s te v. 23»
V Trstu, v nedeljo 23. januarja 1916.
Letnik XII.
Izhaja vsak dan. tudi oi> nedeljah ic praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: UUca S*. Frančiiiu Asiikega $L 20, !. nadstr. — Vsi dopisi naj se pojiljajo uredniltvu ii»ta. Nefrank'rina pisma se ne »prejemajo In rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj ta odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsortij iwta .Edlaoft*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z offiejeais poroitvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aslškega it. 20. Telefon uredniitv« in uprave štev. 11-57.
NaroCnin« znala: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ... -.............IX—
za vrl mesece.................
za nedeljsko tsdajo ca celo lete.......5.29
ra pol leta.................2*0
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo p© $ vinarjev, rastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se račnnafo na milimetre v Srokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vta
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi dejamLi zavodov ..............atffi po 20 viru
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vuka nadaljna vrsta................. . I —
NJall oglasi po 4 vinarje beseda. najmtn| pa 40 vinarje*
Oglase sprejema Inseratal oddelek .RdlnosK* Narofcnif* ta reklamacije se pošiljajo »pravi Ibfc. PUč.iJc s^ izk.'juino lt opravi »Edinosti". — Plaća In lolf se v
Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v uHcl Sv. Franttft« Aslškega SL 20. — PoitnohranllnISnJ račun « 84? C*2
Presied najnovejših dosodkov.
Balkansko bojišče. — Naše čete prodirajo v svrho predaje orožja črnogorske armade v notranjost dežele. Vrhovno črnogorsko poveljstvo obveščeno v tem
smislu.	.. .	.
Ruska fronta. — Topovski boji na vsej severovzhodni fronti. Novi ruski napadi na posameznih delih besarabske tronte. Rusi povsod odbiti. Topovski boji pred Smorgonom in Dvinskom.
Italijansko bojišče. — Živahnejše topovsko delovanje Italijanov na soški in dolomitski fronti. Obstreljevanje Rive.
Zapadno bojišče. — Položaj v splosnem neizpremenjen.	•	....
Turško bojišče. — Boji z vojnimi ladjami na dardanelski fronti. —- Sicer nič novega.
Razno. — Črnogorska kraljica in prin-cezinja v Rimu. — Ferdinand bolgarski — bolgarski feldmaršal. — Prodiranje Rusov v Perziji.	__
Balkansko &o]liče.
DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se objavlja: 22. januarja 1916, opoldne.
Predajanje orožja črnogorske armade, ki tvori predpogoj za nadaljna mirovna pogajanja, je v razvoju. Avstrijskoogrske čete so v to svrho brez vsake sovražnosti — pričele prodirati v notranjost dežele. Črnogorski vojaki morajo, kjer pridejo v stike z našimi oddelki, odložiti orožje in se zamorejo, kjer se zgodi to brez odpora, v domačih krajih pod primernim nadzorstvom posvetiti svojim poslom. Kdor se upira, tega se razoroži nasilno »n odvede v vojno ujetništvo. Taka iz vojaških vzrokov kakor tudi iz posebnosti dežele in njenega prebivalstva posebna rešitev bo zamogla najhitreje prinesti mir že dolga leta v vojni se nahajajoči Crnigori. Črnogorsko vrhovno poveljstvo je bilo obveščeno v tem smislu.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan,
22. januarja 1916.
Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
PARIZ, 21. (Kor.) Agence Havas javlja: Kralj Nikolaj se nahaja sredi svojih čet v Podgorici.
LONDON, 20. (Kor.) Londonski listi poročajo, da je namera kralja Nikole črnogorskega, da sklene separatni mir, vzbudila v njegovi armadi veliko nezadovoljstvo. General Martinovič Je prevzel poveljstvo nezadovoljnežev, ki hočejo nadaljevati vojno._____
Črnogorska kraljica in princezinja v Rimu.
RIM, 21. ^Kor.) Predvčerajšnjem zvečer so prispeli na tukajšnji kolodvor kraljica Milena črnogorska s hčerkama Ksenijo in Vero iz Brindisija. Na kolodvoru sta jih pozdravila kralj in kraljica italijanska. Pozne je je prišla tudi princezinja Natalija, soproga princa Mirka, ki je ostal s kraljem Nikolo v Skadru. Črnogorska kraljica je ostala vso noč s hčerkami v vlaku in se je odpeljala zjutraj v Lyon. Tudi diploma-tični zastopniki v Crnigori odidejo preko Brindisija v Lyon.
Italija in kapitulacija Čmegore.
LUG ANO, 21. (Kor.) Minister za vnanje zadeve Sonnino je imel po sprejemu poročil iz Cr: egore dolge razgovore z ruskim poslanikom, kraljem in vojnim ministrom. Italijanski listi pravijo, da v skupni sliki vojne boji s črnogorskimi zadnjimi oddelki nimajo nobenega pomena. Napačno bi bilo, ako bi se v podjx>ro Čmegore poslalo stotisoče vojakov v Albanijo, ker ne more biti Črnagora nikdar izhodišče kake ofenzivne akcije za zaveznike. Usoda Balkana, zaključuje na Timer »Corriere della Sera«, se ne more /eč odločiti na Črnogorskem ali v Albaniji. Vsled pritožb črnogorskega ministrskega predsednika radi obrekovanja Črnegore so italijanski listi tozadevno sedaj izpremenili svoio sodbo.
Imenovanje kralja Ferdinanda za bolgarskega feldmaršala.
SOFIJA, 21. (Kor.) Oeneralissimus Čekov, šef generalnega štaba Jostov in generala Bojadjev in Todorov in vojni minister Najdenov so se podali včeraj h kralju in ga oklicali imenom čet za feldmaršala bolgarskih armad. Pri tej priliki je podelil kralj Zekovu vojaški zaslužni križec II. razreda.
Srbski streli na balkanski vlak.
SOFIJA, 21. (Kor.) Včeraj zvečer so srbski zlikovci oddali na balkanski vlak tekom vožnje med Sičevom in Sveto Pe-tko (od Bolgarov zasedeno srbsko ozemlje) več strelov. Ta čin je vzbudil v javnosti nejevoljo. Časopisje zahteva, da se mora s takimi zločinci postopati posebno strogo.__
Grška — ententa.
RIM, 22. (Kor.) Azenzia Štefani poroča
iz Aten: Posb:i!ka Francije »n Auclije sta
imela dne 20. t m. konferenco z ministrskim predsednikom Skuludisom. Kakor poroča »Giornale d'Italia«, so poslaniki naznanili ministrskemu predsedniku, da bi bile njihove vlade pripravljene h gospodarskim koncesijam Grški.
Rusko bolltte,
DUNAJ. 22. (Kor.) Uradno se objavila: 22. januarja 1916, opoldne.
Včeraj so se vršili na vsej severovzhodni fronti topovski boji. Pri Berestja-nih v Volinijt so naše čete odbile poizvedovalna poveljstva. Danes zjutra) je pričel sovražnik zopet z napadi na dele naše besarabske fronte. Mi smo ga odbili. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmL
BERLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. januarja 1916.
Pri Smorgonu in pred Dvinsltom topovski boji.
Vrhovno armadno vodstvo.
I avsiiijMlij^ii Wd
DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se objavlja: 22. januarja 1916, opoldne.
Delovanje italijanske artiljerije ie bilo včeraj v več oddelkih primorske In dolomitske fronte živalinejše, kakor v zadnjih dneh. Tuđi Riva je bila zopet obstreljevana iz težkih topov. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. H&fer, fml.
Porofflo (Mome.
DUNAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Čadom e 20. januarja.
V noči na 16. t. m. so drzni oddelki naših smučarjev prispeli po ledu in snegu na Passo della Sforcella pri izviru Noče v višini nad 3.000 m in šli nato v Val del Monte. Čeprav je sovražnik tamkaj nanje streljal, so vendar razrušili z minami dve kuli približno 3 km vzhodno prelaza in se vrnili nato dobro ohranjeni nazaj v naše Črte. V Val Lagarini se je dne 17. t. m. našim četam kljub srditemu sovražnemu topovskemu ognju posrečilo razširiti zasedeno Črto na višinah severno Mori. Na ostali fronti pretežno artiljerijsko delovanje. Sovražen letalec se je pojavil včeraj nad Vidmom in je vrgel, pregnan od naših obrambnih topov, dve bombi, ki ste padli v bližini mesta. Ranjen ni bil nihče in napravljena nobena škoda.
Dunajski župan na jugozapadni fronti.
DUNAJ, 22. (Kor.) Na povabilo general-obersta nadvojvode Evgena odide dunajski župan dr. Weisskirchner jutri za več dni na obisk k dunajskim četam na jugozapadni fronti. _
z zBpsdniia boliiio.
BERLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. januarja 1916.
Jugovzhodno Yperna smo z mino razrušili sovražne jarke v širini 70 m. Sovražnik je brezuspešno obstreljeval naše oo-stojanke med Mozelo in Vogezi in množino krajev za našo fronto.
Vrhovno armadno vodstvo.
Poostritev blokade proti NemčijL
LONDON, 20. (Kor.) Predlog glede izvrševanja energičnejše blokade, ki je bil predložen zbornici v sredo, se glasi: Ker je dobila zbornica obvestilo, da se v nevtralne drŽave, meječe na sovražno o-zemlje, uvažajo velike množine blaga, ki jih potrebuje sovražnik za nadaljevanje vojne, poživlja zato vlado, da preuredi blokado kar najbolj uspešno, ne da bi trpel pri tem normalni uvoz za nevtralce.
Potopljeni parniki.
LONDON, 21. (Kor.) Angleški parnik »Southland« je bil potopljen. Posadka je bila izkrcana. _
l furšKIti bojišč.
CARIGRADt 21. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardaneiska fronta: Včeraj popoldne sta ena sovražna križarka in en monitor izstrelila približno 30 strelov na okolico Alčl Tepe in Teke Burnu, nakar sta se v sled našega topovskega ognja oddaljila. — SIcer nič novega.
Spopadi na zapadni meji Egipta.
LONDON, 21. (Kor.) »Morningpost* objavlja po nekem privatnem pismu iz Merse pri.Matruhu na zapadni ineji Egipta posameznosti o tamkajšnjih zadnjih bojih, iz katerih je razvidno, da to nikakor niso bile brezpomembne praske kakor so trdili Angleži, ampak da slednji kljub premoči in podpori ladijske artiljerije niso mogli rešiti svojih ranjencev. S 5000 možmi in podpirani od topov vojnih ladij so šli Aneleži na par tisoč mož cenjenega sovražnika.
Rusi t PerziSL
TEHERAN, 21. (Kor.) Reuterjev urad Javlja: Rusi so zasedli mesto Sultanabad. Sovražni in nemški konzul sta pobegnila v Burudžird.
Novi minister za Hrvatsko, Slavonijo In Dalmacijo.
BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je odpustil ministra za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo^ grofa Teodorja Pejačeviča, oz. ministrskega predsednika grofa Tiszo od interimisti-čnega vodstva zadev ministra za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo in imenoval velikega župana sremskega komitata in Zemuna, Emeriha pi. Hldegheta, za ministra brez portfelja za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo.
(Grof Teodor Pejačevič je, kakor znano, še vedno interniran na Francoskem.)
Afera »Persla«.
DUNAJ, 21. (Kor.) Avstrijski poslanik je obvestil tukajšnjega poslanika Združenih držav, da glede potopitve »Persie« ne pride v poštev noben avstrijski pod-vodnik.	_
Otvoritev dume.
PETROGRAD, 21. (Kor.) Glasom listov bo izdan ukaz carjev glede zopetne otvoritve dume dne 28. januarja. Seje se pri-čpo sredi februarja._
Norveški štortlng.
KRISTIJ ANI J A, 21. (Kor.) Kralj je o-
tvorll štorting.
Po kapIModU Čmegore.
Kakor poročajo iz vojnega tiskovnega stana, odlagajo Črnogorci orožje, toda stvar se ne more izvršiti naenkrat, temveč le postopno. Krivo temu je dejstvo, da iz središča Črnegore ni telefonskih zvez s fronto, ki je mestoma precej oddaljena, in da slabe komunikacije zelo otežujejo zvezo črnogorske vlade s posameznimi poveljništvi, vsled česar se potem tudi ne more odložitev orožja izvesti tako hitro. Kakor se zdi, posamezni deli armade in prebivalstva tudi še ne pojmijo popolnoma jasno ukrepa vlade, ter je pričakovati, da se bodo kralju soviažni pristaši vel' kosrbske ideje morda še nekoliko upirali vladi.
Tako poročilo Iz vojnega tiskovnega stana, ki je edino zanesljivo izmed vseh poročil, ki prihajajo sedaj v našo Javnost o dogodkih v Crnigori in ki ne vsebujejo skoraj čisto nič drugega kot obdolževanja in očitanja, sedaj na naslov Črnegore in njenega kralja, sedaj zopet Italije in sploh ententnih obasti med seboj. Je pač res stvar taka, da potem, ko je pogorela hiša, noče biti nihče kriv, dasiravno je bila dolžnost vseh, da bi bili prišli gasit pravočasno.
Vesti iz Italije očitajo, kakor smo že večkrat navajali, Črnigori naravnost izdajstvo skupne stvari entente. Kakor poroča Reuterjev urad iz Rima, se v Italiji vedno bolj utrja mnenje, da je Črnagora že pred dvema mesecema sklenila dogovor z Avstro-Ogrsko in se jej nato upirala le navidezno.
Ta vest se nam zdi naravnost smešni, kajti Črnagora naj bi bila potemtakem tudi le »navidezno« žrtvovala vse one svoje sinove, ki so padli v hudih bojih ob bosensko-hercegovski meji ter v Sandžaku, in morda vsi tisti, ki so padli v teh bojih, sedaj vstanejo od mrtvih! V Italiji pač čutijo svojo lastno krivdo in zato vpijejo kakor tat. ki beži pred zasledovalci: držite ga tatu! Prav zato se nam tudi zde ravno tako smešna sedanja italijanska zatrjevanja kaj vse je bilo pripravljeno v Italiji za Črnogoro. Preko Curiha namreč poročajo iz Rima, da leži v italijanskih pristaniščih tisoče ton iz Francoskega« za Črnogoro poslanega vojnega materijala. Da, za božjo voljo, zakaj pa potem vendar Italija ni spravila tega materijala tjakaj, kamor je bil namenjen. Rimsko poročilo ne govori Čisto nič o tem pač pa je toliko nesramno, da pristavlja k zgornji navedbi zahrbten zbadljaj nekemu drugemu. Pravi namreč da je od 200 Francozov ki so bili soudeleženi pri obrambi Lovčena, o-stalo živih samo 9 mož, dočim pa se ie srbska 6. divizija rajši umeknila v Albanijo. V tem dostavku tiči vsa ona pristna laška nesramnost, ki se kaže tako očitno tekom vse črnogorske afere. Tisoče ton vojnega materijala v italijanskih pristaniščih, v Črnigori pa največje pomanjkanje vsega: ali je bila morda ona srbska divizija kriva, da se laški strahopetci niso u-pali prepeljati onih tisočerih ton preko komaj 200 kilometrov široke Adrije? Seveda ker ga pač ni pametnega človeka, ki bi se dal premotiti po takih neskladnostih, potem ne kaže drugega, kot obdolže-vati Crnotforo. Saj je sedaj še celo turin-ska »Stampa« stegnila z drugimi obtože-valci Črnegore in pripoveduje, da je italijanska vlada že^od novembra sem dvomila o zvestobi črnegore, in pripoznavajo tudi londonske »Times« na podlagi izvajanj svojega rimskega dopisnika, da se z ozirom na dvoumno vedenje Črnegore zmanjšuje odgovornost Italije, dasiravno bi bila dovoljna pomoč mogla preprečiti to dvoumno vedenje.
Z ozirom na vse te obdolžitve Črnegore se nam zdi popolnoma neverjetna vest pariškega lista »Journal des debats«, ki pravi, da se je črnogorski: kralj Nikola s
I svojo rodbino in diplomatskim zborom v Sv. Ivanu v Medovi vkrcal za potovanje v Italijo. Kaj naj bi sedaj delal črnogorski kralj v Italiji? Ali naj bi hodil tjadol, da bi ga morda poulična drhal napadala z izdajalcem? Kralj Nikola naj bi se hodil morda zahvaljevat v Rim za ono italijansko pomoč, ki ga je prisilila, da je moral odložiti orožje pred našimi zmagovitimi četami? Najbrž bo tudi vedel, kako sprejemajo v Italiji tiste od katerih nimajo pričakovati ničesar, ali pa le zelo malo. Saj je šele pred kratkim opozarjala rimska »Tribuna« italijansko prebivalstvo, naj se vede nekoliko prijazneje proti Srbom, ki prihajajo v Italijo in ki so bili tako razočarani vsled hladnosti, s katero so jih sprejemali v Italiji, da so se podvizali kolikor le mogoče, da so čim preje prišli preko švicarske meje.
Poleg vseh teh obdolževanj Črnegore in medsebojnih očitanj pa se je vendar že začelo tudi kazati precej težko rešljivo vprašanje: kaj pa sedaj?
S tem vprašanjem se je gotovo bavil zavezniški vojni svet v Londonu, o čigar sklepih pa seveda vlada popolna tajnost. Zatrjuje se samo, da je vladala v vojnem svetu popolna edinost o nadaljevanju vojne in o Jije morebitnih uspehih. Rimska »Tribuna« hoče vedeti, da je bil glavni predmet na tem posvetovanju albansko vprašanje.
V Rimu so se vršila različna posvetovanja in konference. Tako je minister zunanjih stvari Sonnino dalje časa konferiral z ruskim veleposlanikom Giersom, nakar je odšel kralju poročat o položaju. Pozne-
se je Sonnino dolgo časa razgovarjal z vojnim ministrom Zuppellijem. Ministrski predsednik Salandra in kolonijalni minister Martini sta se tudi že vrnila v Rim in prav tako tudi minister Barzilai. Salandra je takoj za naslednji dan sklical ministrski svet
Salandra in Martini sta govorila v Flo-renci, Barzilai pa v Jakinu. O Martinije-vem govoru pravijo, da je bil zelo vznesen, a da ni vseboval nič praktičnega. Ssdandra je poudarjal v svojem govoru, da ministrstvo ni nikdar označalo vojno za kratko in lahko podjetje in ni podcenjevalo svoje strahovite odgovornosti. »Vemo«, je dejal, »da gre za veliko, težko in dolgo podjetje, kjer armada in brodovje storita svoje in ju mora vse ljudstvo podpirati z dobrim razpoloženjem, požrtvovalnostjo in vztrajnostjo. Nihče ne more reči, kako dolgo bo trajalo to, toda trajati mora do zmage. Naša skrb, naša bojazen ie velika, toda velika je tudi naša tolažba, ki nam jo daje plemenito vedenje dežele«.
Minister Barzilai, ki je govoril v Jakinu, je poudarjal, da je glede vzhodnega jadranskega obrežja z ozirom na zadnje dogodke treba slediti novim kriterijem. »Srbija, ki nje pojavu v Jadranskem morju nismo ugovarjali nikdar (?), dobi prav gotovo kot nagrado za svoje žrtve svoje zopetno vstajenje. Toda Črnagora zasluži naše nezaupanje, odkar je v očitnem nasprotju z nami in v zadoščenje Avstro-Ogrske zasedla Skadar. In če bi se v zadnjem trenutku ne bila zakasnila odprava naši lastni obrambi odtegnjene težke artiljerije na LovČen, bi bila Avstro-Ogr-ska imela še znatno večji plen. Vsekakor pa ostanete stališči obeh vojujočih se skupin po črnogorski vdaji bistveno neizpre-menjeni. Glede albanskega vprašanja morem sedaj reči edino le, da je Italija organizirala ekspedicijo v Valono, ko je spoznala jasno, da se iz Soluna ni dalo pravočasno in uspešno pomagati Srbiji. Italija je šla v Albanijo, da bi pomagala Srbom in ne. zaradi prevladajočih lastnih koristi (?). Ko bo ta naloga deloma izpolnjena, se ravnanje Italije uredi po skupnih interesih zaveznikov v skupnem boju, kolikor se more stremeti po tem v skupno korist in doseči«. Barzilai se je nato pritoževal, da zavezniki ne upoštevajo dovolj gospodarskega položaja Italije in tako onemogočijo polni razvoj njene vojne energije, in je izražal upar.je, da izgine medsebojno nezaupanje ter se uredi skupno delovanje vseh si! zaveznikov, kar dovede gotovo do sijajne končne zmage.
Gospod minister in partibus irredento-rum se je pač v tem svojem govoru par-krat temeljito zarekel, da ne rečemo naravnost, — zlagal, posebno tedaj, ko je pravil, da Italija ni nikdar oporekala, pojavu Srbije ob Adriji, in j>a potem, ko je dejal, da je šla Italija v Valono predvsem pomagat Srbom, ne pa da varuje svoje lastne interese. Saj so to vendar tako splošno znana dejstva, da jih cvrče že vrabci s strehe. Nasprotno je pač res. da namreč hoče Italija na vsak način porabiti ostanke srbske armade v svojo lastno korist, v obrambo svojih lastnih interesov v Albaniji, kar potrja tudi neka brzojavka iz Ženeve, ki pravi, da se je ustavila odprava srbskih čet iz Albanije in njih prevoz na Krf, ter da so italijanske ladje zapustile Drač. Kaj pomenja to drugega, kot da je Italija zahtevala srbske Čete zase in jih, ali proti volji svojih zaveznikov, ali z njihovim privoljenjem, pridržala v Albaniji In potem ona pripomba, da se je poslatev italijanskih težkih topov na LovČen zakesnila prav v zadnjem
trenutku, drugače da bi Avstrija imela še lepši plen! Italija ie vendar imela celili sedem mesecev časa, da bi bila spravila one topove iz Italije v Črnogoro, in stvar se je zakasnila šele zadnji trenutek! Čudno, da gospod Barzilai * i: povedal tudi še, da je imela Italija pripravljenih celo vrsto velikanskih parnikov. s parstotisoč tonami živil za Črnogoro, m da se je odprema teh parnikov zakasnila tudi šele v zadnjem trenutku, čast invhvala Bogu, ker drugače bi bili Avstrijci v Črnigori zasegli veliko lepši plen. Kakor je videti, gospod Barzilai ni diplomat, ki bi imel dar govora za to, da bi zamolčeval, kar se ne sme povedati, ali pa mu je kapitulacija Črnegore popolnoma zmešala itak ne posebno utrjen pojem resnice in neresnice.
Poznejša poročila navajajo iz govora ministra Martinija vendar točko, edino, ki je politične važnosti, in to je njegova izjava, da Italija ne bo jemala bojnih sil z glavne fronte in podvzemala ekspedicij, ki bi mogle prinesti poraze. S temi besedami je hotel minister pač odločno odkloniti veliko ofenzivo v Albaniji in sploh na Balkanu.
Vprašamo le, kako se vse to strinja z Barzilajevim reševanjem in vzpostavijan-jenf Srbije? Da, da, »brezpomembna« kapitulacija Črnegore obrodi še marsikak tak nerazumljiv sad, zrastel na drevesu laške zvestobe in resnicoljubnosti!
propadajoča Srbila.
(Po poročevalcu »Corriere della Seras A. Fraccaroliju.)
Nekaj neskončno tragičnega je v teh težkih, usodepolnih urad Srbije: žalostno vsakdanje iskanje novega glavnega mesta. Dežela propada in vlada je podobna čolniču sredi razburkanih morskih valov. Par otokov se še upira povodnji, majhni j deli države, ki pa se istotako tudi že po-' tapljajo. Vlada vodi kurs. sedaj sem sedaj tja; ona razobeša prapor, simbol domovine. Toda bivanje je povsod le kratko. Valovi pljuskajo srdito, butajo silno v novo pribežališče in je uničijo. In vlada je prisiljena, da beži in išče, če je morda ostal še kje kak majhen srbski otočič, morda kaka višina, na kateri bi zamogel plapolati narodni prapor. Toda valovi drve tudi tjakaj; zastava je ogrožena. In vlada se odpravi zoj>et na rnukepolno potovanje. Krog se zožuje, Srbija propada. Najde-li morda vlada jutri še kak svoboden košček srbske zemlje? Vsak najmanjši košček bi zadostoval za razobe-šenje zastave, da bi odseval vsaj svit avtoritete, da bi zamogli od ran razmesarjeni in umirajoči voiaki reči: Srbija živi! Še je neznaten košček srbskih tal. kjer plapola srbska zastava! — Srbija! O kako prisrčno ljubijo ti kmetje, ti pastirji, ti gorski sinovi svojo domovino! Oni jo ljubijo tako, da umirajo, ako umira ona. da radi žrtvujejo življenje, samo da živi ona.
Sredi oktobra je že privihrala nesreča nad Srbijo. Nemške in avstrijske armade so vpadle s severa in prodirajo v notranjost: Zvezne velesile so zabranile Sr-biii. da bi naskočila Bolgarsko, ko je bila tamkaj mobilizacija še v razvoju. Pašić je moral ubogati in nikdo mu ne očita v deželi, da je to storil. Vendar je slišati povsod: Ah, da bi delali po svoji pameti kakor vedno! V onih dneh druge oktobrske "olovlce, ie bilo v Nišu, provizoričnem glavnem mestu, silno živahno. Hiše so bile še v zastavah in ovenčane za prihod zaveznikov, ki naj pridejo in rešijo Srbijo; a tolažbe ni od nikoder. Čete beguncev, ropotanje vozov, zbiranje dragocenosti, zmešnjava, kričanje, vse prekin-prek. Beda, beda!
Dočim so državljani mislili na lastno rešitev, so se pečale oblasti s preselitvijo vlade in tujih poslaništev. Kam iti? In kako? Sever in vzhod že zabarikadirana: najmanj nesigurna je še pot na za^ad. Vlada naj bi šla v Kraljevo. Toda Kraljevo je zelo majhno mesto, navadna balkanska vas. Tamkai ni prostora za vsa ministrstva in poslaništva. Že v Nišu se ie bilo nad eno leto treba zadovoljevati z vsemi zasilnimi pripomočki, a v Kraljevu niti to ni mogoče. Mesto je premajhno. Tu se je bilo treba ločiti in polovica je morala iskati bivališče v Čačku. Odhod je bil viharen; treba je bilo uničiti vse, kar ni neobhodno potrebno, ker je vedel vsakdo, da se bo potovanje še nadaljevalo. Dva dneva so goreli dokumenti poslaništev, pohištva, zaboie in obleke je bilo treba pustiti na cedilu. Toda vlada se nikakor ni mogla odločiti, da bi zapustila Niš. Posebno Pašič je bil kakor zrastel z zemljo. Odlašal je potovanje od dne do c'ne. Posamezna ministrstva so odšla zdavnaj, a Pašič je rekel adjutantu: »Se je čas, nevarnost še ni neposredno pred durmi. Naravnost strašno se mu je zdelo, da bo moral zapustiti drugo glavno mesto. Obvladovalo ga je ono tipično omahovanje bolnika, ki čuti svojo bolezen, a se kljub temu noče potruditi do zdravnika iz bojazni, da bi potrdil njegovo bolezen. Srbija je bila na razsulu: toda dokler je o-stala še iskra srbske avtorifete v glavnem mestu, se je Pašiču zdelo, da se nevarnost Še ne bliža tako naglo. Tako ic ostal še
Sfram FI.
.EDINOST* Ste*. 23.
V Trstu dne 23. januarja 0iP
par dni v oni dolgi beli palači na desnem bregu Nišave, ki je bila že nad eno leto prenapolnjena z vladnimi pisarnami, kjer so se poleg delovnih miz nahajale tudi postelje za spanje. Sedaj je bila palača že popolnoma izpraznjena; na hodnikih je bilo le še par slanmic za stražo, v Paši-ćevem kabinetu pa ste se nahajali dve mizici, dva stola in telefon.
Tu je došla nekega dne vest, da so morali Srbi, ki so zastavljali Bolgarom pot pri Pirotu, opustiti obrambo, da ne bi bili na severu obkoljeni od Nemcev. S padcem Pirota so se odprla vrata Niša in tu je odbila tudi ura za Pašiča. Moral je zapustiti priljubljeno mesto, v katerem je vztrajal do skrajnosti. Kraljevo }e ostalo le 9 dni glavno mesto Srbije. Potem je prihrumela vojna tudi tjakaj in treba si je bilo ogledati na zemljevidu po novih sedežih vlade. Ivanjica? Preblizu. Raška ob stari srbsko - turški meji? Dobro. Toda pot postaja vedno težavnejša. Še več prtljage je treba žrtvovati. Iz Raške v Mi-trovico, potem v Prizren. Z semintja zi-bajočo se vlado se razlije povodenj prestrašenega naroda proti črnogorsko-al-banski meji. A tudi to je bilo treba končno prekoračiti, kdor se ni hotel potopiti. Kajti v srbski duši živi še vedno nada na vstajenje.
Oenlzeiosooe spletke.
Iz Sofije prihaja naslednje poročilo o dogodkih na Grškem:
Grška vlada Je dobila nepobitne dokaze, iz katerih izhaja, da se je Venizelosova stranka v času državnozborskih volitev pripravljala na velikopotezen način, da bi v pripravnem trenutku zanetila v deželi požar vstaje. Venizelosovi pristaši so tekom volilnega boja imeli, kakor so priznali sami, po vsej deželi zaupne sestanke in sicer pod pretvezo, češ da hočejo pregovarjati volilce, da bi se vzdržali volitev. V resnici pa je šlo za revolucionarno agitacijo proti vladi kraJja Konštantina. Poučili so svoje strankine pristaše in jih opremili z vsem potrebnim, tako da naj bi bila v danem trenutku izbruhnila vstaja istočasno v vsej deželi in z izrecnim smotrom, da se odpravi kralj Konstantin s prestola in se vladi onemogoči opravljanje vladnih poslov. Venizelos se osebno ni udeleževal tega gibanja, ker se mu je zaupno sporočilo, da ga neprestano opazujejo in da je vlada natančno poučena o vsakem njegovem koraku.
Venizelos svojih zvez s četverozvezo ni prekinil po svojem odstopu in je začenjal vsako svojo akcijo z vednostjo ententnih vlasti in njihovo veliko materijalno pomočjo.
Venizelosova stranka stremi po Veni-zelosevein odstopu izrecno po izpremembi grške državne oblike in splošno je znano, da vsa ta akcija zasleduje edini končni cilj, da bi se Grška izpremenila v republiko pod predsednikom V enizelosom. Ne more se pa misliti, da bi vlada ne bila pripravljena na to akcijo Venizelosove stranke, vkljub temu, da v deželi nameščene enientne čete bistveno omejujejo akcijsko svobodo vlade. Znano je, da en-tentne čete nameravajo, kakor hitro se približa odločitev, v bodočem boju med Ve nize losom in grško nevtralnost zasto-pajočo krono aktivno nastopiti v interesu Venizelosovih načrtov.
Za krono in vlado je vsekakor velikega pomena, da more krona ob vseh okolno-stiii brezpogojno računati na večji del naroda in na vso armado. Vlada je že pred daljšim časom ukrenila vse potrebno za preprečitev razvoja Venizelosovih načrtov.
Anglija In Rusija o Perziji.
Vojna, ki je objela že skoro vso Evropo, se je razširila sedaj tudi na Perzijo. Rusija stoji na stališču, da je sedaj najugodnejši trenotek, da definitivno podjarmi nekdaj tako mogočno levjo in solnčno državo.
Angleško - ruska pogodba z dne 31. avgusta 1907 je ustvarila podlago za novo angleško - rusko alijanco, ki je premostila staro srednjeazijsko živahnost med obema državama. Posebno druga polovica 19. stoletja je bila v znamenju skoro neizogibnega konflikta med obema mogočnima velesilama. Iskra je obstojala ravno v perzijskem vprašanju. Z neprestanim razširjanjem oblasti v srednji Aziji, ste postali Anglija in Rusija v 80. letih mejašinji. Istočasno si je zasigurala An-
glija nadvladje v Belučistanu in Afganistanu. Le Perzija je še ločila takrat angleško - azijsko mogočno državo od Rusije. Prastara tradicija angleške politike je bila, da se je vedno bala mogočnega ruskega carstva in to radi prevelike bližine Indije in zato je skušala za vsako ceno zmanjšati ruski vpliv v Perziji. A tudi Rusija ni čisto nič prikrivala, da zasleduje v srednji Aziji in posebno v Perziji dalekosežne namene, odkoder je skušala priti Rusija do prostega izhoda na morje.
Trpeči del pri tej križajoči se rusko -angleški politiki je bila seveda Perzija, koje razvoj je bil močno oviran in moten. Anglija in Rusija ste skušali spraviti šaha s finančnimi transakcijami v odvisnost, ste si zasigurali koncesije itd. Pod pretvezo, da hoče položiti brzojavni Kabel Kalkuta - London, je pokrila Anglija Perzijo s posebnim brzojavnim in poštnim omrežjem. Še suravejše je nastopala Rusija. Vsled dejstva, da se nahaja perzijska prestolica Teheran in vse bogatejše in važnejše provincije Perzije tik ob ruski meji, se je Rusiji posrečilo, da je spravila šaha in njegove ministre na svojo stran. Kljub nerazviti industriji v Rusiji so nekatere panoge občutile eksportno potrebo posebno predilna m sladkorna industrija. Do današnjega dne je Perzija skoro edina država, ki sprejema ruske izdelke v zelo znatni množini. Pomen Rusije v zunanji trgovski Perziji je stalno rastel in sicer predvsem na račun Anglije. Po najnovejši statistiki za računsko leto od 21. marca 1913 do 20. marca 1914 je znašal ruski uvoz v Perzijo 56, angleški pa le 28 odsto.
Težišče ruske politike je ležalo vedno v tem, da se spravi deželo in njenega vladarja v čim večjo odvisnost. Tako se je Perzija s pomočjo posojil odrekla gradnji železnic. Sledile so koncesije za pridobivanje nafte, premoga, mangana in drugih mineralij. Z eno besedo, vsa politika je stremila za tem, da se prepreči ustanovitev narodnoperzijske industrije, da bi bila dežela na razpolago ruskim in angleškim kapitalistom. Naravna posledica te politike je bilo v Perziji močno nezadovoljstvo in vrvenje. Netili so to nezadovoljstvo mestni elementi, trgovci, obrtniki, rokodelci in duhovščina.
Rusko - japonska vojna je uničila nim-bus ruske vsemogočnosti in je ojačila perzijska stremljenja po neodvisnosti. Vsak nov udarec Japoncev proti Rusom je močno odmeval v Perziji. Istočasna revolucija v Rusiji, ki je bila osobito strašna v deloma plemensko sorodni Kavkaziji, je konečno ojunačila perzijske revolucionarje, ki so dobili pritok iz Rusije same. Koncem julija 1905 je bila od šaha izsiljena ustavna listina, kajti šah je bil takrat brez ruske pomoči. Konstitucijonalno gibanje je grozilr>, da ne napravi samo konec avtokraciji šaha, ampak da tudi uniči ruska prizadevanja v Perziji. Anglija je takrat iz rivalnosti še podpirala nacijonalno gibanje Perzijcev. Angleško poslaništvo v Teheranu, angleški konzulati in poštni uradi v provinci so služili revolucionarjem kot najsigurnejša pribežališča. Rusija je bila po japonski vojni temeljito oslabljena in Angliji se je radi tega ni bilo treba bati. A v tem trenotku je nenadoma stopila na dan Nemčija in Anglija je takoj zavohala nevarnost za svoje svetovno gospodstvo s te strani. Vpliv Nemčije v Turčiji je naraščal vedno bolj, kar je Anglijo silno skrbelo in s pomočjo bagdadske železnice bi se Nemčija vstalila v Mezopotamiji in bi imela svobodno pot k Perzijskemu zalivu in tudi v Perzijo.
Tako se je zgodilo, da je Anglija opustila stari boj z Rusijo in se ji skušala zopet približati. Pogodba z dne 21. avgusta 1907 je uredila vse srednjeazijske zadeve, v glavni stvari pa perzijsko vprašanje. Cela severna in zapadna Perzija je postala interesna sfera Rusije, dočim je vzela Anglija v zaščito razmeroma majhni jugovzhodni del države. Vrh tega je bil določen nevtralni pas med obema in teresnima sferama. S to pogodbo, ki je izzvala veliko ogorčenje v angleški in perzijski demokraciji, je Anglija odstopila Rusiji prednost v Perziji. Od tega tre-notka je perzijsko narodno gibanje preživelo zelo dramatične čase. Dne 24. junija 1908 so ruski kozaki bombardirali perzijski parlament s poljskimi topovi in strojnimi puškami. Rusija je organizirala tudi reakcijonarne tolpe po znanem ruskem vzoru. Novo gibanje je dospelo do
P O D L
TEK
GRESNiCE,
Komen. — francoski spis*] Xevi«r d« Mont^pia
Gospodu de Vaunoy ni bilo nič ljubšega kot da je mogel oditi iz te beznice.
V	trenutku pa, ko je hotel stopiti že čez prag, ga je poklical Leonida.
—	Se nekaj! — mu je deial. — Bankovci tu nc veljajo nič. Dajte mi dvajset frankov, da morem plačati najin zapitek, in posodite mi sto su. To že poravnava potem pri ostalem.
Gospod de Vaunoy je dal nesramnežu, kar je zahteval, in je potem hitro odšel.
Leonida je še hitro izpil nekoliko kozarcev m šel nato doli v pritličje k svojemu prijatelju Galimandu in neki tretji osebi dvomljive vnanjosti, ki je sedela za isto mizo nasproti Pamelinemu očetu. Igrala sta na karte.
V	trenutku, ko je stopil Leonida, je rekel neznanec Galimandu:
—	Pet bodov je mojih . . , kralj, dama, fant . . . mrtev je. dragi moj!
—	Ko bi bil vedel, — je odgovoril Gali-
vrhunca, ko so reakcijonarne tolpe r i eno leto oblegale revolucijonarno Tebrls in so druge revolucionarne čete * tridnevni bitki potolkle ruskega polkovnika Ljahova in zavzele Teheran. Sah se "p moral odpovedati prestolu; toda "rusk mogotci so bili premočni, da bi jih bilo mogoče premagati. Perzijci niso dobili od nikoder pomoči. Poslali so zastopnike v Evropo, a zaman. Dobili so povsod odgovor, da je njihova država le objekt politike velesil. Končno je prišlo na pots-damskem sestanku dne 9. novembra 1910 še do sporazuma med Rusijo in Nemčijo, ki je sankcijonirala rusko nadvladje v Perziji.
Sedaj je seveda drugače; vojna Nemčije z Rusijo je vzbudila tudi v Perziji nove nade in je zato Čisto naravno, da so simpatije perzijskih patrilotov in demokratov na strani centralnih držav in Turčije.
Odredba
Henriki Joflonolverbonir o dnevnih vprašanjih.
O zborovanju nemškega »Nationalver-banda«, zveze svobodomiselnih nemških avstrijskih državnih poslancev, smo na kratko že poročali v brzojavki c. kr. kore-spondenčnega urada. Nemški listi priob-čujejo sedaj podrobnejša poročila o tem zborovanju in tako posnemamo iz poročila v graški »Tagesposti«, naslednje zanimive stvari.
Predsednik dr, Gross je predvsem poročal o delovanju nemškega »Nationalver-banda« na polju preskrbe živil. Nato pa je podal sliko o stremljenjih »Nationaiver-banda«, da bi vplival na bodoče izobličenje Avstrije. »Nationalverband« je pričel svoja dela za določitev zahtev avstrijskih Nemcev že v septembru leta 1914, Tedaj so se začrtala najprej določna, čisto kratka načela, ki so se pozneje razširjala, dokler »Verband« ni končno v pomladi leta 1915. sklenil določne zahteve, ki jih je sporočil vladi, ustavni stranki gosposke zbornice in krščanskosocijalni stranki. Da bi se postopalo skupno s krščanskimi socijalci, se Je dogovorilo naslednje ter sporočilo avstrijski in skupni vladi:
Vse moči naj se združijo, da se ozdravijo socijalne in gospodarske posledice vojne. Ohrani naj se zveza z nemško državo, ki se je tako zelo izkazala v sedanjem času; naj se potemtakem stremi po ožjem gospodarskem stiku med Avstro-Ogrsko in Nemčijo, v danem slučaju v izmeri gospodarskega razvoj^ po postopni izpremembi v carinsko in trgovinsko zvezo; naj se sklepajo trgovinske pogodbe s tretjimi državami skupno z Nemčijo in naj se zagotove primerna spečavalna ozemlja; naj se izpremeni ustava, kolikor se to izkaže potrebno in tudi opravilnik državnega zbora. Avstrijskim Nemcem naj se zagotovi ono mesto v državi, ki ga zahteva državna korist. Reformira naj se državna uprava in Izvede razširjenje deželne avtonomije. Določi naj se uvedba nemškega občevalnega jezika (»Ver-kehrssprache«), kakor v polni meri odgovarja potrebam države in redni upravi, pri čemer naj se v jezikovno mešanih deželah upoštevajo jezikovne potrebe drugojezičnega prebivalstva v uradu in šoli. Zagotovi naj se nemški značaj nemških dežela in delov dežel, posebno Dunaja. Sklene naj se podaljšanje roka za ureditev gospodarskih odnošajev med Avstrijo in Ogrsko.
Poleg tega je »Nationalverband« ponovno bil v stiku s krogi v nemški državi. Tekom leta 1915. so se tudi ponovno vršile konference med člani nemškega » Na-tionalverbanda« in člani nemškega državnega zbora, ki so končno dovedle do ugotovitve cele vrste zahtev, ki jih je treba v Avstriji in Nemčiji na enak način staviti v svrho ožje zveze obeh držav. Prizadevanja nemškega »Nationalver-banda« niso ostala brez uspeha. Ozka politična, militarična in gospodarska zveza Nemčije z Avstrijo izhaja neobhodno potrebno iz razvoja razmer.
Poročilo pravi, da se je razvila o tem poročilu predsednika dr. Grossa obsežna razprava. Razpravljalo se je tudi o raznih drugih stvareh in se končno ustanovil tudi pododsek, ki naj se bavi z notranjo kolonizacijo v zvezi z vprašanjem bojevniških domovišč. Predsednikovo poročilo se je vzelo na znanje.
mand in udaril s pestjo po mizi, — ko bi bil vedel, da izgubim jaz, bi te bil navijal, da se bi bil smilil vragu samemu!
—	Ne razumem tvoje jeze, starina! Kaj pa vendar hočeš? Je pač sreča. Daj, daj, nadaljujva in ne govoričiva o tem.
Neznanec je vtaknil v žep pet frankov, ki mu jih je dal Galimand zelo čemernega obraza.
Leonida se je zopet vsedel na svoj prejšnji prostor pri mizi poleg svojih tovarišev.
Njegova veselost je kazala, da je bil zelo zadovoljen z uspehom svojega razgovora z gospodom de Vaunoy.
Galimand mu je potrkal na ramo in deial:
—	No, kdo je pa vprašal po tebi?
—	Ali še nisi ugenil?
—	Na mojo vero, ne!
—	Tepec! Kdo drug ko papa Vaunoy.
XXXVII.
V pasti.
—	A j, aj! — je vzkliknil Galimand, — papa Vaunoy je bil torej!
—	Da, on sam.
—	Ali je prišel zaradi one stvari ?
—	Da.
—	In kedaj dobimo kaj dela?
c. kr. primorskega namestništva dne 17. januarja 1916. št, Gew. III — 60/1—16 o določitvi najvišjih cen za svinjsko mast, svinjsko slanino in svinjsko meso.
Temeljen § 2., 3. in 4. minist. odredbe, izdane 29. 11. 1915, drž. zak. št. 348, se odrejuje:
Najvišje cene za prodajo od pri-pravljalcev.
§ 1. Pri prodajanju pripravljene (namizne in hrbtne slanine) osoljene, okajene, papricirane, oparjene in dezertne slanine more pripravljalec od preprodajalca v dobi od objave te odredbe do vštetega 15. februarja 1916. zahtevati za 100 kg čiste teže naslednje najvišje cene: Za pripravljeno (osoljeno ali neosoljeno) slanino:
za namizno slanino s kožo (takozvani dunajski zrezek »\Viener Schnitt«) K 620;
za namizno slanino brez kože (takozvani Speckfilz) K 664: za hrbtno slanino 670 K.
Za osoljeno sirovo slanino 608 K.
Za okajeno slanino: za okajeno sirovo slanino (takozvana ogrska slanina) 658 K;
za okajeno namizno slanino s kožo K 670;
za okajeno hrbtno slanino 724 K. Za papricirano slanino (krušna ali progasta slanina): za neokajeno progasto slanino 639 K; za okajeno (in papricirano) progasto slanino 688 K; za oparjeno slanino 688 K. Za dezertno slanino, kakor slanino za zajterk, tirolsko, hamburško, sedmogra-ško, mesno slanino itd. 758 K.
§ 2. V § 1. določene najviše cene veljajo za prodajo proti gotovemu denarju brez zabojev in za oddajo na železniški ali ladijski postaji prodajalca.
Pri nakupu na upanje se zamorejo zahtevati nad najvišjo ceno samo še obresti, ki po menično - eskomptni odmeri avstrijsko - ogrske banke ne smejo presegati 2 odstotkov.
Najvišje cene za razprodajo na drobno.
§ 3. Pri prodaji svinjske masti in svinjske slanine na drobno, to se pravi pri neposredni oddaji porabniku (konsumen-tu), 'naj že prodaja blago pripravljalec sam ali pa preprodajalec, sme biti najvišja cena za 1 kg do vštetega 20. februarja 1916: za razstoplieno mast 7'92 K; za nerazstopljeno sirovo mast (salo, tolšča) 7'32 K; za sirovo slanino 6'88 K; za (osoljeno ali neosolieno) namizno slanino s kožo (dunajski zrezek »\Viener Schnitt«) 7'04 K;
za osoljeno ali neosoljeno namizno slanino brez kože (slaninska tolšča) 7'52 K;
za (osoljeno ali neosoljeno) hrbtno slanino 7*60 K; za osoljeno sirovo slanino 6'8S K; za okajeno sirovo slanino (ogrska slanina) 7'44 K;
za okajeno namizno slanino s kožo K 7*54;
za okajeno hrbtno slanino 8'16 K: za neokajeno progasto slanino 7'24 K; za okajeno (in papricirano) progasto slanino 7'80 K; za oparjeno slanino 7'80 K; za dezertno slanino (zajtrk, tirolska slanina itd.) 8'80 K.
V posebnih slučajih more politično o-krajno oblastvo določiti primeren dodatek za privoz.
Polovice vinarja (0'5 vin.) ali še višji odlomki vinarja, ki se dobe pri sklepnem računu na podlagi kilogramske cene za kupljeno tvarino pod 1 kg, se morajo zaračunavati za cel vinar.
Kazni za kupce, prodajalce in agente. § 4. Kdor zahteva, obljublja, daje ali sprejemlie za kako blago, za katero je v tej odredbi določena najvišja cena, še višjo ceno ali pa kako postransko odškodnino, ki ni v soglasju s to odredbo, se kaznuje od političnega oblastva prve in-štance z globo do 5000 K, ali z zaporom do 6 mesecev, ako ni dejanje podvrženo še strožji kazni.
Isti kazni zapade: a) kdor vedoma ali pa radi neskrbnosti pripomore, da se deluje proii določilom tc odredbe s pomočjo nameščenih uslužbencev ali kake druge osebe, ki nosreduie prodajo in
b) kdor pospešuje ali zakriva postopanje, ki nasprotuje določilom te odredbe.
§ 5. Odredba c. kr. nariiestniStva, izdana 11. I. 1. 1916 Z, i. U. št. 4 se razveljavlja.
Voloska. dne 17. januarja 1916.
Za c. kr. namestnika: Attems 1. r.
—	Ze jutri.
—	Bankir je pač dal kaj are?
—* Malenkost.
—	Ali se bo izplačalo?
—	Tako, tako.
—	Da vidim.
—	Poglej.
Leonida je potegnil iz svojega žepa en sam bankovec za tisoč frankov in ga je pomolil Galimandu pred oči.
—	To se razdeli na tri dele, — je dejal
neznanec.
'— Ali boš torej v resnici tudi sodeloval?
—	Razume se!
—Toda za to potrebujem denarja.
—	Naj ti ga da pri plačilni mizi, — je dejal Galimand.
—	Madelon ima večkrat tisoč frankov pod levo nogo svojega podnožnika! — je odgovoril Leonida. — Sicer pa ne menjam rad v javnih lokalih. Rdečelaska ve to in se jezi zato.
—	Kam poj demo torej?
—	K onemu renomistu tam doli; moj prijatelj Je in mi bo rad zmenjai ta listič.
—	Predvsem napravimo načrt za jutri, — Je dejal Galimand.
—	Je že napravljen, — je odgovoril Leonida. — Kaj ne, Tircis?
—	Da, — je odgovoriL tretji, čigar grdo lice se pač ni strinjalo z galantnim imenom, ki mu ga je dal Leonida.
—	Dekle bo torej, — je zopet pričel Galimand, — jutri sama, popolnoma sama?
—	Da, ker mož z banko vzame ona druga dva s seboj.
—	In Tircis je tisti, ki pojde tjakaj?
—	Da! Saj veš vendar, da je on edini med nami, ki ga ne pozna Leontina.
—	Prav tako! Toda ali ne misliš, da bi Leontina mogla posumnjati?
—	Nikakor ne! Stvar je predobro zasnovana, da bi mogla slutiti tudi le najmanjši naklep proti njej.
—	Pa stanovanje?
—	Je pripravljeno.
—	In voz?
—	Tircis ga ima na razpolago.
—	Kje?
—	V renomistovi lopi v rue PaniČre.
—	Dobro. Pa konji?
—	Pri nekem konjarju v rue Sandrie.
—	Kocijaževa obleka?
—	Je pri vozu... Mislim, da si se na-vprašal sedaj in si zadovoljen.
Razne politične uesti.
Akcija za narodno ujedinjenje na Češkem nadaljuje uspešno in se je izdatno približala uresničenju. 2e poprej so se zastopniki staročeške, mladočeške, naro-dno-socijaine, napredne in državnopravne stranke sporazumeli glede potrebe združenja svojih strank. Sedaj so se jim pridružile še češko - katoliške strankarske organizacije, izjavivši, da v koncentraciji imenovanih meščanskih strank ne vidijo nikakega proti njim naperjenega čina, marveč le odkritosrčno priznanje razlike v nazorih v kulturnih vprašanjih in pa poziv na analogno koncentracijo na konservativni podlagi. Tudi to tolmačenje gre v prvi vrsti za ozdravljenjem razoranih strankarskopolitičnih razmer in za ustvaritvijo enotnega sku-pnonarodnega reprezentativnega organa. V soglasju je z zahtevo sedanjega časa, da vse stranke brez izjeme poskrbe najprej za narodne interese češkega naroda in da vsa druga vprašanja potisnejo za sedaj v ozadie. Praška »Union« se nadeja, da ta konstatacija resničnih razmer tudi tiste struje v katoliških strankah, ki doslej niso hotele niti slišati kaj o kooperaciji z drugimi strankami, in to tudi ne v čisto narodnih vprašanjih, prepriča o neizogibni potrebi solidaričnega sodelovanja vseh strank! Katoliške organizacije izjavljajo torej, da je ni nobene zapreke proti kooperaciji v splošnonarodnili vprašanjih. S tem so se tudi tc organizacije faktično postavile pod zastavo solidarnosti v skupilo nartxinih stvareh in so se izrekle za ustanovitev skunnega centralnega eksekutivnega organa.
Znamenit in razveseljiv pojav, je, da glasilo agrarcev »Venkov« simpatično pozdravlja sklep izvrševalnega odbora združenih katoliških organizacij na Češkem. Pripominja namreč: »Pozdravljamo to objavo, ker dokazuje, da so vsa nesporazumljenja odstranjena in da se vprašanje vzajemnosti da tudi nadalje srečno rešiti.« — Tudi svobodomiselni »Ostrovskv Dennik < pripominja, da ic izjava katoliških organizacij Češke prežeta po duhu tolerance, ki ie med neizogibnimi pogoji za skupno politično postopanje češkega naroda.
Sedaj je le še na konservativnem vele-posestvu, da se izjavi. Ker pa so ravno voditelji te skupine vedno obžalovali razcepljenost v češkem taboru in so to označali kot največjo oviro proti uspešni akciji čeških narodnih zastopnikov, je pričakovati, da bodo tudi ti pospeševali akcijo za narodno ujedinjenje v obrambo skupnih stvari.
Delo zdravljenja političnih razmer napreduje torej pri — Čehih? In pri nas Slovencih! Tam gori gre, ker so se voditelji strank pokazali trezne, misleče in za bodočnost naroda skrbeče može, ki vsi — četudi sicer po različnih poteh — streme po istem ciiju — po zagotovitvi bodočnosti naroda; ker so se pokazali kot možje, dorastii velikemu času in njegovim zahtevani, kot možje tistega velikega rodoljub ja, ki pozab i in na vse drugo, ko gre za obrambo velike skupne stvari po tistem znanc?n imperativu: Salus pubiica suprema !ex! Vprašamo zopei: ali se voditelji Slovencev tudi v tem velikem času ne bodo hoteli pokoriti prvemu in najvišjemu zakonu?!
Romunska in solunski problem. Iz So^-fiie poročajo: S kompetentne strani do-znajemo, da ima solunski problem velik upliv na orijentacijo romunske politike. Važnost, ki jo romunski ministrski predsednik Bratianu pripisuje zaseden ju Soluna, je najbolje karakterizirana z besedami, ki jiii je njegov brat in zaupnik Ventile Bratianu pred malo časom izgovoril napram nekemu znamenitemu liberalnemu politiku: Izpraznjenje Soluna $o Angležih in Francozih bi pomenjaio samomor za četverosporazum. Na pomlad se bo vedelo za gotovo, aii en ten ta res izvrši ta samomor. Dejstvo je pa, da na odloke Romunske znatno vpliva razvoj solunskega vprašanja. Ako se Angležem
—	Da in ne.
—	Kako, da in ne?
—	Hvala!... Če začne dekle jokati?
—	Je nemogoče.
—	O, dekletce bi se ne dalo motiti prav čisto nič. Saj smo slišali, kako je kričala pri Brankadorki. Se sedaj mi njen krik šumi po ušesih.
—	Pravim ti, da ne bo kričala. V ostalem sem pa jaz tu, njen oče. Nihče ne more reči ničesar. Toda ti se bojiš, ti predvsem.
—	Hm, da, maček, ki so ga že enkrat vrgli v vodo...
—	Se boji vode... da, to je znano.
—	Čuješ, riskiramo, da pridemo pred porotno sodišče.
—	Ah, kaj še! Kdor se nič ne upa, tudi nič ne doseže. Poleg tega je mož z banko prav tako kompromitiran kot pa mi, in nas vsekakor vzame v svoje varstvo.
—	No, da, to me pomirja nekoliko.
—	Tvoja sreča!
—	Kje se sestanemo?
—	Jutri ob desetih pri meni. Potem greva do mitnice Blanche. kjer dobiva Tircisa, ki bo čakal tamkaj z vozom.
—	Dobro tako! — je odgovoril Tircis.
(Dalje.)
Trstu, dne 23. januarja 1916.
»EDINOST« št. 23.
Stran III. '
in Francozom posreči, da se v Solunu vzdrže in ojačijo, bo ta močni faktor vleke! U< iiinsko k sebi kot solnce zemljo. In s s lisca centralnih vlasti govoreč, os: me Romunska vsaj nevaren sosed.
Ako bodo Angleži in Francozi j -,nam iz Soluna, potem se neha vpli--entente na Romunsko, in to ne le moralno ampak tudi politično, kajti v Rusijo samo tudi najnavdušeneji rusofili ne sta-vljaio velikih nad. Potem se Bratianu — ki želi na vsak način da Romunska izide močna in povečana iz te svetovne vojne — pridruži centralnima vlastima, ali pa prepusti, kar je še verjetneje svoje mesto ali Carpu ali Titu Majorescu, ali Margi-lomanu.
Za knezonadškoia v Olomucu na Mo-
ravskem je torej izvoljen praški knezo-nadškof kardinal Skrbensky. Vest, ki so jo razširili pred nekaj dnevi nekateri listi, češ, da ie kardinal neko deputacijo zagotovil, da ne zapusti Prage — torej ni odgovarjala resnici. Ugibije se o vzrokih, ki so odločilni za kardinala, da zapušča sijajno praško mesto. Menda je naj-verjetneii ta, da se kardinal vrača v svojo rojstno škofijo. Kardinal Skrbensky se preseli v Olomuc bržkone v drugi polovici februarja, ker je treba čakati potrditve izvolitve od strani sv. Stclice. z ozi-rom na dovoljenje, da sme sprejeti izvolitev za knezonadškofa v Olomucu. Istočasno se uvedejo koraki za imenovanje naslednika v Pragi. Govore, da je gotova stvar, da na stolico knezonadškofa v Prasri pride brnski škof grof Huyn in se to imenovanje bržkone izvrši že pred
Velikonočjo.
Razpiiščena češka društva. V okraju D chovcov na Češkem je politična oblast razpustila kakih dvajset čeških društev. Že popred je zistirala delovanje društva »Ćesky Dum«.	_
AproulzasilsKs stvari.
Razdelitev izkezn e za kruh Id moko.
Dne 24. januarja se prične razdeljevanje izkaznic za kruh is moko za 17., 18. in 19. teden. Izkaznice 19. tedna veljajo za 8 dni mesto za 7 ter se je temu primerno tudi povišalo število odrezkov. Izkaznice se lahko dvignejo do 29. januarja. Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne čaka do zadnjih dni. da pride temveč po izkaznice po možnosti že prej, da ne bo zadnje dni prevelikega navala v uradih krušnih komisij. Izkaznice se bodo dobivale ob uradnih urah v prostorih krušnih komisij proti izkazu z izkaznico za živila in z izkaznično matico 15. tedna (svetlo-modra barva). - V dvomljivih slučajih imajo komisije pravico, da zahtevajo i>o-trebiiih pojasnil. Strankam se svetuje, da se pri prejemu izkaznic same prepričam, ali so dobile predpisano število izkaznic in če se nahaja na njih uradni ^ečat. ker so izkaznice brez uradnega pečata neveljavne ter se bodo zaplenile.
» » ♦
Krušna komisija št. 18. se je premestila iz ulice Conti št. 11. v ulico A. Manzoni št. in. — Krušna komisija št. 23. pa se je preložila iz hiše št. 198. v hišo št. 48. (ulica Cristoforo Belli) v Carboli Zgornji.
m\\.
V največje presenečenje nam je bilo,
da je bil v včerajšnjem izdanju zaplenjen članek, ki se ni z nobeno besedico dotikal ne sedanjih vojnih, ne političnih dogodkov, ne vladnih odredb, ne narodnih ali političnih bojev v državi, marveč je le na naj-rahleji način označal nekdanje državnike, ki jih ni več, in njihovo politiko, ki je tudi ni več. Edina aluzija na prihodnji politični razvoj v naši državi je bila v izrazu nade — na kratko povedano —, da bi se grajana politika ne povrnila nikdar več! Presenečeni smo bili, ker v resnici ne moremo t : goditi, kje in kak državni interes bi bil to. ki bi mogel bti oškodovan po naših iz aianjih. In naloga cenzure je, da varuje državni interes pred vsako nevarnostjo.
Raziegnitev voiiodajatvene dolžnosti do 55. leta. Kakor smo že poročali v včerajšnjem izdanju, se je pri nas in na Ogrskem vojnodajatvena dolžnost raztegnila do 55. leta starosti. K včerajšnjemu sporočilu r.aj dodamo še nekoliko posnetka iz uradnega obrazloženja te odredbe. Gre tu — je rečeno — za neizogibno odredbo, ki jej je namen, da bo tudi v bodoče ustreženo zahtevam vojevanja v meri, ki bo jamčila uspeh. Ta potreba je, ki utemeljuje to novo pritegnitev izkušene požrtvovalnosti in domovinskega čutstvovanja prebivalstva. Sicer pa je — kakor že včeraj na kratko omenjeno — v določbah preskrbljeno, da se bodo kolikor možno jemali v obzir interesi uklicancev in da bo razdeljevanje toza.iL . nih militarič-nih zahtev povsem enakomerno. V prvi smeri je r.aglašati, da se pritegmenci v dobi nad 50 let smejo porabljati ' notranjem avstrijskih dežel za o* - m armade na bojišču in neprekinjeno k zajemu le 6 tednov; a vnovič se morejo vpo-klicati šele po eno- do dvamesečnem pre-kinjenju vojnodajatvenega službovanja. Enakomernost v razdeljevanju zahtevanja pa je zajamčena s tem, da je pritegnitev po zakonu pridržana izključno le ministrstvu za deželno brambo. Po krajevni omejitvi porabe pritegnjencev na območje za armado na bojišču je ta uporaba dovoljena le v tistih delih avstrijskega državnega ozemlja, v katerih pooblastila in pravice politične uprave niso izročene vojaškemu poveljniku. To je: le v tistih delih državnega ozemlja, ki leži izven
ožjega ali širšega vojnega območja! Obveznost pritegnjencev k osebnemu vojnemu službovanju ne končuje že z dosego določene starostne meje — torej tu z dosego 55. leta — marveč šele tedaj, ko bo na podlagi zakona o vojnih dajatvah splošno razglašeno, da je ta obveznost nehala. To odgovarja že davno pripoznanemu principu, temelječemu na izkustvih, da je takojšnje odpuščanje obvezancev, čim je dosežena starostna meja, iz tehničnih razlogov neizvedljivo. Ta cesarska naredba, oziroma ogrski zakon, veljata le za čas sedanje vojne.
Poslanec Grafenauer o pokojnem Fr. Povšetu. Poslanec Grafenauer je s toplo, iz globine srca prihajajočo besedo v celovškem »Miru« proslavil spomin pok. Frana Povšeta. Tu doznajemo med drugim, da je bil Povše tudi za koroške Slovence — istotako kakor za tržaške — mož tople skrbi in krepkega dejanja. Njegova zasluga je, da je megla kranjska c. kr. kmetijska družba — ki jo je pokojnik povzdignil do višine velevažnega gospodarskega zavoda — raztegniri svoje delovanje tudi na Koroško, kar je za gospodarske razmere koroških Slovencev velike važnosti. Dan je posvečal Povše javni politiki, noč pa »reševanju svojih duš« — kakor se je izražal: sestavljanju referatov, reševanju agend c. kr. kmetijske družbe, stvarem iz svojega volilnega okraja in drugemu. Mnogokrat je tja črez polnoč sedel pri mizi. Bil je sploh poosebljena delavnost in dobrota. V polemikah je znal biti — ko je odbijal napade na kak slovenski interes — tudi zelo temperamenten. Grafenauer pripoveduje to-le šegavo reminiscenco: Pri večerji je nekoč nanesla govorica na starostno dobo posameznih tovarišev- poslancev. Povše je vprašal enega tovarišev, ki ga je šaljivo imenoval svojega nasprotnika: Koliko let bi ti meni prisodil? Vprašanec je odgovoril: »Če hodiš, 30, če govoriš, 40, če stojiš, pa k večjemu toliko kot — sebi!« In res se je pokojni Povše ohranil tudi v visoko starost nenavadno čvrstega in elastičnega na duhu in telesu. Nikdo bi mu ne bil prisojal 70 let.
Oficijelni vojni almanah 1916. Glasom dopisa, došlega od kabinetne pisarne voditelju pisarne za vojno pomoč, je Njeg. Veličanstvo z zadovoljstvom in pohvalo snrejelo to predloženo mu spominsko knjigo, izdano na korist vojne oskrbe, z bogato vsebino in združujočo najodličneja imena našega literarnega in umetniškega sveta. Vladar se je z besedami toplega priznanja izrazil o tem novem, uspeha obetajočem delu vojne oskrbe, in o požrtvovalnem sodelovanju vseh tistih oseb, ki so svoje izkušene zmožnosti stavili v službe tega patrijotičnega umotvora. To veleinteresantno umetniško knjigo so nadalje blagoi z volili sprejeti cesarske visokost pre: lasledniška dvojica, protektor oficijch.e vojne oskrbe nadvojvoda K- rel Štefan, nadvojvoda Fran Salvator in gospa nadvojvodinja Izabela. Tudi v občinstvu nahaja ta spominska knjiga največje zanimanje in se na sploh označa kot eno najdragocenejih del oficijelne vojne oskrbe. Naročila sprejema pisarna za vojno pomoč na Dunaju I., Holier Markt št. 5. Razun tega se dobiva v vseh večjih knjigotržnicah. Cena vojnega almanaha v fini umetniški izvedbi je 7 kron, v numerirani sijajni izdaji pa 25 K.
Preveč žensk. Že začetkom vojne se je ponovno opozarjalo, da je sedanja generacija deklet v veliko večji meri obsojena k žalostnemu samotnemu življenju, nego kdaj poprej. Nade deklet do možitve se zmanjšujejo v Evropi z vsakim dnem vojne vedno bolj. Število žensk bo po vojni daleč presegalo število moških. V tem dejstvu vidi amerikanski list »Indianopo-lis Star« novo nevarnost za evropske narode in proti tej nevarnosti da ga ni nobenega obrambnega sredstva. Ali naj se uvede zopet mnogoženstvo? Čeprav je svetovna vojna v mnogih pogledih vrnila prejšnje barbarske razmere davno minulih časov, vendar ni misliti, da bi se evropski možje odločili za mnogoženstvo, to tem manje, ker gospodarske razmere ne dopuščajo tega. Problem pa narašča v ne-izmernost in postane enako težaven za vse evropske države. 2e pred vojno je bilo število žensk v Angliji, Nemčiji in Franciji za 2,788.373 večje, nego ono moških. Že sedaj pa je v Angliji sami število moških vsled dosedanjih vojnih izgub za 2,100.000 manjše, nego ono ženskih. Po vojni bo število žensk za najmanje 10.000.000 presegalo število moških.
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abra-ma, ulica Campanile št. 11, I. nadstropje.
Redni letni občni zbor »Zavoda sv. Nikolaja« se bo vršil v nedeljo, 30. t. m. ob 4. pop. v društvenih prostorih s sledečim sporedom: 1. nagovor predsednice; 2. poročilo tajnice; 3. poročilo blagajničar-ke; 4. poročilo voditeljice; 5. razni predlogi; 6. volitev odbora.
Vest! iz Istre.
Jz Kozine: Imeli smo Silvestrov večer! Vkljub temu času se je zbrala precejšnja množina ljudi, ker je šlo za narodno stvar. Naše brhke, zavedne Ciril-Metodarke so pridno prodajale gorki čaj, ki se je onega mrzlega večera prav dolyo pri-legel vsem. Ob tej priliki se je nabrala za družbo sv. Cirila in Metoda lepa svotica K 61,08. Najtoplejša hvala vsem, ki so se udeležili tega domačega večera! Posebna hvala tudi darovalcem!
Književnost In umetnost
t Anton Hadžič. V Novemsadu je umrl te dni — kakor smo bili že brzojavno obveščeni — znani srbski pisatelj Anton Hadžič v 85. letu svoje dobe. Nad 40 let je bil Hadžič -tajnik »Srbske Matice« in potem nje predsednik. V tej lastnosti je razvijal zelo živahno literarično delovanje. Hadžič je bil tudi v tesnih stikih s hrvatskimi kulturnimi institucijami. Za kulturni napredek Srbov na Ogrskem si je pokojnik pridobil nevenljivih zaslug, ki jih je pripoznalo tudi Njegovo Veličanstvo podelivši Hadžiču viteški križ Fran Josipovega reda in naslov dvornega svetnika.
Poslano*)
Podpisani se iskreno zahvaljujejo odličnemu in veleučenemu zdravniku gosp. dr. Brun-u, ki je z neobičajno zmožnostjo znal rešiti gotove smrti našo hčer Marijo Jesih. Zahvala naj gre tudi gospej Amaliji Piščanc za njen trud in postrežbo.
Družina Ferluga-Jesih.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo Ie toliko, kolikor mu veleva zakon.
ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev.
14. vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Ivan Križmancič
sala K 2-40—2 8 », cipro K 2 40-2 80, crema mar-rala K 2 60. Amaro Istria K 2 C0, pelikovac 2-60, tropinovec navaden K 240, tropinovec fini K 3, slivovic K 3 20, brinjevee K 2*80, konjak K 3*20 liter, refošk v steklenicah K 2, moškat v steklenicah K 1-80.	12
Ivan Kri©
Trsi« Plazza S. Glovaisni 1
— — a---kiihfr\jalrih in kleUrekih potreb-
fcfllOB« Min od lasa In pltnein, Škafov ▼rent, iih u i in kad. nđMor, lopti rešet, sit in koš®v, Jarbaaer in metel ter mnogo
. JUS&. Priporoča
tvofo trgovino s knhiojjoko posodo vsake vrste bodi od peeeelBsn, semtie trnsils, kosHmja ali cinka nadalje pa—mentorje, kletke itd. Za gostilnifiaije pipa, n»K», sestoje in stekleno poeedo sa vino.
f Umetni zobje j
| i In brez fcOusfT, zlote krone In obronki ♦
! VILJEM TUSCHER
•	konces. zobotehnlk
! TRST, oL Caserma JI. 13, IL n.
X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
vabi na
redni Mn\ zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 6. februarja t. 1. v dvorani „Obrtnijskega društva" v Barkovljah ob V/% popoldne.
DNEVNI RED: II Nagovor predsednika.
2.	Predloženje letnih računov.
3.	Volitev odbornika.
4.	Posamezni predlogi in nasveti.
ODBOR.
■Bil iim&ttmžmmiz in
:: HALI OGLASI::
□C □□
se raiunajo po 4 sto t. besedo. Iftastno tiskane besede sa računajo enkrat v«6. — Hajmaojia : pristojbina snaša 40 stotink. •
□□
Izgubil
Tommaso Grossi 4.
se je beli-rjav pes, medaljon št. 226 ime Pipo. Naj 'itelj dobi nagrado. Ul.
26
fintnftrfffafl ki ^ nem8ko» stenografijo in MUapUUlIillU strojepisje se sprejme kot bla-gajnič&rka. Naslov pove Ins. odd. Edinosti 25
Hmlfinlnlk ogledalo, postelja, zavese, lonfce-U!HIVUIIIll«f vine, lepotičje, petroUjna svetilj-k«, mizica proda se ▼ nI. Rapieio 8, L desno 27
RmHhIA 96 Gornje, zutor sa voz, suknja, rrUUUJU moške in ženske čevlje. UL Torronte
14, vratar.	28
Potrpežljiva
riera 1, L
gospa podnfinje nemško, itali jansko in francosko. Via Bar-
6
V»0|gl,f| zaloga papirja za c vitke, papirnatih vre VlSIlIlll žic lastne tovarne. Valčki rasnih barv in velikosti Cene zmerne. — Gastone Dollinar
Trst, Via dei Gelsi 16.	434
Buffet Vlndobono »ST^^i:
do 1 > zvečer. Toči izvrstno pivo, dalmatinsko m istrsko vino ter belo vipavsko, dobra kuhinja. (564
Ea4aAim( Anton Jerkič posluje zopet v svojem rUlUsiUl ateljeju v Trstu. Via delle Poste štev. 10.	24SS
je vsake vrste. Jakob Margon-■litario Št. 21 (pri mestni bol-
Kupujem
nišn ci)	23 flIfHfito tropine za krmo proda se po K 28*—
UlJHUlt kvintaL Benjamin Podboj, Trst,	nI ca
Giulia 509.	24
fflfl h| belega in rumenega vipavca naravnega vUU lil se takoj proda po zmerni ceni. Vprašati pri Batjel, Gorica, Stolna ulica št. 2 kateri ima vzorce, ali pa pri Valič, Zid. Most Skrilje. 19
Tlfff A srebro, briljante kupnje in prodaja nova tlUlU| zlatari iea in uramica Mihael Zltrin,
CTTrso 47.	20
zobozdravnik
Di\JXermak
i
I m* jupivv. - uiuvuiua in vmaoAi utuiijc ra
novosti, velik izbor izgotovljenega pe- « rila in na metre, spodnje srajce moderci. | 55 Vezenine in drobnarije, preproge za- 5 ■ ve se, trliž po izjemno nizkih cenah, g
»IHinHHSlBBilifia
Mone Adrlatfco di Sicurtft v Trstu
(Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljate v na moiju in po suhem, življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102 63
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31 12
1914) K 558.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh bran šah izplačano na Škodah K 844.121.137 60.
Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih !n važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
u umu
En milijon pisalnih stroja
Eemington
ie na proda!!
Končno izdelovanje ni doseglo takega uspeha!
Pisalni stroji REMiNGTON:
normalni model, tabulator model, račun" skl model, specijelni model. — V vred' nosti in kakovosti nedosegljiv!
REMINGTON
Delniška družba pisalnih strojev, z. o. p. (prej GLOeOWSKI & C.O
Trst, Piazzn deila Borsa 14, Tel 1707
^HiiBgiiraiiisaiiiii
Po najvišji ceni kupuje Jezice (Knoppern) turdka K. A. KREGAR Ljubljana, poštni predal štev. 127
u m
4 »i«1
Hll UMIlHiiiMI 131m
„Arlmatejsko draštuo41 o Barkovljah
se ie preselil in ordinira sedaj
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zMrez bolečine, Mmm
UHETNI ZOBJE. »
___________________ J
■ JOSIP STRUCKEL
I" Trst, vogal Via Marla Teresa-L Caterlna
Nov prihod volnenega blaga za moške, m in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina In okraski zadnje g novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci.
Dr. HbRVUTH
TRST, Via Carintia 39 Specijalist za KOŽNB in SPOLNE BOLkZNi ŠIBKOST in NERVGZNOSf sa BOLKZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od 10- 1 pop. in 4 - 7 zveže • ob nedeljah od 10 • 1.
imilia %>mm&mto
Trst Csm^ S. GSacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojos
Mno pisarniških m šolskih peMcin
Prodaja razglednic in igrač vseh *Vrst^
Prc^oifiio se fucf! po^venHrt u slov. ieiiira.
sns^ka Chlava in Huots,
sardine v olju in čokolada.
IpirM. A. DESSILLA
ul. Ualdirloa !t. 13, ul. Uienna št. 4.
. A. Kregar
Ljubljano, sv. Petra cesta 21-23
poštni predal štev. 127
Trgove! popust
Schichtovo perilo — Vojno perilo
Cenejši i« najboljši način pranja:
Zamočl perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom „Ženska hvala". Peri torej dalje kakor navadno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka „Jelen« — je še potrebno, da se dobi najlepše perilo.
Prihrani dele, ias, denar in milo. Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rokf v kuhinji in v hiši.
Bobivs se povsod!
Roche
Se ctobJv vseh lekarnah S H.V .-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha^ influenca
Kdo naj jemije Sirolin f.
L Vsak, ki Irpi na fr«jn«m kailju.	j	1 Vad u£ I j ivi (kaf*ri«n Si roitn tnaf no
Lažje ieoOvarovefi seboiacnlnego jocdraviff. ( o»ehča naduho-
Osebe a kroničnim katarom bronkijav, |	L Skrofuzni otroci.pri katerih u6nkuieSirolin ki s Sirolfnom otdrava. I a ugodnim vspanom na splošni pocufak.


M
Str3n IV.
»EDINOST « št. 23.
V Trstu, dne 23. januarja 1916.
Kmetijske vesti.
1'oročilo >Goriškega kmetijskega društva«,
tačas v Ajdovščini.
Lišaji kot hrana in krma.
Pr:7adevajc si, najti nove vire za nadomestitev krme. se opozarja na to, da se zamorejo uporabljati tudi po raznih naših krajih rastoči lišaji (drevesne zajedalke, mah) osobito pa islandski mah (Lichen is-iandieus) in jelenovec (CIadonia rangife-rina) kot hrana za ljudi in kot krma za živino.
Islandski mah. oziroma lišaj, raste pogo-stoma v znatnih množinah v svetlih jelovih in smrekovih gozdih, pa tudi med vresjem po gorah, kakor tudi po nižavah.
Kar se redrlnosti tiče, zamoreta nadomestiti dva dela semletega lišaja gotovi del pšenične moke.
Ce se lišaju odpravi grenkoba, se da uporabiti pred vsem, kakor druge škrob vsebujoče rastlinske snovi, kot človeška hrana; uporabi se pa tudi lahko kot krma
za živino.	. . ,
Kot krma pa velja v prvi vrsti jelenovec, ki nima prave vrednosti kot človeška hrana, je pa za krmljenje prešičev, koz kakor tudi govede sposoben. Ta mah se pa tudi dobi v večjih množinah nego islandski.	.j.
Jelenovec raste po hribih in tudi po nižavah in sicer redno tam, kjer rasto boravci, zlasti pa takozvani pritlikavi borovci. skupno z vresjem in mahom.
Svež in vohak jelenovec vsebuje približno tele količine naslednjih snovi: 70% vode, nad 20% brezdušečnatih eks-traktivnih snovi, 1.1% dušečnatih eks-traktivnih snovi, 0.6% tolščobe, manj kakor 6.3% lesnega vlakna, je toraj, kar se ogljenčevih vodanov (hydratov) tiče, zelo enak krompirju.
V severnih deželah se uporablja ne samo kot tečna hrana za severnega jelena, marveč tudi za prešiče in govedi.
Meterski stot posušenega jelenovca je enako vreden kakor 3 metrski stoti krompirja.
Prešiči žro celo svež in sirov lišaj, če se ga oblije s sirotko ali s spinjenim mlekom^ še bolj pa jim ugaja, če je bil prej prečiščen, posušen, na debelo zmlet in kuhan v sirotki ali pa v spinjenem mleku. Pokiadati nai se ga začne vsakrat v manjši meri in to množino naj se potem polagoma zvišuje. Tej krmi naj se pa doda vsakrat nekoliko kuhanega krompirja. Posušeni lišaj, kateremu se je primešalo sena, pa tudi oparjen ali kuhan in s primerno množino kuhanega krompirja pomešan ugaja govedu, kozam in prešičem.
Sušenje mahu in listja pretrebljenega lišaja, se vrši lahko na solncu ali pa v sušilnicah; posušen lišaj se potem lahko zmane z rokami.
Ker se lišaj lahko nabira v vsakem letnem čas>» — po kopnih mestih tudi pozimi — in ob vsakovrstnem vremenu, ker posušen lišaj ne splesni, ga tudi mrčes ne kvari, nadalje ker se ga lahko nabere večja količina in tudi nabiranje ter pripravljanje malo stane, zato se njegova uporaba toplo priporoča zlasti kot delno nadomestilo za krompir.
Obrat s semenskim krompirjem. Glasom ministrske naredbe z dne 22. septembra 1915, drž. zak. št 276. zamore c. kr. poljedelsko ministrstvo na predlog kake kmetijske korporacije ali c. kr. semena pregledovalne postaje na Dunaju, določiti izjeme te naredbe glede prometa s semenskim krompirjem.
Da se promet s semenskim krompirjem uredi, je zgoraj imenovano c. kr. ministrstvo, z odlokom od 30. novembra 1915, št. 50.825.. določilo naslednje:
Prodaja semenskega krompirja po višjih cenah nego v zgoraj navedeni naredbi zavisi od privolitve c. kr. poljedelskega ministrstva.
Za dovolitev višjih prodajnih cen je treba uvaževati dve vrsti semenskega krompirja in sicer: »izvirno vzrejene vrste« (kategorija I.) in »navadni semenski krompir« (kategorija II.).
I. Kot izvirno vzrejene vrste semenskega krompirja je smatrati tiste, ki so plod smotrenega vzrejevalnega dela in ki so osobito dobre kot semensko blago z ozirom na to. da zaslužijo biti pridelo-vane.
Prošnje za prodajno pravico izvirno vzrejenih krompirjevih vrst, t. j. kategorije L, po višji ceni je nasloviti na c. kr. poljedelsko ministrstvo in jih vložiti pri c. kr. seme pregiedovalni postaji na Dunaju, II., I.agerhausstrasse.
V teh prošnjah je navesti: Odkdaj se bavi prosilec z vzreio izvirnih krompirjevih vrst;
kraj in obseg vzrejevališča, kakor j tudi način vzreje;
ime ali kakšno drugo označbo posameznih vrst in njih množino, ki se jo namerava prodati;
kraj zaloge (pošta in železn. postaja) in podlago, na kateri se je izračunala prodajna cena za krompir, ki se ga hoče prodati.
C. kr. seinena-pregledovalna postaja je upravičena, zahtevati brezplačno dopo-šiljatev vzorca.
Ce odredi c. kr. poljedelsko ministrstvo ogled na licu mesta, je dolžan vzrejevalec krompirja plačati pooblaščenemu uradniku potne troške.
Ji. Kot navadni semenski krompir (kategorija II) je smatrati ves v prvo kategorijo nespadajoči krompir, ki pa odgovarja navadnim zahtevam dobrega semenskega materijala.
Za navadni semenski krompir velja enotni povišek 3 kron za 100 kg, kateri se sme prišteti dovoljenim maksimalnim cenam, kakršne so določene v § 1., ozir.
v § 3. ministrske naredbe z dne 22. septembra 1915, drž. zak. št. 276.
Ta povišek cen za navadni semenski krompir velja zaenkrat le za imenoma navedene prodajalce in samo za množine, ki znašajo kvečjemu 20% vsega krompirja posameznega posestnika.
Prošnje za dovoljenje takega poviška cen semenskemu krompirju je predložiti glavni, v kraju prosilca se nahajajoči, kmetijski korporaciji (na Goriškem »Goriškemu kmetijskemu društvu«, tačas v Ajdovščini, na Tržaškem »Kmetijski družbi za Trst in okolico« v Trstu), katera ima potem staviti c. kr. polj. ministrstvu svoje predloge.
V prošnjah je navesti to-le:
Približno množino skupne zaloge krompirja brez razlike, natančno množino onega semenskega krompirja, katerega se namerava prodajati po višji ceni od navadne, kraj zaloge (pošta in železniška postaja) in ime ter bivališče prodajalčevo.
Kmetijska društva morajo voditi poseben seznam teh prošenj. V njega imajo vpisati gorenje podatke in postaviti v zadnji razpredel predlog dovolitve ali odklonitve. Te sezname imajo predložiti poljedelskemu ministrstvu 15. in 30. vsakega meseca.
Na podlagi rešitve c. kr. polj. ministrstva imajo Kmetijska društva poslati prosilcem pismeno rešitev njihovih prošenj.
Sejanje lanu, konopeli itd.
Ker je nastopilo veliko pomanjkanje prediva in sicer zaradi preprečenega dovoza bombaža v našo monarhijo, zato bo treba kolikor mogoče zvišati tuzemsko pridelovanje domačih predivnatih rastlin, a uporabiti, ako bo le mogoče, v to svrho, še katere druge predivnate rastline.
Pridelovati bo treba toraj v bodoče več lanu in konopelj v takih krajih, kjer se ju je pridelovalo dosedaj in morda začeti pridelovati ju znova tudi tamkaj, kjer sta se pridelovala v prejšnjih Časih in se je pridelovanje radi neugodnih razmer, radi inozemske konkurence itd. opustilo.
Ker je iz važnega vzroka treba poskrbeti za to, da se zagotove kolikor mogoče izdatne množine lanenega in konopljinega prediva, se je izjavilo c. in kr. vojno ministrstvo, da je pripravljeno dati za to pridelovanje v spomladi na razpolago interesentom službe-prosto moštvo, sposobne okrevajoče vojake, invalide in vojne ujetnike odnosno oddelke delavcev, ter sporočilo obenem, da je o tem že obvestilo c. in kr. vojaška poveljstva dne 5. novembra 1915., štev. 70.604, odd. 13.
S temi činitelji bi morale stopiti v dogovor poljedelske korporacije.
Kar se tiče pridelovanja drugih predivnatih rastlin, prihajajo v poštev hmelj, koprive (Urtica dioica in urens ter Pari-etaria) ter svilnata rastlina (Asclepias).
Med tem ko bi uporaba hmeljevih poganjkov imela namen, izkoristiti za izdelovanje prediva doslej še neuporabljeni postranski pridelek, bi bilo sajenje kopriv poleg nabiranja divle rastočih kopriv o-sobito tam umestno, kjer se tla ne dado uporabiti za kakšno drugo koristno rastlino, ter bi bil celo majhen pridelek toliko bolj zadovoljiv, ker bi nasad služil obenem lahko v to, da se na splošno korist prideluje predivo in prepreči s tem pomanjkanje.
Obenem moramo tudi pomisliti, da obeta enkrat uvedena uporaba in izdelovanje blaga, ki je v stanu nadomestiti tujezem-sko bla^o v marsikakem ozira, da se bo razpečavalo to blago tudi v bodoče.
Ako bi se to tudi ne posrečilo, ostane izkoriščanje koprive kot predivnate rastline za domačo potrebo posledica izkušenj, katere so se pridobile v sedanjih razmerah, in katerih ni sineti podcenjevati.
Kar se tiče končno svilnate rastline, bo pač nridelovanie iste v večji meri težko
prihajalo v; poštev, ali vkljub temu se priporoča, da se goji to olepševalno rastlino v večji meri že zaradi dobave dobrega prediva in v svrho pomnožitve predivnatih zalog.
Darovi.
Podružnica „Rdečega križa v Sežani" je prejela od dne 26. 11. 1915. do 12.1. 1916. aledete darove : Od & kr, aodnlje v Sežani, vsled kas. poravnave 1R I; e, dr. Josip. Mosettig c. kr. okr. komis. 30 K; MetukoviK Franc in Pertifi Josip, ftiblje 20K; družina M«rvič, Po vir 6 K; za Miklavža: Marija in Lnigi Ram« 3 K ; ga. Mjrtho pl. Scaramanz4 24 zavit, bilkotov, 4 škat. marmelade, 100 portorik, 1500 avateic, 160 razglednic; Vitez Anton, Žir je 2 K; otroci za Miklavž*, po Zlati Amf-ovi 7 K; Brajdih Mar. Selo 2 K; dekleta iz Mislič 1 zaboj jabolk; g. Dinko Slapšak v Kočah, za božićnico ranjencem 45 1. mleka; ga. pl, M:\rton 1 K; ga. Milena Piijevee SO zav. tobaka, občina Zgonik 5 K, od teb 4 K kot uduino za 1. 1915.; g. in ga. Eo-ačič, Komen 50 K.
—	Za otroški vrtec v Kolonji jc daroval g. An" ton Vetr9k veliki stenski koledar. Lepa brada!
—	V nabiralnikih (7M. družbe v Bazovici se je nabralo K 15 02 in sicer „Pri lipi" K 13-(J0, v dra gih gostilnah K 142.
—	Za Šentjakobsko podružnico CMD. poslal je vojak 4 trdDj. top. polka K 12-48. — Odbor izreka najprisrfinejšo zahvalo ! —
—	O. Hinko Zorman daruje moški podružnici CMD 90 vin., prebitek plačanega računa za naročene knjige.
—	Za božićnico so darovali : gg. Al. Truden K 30, Petka K 20, Milan K 10, A. Kalister K 20, dr. Treo K 10, dr. Kvekvić K 5. Neimenovani K 2 10, L S. K 2, g a Schneller K 10, g a dr. Brnči-čeva K 2.
—	Alojz Širca, trgovec in posestnik v Dutovljah daruje namesto venca na erob pok Ivana Ukmarja gostilničarja in mesarja v Dutovljah K 10 moški podružnici CMD. Denar hrani uprava.
Za hrabre branitelje našega ljubega Primorja
je daroval Štoka, ki se vsakokrat drage volje odzove mojemu „beračenju" ter odpre predale svoje zaloge, naslednje predmete: 1000 voinopošt- i nih dopisnic, 100 vojnopoštnih dvojn h dopisnic, 132 raznovrstnih razgledu c, 15 listnic (notesov), 14 škatelj svalčic, 6 tucatov svinčnikov, za kar mu bodi tem potom izrečena srčna zahvala. — V ognju se poizkuša zlato, v potrebi in nesreči se spozna, kdo ima srce za trpeče človeštvo. Ko nanese tudi
		
i sw l I RB I »01 las	PRIPOROČLJIVE TURSKE	BB N« «82
iuon Bldouec
večletni vodja trgovine Kat. ud. Mulej naznanja cenj. «b-čiustvu, da je odprl svojo lastno trgovino jestvin in kolonijalnoga bla^a v ul. Campanile 13 ter se toplo priporoča za obilen obisk. Cene zmerne. — Postrežba točna.	22CG
Frat@ili lautoar
TkST, Via Torrenie stv. 14, TKST
Zaloga ustrojenih k&ž
Velika izbera potrebščin za Čevljarje. - Specijaliteta
potrešžin za sedlarje.
ADIOAOF Trst' via Torrente 30,1. n. Damska • lUbjCr krojač ni c a. —Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne.	337
Slon Stika žsanjarna v^
Via Cavana 5. Bogat izber likerjev; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški siivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici i z Šija. — Fiiijalka na vogalu ul. del Teatro in ulice deli* Orologio. — Se priporoča Andrej Antonopulo.	4C3
ZDRAVNIK
M. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Giulia št 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne).

nese prilika se nadejam, da so ga bodo spominjali naši fantje* ter se pri niem co-luževali,
Darovi, doill cesarskemu komisarju. Dr. Ivan Lutrari v počastitev spomina Josipa Marincovicha K 10 za Rdeči križ; Mjrto P. Scaramangi K 100 za vdovinald in sirotinski sklad, K 100 za vojake, oslepele v vojni, K 100 za okrepčevalnice na Krasu, K 100 za zdravniško postajo in K 100 za ubožne družine; v počastitev Helene Germnnig dr. Edvard Emenkel in soproga K 20 in dr. Kar^l Emenkel in soproga K 20 za Rdeči križ; nemški generalni konzul, legacijski svetnik, povodom zavzetja Lovčena K 50 v korist skladu za avstrijske vojake, oslepele v vojni; učenci in učenke mestne ljudske šole v ulici Paolo Vero nese K 15 za Rdeči križ kot prispevek za mesec januar; učiteljsko osobje I mestne ljudske šale v ulici deli' Istria v počastitev spomina očeta c kr. šolskega nadzornika prof. Horaca Chizzola K 9 za vdovinski in Birotinski sklad; tudi onih K 98, ki jih je darovalo učiteljsko osobje mestne ljudske in meščanske šole v ulici Giulia in ki smo jih objavili v ponedeljkovi Številki, je bilo darovanih v počastitev spomina očeta e. kr. šolskega nadzornika prof. Horaca Chizzola.
Tvrdka D. Salve Modiano K U33-90, in sicer K f 99-10 v poravnavo zneskov, izplačanih njenim delavcem iz sklada za brezposelne od 26. decembra 1915 do 15. januarja 1916.. in K 434 80 pod naslovom daru imenovanemu skladu; učiteljsko o-sobje mestnega otroškega vrtca na Greti v počastitev spomina očeta šolskega nadzornika prof. Horaca Chizzola K 10 za vojake na bojišču; ravnateljstvo pooružnice ba;ike „Union" (sedaj na Dunaju) v počastitev spomina nekdanjega podružničnega prokurista Petra Sardinija K 100 za usta-novljajočo se kolonijo tižaSkih vojakov-invalidov ; cesarski komisar Ivan pl. Krekich-Strassoldo v počastitev spomina podadmirala Riharda viteza pL Kohena K 50 za isti namen
Zaloga tu in Inozemskih vin, špirita, liker« iev in razprodala na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via della Acque št. 6
(Nasproti CaKd Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tuih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Đordeaiu, Burgunder, renskih vin. Mesella in Chiantl. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec siivovec in brinjavec. Izdelki L vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej.
o.
6.
Dnevnik „Edinost" u Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip KnatliČ. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Uustav Gregorin. — Cena 1 K. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karoiina Svetla. Posloveui! F. P. — Cena 80 vin. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
5.	»JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.
9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomič. Poslovenil Štetan Klav-š. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
NOVO POGREBNO
CORSO 47 (pri trgu della Legna) TeSefon 10-02).
Prevoz mrli tov v tu- In inozemstvo« Vrši vsskovrstna pogreba z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaških predmetov. - Nočna inspekcija v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa štev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov : Na Opfinah, v Nabretini pri Orehu (Noghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne.
Podjetnik in upravitelj H. S7335EL.

NAZIO POTOC
ylica Riborgo štev. 28,	ul. Bscchsria
Velika izbera moških in deških oblek Črni in modri paletots. Ranglan, Lii-ster v sivih in rujavlh barvah. Suknje s kožuhovine. Velika Izbera moških
pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera blaga za moške obSeke. SprefsjnaJ^ se naro^la po aisri

loaoaoDcciaaaoDacoaocaaaoa
-DU
rncaooi ca-
a
p
a a a
a □
□
a a
a a a o
a □
□a--:-
aaasar aaoaoflDaaaaasaDDai
Trst - Corso štev. 39 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene.
:: Tudi električna razsvetljava. ::

UBMšklO C
C©rsd 45.
m®
! S SI SSSž ? S 53SP9 2 ?
♦

Hranilne vloge
otvarja čekovne račune z dnevnim obresto- . ^	vanjera.	^
% Bantnl davek plačuje zadruga sama. %
%	Vlaga se lahko po eno krono.	£
| P«t»-toafiilEi?iii nora 75.673. TElEfffl 1M4. t

. reglstrovena zadruga z neomejenim jamstvom
ulica S. Francesce if@v. 2, I. e?ads8.

"BB55
>	PssoJiSa	%
dajo na osebni k?edit in na zasžsva v proti plačilu po dogovoru.	%
O	—-—	>
jo Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 S
! % dopoldne in od 3 do 5 popoldne. % ❖
o	❖
'o Priporoča male hranilne Skrinjice, ki ♦
<> so posebno primerne za družine, f
Trst, Vla Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno p^slopis)
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papiije, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago
ležeče v lavnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA._
mrn MENJALNICA
VLOGE NA KNJIŽICE
4°
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojejr*. OBRESTOVAN JE VLOG na tekočem in žiro-račonu po dosrororu.
FILIJALKE: DUBROVNIK
KOTOR Ul BLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEK! IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČ A.
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNr KREDITI.
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOfERfJE.
URADNE URE: od 9 do 121/, pop. in od 2l/a do 5 pop.
ESKOMPTUjE : srečke, devize In papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, RFiMBOURS-KREDITi
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
ESKOM Pf M E U i l ~ * »

v frnrr&nrT » BaTr*^ v^r v^Mm
^23» 3
Tržaška posojilnica in hranilnica
POSOJILA DAJE
' a vknjižbo 5 '/, •/, u menice po 6*/. u zastave in aaM»tizad)o za daifto dobo po
HRANILNE VLOGE
spnjtaut od Tnk#g», todi ni ud in jih obraeuge po
4 \ >
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
n M lakfc« M Mokroc*. - ODDAJA (HRANILNBPuSlCB).
\ regisfe'cvana zadruga x omejenim poroštvom ^ TRST - Piaz» deila Caserma šiv. 2, S. nad. - TRSTtjj (v lastni palači) vhod po glavnih slopnjif*ih. jjjj
Poštno hranilni^ni račun lb0<>4.	TEGEFON 05'J
Ima varnostno celico (safe depositfli za shr&mbc vrednostnih listin, dokumentov in raznih drug h vrednot, |*3polnoma varno proti ulomu in poiaru. urejeno po najnovejiem načinu ter jo oddaja strankam v najem po ne^/sliSiS <«nah» STANJE VLOd H4D 10 MiLSiJNOV frtte m: rt! Ji IZ sapfltf. fc 3 ia 5 pipail ligkčaie » vnk t-hna tb uniti!i sn*