19.45 Violina. 21.00 Koncert orkestra. — London: 13.80 Radio orkester. 14 00 Koncert. 15.00 Ljudski program. 18 40 Oktet. 21.35 Sekstet. 2230 Plesna glasba. - Mor. Ostrava: l«.20 Plošče. 19.50 Praga. — Leipzig: 10 30 Popoldanski koncert. 19.30 Vojaški koncert. 21.40 Operne arije. 22.45 Simfonični koncert.
Ljubljansko gleddliSče
Drama.
Začetek ob 20.
Sreda. 3. decembra: MLADOLETJE. Red C. Ce-trtek, 4. decembra: SERIJA A—000001. Red B. Petek, 5. decembra: Zaprto.
Opera.
Začetek ob 30.
Sreda, 3. decembra: Zaprto. Četrtek, 4. decembra: TRUBADUR. Uohluje tenorist Adrijan. Red E. Petek, 5. decembru: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sreda, 3. novembra: Zaprto.
Četrtek, 4.' novembra ob 20: ŽIVLJENJE JE LEPO.
Ab. C. Kuponi.
Iz društvenega zivlienic
Pevski zbor učiteljstva UJU. Prihodnja pevska vaja za mešani zbor jc b. decembru ob •> v Glasbeni Matici, 7. decembra je koncert v Trbovljah, 8. decembra v Brežicah. Udeležba za vse strogo obvezna. Odbor
ČUDEŽNI SOLZAM
Po naključju mi je prišel v roko baš Radio Balzam proti kurjim očesom, trdi koži, bradavicam, bulam itd, Ker isti izborno deluj«, prosim,
pošljite 5 lončkov, ker nikakor ne sme več manjkati pri moji hiši tega zdravila.
Ivan Kerže, posestnik, Veliki vrh, p. Nova vas, Rakek.
Zahtevajte povsod samo Radio Balzam!
Po pošti pošilja lonček za 10 Din (prtdplačilo), na povzetje 18 Din, dva 28 Din, tri 40 Din
R. Cotič, Ljubljana VII, Kamnilka ul. 10a. Koncesionirano elektrotehnično podjetje
HAVUČEK FRAN
Sv, Petra cesta 5 (dvorišče hotela »Soča«)
Telefon 3421. Projektira — gradi — popravlja v mestu in oa deželi vsa elektro-dela, aparate za luč, moč in slabi električni tok.
PLETEП1ПЕ
na debelol	na drobnol
PLETILSKA ZADRUGANA BREZNICI p. Jesenice - Gorenjsko
Autotaksi —
Hočevar
Novo mesto- Hendlla
Toloton it.
18
P0D6HHE
C.laeom uradne ntiMetlke po-žre 40 podgan ali fioo mUl toliko kot trijo močni delavni
konji in Vam vrhute^a io oknžijo stanovanje. Uni6ova-uc podgan — „Ratt.mtod" Vam uniOi v I arah »ee pod--«uu ui miši z zaligo, pa je neškodljiv za ljudi io domooe l»alt. ,78 poginulih podgan sem nand. poiljlte ml 6* 13 <Ior. za I) eonoile.B piše veleposestnik (i 1П0°/л jnm.tvo, sioer duunr nazaj. Cena Um ta-—, i doto Oin U — •»r. N,c. КетОпу, ICoSIce, A. poitnj predal ll/P li CiSko-Slovaška
V ž I
JABOLKU
mošančhe - gambovci d osla
Gospodarska zveza
Llubliana
Poceni io vendar najboljfca je
Severjeva otomana
Z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju, velikost 185478 najboljši materijal,cena od 570 do 850 D po Izberi prevleke Zahtevajte vzorce I RUDOLF SEVER - Ljubljana Marijin trg 2
Drž. razredna loterija
Poročilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesto Štor. 41»
Žrebanje V. razr., 20. kola, šestnajsti du, 38. m« vembra 1930. — Izžrebani so bili sledeči dobMf (za event. tiskovne pogreike se ne odgov«tfa£
20.000 Din it. 36612, 60254. 10.000 Din št. 41203, 54177. 4.000 Din št. 11608, 31863, 32847 , 88827, «9391 2.000 Din št. 2184, 2848, 12141, 14474, 17ЗД 18818, 18825, 20.189, 25334, 26814, 30389, 3MM, 35253, 38116, 39960, 45280, 46174, 53123, 17370, 58300, 62297, 63830, 68317, 71403, 75038, 80387, 81869, 83000, 83974, 84490, 85051, 85183, 86687, 90126, 93466.
Žrebanje dne 29. novembra 1930:
20.000 Din Št. 38626. 10.000 Din It. 47238, 90373. 1.000 Din Št. 8359, 51713, 64751. 2.000 Din št. 2611, 6581, 8631, 9405, 34507, 37012, 39257, 53965, 62702, 65731, 66593, 77398, 78191, 78437, 78581, 79003, 80290, 86200, >6413, 88230, 89005, 94597, 94997, 95013.
Nove srečke dospejo v prodajo 10. deeembra. Naročite jih že sedaj!
Nafboll pošteno
Vas postreže z zimskimi oblačili
J.Maček
Ljubljana. Aleksandrova cesta 12
Bukova im la.
suha, žagana in sekana, kakor tudi preaog oglje, dostavlja na dom po najnižjih cenah
FRANC FRITZ
Ljubljana, St. Petra cesta itev. 85
Teleion itev. 2497.
Naročila se sprejemajo tudi Tavčarjeva ulica 4 (v gostilni).
Za Miklavža
lltllUlLMlIl!
V nedeljo in ponedeljek popoldne ob 5 uri bode zopet Gašper gledališče pri >TRIBl!NA<, tovarna dvokoles, otroških in igračnili vozičkov na Karlovški cesti št. 4. Vel izložbeni prostori so opremljeni z najnovejšo reklamo. Vse m vozi. ter tudi Miklavža in parkelna ne bode manjkalo.
Pozor! Pozor!
Gramofone, gramofonske ploiče, Šivalne strofe, kolesa in drugo — kupite zelo ugodno pri
S. AMON, Maribor, Glavni trg 5.
Tudi na obroke!	Tudi na obrok«!


S*
<
zo

u
I
jlflO
s • i --»
® s s 5 ° *
* »O!
1:Ш
• 3 * AS „
■" .-4 J a » S
3.2 ?
S0<Л
.mJI
51
Hans Dominik:
Moč treh
Roman iz leta 1955.
.Jana!... Jana! -... Fonavljal je ime, kot bi v izgovarjanju občutil najvišjo blaženost. Dvignil je roki iu ju položil Jani okrog vratu. Pritegnil je njeno glavo k sebi in naslonil svoje lice na njeno.
>Moja Jana,« je rekel tako tiho, da je lahko opazila, kako mu preti, da ga premaga telesna slaibost.
-.Pred Bogom že dolgo in eedaj tudi pred ljudmi.
Zaprl je zopet svoji; oči, toda blaženi smehljaj jo ostal na njegovih ustnih. Naglo in nožno je zaspal.
Z neslišnimi koraki jo stopil Atma poleg Jane.
Tvoj dragi spi. Nevarnost je minila. Ti ubogo dete moraš tudi počivati. Pojdi in pusti me samega s Silvestrom. 0 pravem času te hočem poklicati.-
>Spi, rešen jek jc ponovila Jana. Govorila jo tiho. Pogledala je mirno spečega in sledila Indcu.
Ko je prestal krizo, ko je bila zlomljena »ila mrzlice, 8© je Silvestru naglo boljšalo zdravje. Že tretjega dne je hodil ob Janini roki po stezah drevoreda, ki jc obdajal grad in vsaka ura v dnevu je bila ura sreče za zaljubljenca. Po enem tednu sta si upala iti po stezi do obrežja ТотеаеИа, romantična lepota tc čudovite pokrajine ju je prevzela in očarala. Neizmerno čuvstvo sreče jima je polnilo srce. Legla sta v gosto travo na rečnem obrežju. Silvester je naslonil svoio glavo Jani v naročje in globoko sopoč je zaprl oci.
»Če ne bi čutil tvoje drage postave, bi mislil, da je lc lep sen in bi proeil nebo, da mi napravi konec.
Jana, ti si pri me»i,c dvignil je njeni roki do svojih ustnic in jih poljubil. /Dobre vilinc roke, vam imam zahvaliti svoje življenje.«"
/0 Silvester, kako rada bi bila umrla zate, ako bi te bila mogla rešiti moja smrt. Ti imaš toliko, radi česar moraš živeti Jaz nimam ničesar mimo tebe. Kaj bi bilo iz mene, če te ne bi imela.
Z rokami je objela ljubljenega. Potopila sta svoje oči drag v drugega... Njune ustnice so se našle v dolgem, dolgem poljubu.
III. del.
-Sklonjen nad postilo pri gorki jieči...
Obhajali so rojstni dan v hiši Termolen. Slavlje-nec Andrej Termolen Je nosil svojih osem desetletij, kakor jih more pač nositi človek. Že dopoldne je bil oblekel praznični suknjič iz finega, črnega sukna. Vojni križci iz velike borbe leta 14. do 18. so sc svetili na levi strani prsi.
Polni, beli lasje, močne brke so dajale obrazu odločen izraz. Vendar so se poznala leta. S svojo Luizo, pet let mlajšo soprogo, je slavljenec sprejemal v dopoldanskih urah četo gratiUantov. \Virtzi, Sclimi-tzi, Rathi in kakor se vsi imenujejo. Vonj poklonjenih cvetic je polnil sobo. Starček se Je dobro držal. S starimi prijatelji in vojnimi tovariši se razgovarjai in popil kozarček.
Potem obed. Kar sama z njegovo Luizko, ki je bila z njim mlada in se z njim postarala. Sedaj je čutil dnevni napor. Roke so ee tresle bolj ko navadno. Križ ga je nekoliko bolel.
Zaskrbljena ga je opazovala žena.
:>Je tako, kot je že Bismark dejal. Prvih sedemdeset ie vedno najboljših. Se ne da nič predrugačiU.
Luizka.c Tako je skušal s šalo pregnati ženino skrb. In vendar je bil vesel, ko se je po zaužitem kosilu mogol udobno iztegniti v starem usnjenem stolu. Tedaj so stari udje uodbno počivali in mirovali.
Zakon Termolenovih je bil brez otrok. Svojo ljubezen sta starca izkazovala nečakom in nečakinjam. Tudi tretjemu rodu, ki si je po večini žc sam siuiii kruli v življenju.
Stari mož je hotel zaspati. Toda vznemirjenja in neobičajnosti dneva so vplivale nanj. Bil je preveJS razburjen.
Kaj misliš, Luizka, ali bo mladi, Viljem, prišel danes iz Essena?«
Mislim, da bo že prišel, če ima čas.«
Pogovor se jo nanašal na višjega inženjerja Viljema Llissenkampa v essenskib jeklarnah. Bil je tudi že v petdesetem letu. Toda za oba starca jc ostal so vedno „tu mladi, Viljem.«
Slarcc jc premišljal nekaj časa odgovor.
Ako ima čas. Zdaj je dosti dela. Bo kmalu vojna. Angleži in Američani. Prav mi bo, če si bo to ljudstvo pošteno razbilo glave.«
Potem so preskočile njegove misli na drug predmet.
Kdo bi si bil mislil, Luizka, dn se bo iz našega potnega poznanstva na ladji... takrat za Bonnom... da se bo izcimilo kaj resnega. Pozneje sem si mislil, da so me morali mladi ljudje smatrali za starega go-bezdača. In zdaj pride |x>teni pismo iz Amerike. In nato še eno iz Švedske. To moram še enkrat čitati.«
Gospa Luiza Termolen je prinesla pisma. Slarec je poskusil citati. Roka se mu je preveč tresla in črke so se mu zraeglile pred očmi.
>Čitaj ti, Luiza. Imaš mlajše oči.«
Norge shi Oslo
Zaloga pri
Telet. 30>06
liikorv smufci — norveška smuška oprema — domača smuška oprema — domače smuči — maže vseh vrst — največja zaloga in izbira — najnižje cene
o. z
Trgovcem primerne popuste!
Montaža in popravila
Ceniki na razpolago!
A. Goreč d. z
u palači Ljubljanske kreditne banhe • Dunajska cesta 1 in Gosposvetska cesta №
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I SO Oln ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas • 3» Din. Oglasi nad dovot vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Mladenič
vojaščine prost, 7. enoletno kmetijsko šolo išče službo sluge ali kaj primernega. - Naslov pove uprava lista štev 13.389.
Šivilja <jre štvat na dom. Po-uudbe ua upr. Slov. , pod ^Samost. Šivilja« št. 13541
Dekle
pošteno in močno, z dežele, išče službe pri majhni družini. Naslov pove uprava »Slov.« Maribor. 1
-------i
Organist - cerkovnik
samouk, s triletnim službovanjem, samski, vojaščine prost. išče službe. Naslov v upravi Slov.« pod št. 13.722
Vajenci
sedlarski in tapetniški, se
sprejmejo." Hrana in stanovanje pri mojstru. Naslov v upravi Slovenca pod it. 13.723.
Mesarskega vajcnca
sprejme takoj z dežele Franc Dolničar, Poljanska ccsta 51, Ljubljana.
Dipl. gradbeni tehnik
išče dopoldanske ali popoldanske zaposlitve — Dela sprejema tuji na dom Dopisi pod 'eh n»k« na upravo.
Ш1!
Šoferska šola
prva oblast konc.. Ca-nemik Liubliana Ounai ska c. 36 lJugoautol — Tel 2236. Pouk in pr«k lične voznic
Instrukciie
daje učiteljiščna dijakinja nižješolkam. Naslov pove uprava »Slov.. Maribor.
ШШ
Učenka
st spreime v trgovino z
mešanim blagom Pogoj: Dobra vzgoja, veselje in volja do dela. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 13.408.
Vinskega potnika
solidnega dobro vpeljanega za veletrgovino sv išče za Dravsko banovino. Ponudbe z le izvrstnimi referencami je poslati na upravo lista v Mariboru
Kolar. pomočnika
dobro izvežbanega, takoj sprejmem. - Jenič, Ljubljana, Hrenova ulica 19.
Mesarski pomočnik
dober, se takoj sprejme. Vešč mora biti tudi prodaje mesa in prost vojaščine. Naslov v upravi pod št. 13.725.
Gospodar, sotrudnik
7 20—30 tisoč Din gotovine na več let se sprejme za zboljšanje in napredek gospodarstva. — Ponudbe na upravo pod ■•Sotrudnik«.
1ЕШШ
Miklavža
:ipcljejo skavti na dom. "Uškodnina 10 Din. Pri-sie na Zor. Ljubljana, I Dunajska cesta 47.
Zobni atelje v Litiji Edvard Glavič
sc je preselit iz vile dr. Ukmarja v novo urejeni moderni zobni atelje v hišo Nežkc 1 oos (poleg
mosta pri gostilni Cerar).
Vsled prevzema
velike selitve se bodo nrodajali razstavljeni naj-r-" ličnejši predmeti od 3. do 7. dec. po vzklioni eni brez dražbe, v Kavcijski ulici 3, dvorišče.
2 stanovanji
trisobno in dvosobno v novi vili na Vodovodni cesti oddam. Naslov v upravi Slovenca« pod It 13649.
Solidna gospodična
gre kot sostanovalka za takoi v sredino mesta. -Pondbe pod »Takoj« na upravo.
Opremljena soba
lepa, parketirana, z električno razsvetljavo in separatnim vhodom, v središču mesta, se odda. -Naslov v upravi -Slov. pod št. 13.724.
Stanovanje
snažno in na novo slikano, 4 sobe, kuhinja in pritikline, v sredini mesta, primerno tudi za pisarno, se takoj odda. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.730.
Opremljena soba
preprosta, se poceni odda osebi, ki jc cel dan odsotna. - Naslov v upravi pod št. 13.728.
ЈкЗДТОЈИ!
MedvedŠek Frančiško roj. Šalamun, ki je stanovala 1. 1926. v Brezovi št 25, p. Blanca, iSčem zaradi izplačila ostanka dedščine. Naj se mi javi, ozir. prosim tudi druge, da mi sporoče, kje sc nahaja - Dr. Černe Ivan, gospodarska pisarna — Ljubljana, Miklošičeva b.
Nov pisalni stroj
znamke AEG se proda za 4000 Din. Naslov pove uprava pod št. 13.727.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. RazpoSi-liam po poštnem povzetju. L BROZOVIC - Zagreb, llica 82 Kemična čistilnica peria.
■ Talarje in birete
z.a velečastito duhovščino, ter vsa v krojaško stro-) ko spadajoča dela za gospode, izvršuje fino in po nizkih cenah Franc Himmelreich, kroj. mojster v Ljubljani — Pred škofijo 9, It. nadstr.
Hiša v Kranju
cnonadstrop. (7 sob, parket in kopalnica), z velikim vrtom, sc ugodno proda. Pojasnila: Gospodarska pisarna dr. Černe, Ljubljana, Miklošičeva 6.
Graščinsko posestvo
z gozdovi, pripravno tudi za poljedelsko obrl kupim. Ponudbe 7. opisom obsega ter kakovosti in ceno na upr. »Slovenca-pod »Grašč. poscslvo«.
Prodamo
v k. o. Moste 25 stavbnih parcel v vel. od 300 do 530 kv. m. Pesni reflck-tanti naj se zglase v Hiralnici Sv Jožefa Vi-dovdauska cesta 9.
Modna trgovina
na promet, mestu Ljubljane, moderno, novo opremljena radi bolezni ugodno naprodaj. Najemnina nizka. Ponudbe pod »Sijajno« tia upr. ^Slov.«
Klavir in radio
zelo poceni prodam. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 13607.
Vrborejska zadruga
v Notranjih goricah ima za oddati ca. 5000 kg beljenega suhega vrbove-ga šibja za vitre in pletenje po ceni 3.75 Din za kg franko tu.
Pisalni stroj
7. vidno pisavo v prav dobrem stanju, se proda za 1800 Din. Naslov pove uprava pod št. 13.729.
Mlinar**»

Srebrne krone
staro zlato in srebro ku
pujc Rafinerija dragih kovin, Ljubljana. Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdan-ske ceste pri gostilni Mo-žina.
Pekarijo
enonadstropna hiša in 5 oralov posestva, v trgu edina, proda za 120.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ul. 30.
Vrednostne papirje
»rečke obligacije delnice kupuie upravništvo »Merkur Ljubljana Šelenburgova ulica 6'll tel 30-52.
Posestvo
zidano, z opeko krito, v dobrem stanju in 16 oralov zemlje, vse v lepi legi ob okraini cesti blizu farne cerkve, trgovine in gostilne, naprodaj skupaj ali posamezno. Pojasnila daje Fr. Zatler, Skeden 24, Spitalič pri Konjicah.
Vsakovrstno
ttOfHTt
po oaivišjib cenab ČERNE. iuvelir Liubliana Wolfova ulica St. 3.
Vaš klavir
razglašen in pokvarjen popravi in uglasi speci-jalist Josip Bajdc, Gosposvetska cesta 12.
Vino
dobro, letnik 1929. 14 hI. proda B.ian, kolodvor. Brežice
Drva
odpadki od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko. j Ljubljana, Vošnjakova ul. j 16, za gorenjskim kolo- i dvorom.	I
Philipsov iubilejni
pianino
s petletnim >amstvom dobite edinole pri Minki Modic, Coizova cesta 9.
Ban
Miklavževe vlasulje
se izposojujejo pri Pod-krajšku, Sv. Petra c, 12, Ljubljana.
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sožalja ob prerani izgubi našega preljubega soproga, očeta, starega očeta, brala, tasta in strica, gospoda
Josipa Knifica
trgovca in posestnika
izrekamo lem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, g. zdravniku dr. Fajdigu, požarnim hrambam, darovalcem krasnih vencev in cvetja, cenjenim gg. pevcem za v srce segajoče žalno petje in vsem prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč ter ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Stražišče. dne 2. decembra 1930.
Žalujoči ostali.
РГОЈО. »teto In tetnu-n kupile nnicenrjr liri
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva restn ?4 Voletrcovinn lita in luokr
Krušno
moko
io vse mlevske izdelki1 vedno sveže dobite on
A. & M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg št. 32
Neđroce
vrhne iz la airika močne blago Din 260 — ' mreže - posteline odeie e 1 imo ■ cvilli najceneit kupite pri Rudoli Sevei L ubliana. Mnri in trd 2

Galoše in snežni čevlji
u
TRETORN
z znamko
„TRETORN
zahvaljujejo svojo popularnost milijonom kupcev, ki že desetletja nosijo samo „TRETORN" galoše in čevlje za sneg. Vsi ti odjemalci so se prepričali, da je ta znamka najboljša na svetu

c
Telefon 205^
1I10R sulia drva
t'ogačn.K, Boh 01 Ide v. ulic« 5
Najceneje in najboljše: modroce, otomane, divane. leiler-niodrncp. fotelje in garniture Vam nudi:
NaiboitSe Kupile za fflhfavza
Nogavice, damske in moške rokavice, damsko in ino^ko perilo Men^erjevo, puloverje, telovnike (vestje) žepno robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote. čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ler toalet, potrebščine le pri
10SIP PEIELINC - ljubljena
ullfu Prešernovega spomenlha, ob vodi
I«
F.
in Ljubliane lU Stari trg 6
5 preizkušenj
se izvrši pri £ vsaki partiji melema, prrunu gre v promet
Uspeh v 4 dneh
MELEM
LAIIICO
.Smrt /tihim
odpravlja žulje, bradavice, trdo kožo. Siguren učinek brez. bolečin. Ne ovira pri hoji. Dobi se povsod.
LONICO DR0GERI1A, BEOGRAD
Knof	..... ..« •
Jnseraii
v-SloVericu
imajo največji uspeh
Za Pllklavla - darilo - za Božlt
nudi v novo preurejeni trgovini
im BOGATAJ
LfuDllona - Kongresni trg 19
(poleg nunski! cerkve) Moderno lestence za jedilnice, salone, gospod, sobe; n oderne ampelne za spalnice; svetilke za nočne л omarice; okrasne svetilke; pisarniške sve-tilke; ročne in žepne svetilke; likal-
/
£

I
l
nike in kuhalnike; kuhalne plošče; čajne ka ngljice; grelne blazine; inasažne aparate; svilene в^ senčnike po naročilu
V	M

*******
Tvrdka PETER ANGELO družba z o. z. LJUBLJANA
(zastopstvo Klein & Stiefel, Fulda)
s 1. decembrom 1930
v DvoFakovo ulico št. 6, I. nadstr. poleg Gospodarske zveze
Razglas
>lestno načelstvo mariborsko razpisuje za 1.1931. sledeča tekoča dela in dobave:
Zidarska tn težaška deta, tesarska deia, betonska de a, kleparska dela. mizarska dela, dimnikarska deia, kovaš a dela. pečarsKa dela. koiarska dela. ključavničarska dela. steklarska dela, slikarska del?, pleskarska dela. sedlarska dela, vzdrževanie stolpne ure.
Obrtniki mesta Maribora, ki želijo prevzeti gori navedena tekoča dela pri mestni občini v 1. 1931., se vabijo, da predložijo tozadevne s 5 Din kolkom opremljene prošnje ob navedbi enotnih cen do 9. decembra 1930 do 12 dopoldne v vložišču mestnega načelstva.
Prošnje je oddati v zaprti kuverti z označbo: »Ponudba za tekoča dela 1931«.
Enotne cene je vpisati v izkaz, opremljen z 2 Din kolkom ter ga priložiti prošnji. Obrazci s edobe pri mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici štev. 8-II. soba štev. 1.	. .
V prošnji se mora izrečno navesti, da je ponudnik pri mestnem gradbenem uradu razpoložene pogoje že pregledal ter na iste popolnoma pristaja.
Mestni občinski svet si pridržuje pravico, izvoliti ponudnika ne oziraje se na najnižje cene ali na oddajo dela po določenem turnusu.
Za Jmroaiovanako tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik Prane Bjreiniar,