PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXVI. St. 62 (7556)
TRST, sobota, 14. marca 1970
FANFANI NADALJUJE POSVETOVANJA S PREDSTAVNIKI STRANK
Izjava De Martina o odnosih s KD, razporoki in vatikanski noti
Predsednik senata Fanfani bo nadaljeval posvetovanja tudi v ponedeljek
RIM, 13. — Fanfani je danes dopoldne ob 10.30 pričel drugi posvetovanj s strankami, ki so se zaključila precej pozno zvečer, razgovorih s predstavniki socialdemokratov, republikancev, komunistov, liberalcev in socialproletarcev je Fanfani dejal, da je 'fenes čital v časopisih, da bo že v ponedeljek poročal predsedniku '•publike. Dejal je, da je ta vest netočna in da je to materialno ''•mogoče, zaradi tega ker hoče govoriti še c kakšnimi strokovnja-*°m ra gospodarska in finančna vprašanja, po tem pa mora ponovno Sovoriti s predstavniki zainteresiranih strank ze sestavo vlade pred-n° gre k predsedniku republike.
Današnja posvetovanja so se pri-'•la s predstavniki PSU ob 10.30 v j|Jlači Madama. Po razgovoru je '•hi izjavil novinarjem, da so pred-••dniku Fanfaniju potrdili stališča,
•o bila že predmet razprav in bajanj in da je stališče PSU *»ano ter da ni prišlo do sprememb J* tudi da meni, da ne bo prišlo “° sprememb.
Za PRI je La Malfa dejal, da j® Povedali predsedniku Fanfaniju, J® se ne bodo udeležili pogajanj, kolikor bi Fanfani z njimi pričel, Jčtidar se zavedajo resnosti krize m pričakovanj javnega mnenja. Za-'adi tega so se obvezali, da bodo ! Posebno pozornostjo preučili mož-f rešitve, kolikor se bodo seve-88 upoštevale njih osnovne zahte-v zvezi z gospodarskim in s fizičnim položajem, kot tudi zaobljenost zaradi ustavnih vpregli v zvezi z ločitvijo zakona. Popoldne je Fanfani sprejel Predovnike KPI, namestnika tajnika “6rlingUerja ter predsednika obeh Pdamentamih skupin senatorja erracinija in poslanca Ingraa.
.^o razgovoru je Terracini izja-da so Fanfaniju obrazložili ?y°je poglede na politični položaj, ^Postaja vedno bolj resen in da "Bovomost za to stanje pada na '°dilne skupine krščanske demo-rfcije, ki so v bistvu hoteli preriniti položaj na desno. Da to JJ^žejo, so se poslužili tudi ver-rju elementov, s čimer se lahko Uročijo v državi resni razkoli 'n "siavi v razpravo laičnost in su-8(enost italijanske države. Seda-j” vodilna demokristjanka vodil-“ skupina je v polnem soglasju absurdnimi zahtevami socialde-rjratov, da se uveljavijo prepona glede sestavljanja večin v "Tlamentu, občinah, pokrajinah in J^želah. Tudi demokristjanska vo-skupina skuša zavreti svo-. vno politično dialektiko ter Kolble odnose med vlado irt parla-‘"itom, ki so temelj suverenosti avtoritete države.
^uator Terracini je dejal, da ?. bodo odločno uprli grožnjam L, 'Vsiljevanjem o razpustu zbornic, u So bile izvoljene z glasovanjem ,'uaja 1968. V tej zvezi je nakoval, da lahko vsi razumejo, komunisti ne bojijo splošnih "“učnih volitev. So pa proti tem ““Ivam, saj gre za avanturistič-’ u Poskuse in ker bi razpust par-djaenta onemogočil izglasovanje fj|embnih zakonov, kot je zakon -I‘inanciranju dežel, zakon o pra-delavcev, razporoka, retorik kmečkih najemnin itd. ter bi 6i, vavrlo uvajanje tistih social-reform, ki jih zahtevajo delav-j, 8 svojimi skupnimi boji. Končno j. Terracini tudi dejal, da so Fangiu povedali, da bi morale potrdi biti deželne in upravne vo-ij'1® in da dežela potrebuje vlado, bo usmerjena na levo.
“lalagodi je za PLI ponovil že stališče, da obstajajo v patentu resnične demokratične siti' v okviru katerih je mogoče naj-Fdno in delovno večino, ki bo
rijo drugačna zavezništva, določitev datuma deželnih volitev, amnestija za dogodke, do katerih je prišlo med sindikalnimi boji, gospodarska politika za obrambo dosežkov delavcev, bolj pravična razdelitev davčnega bremena, pričetek reševanja vprašanj stanovanj in socialne varnosti.
De Martino je nadaljeval, da je PSI torej hotela obnoviti politiko levega centra, ji dati novo vsebino, ki naj bi odgovarjala zahtevam jesenskih delovnih bojev. Žal pa vsi ti poskusi niso uspeli. Treba pa je nadaljevati z napori v prepričanju, da se izraža volja večine dežele, ki noče avantur, ki noče zaostritve političnih in socialnih nasprotij in ki se noče vrniti v preteklost. Socialisti bodo napravili vse, da najdejo pozitivno rešitev krize. So proti avanturam in zaradi tega tudi proti predhodnim političnim volitvam, ki bi pomenile samo resno zaostritev vseh že obstoječih nasprotij.
Zaradi tega se je De Martino obrnil predvsem h KD, da bi delala skupaj s socialisti in da bi rešila politiko srečanja med katoličani in socialisti, ki ostaja veljavna politika za demokratično bodočnost. Ta politika je danes v veliki nevarnosti. Ne toliko glede razporoke same po sebi, kolikor zaradi različnega stališča o obliki odgovora Vatikanu. De Martino je nadaljeval, da socialisti razumejo in spoštujejo verske ter moralne razloge katoličanov glede tega vprašanja, vendar pa zaradi tega ne morejo opustiti obrambe avtonomije demokratične države in italijanskih strank. Odgovorni politiki ne smejo delati na tak način, da bi se odprla vprašanja, ki se smatrajo zgodovinsko rešena in še najmanj da bi pripravljali orožje za, verski.-boj, ki je v našem času povsem anahronističen.
Treba je ločiti vprašanje Vatikana od razporoke in ga je treba rešiti na demokratičen način. Če KD meni, da se mora boriti za versko moralo na tem področju, za to ne potrebuje predhodnih političnih volitev. Obstaja kot sredstvo tudi referendum in De Martino se je obvezal, da so socialisti pripravljeni v kratkem času
F”1« k stvarnosti nove Evrope, tj ®*°r pa se ne bi šlo po tej poji.80 liberalci mnenja, da ne ob-drugi izhod, kot da se izve-... . 2° predhodne volitve.
1° w r^nji razgovor je danes Fanfari	s predstavniki PSIUP, za
1% |> je senator Valori izjavil, da
iS	___i______
f \ V
k I6 treba upreti poskusom izogi-cha stvarnih vprašanj in to s Črnimi pogajanji ter z izgovori.
tilin ^‘<11 so tudi zaskrbljenost, da TE00 lahko vprašanje razporoke iz-
P*
lcti.
• J
&
^tilo na ta način, da bo prišlo rj4 absurdnega razkola v deželi in
80 na ta način postavijo na'
- °ti delavci ter razbija njih e-ki je bila i bojih.
tilnik PSI De -lartino je danes
>1,-
ki je bila ustvarjena v je-
£j *dne dal daljšo izjavo o polo-v kateri pra/i, da je razvoj jffi ter pogajanj povsem razčistil ,xf Hetera bistvena vprašanja. Tako dokazalo, da je bil pravilen o da se nadaljuje s pogajanji fclj °bnovitvi štiristranskih vlad, resnim težavam. Samo na , s ^čin se je lahko ugotovilo, da v# is. °bstajajo samo različna stali-tj? bled PSI in PSU, temveč da °ič manj različna stališča lu-nfft ^5 KD. Te razlike je še zaostri it, "atikanska nota o razporoki


Ciroze, da bo prišlo do krize 1 tike srečanja s katoličani, pa
‘J	je sedaj samo ona možna
jjjp p“ernokratičen razvoj.
0 drugi plati je prišlo jasno_ do L,8®. da socialisti niso popuščali, S* je postalo že nekak izrek, ki ka vedno poslužuje komunistič-k Btopaganda. Med pogajanji ro sSdeisti odločno vstrajali na vseh tttj °*h, ki jih je sprejela PSI: odit,? hlačaj levega centra ter pri-^ v°k leve opozicije in možnost, 8e v lokalnih upravah ustva
?
i
/
podpreti uveljavitev tega zakona. Referendum bo postavil za sodnika vse prebivalce in bo ugotovil, ce parlamentarna večina glede tega vprašanja odgovarja tudi splošni večini. Kolikor pa se to vprašanje reši, ni nepremostljivih preprek, da se nadaljuje sodelovanje med socialisti in katoličani.
Donat Cattin pa je danes v razgovoru z novinarji kritiziral, da včeraj ni obiskala Fanfanija delegacija osrednjega vodstva stranke, ki je prejela ustrezno pooblastilo in zaupnico, temveč drugačno predstavništvo. Zaradi tega je manjšina KD «Forze nuove* ponovila svojo zahtevo, da se sestane osrednje vodstvo stranke. De Martino nadaljuje, da tako KPI v svojem stališču, kot tudi De Martino v svoji izjavi ugotavljata, da obstaja resen spor v resnici samo glede uveljavljanja konkordata. Donat Cattin pravi, da gre za interesantna stališča in da ne ve, kaj bi se lahko še drugega napravilo, kot je bil predlog, ki ga je že formuliral poslanec Moro. Tudi v tej zvezi je obžaloval, da o vprašanju ni razpravljalo vodstvo KD.
Izjava De Martina predstavlja zadnji poziv na krščansko demokracijo, da se reši ono, kar De Martino sam imenuje srečanje med katoličani in socialisti. V zvezi s tem pozivom krožijo najrazličnejši komentarji.
Nekateri menijo, da je socialistični voditelj naredil ta poziv, ker obstajajo možnosti ustanovitve enobarvne vlade. V tej zvezi tudi krožijo govorice, da se je Fanfani orientiral na vlado takega tipa in bi mu pri tem De Martinova izjava lahko služila kot podpora.
Drugi pa so mnenja, da je De Martino sestavil izjavo v bistvu iz volilnih razlogov, ker je sedaj že
PRED SREČANJEM BRANDT STOPH 19. MARCA
Zadovoljstvo na obeh straneh Labe zaradi sporazuma o sestanku v Erfurtu
Brandt: Vsaka dolga pot se začne s kratkim korakom ■ V vzhodnem Berlinu pripisujejo vzhodnonemškim pogajalcem zaslugo za dosego sporazuma - Ugoden potek sovjetsko-zahodnonemških razgovorov v Moskvi
BONN, 13. — «Zgodovin$ko srečanje«, «sestanek stoletja«, »odločilen korak k spravi med obema Nemčijama« so ocene, ki jih dajejo politični opazovalci o mednem škem vrhu 19. marca med zveznim kanclerjem Brandtom in predsednikom vzhodnonemške vlade Stophom. Vest, da je bil dosežen včeraj v vzhodnem Berlinu sporazum, je sprožila val navdušenja in zadovoljstva, mogoče celo pretiranega, če pomislimo, da so problemi, ki ločujejo Bonn od vzhodnega Berlina, izredno resni in težko rešljivi. Že sama kompleksnost pripravljalnih razgovorov, ki so bili že na robu zloma, dokazujejo, da je prevelik
optimizem za sedaj še neumesten, tudi zaradi različnih ocen, ki jih dajejo o napovedanem vrhu na dveh bregovih Labe. Problemov Berlina in priznanja Vzhodne Nemčije s trani Bonna ne bo mogoče rešiti z enim srečanjem, ki pa bo vsekakor lahko pomenilo začetek
prepričan, da ni druge rešitve kot nove faze „ odnosih med ZRN in
predhodne volitve. Prav zaradi tega je De Martino osredotočil vso pozornost na razpoorko in nudil KD možnost referenduma. Po nekaterih vesteh je Vatikan odločno proti referendumu, saj bi pomenil globok razkol, ko pa je po Vatikanu vsa dežela globalno katoliška. Prav zaradi tega naj bi De Martino napravil te izjave, da bi dokazal, da so socialisti pripravljeni do največje mere popustiti KD.
NDR, priliko za boljše razumevanje med obema državama ter prvi poskus odpraviti eno od najresnejših žarišč napetosti v Evropi.
Vsekakor pa je vsaj zmeren optimizem v tem trenutku skorajda obvezen. Kancler Brandt je poudaril danes odločnost svoje vlade, da išče dialog med Bonnom in vzhodnim Berlinom z namenom, da doseže nekatere rezultate. Pomiri-
tev med Vzhodom in Zahodom, po mnenju Brandta, ne bo lahka stvar, vsekakor pa «se dolgo pot začne zmeraj z majhnim korakom ali s kratkim potovanjem*.
Kancler je govoril na sprejemu, ki ga je njegova vlada priredila za švedskega ministrskega predsednika Olafa Palmeja, ki je na obisku v Bonnu. Sam Palme je Brandtu odgovoril, da spremlja njegova vlada «z velikim zanimanjem in živo simpatijo* prizadevanje Bonna «za miroljubno sodelovanje z vzhodnimi sosedi*.
Tudi bivši kancler Kiesinger, voditelj demokrščanske opozicije, je izrazil svoje zadovoljstvo nad doseženim sporazumom, vendar pa je pozval vlado, naj ne stori ničesar, kar bi vzhodnim Nemcem otežkočilo.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitrtniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO VESTEH AMERIŠKE TELEVIZIJSKE POSTAJE »CBS*
Predsednik Nixon je že sklenil da ne bo poslal Izraelu novih letal
Izraelski veleposlanik v Washingtonu na posvetovanju v Jeruzalemu
WASHINGTON, 13. — Televizijska postaja «CBS» je danes objavila vest, da bo predsednik Nixon prihodnji teden objavil sporočilo, da ne bo poslal Izralcem letal, ki so jih zahtevali. Diplomatski komentator te velike ameriške televizijske mreže je pojasnil, da se ta Nixonov sklep naslanja na sledeče vzroke: 1. Vsedržavni varnostni svet je ocenil, da za sedaj Izrael ne potrebuje novih reakcijskih letal za ohranitev letalske premoči; 2. državni tajnik Rogers je mnenja, da je treba ohraniti
dobre odnose še s tistimi arabskimi državami, s katerimi imajo ZDA prijateljske zveze. Njegovo potovanje po Severni Afriki v preteklem mesecu ga je prepričalo, pravi komentator, da bi bili ti odnosi kompromitirani, če bi ZDA poslala Izraelu nova letala in 3. predsednika Nixona, ki politično ni odvisen od izraelskih volivcev, so zelo presenetile demonstracije židovskih organizacij v ZDA proti francoskemu predsedniku Pompidouju ob njegovem obisku v Ameriki.
V zvezi z nadaljnjo ameriško po-
močjo v letalih in drugem orožju, je izraelska, vlada poklicala n* .posvet v Jeruzalem svojega veleposlanika v Washingtonu. V jeruzalemskih diplomatskih krogih poudarjajo, da je bil ta sklep sprejet v zadnjem trenutku. Veleposlanik Rabin bo ostal v svoji domovini le nekaj dni.
Razgovarjal se bo s predsednico vlade Goldo Meirovo in bo poročal vladi, ki se bo sestala v nedeljo, o zavlačevanju Nixonovega odgovora glede dobavljanja novih bojnih letal Izraelu, o razgovorih, štirih velesil o Bližnjem vzhodu in
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiuiiiiiiiiiiHifHiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiMiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
NA RAZGOVORU V KLUBU POSLANCEV V LJUBLJANI
Tajniki treh deželnih komitejev KPI o lanskih socialnih bojih v Italiji
LJUBLJANA, 13. — Danes je bil v Ljubljani v klubu poslancev razgovor o družbenih konfliktih in oceni socialnih bojev preteklega leta v Italiji ter o politiki komunistične partije Italije. V razgovo-rih so sodelovali Sergio Cavina, predstavnik direkcije KPI in sekretar deželnega komiteja KPI za Emiilio-Romagno, Spartaco Maran-goni, član CK KPI in sekretar deželnega komiteja KPI za Veneto, Silvano Baciccht, član CK KPI in sekretar deželnega komiteja KPI za Furlanijo-Julijsko krajino ter Giovanni Proserpio, sekretar federacije KPI iz Pordenona. Predstavniki italijanske partije so članom partijskih komitejev iz vse Slovenije posredovali analizo jesenskih dogajanj in oceno sedanje politične situacije v Italiji.
Časnikarska zbornica za svobodo tiska
RIM, 13. — Tu se Je včeraj sestal vsedržavni svet časnikarske zbornice, na katerem so odobrili resolucijo o zaupnici predsedniku Gonelli in izvršnemu odboru. Poleg tega pa je vsedržavni svet odobril resolucijo v zvezi s sodnim preganjanjem časnikarjev, ki jo je predložil poslanec Belci. Resolucija ugotavlja, da Je v zadnjem času zelo naraslo število sodnih postopkov proti časnikarjem zaradi izražanja določenega mnenja (rea-to d’opinione), kot so na primer »neresnične in tendenciozne vesti, ld kalijo Javni red». Upoštevajoč dejstvo, nadaljuje resolucija, da ta posplošena formulacija vsebovala v veljavnem kazenskem postopku (ki je bil sestavljen in uveljavljen za časa totalitarističnega režima! prepušča preobširno in dlskre-donalno tolmačenje kaznivega dejanja. Resolucija nato izraža veli-
ko zaskrbljenost zaradi nevarnosti nazadovanja demokratičnih svoboščin, ld izhaja tudi iz obsodbe vredne zakonodajne negotovosti in poudarja, da časnikarska zbornica osvaja proteste proti kazenskemu zakoniku, ki so Jih časnikarji izrazili preko svoje sindikalne organizacije.	1
Vsedržavni svet časnikarske zbor. nioe, pravi dalje resolucija, izraža svojo solidarnost s prizadetimi časnikarji ln predlaga, naj data vlada in parlament prednost zakonskemu predlogu «ad hoc», ki bo, v pričakovanju splošne reforme Kazenskega zakonika, omogočil takojšnjo ukinitev norm proti svobodi tiska, svobodnem izražanju mišljenja in Izvajanju ustavnih pravic. Poleg tega resolucija predlaga, naj bi v predvidenem ukrepu amnestije upoštevali tudi prizadete časnikarje, ld so bili prijavljeni sodnim oblastem v času sindikalnih bojev.
Uradni demanti v SZ o pismu proti Brežnjevu
MOSKVA, 13. — Leonid Zamja-tin, tiskovni predstavnik sovjetske vlade, je med posebno tiskovno konferenco odločno demantiral vesti, ki so se širile med zahodnimi dopisniki in za katere so se sklicevali na verodostojne vire iz Beograda in Prage, da je uradni sovjetski ideolog Mihajl Suslov ob sodelovanju predsednika sindikalnih zvez Šeljepina, podpredsednika vlade Mazurova in člana politbiroja Poljanskega, naslovil CK KPSZ pismo, v katerem napada Brežnjevo vodilno skupino zaradi »napak v gospodarstvu in posebej v kmet'j stvu*,
Te vesti, je dejal Zamjatin časnikarjem, ki so akreditirani v Moskvi, so izmišljene od prve do zadnje vrste, so bile objavljene v slabi veri in so dokaz rovarjenja nekih informacijskih centrov proti nam.
Španija in EGS
BRUXELLES, 13. - Po dveh letih in pol so se končala pogajanja med Španijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki predvidevajo, da bodo v sedmih letih postopno zniževali carinske tarife in nato postopno vključili Španijo v EGS.
o prihodu Jarringa v New York.
Po drugi strani pa je neki visoki funkcionar izraelskega zunanjega ministrstva na današnji tiskovni konferenci izjavil, da Sovjetska zveza govori o miru zato, da bi o-težkočila predsedniku Nixonu sprejeti sklep gleoe dobavljanja novih cphantomov* Izraelu Dodal je, da je izraelska viada gotova, da ZDA ne bodo nasedle na ta sovjetski manever.
V	krogih Združenih narodov so precej razočarani glede poteka razgovorov med štirimi velesilami za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu. Dobro obveščeni krogi poudarjajo, da po včerajšnjem se Stanku štirih veleposlanikov se ni ničesar spremenilo na boljše. Nekateri diplomati so izjavili, da na zadnjem sestanku ni bil sprejet predlog Francije, da se sestavi se znam točk glede Bližnjega vzhoda, o katerih se vse štiri velesile strinjajo zaradi nasprotovanja ameriškega predstavnika. Ta je zahteval, da bi bilo treba dodati tudi sporne točke. Francozi menijo, da bi sporazum o nespornih točkah omogočil Jarringu, da nadaljuje s svojim posredovanjem na Bližnjem vzhodu, toda ZDA in Velika Britanija pravita, da nima nobenega smisla doseči samo omejen sporazum. Sovjetski predstavnik pa je podprl francosko stališče.
Iz Moskve poročajo, da je skupina 21 Židov iz Leningrada protestirala proti izjavam, kd so bile dane na tiskovni konferenci 4. marca, na katetri je 52 sovjetskih Židov, ki so na odgovornih mestih, podprla sovjetsko politiko do Izraela.
V	pismu, ki ga je objavila skupina leningrajskih Židov, sovjetskih državljanov, je rečeno, da pričakujejo, da bodo oblasti izvajale zakon, ki zagotavlja vsakemu državljanu pravico, da si svobodno izbere državljanstvo in kraj bivanja. Na tisoče ljudi želi emigrirati v Izrael, ki je dejansko «naša domovina«. Nato skupina leningrajskih Zidov pravi,, da samo spoštovanje tega zakona in ne omenjena tiskovna konferenca, bo prispevalo k utrditvi mednarodne avtoritete
l Sovjetske zveze.
V Tel Avivu so danes sporočili, da so izraelska letala v teku dneva trikrat napadla razne vojaške postojanke na egiptovskem ozemlju. V Kairu so te vesti potrdili, hkrati pa so izjavili, da je bilo pri izraelskem letalskem napadu na področju Mansure pet civilistov ubitih in 35 ranjenih. V Tel -Avivu so na to egiptovsko ugotovitev odgovorili, da so njihova letala napadla »samo vojaške objekte*. V zvezi z oživitvijo spopadov ob Sueškem prekopu je kairski list «A1 Ahram* danes objavil članek, v katerem piše, da je enota egiptovskih «komandosov» v noči med nedeljo in ponedeljkom prešla Sueški prekop in se zadržala na južnem obrežju tri dni, prodrla dvajset kilometrov v globino zasedenega o-zemlja ter napadla razne izraelske postojanke
da si osvojijo pravico do samoodločbe. Ne verna — je dejal Kiesinger — kdaj si bodo naši nemški bratje dali svobodno izvoljeno vlado, z naše strani pa ne smemo storiti ali opustiti nečesar, kar bi lahko pomenilo novo oviro na poti k uresničenju te neizpodbitne pravice.
Tudi vzhodnonemški komentatorji izražajo zadovoljstvo nad doseženim sporazumom za sestanek Brandt-Stoph, pri tem pa poudarjajo, da gre glavna zasluga za to pogajalcem NDR, ki da niso nasedli «obstrukcionističnim manevrom* bonskih predstavnikov. Tako objavlja glasilo vzhodninemške partije «Neues Deutschland* uvodnik, v katerem člankar trdi, da je bil poskus vnesti problem Berlina v dnevni red pripravljalnih razgovorov «o-čiten poskus provokacije*. Ozko in trdovratno stališče Bonna bi po mnenju lista privedlo do razbitja pogajanj o mednemškem vrhu, ko ne bi vzhodnonemški predstavniki zavzeli odgovornega in pomirjevalnega stališča. Toda — dodaja «Ne-eus Deutschlandt* — vzhodni Berlin ne bo pristal na nadaljnje koncesije. V Erfurtu bo zvezna Nemčija tista, ki bo morala pokazati svojo pripravljenost na konstruktivno sodelovanje. Samo od Bonna je sedaj odvisno, če bo na poti k vzpostavitvi odnosov med ZRN in NDR, ki naj temeljijo na mednarodnem pravu, prišlo do napredkov, če bo zvezna republika — zaključuje člankar — zavzela enako realistično stališče, kot so ga pokazali vzhodnonemški predstavniki, bo napredek nedvomno mogoč.
PoaoDen je tudi komentar urednika vzhodnonemške radiotelevizije Karla Eduarda Von Schnitzlerja, ki med drugim omenja vzhodnonemški predlog, da bi Brandt prišel v vzhodni Berlin z letalom direktno iz Bonna, ki so ga, kot je znano, bonski predstavniki odklonili. Tedaj je NDR pokazala «velikansko . dobro voljo* s tem, da je predlagala, naj bi bilo srečanje med dvema vladnima predsednikoma v Erfurtu.
če je pristala Vzhodna Nemčija na to koncesijo — trdi Von Schnitzler — je zaradi tega, ker pripisuje zelo veliko važnost na vzpostavitev normalnih mednarodnopravnih odnosov z Zahodno Nemčijo. Kot vidimo, je poudarek prav na tipu odnosov, ki naj se vzpostavijo med Nemčijama in ki naj bodo mednarodnopravnega značaja, kar bi pa v bistvu pomenilo tudi formalno priznanje NDR s strani bonske vlade. To stališče poudarja tudi komentator vzhodnoberlinske radijske postaje »Deutschland Rundfunk*, ki polemizira z izjavami glasnika demokrščanske opozicije v Bundesta-
iiiioitimimiiniimiiiiHMtHittmMimiiiimiiimiiiiiimiiiiuimmimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiumiiiiiiiiii
ODNOSI MED SFRJ IN V. BRITANIJO PO OBISKU M. RIBIČIČA V LONDONU
Razprava v odboru za zunanjo politiko sveta narodov zvezne skupščine
BEOGRAD, 13. — Člani odbora za zunanjo politiko sveta narodov in družbeno političnega sveta zvezne skupščine so na današnji skupni seji ocenili nedavni uradni obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Mitje Ribičiča v Veliki Britaniji kot zelo uspešen. Tako v uvodnem poročilu namestnika državnega tajnika dr. Antona Vratuše, kot v razpravi je bilo izraženo prepričanje, da bodo obisk in razgovori jugoslovanske delegacije v Londonu prispevali k razširitvi sodelovanja med Jugoslavijo in Veliko Britanijo na dolgoročni osnovi. Ugotovljeno je bilo, da je bilo med obiskom, ki je bil zelo poslovnega značaja, doseženo več praktičnih dogovorov o sodelovanju na področju gospodarstva, tehnologije in industrijske kooperacije. Predvideni so bili obojestranski obiski gospo-
............................................
ZARADI DELOVANJA PU0AMERIŠK1H SIL V KAMBODŽI
Predsednik Sihanuk išče podporo za svojo nevtralistično politiko
PARIZ, 13. — Kamboški predsednik princ Norodom Sihanuk je v težavah: medtem ko se je mudil za uradnem obisku v Franciji, so v Kambodži okrepile svoje de lovanje desničarske sile, ki bi ho tele porušiti nevtralnost države in jo pahniti v naročje ZDA. Prav zaradi teh težav je Sihanuk odpotoval danes v Moskvo, od tod pa bo šel še v Peking, kjer bo iskal podporo za svojo nevtralistično politiko pred nevarnostjo prevladanja filoameriških sil v Phnom Penhu.
Pred odhodom iz Pariza je Sihanuk izjavil, da bo skušal prepričati markovske in pelrnške voditelje.
južnovietnamsko začasno revolucionarno vlado, naj se ne vmešavata v notranje zadeve Kambodže. Če bo Kambodža spremenila politiko — je dejal princ — bo lahko postala nov Laos ali nov Južni Vietnam. Nevtralnost Kambodže je prvi oogoj za njeno suverenost in neodvisnost.. Sihanuk je tudi dejal, da živijo v Kambodži nekateri ljudje, ki »so jim bolj pri srcu ameriški dolarji kot pa domovina*.
Medtem pa je kamboška vlada v Sihanukovi odsotnosti zahtevala od Severnega Vietnama in od ZRV, naj do nedelje umakneta vse svoje vojaške oddelke iz Kambodže. V tej
naj izvajajo --Klisk na Hanoj in r.n z.ezi «0 dones izročili diplomatsla smo ameriškim agresorjem,
noti veleposlaništvom dveh vlad v Phnom Penhu. V noti je rečene, da je umik sil Hanoja in FNO potreben za ohranitev prijateljstva med Kambodžo in Vietnamom.
Po drugi strani pa sta Severni Vietnam in južnovietnamska začasna revolucionarna vlada — kot poroča sevemovietnamska tiskovna agencija — danes uradno protestirali zaradi napadov na svoji diplomatski predstavništvi v Phnom Penku. V protestnih notah je rečeno, da so ti napadi «ogrožali prijateljstvo med ljudstvi in vladami Kambodže in Vietnama ter kršili mednarodne zakone ter da so koristili
darskih in drugih delegacij, med katerimi bodo, kot se pričakuje, mnoga vprašanja sodelovanja konkretizirana in uresničena
^ Odbora sta na današnji seji proučila tudi delovanje Jugoslavije pri krepitvi sodelovanja, varnosti in miru v Evropi. V uvodnem poročilu je državni podtajnik Milorad Pešič ugotovil, da je zadnje čase prišlo do popuščanja v Evropi. Temu so prispevali tako razgovori med Sovjetsko zvezo in ZDA, kakor tudi razgovori, ki se vodijo med Zahodno Nemčijo na eni strani ter Sovjetsko zvezo, Poljsko in Vzhodno Nemčijo na drugi. Prav tako se je zadnje čase povečalo zanimanje za konferenco o evropski var nosti in oživele so pobude za skli canje te konference. Jugoslavija sodi, kot je bilo ugotovljeno na seji, da je mogoče uresmeti evropsko varnost samo s postopno, toda stvarno premostitvijo sedanje blokovske razdeljenosti, z graditvijo sistema, v katerem bi vse evropske države imele možnost svobodnega in neoviranega notranjega razvoja in enakopravnega mednarodnega delovanja. Ne glede na se dnje razlike glede evropske konference, bi morala ta med drugim obravnavati in formulirati pravila, na katerih naj bi temeljili odnosi med evropskimi državami, vsestranski razvoj sodelovanja, Regionalni ukrepi, razorožitve, bodoče organizacije evropske varnosti itd. Na seji so razpravljali tudi o možnostih parlamentarnega in drugega sodelovanja med evropskimi državami.
gu Ackermanna. Ta je včeraj dejal, da bo treba med srečanjem v Erfurtu govoriti o vsem, razen o priznanju NDR. Po mnenju vzhodnoberlinskega radijskega komentatorja pa bo prav ta problem v središču razgovora med Brandtom in Stophom. «Kje pa — je rečeno v oddaji «Deutschland Rundfunk* — če ne na srečanju med zveznim kanclerjem in vzhodnonemškim pre-mierom, naj se ta problem sproži?*
Ministrski direktor bonske vlade Sahm,-ki je vodil zahodnonem-šo delegacijo na pripravljalnih razgovorih v vzhodnem Berlinu, je ob povratku v Bonn imel tiskovno konferenco, na kateri je orisal podrobnosti poteka srečanja med Brandtom in Stophom. Zveznega kanclerja bodo spremljali v Erfurt minister za mednemške zadeve Franke, podtajnik za zunanje zadeve Dom, vladni glasnik Ahlers, Sahm in številni drugi visoki funkcionarji. Delegacija bo odpotovala iz Bonna 18. marca zvečer z vlakom, mejo bo prešla v Gerstungenu blizu Bad Hersfelda t«r dospela 19-zjutraj v Erfurt. Ob prehodu čez mejo in ob prihodu v Erfurt ne bodo vzhodnonemške oblasti izkazale Brandtu običajnih vojaških časti, niti ne bodo izvajali himen obeh držav, in to na izrecno željo zveznega kanclerja, ki bi hotel dati obisku strogo delovni značaj.
V	Erfurtu bo Brandta sprejel Wil-li Stoph, razgovori med njima pa se bodo začeli ob 10.30. Ob 13. uri bo Stoph priredil gostom uradno kosilo, ob 15.30 pa se bodo razgovori nadaljevali. Po kratkem premoru ob 17.30 se bo nato sestanek nadaljeval do večera. Ure zaključka srečanja niso določili. Povratek zahodnonemške delegacije v Bonn bo potekel po isti proceduri kot prihod.
Na vprašanje, če je bil določen dnevni red argumentov, ki jih bosta delegaciji obravnavali na sestanku, se je Sahm skliceval na znano Brandtovo esmo, v katerem je bilo med drugim 'rečeno, da ni nobenega argumenta mogoče vnaprej izključiti in da sta obe strani svobodni, da sprožita tiste teme, ki se bodo zdele najzanimivejše. Končno je Sahm povedal, da bo drugo srečanje med Brandtom in Stophom v Zahodni Nemčiji, tod« ne v Bonnu, kot tudi prvi ne 1« v vzhodnem Berlinu.
V	Moskvi so se n.edtem tudi danes nadaljevali razgovori med predstavnikom bonske vlade Ego nom Bahrom in sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromi-kom. Današnji sestanek, k. je trajal dve uri in poi, je bil deveti na vrsti odkar je Bahr v začetku februarja prišel v sovjetsko prestolnico. Bonski predstavnik je izjavil, da je tudi današnje srečanje poteklo v ugodnem vzdušju ter da je oil dosežen znaten napredek. Jutri bo na sporedu nov sestanek, v nedeijo pa bo Gromiko odpotoval na uradni obisk na Češkoslovaško, medtem ko se bo Bahr v ponedeljek vrnil v Bonn na posvetovanja. Druga faza razgovorov bo torej po srečanju v Erfurtu med Brandtom in Stophom ter bo v veliki meri odvisna od poteka tega srečanja. Kot je znano, pogojujejo namreč vse vzhodne države normalizacijo odnosov z Zahodno Nemčijo z izboljšanjem -položaja med dvema Nemčijama.
V	okvir izboljšanja odnosov med Bonnom in vzhodnimi državami 'e treba vključiti tudi dejstvo, da bo madžarski minister za zunanjo trgovino Joszef Biro od 17. do 21. marca uradno obiskal Zahodno Nemčijo. Biro se ne bo sestal samo z ministrom za gospodarstvo Schillerjem, pač pa tudi z zunanjim ministrom Scheelom in z ministrom za poljedelstvo Ertlom, kar pomeni, da ne bodo razgovori zajeli samo problema trgovinske izmenjave med obema državama, pač pa širši problem odnosov med ZRN in Madžarsko.
PRAGA, 13. — Josef Pavel, ki je bil v Dubčkovem obdobju notranji minister, je bil izključen iz KPČŠ, ker da ni upošteval partijskih smernic. Tako mu očitajo, da je med poletnimi vojaškimi vajami sovjetskih čet v CSSR (junij 1968, pred zasedbo) »vohunil za premiki sovjetskih čet*.
Izključitev Josefa Pavla je posebej podprl sedanji tajnik CK KPcS dr. Gustav Husak.
Rodezija vztraja na rasistični politiki
SALISBURY, 13. — Ministrski predsednik Jan Smith je danes Izjavil dopisniku agencije «reuter», da se nič ni spremenilo, zaradi tega ker je večina tujih konzula, tov zaprtih in da so bili še v težjem položaju in niso spremenili svoje politike. Do sedaj je sedem držav zaprlo svoje konzulate, ko je Rodezija tudi formalno prekinila svoje odnose z britansko krono. Te države so: ZDA, Norveška, Danska, Italija, Francija in Holandska. Smith je povedal, da bo Grčija ohranila svoj konzulat.
V OZN je med razpravo o Rodeziji ugotovil sovjetski delegat Malik, da lahko kljubuje pritisku, ker prejema vse potrebno preko Južne Afrike, ki je lani občutno povečala uvoz blaga iz Velike Britanije, ZDA, Zahodne Nemčije in Japonske.
LONDON, 13. — Britanska vlada je odobrila načrt združitve dveh kolosov industrije gumija družb Dunlop in Pirelli.
J
Po desetih letih jugosl.-ital. konvencije o soc. zavarovanju
Za
• •
revizijo desetletne konvencije
Med vrsto jubilejev, ki jih proslavljamo letos in med celo vrsto datumov, ki nas spominjajo na ta ali oni za našo manjšino bolj ali manj važen politični ali kulturni dogodek, gredo mimo nas datumi ali obletnice, ki imajo manj važen politični značaj, ki pa so lahko zelo važni zaradi direktne povezave s problemi in interesi velikega števila pripadnikov naše skupnosti. Eden od teh datumov je gotovo 10. obletnica veljave konvencije o socialnem zavarovanju med Italijo in Jugoslavijo.
Te obletnice bi se lahko le bežno dotaknili in pozdravili njen desetletni obstoj s kratko notico, kjer bi izrazili zadovoljstvo nad še enim izmed tolikih sporazumov, ki urejajo odnose med obema državama in ki prispevajo k sožitju in razumevanju med narodi. Ni dvoma, da se je na podlagi konvencije od dneva, ko je stopila v veljavo, do danes, rešila cela vrsta vprašanj v prid posameznikov tu in onstran meje. Ni dvoma, da je prav m podlagi konvencije cela vrsta upokojencev prišla do pokojnine, ki bi jo drugače ne imeli in da konvencija predvideva reševanje cele vrste vprašanj na področju socialnega varstva in skrbstva, ki so nastala, ki nastajajo in ki bodo nastala, v prid državljanom obeh držav. Toda po desetih letih praktičnega uveljavljanja norm, ki jih vsebuje konvencija, moramo omeniti tudi nekatere pomanjkljivosti in nedoslednosti konvencije same. Pomanjkljivosti, ki izvirajo iz sprememb v zadnjih letih v pokojninskih sistemih obeh držav, nedoslednosti, ki izvirajo iz določenih napak ob podpisu konvencije same.
Dotaknimo se sedaj teh problemov, ne zato, da bi zmanjšali pomen konvencije same in njenih pridobitev, temveč zato, da se odpravijo.
Prvi problem zadeva obračunavanje in določitev višine pokojnine. Ena največjih ugodnosti konvencije je ravno v tem, da se v pravice do pokojnine sešteje delovna doba, ki jo je zavarovanec opravil v obeh državah. Kdor je npr. delal 10 let v Italiji in 10 let v Jugoslaviji bi po obstoječih zakonih ostal brez pokojnine, ker nima zadostnega števila let ne v eni ne v drugi držam. Prav na podlagi konvencije se mu ta leta seštejejo in lahko zaprosi za pokojnino ali v eni ali v drugi državi. Vzemimo še primer italijanskega državljana, ki je delal 30 let v Italiji in 10 let v Jugoslaviji. Brez konvencije bi prejemal pokojnino za delo v Italiji, 10 let dela v Jugoslaviji pa bi mu šlo popolnoma v izgubo. Na podlagi konvencije pa mu k tukajšnji pokojnini pritiče še dodatek za delovno dobo v Jugoslaviji. Do tu bi bilo vse v redu, če ne bi izšel pred dvema letoma v Italiji nov pokojninski zakon, ki predvideva določitev višine pokojnine na podlagi srednje plače zadnjih let in dolžine delovne dobe. Pri obračunavanju pokojnine pride sedaj do velikih nesorazmerij, kajti delež pokojnine za delo v Jugoslaviji je za eno tretjino ali več nižji, kot če bi upokojenec tisto dobo delal v Italiji. Da ne govorimo celo o naslednji možnosti obračunavanja: Če se upokojenec odpove jugoslovanskemu delu pokojnine, pride lahko do večje pokojnine s samo delovno dobo v Italiji, kot s skup no delovno dobo. Nič čudnega ni torej, če si upokojenec ob prejemu pokojnine postavlja določena vprašanja in jih tudi javno izraža. V tem smislu je bilo naslovljeno na Primorski dnevnik že pismo upokojenca: *Kot zaveden Slovenec sem bil tu preganjan in sem zato moral zbežati v Jugp slavijo. Poleg vseh krivic, ki sem jih preživel mora okusiti še to zadnjo grenkobo, da sem zaradi tega ob višjo pokojnino. Moj sosed pa, ki se je znal vedno prilagoditi, se mi sedaj posmehuje in se ponaša z visoko pokojnino.* Ne samo zaradi formalne pravice, temveč tudi zaradi moralne dolžnosti je potrebno danes ponovno revidirati tisti del konvencije, Id obravnava problem obračunavanja višine pokojnine. S tem v zvezi je treba še omeniti, da so bile v tem smislu revidirane že vse konvencije med Italijo in deželami Skupnega evropskega tržišča.
Drugi problem zadeva časovno dobo, ki poteče, preden je pokojnina odobrena. Ta časovna doba je posledica birokratske poti, ki jo morajo vsi dokumenti prehoditi, predvsem zato, ker gredo vsi potrebni dokumenti v Rim. Znano je, da je velika večina u-pravičencev konvencije med Italijo in Jugoslavijo zamejskih Slovencev, ki sedaj živijo v Trstu ali v Sloveniji. Zakaj se vse prošnje rešujejo na relaciji Trst-Rim-Beograd-Ljubljana in obratno in ne direktno Ljubljana - Trst? Za skoro vse konvencije med Italijo in drugimi evropskimi državami
(Avstrija, Nemčija itd.) so pri-
stojni vsi lokalni socialni zavodi INPS, le za konvencijo z Jugoslavijo morajo potrebni dokumenti romati v Rim, kot je praksa za konvencije z afriškimi in južnoameriškimi državami. Ravno zaradi dejstva, da večina upravičencev konvencije živi v obmejnem področju, bi bilo logično, da se v konvencijo vnese popravek, da je ta tu živeče prebivalce pristojen tukajšnji socialni zavod, za vse ostale, ki so raztreseni po vsej Italiji, pa socialni zavod v Rimu. Le tako bo bodočim upokojencem pri-
krajšano tudi dolgoletno čakanje na pokojnino.
Tretji in gotovo najvažnejši problem pa zadeva delovno dobo v bivši coni B. Ob podpisu konvencije je bilo v prehodnih določbah rečeno, da bo za vse probleme, ki zadevajo socialno zavarovanje bivajočih v coni B, izšel poseben sporazum med obema državama, ki bo posebej vse te probleme rešil. Sporazum je čez nekaj let res izšel in bil v Italiji tudi uzakonjen, toda za tukajšnjega človeka ni mogel biti bolj pomanjkljiv. Pomanjkljivost pa obstaja v tem, da splok ni v sporazumu predmeten primer vseh tu živečih prebivalcev v glavnem Slovencev, ki so v povojni dobi hodili na delo v območje bivše cone B. Očividci pravijo, da je bil potreben cel parnik, ki je te ljudi vozil vsak dan na delo. Ali zaradi nepoznavanja problema ati zaradi kakega drugega razloga, ni bil njihov primer vključen v sporazum. Ko danes ti ljudje dopolnijo starostno dobo in zaprosijo za pokojnino, jim uslužbenec socialnega zavoda ljubeznivo odgovori, da mu je žal, toda tista delovna doba jim ne bo priznana, ker ni predvidena v konvenciji in niti v posebnem sporazumu za cono B, ker ta sporazum velja v glavnem samo za ezule.
Ne bomo se spuščali v psihološke posledice, ki jih lahko taka izjava ima za našega človeka, ki se nahaja pred upokojitvijo, saj je pretrpel že veliko in lahko prenese tudi to. Najbolj boleče pa je, da se premalo napravi, da se ta krivica popravi, čeprav je splošno znana in so za popravo tudi dani pogoji.
Nanizali smo le tri glavne probleme — mogoče jih je tudi več — ki zadevajo izvajanje konvencije o socialnem zavarovanju med Italijo in Jugoslavijo. V sedanji fazi dobrih obojestranskih odnosov ne bi smel obstajati problem, da pride do revizije konvencije, da se vanjo vnesejo določeni popravki ter da se odpravijo za našega človeka obstoječe krivice. Potrebno je le nekaj razumevanja v matični domovini in tudi nekaj odgovornosti nas samih, da se napravijo potrebni koraki in ukrepi, da do te revizije pride.
DARIJ CUPIN
Sovjetski dok skozi Dardanele
CARIGRAD, 13. — Danes je plul skozi Dardanele ogromen sovjetski plavajoči dok, ki je menda namenjen v Združeno arabsko republiko. Gre za največji plavajoči dok, kar jih je do sedaj šlo skozi ožino, saj je dolg 530 metrov. Oblasti so morale zaradi prehoda tega objekta ustaviti plovbo v ožini za tri ure.
Plavajoči dok, ki je šel skozi ožino, ima 18.000 ton nosilnosti. Vlekli pa so ga trije veliki vlačilci.
Z včerajšnje »bele stavke* branjevcev in jestvinarjev na občinski tržnici s sadjem In povrtnino
/Z TRŽAŠKE KRONIKE
Zdravstveno stanje Ottavia Zacchigne se je poslabšalo
Potem ko se je zdelo, da gre Ottaviu Zacchigni na boljše, je včeraj nastopila kriza, zaradi katere se mu je zdravstveno stanje precej poslabšalo.
18-letnemu dijaku, ki se je 20. februarja zažgal, da bi protestiral proti sedanji družbeni ureditvi in krivicam, dajejo zdravniki že od vsega začetka velike količine antibiotikov. Mladeniču je nam-, reč grozila zastrupitev, njegovo mlado in zdravo telo je dobro reagiralo na zdravljenje, dolgi boj pa je izčrpal naravno odpornost organizma. Tudi neprestane transfuzije krvi niso mogle preprečiti krize, do katere je prišlo včeraj. Mladeniču se je zelo dvignila telesna temperatura in ponoči se mu je začelo blesti, že od jutra pa je bil v nezavesti.
NiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiuuiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHHiiiHiiHiiiiiMi
PO UGRABITVI JAPONSKEGA KONZULA
Brazilska vlada sprejela tudi tretji pogoj ugrabiteljev
Revolucionarji do sedaj še niso javili imen jetnikov, ki naj bi bili osvobojeni - Veliko zanimanje japonskega poslanca
SAO PAULO, 13. - Brazilski predsednik in minister za zunanje zadeve sta se sestala z vojaškimi oblastmi, da bi se posvetovala v zvezi z ugrabitvijo japonskega konzula. Končno je predsednik republike izdal uradno sporočilo, v katerem pravi, da brazilska vlada sprejema pogoje revolucionarjev, če ti potrdijo, da je konzul še pri življenju.
V Riu de Janeiru je japonski poslanec Koh Chiba prosil, naj vlada sodeluje, da bi revolucionarji čim prej izpustili konzula. Minister za zunanje zadeve Mario Gibson Bar-bosa je zagotovil, da je vlada naredila vse, kar je bilo mogoče.
Ugrabitelji so poslali včeraj zvečer listu «0 ostado de Sao Pauio* še eno pismo, v katerem so zahtevali, da brazilska vlada posebej sprejme tretji pogo.i, t.j. obvezo, da ne bo prišlo po konzulovi osvoboditvi do maščevalnih akcij na škodo pripornikov, ki bodo še ostali v zaporu. Pismo je podpisal konzul osebno. Zagotovil je, da je zdrav in da zaupa ugrabiteljem, ker nimajo nič proti njemu osebno, temveč je njihov cilj to, da vlada izpusti pet političnih jetnikov. Predstavniki vlade so kasneje potrdili ugrabiteljem, da brezpogojno sprejemajo njihovo tretjo zahtevo in da bodo dosledno spoštovali ustavo in zakone, po katerih so politični jetnikie fizično ndotakljivi. Vsi sedaj pričakujejo, aa revolucionarji javijo imena jetnikov, ki naj jih
vlada izpusti in pospremi skupaj z družinami v Mehiko ali v kako drugo državo Latinske Amerike.
Laskava priznanja Bulajiccvemu filmu
iiiMiiiiitiiiimiiiimitiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiminitiiiiiiiiiiiiiiii
V FERRARI NA DRŽAVNEM PRAVDNISTVU
Prijava zaradi Fojeve predstave
Predsednik ARCI je prijavil podkomisarja in vice-kvestorja, ker sta prekinila «privatno» predstavo
FERRARA, 13.	—	Predsednik
združenja ARCI Giuseppe Gelli je prijavil državnemu pravdništvu v Ferrari vicekomisarja Restiva in podkomisarja Wiana, ki sta 27. februarja prekinila Fojevo predstavo »šaljivi misterij*. Gellija podpira in mu svetuje odv. Eugenio Azzaro-li.
Predstavo v Ferari je organiziralo »Združenje prijateljev gledališča* v občinskem gledališču, katerega je najelo za to priložnost. To združenje sestavljata ARCI in EANAS, ki je kulturna organizacija v sklopu ACLI. Kakar je znano, lahko sledijo Fojevim predstavam samo člani ARCI, ki morajo obvezno imeti izkaznico. Vsem ostalim je vstop strogo prepoveden. 27. februarja torej so v gledališču že ugasnili luč, ko je dospel podkomisar javne varnosti dr. Wian, katerega je spremljalo nekaj agentov. Ko ga je neki član vprašal za izkaznico, ki je seveda ni imel, je pojasnil, da je prišel z namenom, da pregleda ali je gledališče primerno za tako predstavo. Ob ugovoru, da bi bil to lahko naredil pred predstavo ali po njej, toliko bolj, ker je bila ta strogo privatna, je dr. Wian odgovoril, da je po njegovem mnenju javna in se je odpravil v ravnateljstvo. Sledil je dolg razgovor z predstavniki ARCI in ENARS, ki se niso strinjali z njegovimi izjavami. Ko se je z agenti dr. Wian vrnil v dvorano, je Dario Fo prekinil predstavo. Igralec je nato vprašal občinstvo, če je mogoče v njihovi sredi kak sodnik Nekaj minut kasneje se je javil v gledaliških uradih pretor dr. Franciosi, ki je po posvetovanju s prireditelji in potem, ko je pregledal dovoljenje za predstavo, govoril z dr. Wianom. Nobeden od dveh se ni hotel odpovedati svojim stališčem. Predsednik ARCI je tedaj pismeno zahteval izjavo pretorja ki je dejansko izročil podkomisarju odredbo, s katero je zahteval, naj ne moti potekanja privatne predstave. Dr. Wian je obvestil svoje predstojnike o poteku zadeve in ostal v dvorani. Kasneje je dospel tudi vicekvestor
dr. Restivo, ki je podkomisarja podprl. Ura je bila tedaj že ena po polnoči in bodisi občinstvo bodisi igralci so zapustili gledališče.
V prijavi so navedeni točni podatki o poteku dejanj. Zdi se, da je bila izvršena vrsta prekrškov, in to od nasilnega vdora ali privatnega nasilja do izkoriščanja uradnega položaja. Dalje je podkomisar kršil čl. 650 kazenskega zakonika, ker ni spoštoval predpisov oblasti, ali čl. 238 in 329 kazenskega zakonika
Ferrarska kvestura seveda zago-
HOLLYWOOD, 13. — Po zadnjih predvajanjih jugoslovanskega filma «Bitka na Neretvi» prevladuje v Hollywoodu in Los Angelesu mišljenje. da je Bulajičev film resen kandidat za nagrado Oskarja. Največji konkurent filmu je še vedno francoski film «Z», ki je po številnih predvajanjih v zadnjih dveh mesecih zbral številne glasove. Sinoči je bila v dvorani «Tiffany* v Hollywoodu ponovljena zaradi velikega zanimanja predstava «Bitka na Neretvi». Čeprav je tudi ta, kot prejšnja, bila predvajana samo za ugledne filmske delavce, so mnogi ostali brez vstopnic. Zato so sklenili, da bodo dali še dve predstavi. Vrsta filmskih delavcev se je po včerajšnji predstavi zelo pohvalno izrazila o filmu.
Dobitnik več Mskarjev*, režiser Vincent Minelli je izjavil, da pomeni Bulajičev film *osvežitev ne le za evropsko, temveč za svetovno filmsko umetnost». Po njegovi oceni je film pomemben kot dokument in kot umetniško delo. Za nekatere sekvence filma pa je rekel, *da so najboljše, kar je mogoče prikazati na filmskem platnu*.
Ameriški igralec Anthony Queen je rekel, da je r Bi tka na Neretvi* fenomenalen i film, v katerem sta se zgodovina in umetnost pomešali na najboljši način. Izrekel je čestitke inozemskim in jugoslovanskim igralcem, ki igrajo v filmu, ki je po njegovem dostojen toskar-ja*.
DANES V OSAKI NA JAPONSKEM
Slovesno odprtje razstave «Expo-70»
Levičarska opozicija pripravlja protestne pohode
TOKIO, 13. — Jutri bodo v pri- pa v zapor »Regina Coeli*. Obtožen
.sotnosti japonskega cesarja, njegove žene in drugih članov cesar-
ske družine, predsednika vlade Sa-
Z AR ADI PREOBILICE SNEGA
V Reziji rešujejo onemoglo divjačino
Kakor drugod po Beneški Sloveniji in Kamiji je v zadnjih dveh tednih zapadlo tudi v Reziji mnogo snega, ki je ponekod dosegel in tudi presegel dva metra. To je spravilo v težave tudi srne in srnjake, ki zaradi debele snežene odeje niso mogli do hrane.
Pred nekaj dnevi sta se dva srnjaka približala naselju Osojani in predsednik lovskega rezervata je odločil, da jim bodo prinesli nekaj krme. Živali pa sta bili tako izčrpani, da nista mogli niti več stati na nogah; zato so vaški mladeniči odšli na kraj »Na Ravenci* ter ju
varja svoje početje in trdi. da je prinesli v neki vaški hlev, šjer sta
bilo njihovo obnašanje povsem u-pravičeno, ker je občinsko gledališče javno in morajo biti prisotni predstavniki javnih oblasti, kakor predvideva čl. 16 zakona javne varnosti.
si srnjaka kmalu opomogla.
Tudi pri vasi Njiva in Liščec so rešili več srn srnjakov pred koto-vo smrtjo in sedaj čakajo v vaških hlevih na odtalitev snega.
CASALE MONFERRATO (Ales-sandria) 13. — Med vojaki enajstega pešpolka pri centru za vež-banje rekrutov so zdravniki ugotovili pet primerov meningitisa. Dva vojaka sta obolela £• pretekli teden in so ju odpeljali v civilno bolnišnico, od koder so ju kasneje prepeljali v splošno bolnišnico v Alessandrio, kjer sta še sedaj. V preteklih dneh so oboleli še trije rekruti,
Izstreljen «Kozmos 326»
MOSKVA, 13. - Agencija TASS je sporočila, da so v Sovjetski zvezi izstrelili zemeljski satelit »Koz mos 326», ki pripada znani seriji »Kozmos*. Največja oddaljenost satelita od Zemlje znaša 393 km, najmanjša pa 212 km. Zemljo obkroži v nekaj več kot 90 minutah. Agencija je sporočila, da vsi aparati na satelitu delujejo pravilno.
Med novosti Alfa Romeo spada tudi avtor«* <»M| r»«'Nt*r s karoserijo Ptoinfarina. Avtomobil Ima motor alfa iv.ueo «33»
ta in drugih članov vlade ter zastopstev diplomatskih predstavništev na Japonskem slovesno odprli
v Osaiki mednarodno razstavo «Exdo - 70».
Slovesnost se bo »acela ob 11. uri (oo krajevnem času) s sprevodom deklet v narodnih nošah z vsega sveta. V tistem trenutku se bo razleglo pritrkavanje «zvona mini» iz paviljona Organizacije sdruženih narodov. Istočasno bo vzletelo v zrak 250 golobov.
Mednarodna razstava v Osaki je prva prireditev te vrste v Aziji. V primerjavi z drugimi, ki so sl sledile v 119 letih od prve, pa je brez dvoma, največja. Stroški za njeno prireditev znašajo že do sedaj skoraj 3 milijarde dolarjev. Domnevajo, da jo bodo do 13. septembra, ko bo uradno zaključena, obiskalo okoli 50 milijonov ljudi.
Policijske oblasti so organizirale posebno varnostno službo, šl šteje okoli 1000 policijskih agentov. Ti bodo skrbeli za promet na področju razstave, kakor tudi splošno jevno varnost.
Zdi se, da ne bo odprtje razstave poteklo bree protestnih manifestacij. Napovedujejo, da bo »skupni odbor za uničenje pogodbe za varnost (japonsko ameriške) in mednarodne razstave# priredil jutri javno protestno manifestacijo. Odbor je prav včeraj zahteval, naj mu policija dovoli organizacijo protestnega pohoda. Prejšnja zahteva odbora je bila zavrnjena.
Tudi radikalni študenti nameravajo prirediti protestno manifestacijo. Govori se tudi o drugih podobnih pobudah raznih manjših političnih skupin. Do teh pa bo verjetno prišlo ob obisku raznih političnih predstavnikov iz tujine.
V okviru festivala bodo priredili 82 japonskih in tujih veselic. Tu bo svetovni festival cvetja, nastopih bodo gasilci Iz Chicaga, defl-llrali predstavniki policijskih sil iz številnih držav, nastopili sloni In izbrali lepotice z vsega sveta.
Organizatorji razstave se danes bojijo, da ne bi vreme utegnilo pokvariti slovesnega odprtja. Bojazen je utemeljena, ker, je vreme v Osaki zelo slabo: dežuje ln pihajo močni vetrovi. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se upravi razstave ni posrečilo, da bd pravočasno prekrila ves razstavni prostor. Ce bo jutri prehudo deževalo, utegnejo odložita slovesnost.
Kljukasti križ na Tamburinijevi sliki
je upora javnemu funkcionarju in razdejanja.
Ko so ostali dijaki zvedeli za policijske ukrepe, so zapustili šolo.
RIM, 13. — Rosalba Mazza, 13-letna dijakinja tretjega razreda nižje srednje šole se je včeraj popoldne odpravila zdoma, ne da bi ji starši to dovolili. Vrnila se je šele nekaj ur kasneje. Ob povratku so jo starši seveda okregali in jo zaprli v sobo. Pol ure kasneje je deklica odprla okno, stopila na polico in skočila z drugega nad-
TRETJA PREMIERA TEATRA STABILE V R0SSETTUU
Drzni Trionfov «Sandokan»
stropja. Prvi ji je prihitel na pomoč vratar, nato pa še starši, ki I končno hoče prav v okviru teh kon-
«Sandokan, Yanez in tigrčki gredo osvajat biser iz Labuana* je naslov dela, ki sta ga po Salgariju napisala Aldo Trionfo in Tonino Conte in ki je doživelo v četrtek svojo krstno tržaško izvedbo v Ros-settiju, potem ko je bilo v izvedbi tržaškega Stalnega gledališča že uprizorjeno v nekaterih italijanskih mestih.
Namen oziroma idejna osnova, na katero sta se oprla avtorja, sta vsekakor jasna. Podati zanimivo parabolo protislovij, ki jih lahko prenese družba, čeprav meni, da sloni na zdravih človečanskih temeljih. V tem smislu ljudje lahko zakrivijo najpodlejša dejanja v imenu istih načel, podrediti pa se morajo sistemu, skratka ostati v igri, po kateri mora zločinu odgovarjati zločin, časti čast, smelosti smelost, nepremagljivosti nepremagljivost itd., samo da se tehtnica dostojanstva in ugleda ne izenači. Iz vsega tega sledi (nujno) tudi bogat leksikon zločinov (ki so vedno pravični), maščevanj, pretiranih pogumnosti in podobnih dejanj. Vse zelo lepo in včasih celo drzno, ki pa vendarle gledano skozi povečevalno steklo naše miselnosti in torej projecirano na našo sodobnost (ki pa se mora ubadati z drugimi vprašanji, kot so taka) izzveni skorajda neodzivajoče, preplašeno, skoraj otopelo. Namen, poudarjamo še enkrat, je jasen. Žal pa ostane tudi pri tem. Trionfo skuša z nekimi sodobnimi gledališkimi prijemi, med katere se tu pa tam včasih vsiljuje tudi absurdnost situacij in samih dejanj, podoživljati s svojimi junaki mladost preteklega časa precejam skozi retrospektivno podobo mladostne dobe, ki se lomi in odbija v današnjosti in s tema dvema komponentama skuša navezati pogovor o neki aktualnosti v kateri pa se bijeta dve nasprotji. Na eni strani običajnost poprečnega življenja, zlačilnega dolgčasa preteklega stoletja, na drugi strani pa prav tako običajnost retoričnega herojstva, ki se izživlja v Salgari-jevih junakih Sandokanu, Yanezu, labuanskem biseru in tigričih. ln
so jo odpeljali v bolnišnico. Zdrav- stant naše družbe Trionfo na vsak
niki so si pridržali prognozo.
način zdramatizirati ta naš «naro-
be svet* z neko lastno skrajno Pesimistično podobo sveta: njegovi mladeniči gledajo naš svet z zarastjo in miselnostjo, da jih prav ta svet, ki ga ljubijo, pogoltnil in umoril prav tako barbarsko, kot so barbarsko umorjeni *ti0n' či* v Salgarijevi pripovedi. Me' nimo, da tudi zadnja scena s petimi tigriči v svojih posteljcah oziroma mrtvaških grobovih in P°J slednji poljub njihovih staršev, » so jih malo prej umorili, ne nuire v veliki meri odtehtati Trionjove vizije o svetu, ki je konec koncev
malce preveč huda, saj je življeme navsezadnje lepo, če ga znaš leP° živeti.
Ob vseh teh pomislekih ne remo mimo dejstva, da je t7,._
I n, IIPKJ IIPUHU UCjOtPU,	J-
Trionfova gledališka postavitev * bistvena predelava Salgarijeve P sateljske podloge, zelo drzna, vC sih celo tako drzna, da je m0^. malce preveč zašla v nejasne gorije.
O velikih igralskih stvaritvah jjj bržkone ne mogli govoriti, saj. igralci tržaškega Stalnega šča morati podoživljati razavL nost Salgarijevih in vzpore idružinskih* Trionfovih juno*®® danih situacijah zelo neživljenP’_ komaj pa prepričljivo efcspe^^_
ob-
talno. (Menimo, da menti na takih tekstih vedno sojeni na neuspeh)
Med vsemi pa bi v prvi vrs<:;h omenil tigrice (otroci), ki so J z neko intenzivnostjo notranjej^
ki so i>h
dialoga in smislom za pantomim no igro podali Orazio tonio Francioni, Valeriano ' Ronnie Hall in Saverio Morton
Giulio Brogi in Claudia Gioan
ti kot Sandokan oziroma labuoi biser (mati - oče) sta bila F11" retorično salgarijanca (zlasti ^ gi), kot pa bi morala biti bistvenih potezah proizvod "P ...
ve režijske in pisateljske f?nytrjc-Nezahtevno sta svoji vlogi (s ded) zaigrala Franco Mezzer Lino Savorani.	sg-
Scenski osnutek meščanskega ^
ttazijc-
Iona iz začetka tega stoletja Je ((J lo Giancarla Bignardija, PraV 0
ko časovno uokvirjeni pa so kostumi Emanuela Luzzatija■
taaaiaiaaiiaiiaaiiaiiiiiiiiiiaaiiaaiiaiaiiiaaiaaaaaiaaaaaaaiiaiiaiaaiiaaiaaaaiiiaiaaaiaaaiiiiaaaaiaiiaaiiiaiaaaiiiatiiaiaiaiaaaaaiimiiiimimiuiuiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiaaaiaaaaiai1

ZA PODKREPITEV TURIZMA NA DALMATINSKI OBALI
Načrte za most kopno - Krk bodo izdelali do konca aprila
Motorizirani turisti bodo lahko s jadranske magistrale šli po novem mostu do Krka ■ Zasnovana «kvarnerska tranzverzala»
p*
: »i
c<
k
te
tu
Iji
l
še
«il
MILAN, 13. — Neznani kriminalci so z žepnim nožičem vrezali kljukasti križ na veliko sliko Tam-burinija, ki je razstavljena v »kovinarskem oddelku* Muzeja znanosti in tehnike. Slika, ki nosi naslov »Življenje in materija*, prikazuje štiri delavce, ki obdelujejo velik kos železa. Vrednost slike ce nijo na 4 milijone lir.
Okvaro je odkril muzejski čuvaj, ki je o zadevi obvestil ravnateljstvo ustanove. Ta je prijavila pre

drugi polovici pa 53 metrov. .
| se bo torej blago prožil s K ^ ga proti otoku. Predor, ki b° ^ kan v mali otok Sv. Marka dolg prioližno 52 metrov.
'a
Hit
Izgradnja moata med Kraljevico m Krkom bo pribil ala otoke dalmatiski »magistrali*. Vzdolž otoka Krka teče asfaltirana cesta, ki omogoča povezavo s trajekti s kopnem, Cresom tn z Rabom. Na črtkano označenih progah plovejo trajekti
Most, ki naj bi povezoval kopno z otokom Krk, bo v kratkem postal stvarnost. Komisija, ki pripravlja potrebno dokumc.itacijo ln preventive, je sklenila, da zaključi svoje delo do konca aprila. Gradnjo bo verjetno finansirala med
kršek policijskim oblastem. Agenti narodna skupnost, čeprav se po-
milanske kvesture so že uvedli preiskavo.
V muzej prihajajo vsak dan velike skupine študentov iz vse Ita lije. Muzejsko ravnateljstvo je že večkrat v preteklosti prijavilo policiji tatvine raznih predmetov, ki so tam razstavljeni.
Policisti aretirali dijaka
RIM, 13. — Policisti so danes popoldne aretirali in prijavili sod niji 21-letnega Valeria Moruccija, ki je nasprotoval ravnatelju 16. real nega liceja v Primavalle.
Na liceju se je sestal profesorski zbor. Navzočih je bilo tudi nekaj dijakov in med njimi Morucci, ki pa ne obiskuje liceja. Ravnatelj mu je ukazal, naj odide, ampak mladenič tega ni hotel narediti. Ko so dospeli agenti, se je fant branil in razbil sioo. Policisti so ga odpeljali ngjftfML Bh kves^o, uhW
nujajo tudi nekatere domače družbe. Stroški bodo znašali okrog 9 milijard starih dinarjev, vendar bi samo turizem prinašal v bodočnosti kakih 6 milijard m pol starih dinarjev letnega dohodka, kar Je vse prepričalo, da je gradnja mo-stu ne samo potrebna, temveč tudi koristna. Komisija sedaj zbira ponudbe podjetij, ki naj bi opravile gradnjo. Jasno Je, da bo izbran tisti, ki bo nudil najboljše finančne pogoje ln pa naj večje jamstvo. Način gradnje še ni točno določen, ker obsujejo štiri možne variante, pač pa se Je komisija dokončno zedinila glede lokacije mostu, M bo zgrajen preko otoka Sv. Marka.
2e dolgo časa prebivalci Krka sanjajo o mostu, ki bi jih povezoval s kopnim. Njihove dolgoletne sanje se bodo uresničile. Most, kakor si ga tehniki sedaj zamišljajo, bo segal od Kraljeviče na kopnem, Piefcp otoka Svata* Marta — M
bo vezan s predorom —, do Voza na Krnu samem. l«ede lokacije je komisija prešine,,ra,a m analizirala mnogo moznosu. Krk je naj-bližji kopnemu pri Volčiča, vendar Ja U možnost odpadla iz ten-nlčnlh razlogov. Obala se na tem mestu sptuča zelo poiožno proti morju, medtem ko bi moral most biti zgrajen najmanj 38 metrov visoko nad morsko površino. V nasprotnem primeru Dl morali dvigniti cestišče, kar bi predstavljajo ogromne dodatne stroške. Varianta kopno . Sveti Marko Krk ne postavlja teh problemov, toliko bolj ker mali otok sluti kot oporišče. Komisija Je torej po dolgem preučevanju izbrala to zadnjo možnost. Skupno Je bilo predloženih osemnajst načrtov, od katerih bo seveda izbran samo eden. Po prvem Izbiranju Je komisija omejila njihovo število na trt, od katerih bo že spet samo eden uresničen. Od treh sta dva načrta, ki Jih Je predložila beograjska družba «Mo-stogradnje«, tretjega pa Je predložilo zagrebško podjetje «IPZ».
Vsekakor bo to eden od naj večjih mostov na svetu. Dolg bo pri-bltftop 1.200 metrov. Višina mostu bo različna. Na delu kopno - Sv. Maifco bo lašala 63 metrov, na
Ta most bi ne imel saffl^^
kega pomena za prebivalce, predvsem za turizem
otoki predstavljajo za jug05^* ski turizem še neizrabljeno ^ JJU
stvo. Turistični izvedenci	)«•	^
bi število turistov «s P°m°i ?A0 ti- ^ sta lahno doseglo 270 do J soč enot To število je se-ved^jt 1
za sedaj strogo hipotetično,
postalo bi lanko realno, če
S
ristom nudili vse potrebne
nosti. Obstajata že predlog “ ^ d skorajšnji načrt za zgraditf! S«-telov, tako na kopnem,
Marku ln na Krku samem, ® st» ska ob začetku in koncu ”
fon
V
Ute
Jot
k-.
ter ob predoru. Seveda s°	K1
f^rti IH	■>	„a.	•
črti, ki bodo prišli v PoSteTnC»«9, ih, ko bo gradnja mostu dotd1^,,^ ( J
ravno
kar ne predstavlja bodočnosti
Objekt, ki ga bodo
i#* Jfl
*■ k
dili, bo prva postavna večJ^^ft- ^
la, ki naj bi bila otočja zala Ta naj bi vezala J4®1 magistralo na

0<; ti
Kvarnerske ” v i
Motoriziram turisti bodo ^ pc bodočnosti z magistrale P
mostu preko otoka Svetega	, S
na Krk, dalje po Kriki niat? „»■
do Stare Ba ke Trajekt d’

to prepeljal do Loparja n9^ leč
KIS
•h
in dalie do Luna na PagU' ^ije . der bi zopet preko mosta n B1 s« J vali do kraja Fortičt. kJeT i/t- j vrnili na jadransko maglsir!l‘	^
liko korist, bi imela od tega t$- ^ c jadranska magistrala, k* nl	(n, 1
ko razbremenili prav n»
Si
šem ln najbolj up- ■ rat»iJene®^5tjfn® i Jasno (e. da bi bila to	^
zelo posrečena re itev. k1	»T1
go doprinesla do sedaj	Tj
zapostavljenim ali vsaj .^9^' V
in nedovolj izkori -čenim »- , ,tl. sklm otokom, ki predstavil8’ ; ^ „ „ 1  ......... , In Sl|K%rft ,3
med naj bogatejšimi In	j ^
širni področji v Jadranu ■- ^ r j

sosedna otoka Cres m	^
ristom bi tako nudili
gredo s trajeKioih od
Krau do Merega na Cresu lfl
mo. nuf’ pri ' So
preko Lošinja na (Borozina Brestova)
istrski, V Jjj
|l* kS
RetK)
nom.ski in tllut preučuj« JJjJJjj ^ j s

nosti, da oi končno lzi{t,rkBv, ^ ravno privlačnost, t*b 01 ,,»«» Ivl1 bi poleg vsega bila turi*' (£ Q zona zaradi milega fK^aj I 1 L*!
sobno dolga
> kai
^ t&rvV
Institut scw^ioV L W' programirati gradnjo
At
hotelov, KI bi ustrezali tuke ristlčnemu programiranju- ja , ta.
Dejansko bi lahko rek^ ( jCj most ne bo samo u resni”	«
krških prebivalcev, ne bO «krški» most, temveč 00 ki bo dejansko ln ne sam%^ no združil v oeloto otoke.
%
Sovjetska zveza leta 1970
Obnovitev
delavskih
sestankov
nikoli v SZ niso tako imenovana delavska «sobranja» imela tolikšne publicitete kot danes. Celo °e v času Hruščova, pravijo, ko SB je širše dogovarjanje v gospodarstvu še zlasti spodbujalo. Tedaj w ostale oblike delavskih zboro-vanj bile povsem zanemarjene, zdaj Pa so časopisi polni poročil, reportaž in fotografij, kjer je videti delavce, kako razpravljajo o proizvodnji.
Kaj je vplivalo na takšen razsoj? Kaj je privedlo do tega preporoda delavskega dogovarjanja in zakaj se mu daje takšna publiciteta?
Vzrokov je vsekakor več, nepo-Sreden povod za sedanjo kampanjo Pa je treba iskati v zadnjem decembrskem plenumu CK KP SZ. fa plenum se je vršil 15. decembra «ni, o njem je bila objavljena kzatka vest, v kateri je bilo rečete, da se je na njem razpravljalo 0 dveh točkah dnevnega reda: o Planu za 1. 1970 in o referatu Brež-Pjova z naslovom «0 praktični dejavnosti politbiroja in CK KP SZ i v zunanji in notranji politiki».
V Moskvi se je kmalu raznesel {las o izredno ostrih ocenah na plenumu glede stanja v gospodarstvu. Govor je bil o kritikah in timokritikah, ki so se nanašale na •^trezna ministrstva, hkrati pa tudi na posamezne visoke funkcionarje, a omenjala se je celo mož-n°st, da bi v kratkem prišlo do novega plenuma, kjer bi razgovore
nadaljevali.
Nič od tega ni bilo uradno polteno in tudi ne demantirano. Objavljena nista bila ne referat Bajukova ne oni Brežnjeva, kar je j zagonetnost plenuma še povečalo.
I "ttidar je bil v «Pravdi» z dne 13. lanuarja objavljen neobičajno dolg ^Vodnik, ki naj bi bil predstavljal nekakšno skrajšano poročilo Brež-njeva o gospodarstvu. V njem se “alro obsojajo stanje v gospodariti, neodgovornost na poslu, pomanjkanje občutka odgovornosti pri nekaterih delavcih in funkcionar-l"1! Ponovno je bilo rečeno, kako pajno pogrebno je «širše razvijati aidko in samokritiko, izboljšati de-*° organov ljudskega in partijske-i 68 nadzorstva ter povečati odgo-I v°rnost kadrov*.
Odtlej se je v tisku vodila kam-^ja za učinkovitejše gospodarje-^e, za odkrivanje rezerv, za varanje m racionalnejšo porabo su-| ~“vto, ^ povečanje discipline ter ,pgovornosti slehernega delavca in Ptikcionarja. O tem je bilo objav-icnih nešteto člankov, uvodnikov m .Pisem čitateljev, v katerih se pogosteje obsojajo »lenuhi, ne-‘vne osebe in zlasti pijanci*, <
Razstavo o fašističnih in nacističnili taboriščih v veži Kulturnega doma obiskuje veliko ljudi. Na sliki vidimo dijake V. razreda slov. znanstvenega liceja, ki jih je na razstavo pripeljal prof. Edi Košuta. Dijakom daje pojasnila časnikar Albin Bubnič, ki je strahote taborišč osebno doživljal.
DA BI NE SLO V POZABO
Spomini na srečanja z Zoro Pereilo-Godino
Na naše povabilo, naj bi se še kdo oglasil s svojimi spomini na znano aktivistko in borko NOB Zoro Pereilo-Godino, smo v teh dneh prejeli še en dopis, ki ga rade volje objavljamo, ker sodimo, da je še tako drobcen podatek dragocen za oživitev celovite podobe tega junaškega dekleta. Še enkrat pa naj ob tej priložnosti ponovimo, da bomo v letošnjem jubilejnem letu naše osvoboditve radi objavili spomine na vse borce in aktiviste, ki so v NOB darovali svoja življenja in vsak prispevek, oprem! jiki po možnosti s kakšno sliko, bomo z veseljem sprejeli. Če nam bo uspelo, bomo v ta namen posvetili v sobotah ce’o stran našega dnevnika. (Uredništvo)
Minulo je že več kot 15 dni, odkar je bil v Primorskem dnevniku objavljen članek v počastitev spomina Zorke Perelto-Godi-na, ob 25-lalndici dne, ko je tra-

PISMO IZ BEOGRADA
i a
r»vne
^rih fotografije so potem izve-na oglasnih deskah v števil-' “m tovarnah.	f
“daj pa je v teku javna rSzpra-razvijanju proizvodnje, o če-
ta
rjNc vsakodnevno obširno in doku-, rotirano poroča sovjetski tisk.
še naprej se v domala vsakem Jmjiku omenja decembrski plenum, jjjcčgo tega pa je bilo objavljeno ;. i pismo «0 izboljšanju izkori-^ja rezerv v proizvodnji ter o ijjjpii ekonomičnosti v narodnem LJjPodarstvu*, ki so ga neposrecno ■“"vnim kolektivom vse dežele o^Paj odposlali CK KP SZ, sovjet-L« V1ada, centralni svet sindika-.v in centralni komite Komso-
, H-
tudi vsebina tega pisma ni bila ;. Javljena. Navkljub temu je to j i Sreaišču pozornosn vseh delovnih . lek.ivov, o njem razpravljajo de-^ po vsej SZ.
',*auii organ «Izvestija» je n.pr. . *d kratkim na vsej prvi strani (J°čal, o cem so se razgovarjah rjavci moskovske tovarne «Rdeca j]?8* in leningrajskega podjetja eVetlana», ki proizvaja konfekcijo j, -tikotažo. Splošna je želja — in jj. smislu se tudi sprejemajo ^Pi po vsej Sovjetski zvezi — Se z odkrivanjem doslej skritih
proizvodnja poveča za 5, 10 v-e /5 oustotkov. Da se nadalje podate odgovornost in disciplina in ,„Se zmanjša razsipavanje. j|,:“ai »Pravda* je na prvi strani Vila poročilo iz Moskve m Le-
w|{fada. Sporočilo delavcev je za-f*1 žt v samem naslovu: »Naše (P* , Upve so velike, spremenili jih pr \ v naš uspeh.* jje- ; Joj,8*50 v teh kot v tisočih drugih kjer se zadnji čas vodijo

j. Prave o javnosti nepoznanem ^U CK in vlade, prinašajo de-s6 c.* številne primere o tem, kje
izgubljajo
~'n&, konctii izdelki, denar...
in kradejo čas, su-
____ izdelki, denar...
v nelcaterih teoretičnih član-H,1 kjer je predmet obravnavanja sovjetskega gospodarstva, se
^ u^i zainteresiranost posamezni-^Profesor Birman je n.pr. po-l^?° Predložil takšno obliko stimu-r,jK, ki bo ne samo materialno \J*K> zainteresirala delavce, marcu jih bo tudi pritegnila k šolanju ter odločanju glede te-
kaj in kako mora proizvajati t%.V° Ppdjetje (pri čemer se je
i£0.
csor takoj ogradil od izkušenj
^katerih drugih deželah), i^ko pa je sedanjo kampanjo v z organiziranjem sestankov s j; delavci v tovarnah povezovati ^i^kirni željami in pobudami. Do tt>5itno prihaja iz praktične po-k?1'' da bi se našel izhod iz ne-s j^ih domala kroničnih težkoč, Wterhni se ubada sovjetsko gorstvo.
^V0mi
mo pa je, da bi širše an-
SuJ^nje delavcev pri iskanju naj-rešitev lahko v marsičem lagalo, vendar če gre to sma-za politično kampanjo, poidi °d preporoda teh »delavskih V ne gre preveč pričakovati.
primeru ta nujno morajo ^ ustavljati samo zasilne ukrepe, ^ trajne rešitve.
Kako se je «palanka» razrastla v mesto z milijonom prebivalcev
Jugoslovanska prestolnica se je sicer naglo razvijala tudi pred zadnjo vojno, toda še posebno se je razvila po osvoboditvi
(Od našega dopisnika)
Sodim, da ne bo odveč, če naše bralce v začetku vrste »beograjskih pisem* seznanim z nekaterimi splošnimi podatki o razvoju glavnega mesta Jugoslavije v času od druge svetovne vojne do danes. Verjetno je zelo malo mest na svetu, ki so v tako kratkem času spremenile svoj videz, se tako povečala in razširila, kot se je mesto ob izlivu Save v Donavo.
Ko sem 8. februarja 1932. leta zgodaj zjutraj prispel z vlakom iz Zagreba v Beograd, kjer mi je bila ponujena služba z lepo plačo, sem jo skoraj ubral nazaj, podob-jfioJmt je štorih moj rojak pokojni dr. Jože Munim ze ob®pnWtrsft:-čanju z Beogradom sem doumel, zakaj je on, mlad pravnik, koj po prvi svetovni vojni opustil -fJkižSi«, ki Je veliko obetala, službo v enem od ministrstev komaj ustanovljene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Razumel sem ga, saj je bil Beograd še 14 let po koncu vojne še vedno bolj podoben podeželskemu mestecu, »pa-lanki», kot temu pravijo Srbi, kot pa glavnemu mesvU pa čeprav nove države.
Razen redkih mestno tlakovanih ulic so bile druge ulice tlakovane z neobdelanimi okroglimi kamni raznih velikosti, s tako imenovano »kaldrmo* turškega izvora, mnogo pa je bilo ulic še sploh brez tlaka, tudi brez »kaldrme*. In ob vseh teh ulicah in uličicah so se vrstile v pretežni večini nizke, pritlične hiše, ki so s svojo zunanjostjo dajale videz siromaštva. Celo v samem središču središča, na Terazijah, podobno kot ob glavni ulici od Slavije preko Terazij do Kalimegdana je bilo le maio hiš z več nadstropji. V najdaljši in tudi najširši ulici v Beogradu, v današnjem Bulevarju revolucije, ki pelje od Terazij proti Smederevu, bi mogli vzdolž več kilo metrov ceste na prste našteti več-
nadstropne hiše. Na vse strani so se širile skoraj izključno pritlične hiše in hišice. In te «potleušice» (pritlične hiše) so se tako razmnožile, da jih tudi obsežni predvojni gradbeni dejavnosti in celo vse do danes, ko je bilo .zgrajenega toii; ko novega ni bilo možno povsem izločiti, celo v samem središču mesta ne. Če h gornjemu dodamo se to, da tedaj mesto skoraj še ni poznalo pravih restavracij, da ni vedelo, kaj je poštena kavama, pač pa so bile na »voljo le dokaj neugledne gostilnice, nadalje da je bilo mesto skoraj brez kanalizacije in. da se je ob deževnem vremenu voda s strešnih žlebov stekala pešcem pod nage ua pločnik, (»tem je razuftiljn JS-, *da sem ob svojem prihodu v Beograd dobil kaj slab vtis in da sem omahoval, ali naj se izivitjenega Zagreba preselim v mesto, ki je imelo zelo malo ' ali skoraj nič skupnega z mestom, ki nosi tako lepo ime. Resnično sem si Beograd zamišljal povsem drugače, menil sem, da jo res «belo mesto*. Bilo pa je bolj umazano kot čisto, bolj mračno kot belo. Res je, da tudi danes, ko se je Beograd tako spremenil, da bi ga stari Beograjčan skoraj ne mogel prepoznati, še vedno ne ustreza povsem svojemu imenu, toda o tem bomo kaj več spregovorili ob drugi priložnosti.
Verjeno bo bralca zanimalo, za kaj nisem, podobno kot moj že omenjeni rojak, obrnil mestu hrbet, pa čeprav sem po neprespani prvi noči zaradi raznih nadlog resno razmišljal, ali naj sprejmem ponujeno mesto in odpovem službo v Zagrebu, ali ne Na mojo odločitev so, poleg tega, da se mi je nudila za tedanje razmere dobra plača, v precejšnji meri vplivali dobrodušnost, patriarhalno gostoljubje in nevsiljiva, iskrena domačnost takratnih Beograjčanov. Rekel sem «takratnih», kajti tudi glede tega se je v Beogradu
Tašmajdan v Beogradu, le nekaj sto metrov od Terazij: na gornji sliki, kot je bilo pred zadnjo vojno, na spodnji pa, kot je danes. V ozadju cerkev sv. Marka. Na Tašmajdanu je danes športno središče za poletne in zimske športe.
Terazije leta 1939 In danes. Hiše na desni strani tega središčnega trga so bile vse porušene, deloma med vojno, deloma po vojni za
nove gradnje.
^	S
.. *'***■
&|
i!K?
n

\ i
8^.
po vojni marsikaj spremenilo. Vendar tudi o tem kaj več kdaj drugič. Postal sem torej, kot številni drugi Slovenci, Beograjčan, eden izmed 12.000 Slovencev, kolikor se jih je do druge svetovne vojne nabralo v jugoslovanski prestolnici. In nikoli pozneje se nisem kesal, da sem ostal v Beogradu in da sem osebno spremljal in doživljal rast «palanke» v pravo, veliko, moderno mesto
Beograd se je že pred vojno naglo razvijal. Do zločinskega Hit lerjevega napada 6. aprila leta 1941. so bile zgrajene številne tope, večnadstropne palače, ureje ne so bile mnoge ulice in dobro organizirane vse ostale mestu nuj no potrebne službe. Od nekdanje turške «kasabe» in nato od patriarhalnega srbskega mesta neposredno po prvi svetovni vojni je Beograd začel dobivati oblike moder nega mesta. Njegov razvoj je prekinila vojna, zlasti zločinski bomb ni napad nacističnega letalstva in kasneje letalski napadi zaveznikov. Močno so mesto prizadele tu di borbe za osvoboditev v oktobru 1944. Poleg številnih človeških žrtev je Beograd .■ vsem tem ča
su utrpel tudi ogromno materialno škodo. Ne bom našteval podatkov o porušenih hišah in poškodovanih ter uničenih komunalnih objektih, ne bom našteval človeških žrtev pri vseh bombnih napadih. Omenil bom le to, da je Beograd ob osvoboditvi štel 280.000 prebivalcev, medtem ko jih je tik pred začetkom vojne imel 320.000 in se je torej število prebivalstva skr čilo za 40.000, kljub temu, da se je med vojno zateklo v Beograd veliko ljudi od drugod.
Danes pa živi na širšem upravnem področju Beograda le malo manj kot en milijon 100 000 pre bivalcev, na področju 9 mestnih občin pa okrog 900.000 prebivalcev. Lani je bilo samo ljudi v delovnem odnosu obilnih 341.000, to se pravi za 21.000 več kot je Beograd imel vsega prebivalstva pred zadnjo vojno.
Stari, «pravi» Beograjčani so se v morju prišlecev utopili, tako da je današnji Beograjčan po svojem obnašanju, po miselnosti, po na činu življenja precej drugačen od
B. BOŽIC
(Nadaljevanje na 6. strani)
tiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiniiii
g.ično končala svoje življenje v taborišču Raweosbčueck.
Oglašam se šele danes, ker sem vsak dan sledila v časopisu, če bd se kdo od ožjih soborcev pokojne Zorke oglasil in še kaj prispeval v njen spomin :|i sicer iz dobe fašizma in med NOB.
Na žalost jih je mnogo tragično končalo svoje življenje, kot so na primer Darinka Piščanc-S’o-venka, Adolfina Samarin, Zorko Verk, Ervin Lah, Zora Grmek, Dekleva itd. Ostalo jih je pa tudi dosti živih, ki bi znali o Zorki marsikaj povedati.
Ilegalno delovanje Zorke Perel-lo v dobi fašizma, zaporu, konfi-naoiji, delovanju med NOB in v koncentracijskem taborišču, bi moralo ostati v zgodovini.
Zato sem prepričana, da če bo uredništvo Primorskega dnevnika objavilo to pismo, se bodo našli ljudje, ki bodo rade volje prispevali, da bi se o njej kaj več povedalo. Mnogo bi k temu verjetno mogla prispevati tov. Rajka Družina-Jovain, ki je v Kopru in je bila z Zorko tesno povezana v NOB in v koncentracijskem taborišču in je tudi bila zadnja, ki jo je videla pri življenju.
Zorka je bila taka gonilna sila med mladino v najhujši dobi fašizma in med NOB, da bi jo morala tudi današnja mladina globlje spoznati, saj je zanjo tudi Zorka darovala svoje življenje.
Dne 1. marca t.l. je bil objavljen v časopisu članek, oz. spomin: »Še en spomin na Zoro Pe-rello*, kjer je tovarišica Angela Sosičeva med drugim lepo zapisala: «Z Zoro nisva bili prijateljici, saj je bila precej mlajša od mene, toda vzljubila sem jo... itd.» Res je bilo tako. Vsi »starejši*, ki smo Zorko poznali, smo jo imeli radi.
Ne bom tu opisovala svoje povezave z Zorko in njenim delovanjem. Povedati hočem samo to, da sem jo prvič videla na nekem travniku v Slivju, ko je nabirala poljsko cvetje in ji je bilo šele 12 ali 13 let, lepa je bila.
Od tedaj sva se večkrat srečali (ker ie kot mladinka priš'a v naš šentjakobski zbor). Vedela sem, da je organizirana med študentovsko mladino in nato je postala aktivistka NOB.
Zadnjič sem jo videla, ko je prišla v trgovino (to je bilo sredi avgusta 1944), kjer sem imela ilegalno javko.
Ko je opravila posel, zaradi katerega je prišla, mi je povedala, da bo ostala v Trstu na terenu, ker je v Brkinih preveč kompromitirana. To je bilo zadnje najino srečanje, ker sem bola čez dva tedna izdana kot je bi lo mnogo drugih in sem marala zapustiti trgovino, kjer sem bila nameščena, dn iti v ilegalo.
EMA KERŠEVAN
NOTIZIE GIAPPONE, ambasciata Roma, n. 9, 10/69.
POLITICA ESTERA. Roma-Milano, Rassegna di commenti, studi, no-tizie, documenti. 15 febbraio • 15 maržo 1970.
INDICATORE GRAFICO. Rassegna bibliografica mensile. Febbraio 1970.
CORPO 7. Notiziario mensile per i giornalisti a cura dell'Ufficio stampa della Montecatini Edison.
IL COOPERATORE, febbraio 1970. Bimestrale delle Cooperative ope raie di Triesie, Istria e Friuli.
FRIULI NEL MONDO. Mensile a cura delTEate «Friuli nel mondo*, Udine. Dicembre 69 — gennaio 70.
RASSEGNA DI TURISMO. SPET TACOLO, ŠPORT '69. Ministero del turismo e dello spettacolo. N. 1, ottobre 1969
Kostumirani ples ženske podružnice CMD (Ciril-Metodovega društva).
Že bliža se nam čarobni četrtkov večer, da v blagor šoli narodni donose malho lir!
Koristnohasen je tedaj njegov namen in cilj — —
A plesni trušč, dovtip, smehljaj vseh bode razvedril.
Saj tamkaj se sestanemo z Gorico, Kraševcem in morda tudi — upajmo — z lstrijanom, Notranjcem.
Seve, da se tam snidejo sorodstvena srca, ki se skrivnostno bodejo s pogledi božala.
Mi strnemo se v kolobar, mi gremo pa na ples, da bo naš narodni oltar pohvale vreden prek in čez!
Gracijanova
Edinost, 10.2.1920, 35, 2
MODERNA POŠTA Nekdo nam je prinesel v uredništvo pismo iz Gradišča, torej tostran najnovejšega kitajskega zidu, oddamo dne 21. oktobra minulega leta, kakor to priča poštni pečat na zavoju. Naslovljenec v Trstu je prejel to pismo žeto hitro:	včeraj, torej
samo... 110 dni (beri stoimdeset dni!!) po oddani pošti. To nenavadno naglico morda pojasni dejstvo, da je ime — [cenzura, 7 vrstici.
Edinost, 12.2.1920, 37, 2
IZPREMEMBA PRIIMKOV. Ge neralni civilni komisar za Primorje, je dovolil potom izpremembo sledečim osebam: 1. Carlo Kukanja, rojen v Trstu 14. septembra 18S3. in tja priseljen se sme pisati «Cuccagna», 2. Giuseppe Zuc cherich, rojen v Vodnjanu 14. junija 1885 in tja pristojen, se bo pisal Zuccheri [ . . . 1
Edinost, 12.2.1920, 37, 2
PODPORO SREDNJEŠOLSKEM KNJIŽNICAM. Generalni civilni komisarijat za Primorje je odredil, da se nakaže vsaki srednji šoli v primorskih deželah izredna podpora v znesku 2000 lir, da bi se knjižnice zavodov mogle preskrbeti z novimi publikacijami, časopisi in knjigami, ki bolje odgovarjajo duhu modeme izobrazbe in narodne vzgo e.
Edinost, 13.2.1920, 38, 2
POZOR VSI, POSEBNO PRIJATELJI ŽIVALI! Znano je, da v naših krajih primanjkuje mačk. a obenem tudi denarja, da bi si vsi prijatelji mačk, to prepotrebno žival nabavili. Posrečilo se je odpo-moči temu nedostatku in sicer brez nobenih denarnih žrtev: sredo, 18. t.m., se bodo v veliki dvorani Narodnega doma delili zastonj in brezplačno različni mački. Pogoj je samo, da vsak prej prisostvuje velikemu plesu z varijetejem, ki ga priredi naše Dramatično društvo. Mački bodo beli in črni. majhni in veliki, po žaslugi. Posebno srčkani bodo tisti, ki jih bodo dobile gospodične. Le ena vrsta mačkov se ne bo delila, ker preveč pra skajo, namreč moralnih mačkov Take dobe za kazen tisti, ki se vsled zanikmosti ne udeleže te lepe prireditve.
Edinost, 15.2.1920, 40, 3
SOVJETSKA RUSIJA IN PRIMORSKI SLOVENCI
Firence, 11. svečana
Zasedanje italijanske poslanske zbornice, ki bi moralo pokazati vso dozorelost ljudskih zastopnikov glede jadranskega vprašanja in nuditi svetu jasno sliko neomajne va je Italije za pravično reši.ev vprašanja, od katere je odvisno vse bodoče gospodarstvo in politično življenje dveh sosednih narodov, je razkrilo vso zmešnjavo in neumevatve dejanskega položaja, vso omejenost in konfuznost zunanje politike italijanskih državni-
kov. Medtem, ko je del poslancev zagovarjal najnovejši Lloyd Georgev in Nittijev predlog, je drugi del odločno obsojal tako rešitev in zahteval brezpogojno u-dejstvitev londonske ptogodbe. Soci-jaiisti so, kakor vedno, trdili, da zmore le intemacijonala rešiti zamotana narodnostna vprašanja in povdarjali samoodločbo Reke, ki (po njihovem) želi na vsak način priti pod italijansko oblast. Na samoodločbo za druge pokrajine se ni nihče spomnil, kljub temu, da so socijalisti dobro poučeni o mdšlenju našega ljudstva v zasedenem ozemlju.
Le nekaj se je zgodilo, kar je zatajila uradna agencija »Stefani* in z njo večina laških listov. Ko je namreč v seji 6. t.m. poslanec Colona di Cesaro (nečak Sonninov in prijatelj Scinloje) očital Nitti-ju, da je preveč popustil imperd-jalističnim zaveznikom, je toplo priporočal približanje Italije Sovjetski Rusiji in prebral med splošno pozornostjo cele zbornice pismo ruskega komisarja za vnanje stvari, čičerina, naslovljeno na italijansko vlado, kjer pravi čičerin, da bi ruskega naroda nič ne ločilo od italijanskega, posebno če bi se uredila vse vprašanja, ki zadevajo Slovence!
Ta del pisma je tako važen, za umevanje ruskega stališča napram jadranskemu vprašanju, da ga je «Stefani» — zatajila. Dejstvo je torej da 1. Se Rusija živo zanima za potek pogajanj med jugosloveni in itaiijani; 2. Da Lenjinova Rusija ni pozabila bratske krvi, ki veže vse Slovane. 3. Da razmere v zasedenem ozemlju niso le notranje zadeve Italije, pač tvorijo točko razpravljanj ne samo pri en-tenti, ampak tudi za Rusijo, ki je izključena od mirovne konference.
4.	Da je razmerje med Italijo in Rusijo v ozki zvezi z ureditvijo vprašanj, ki zadevajo Slovence.
Posledice teh dejstev so jasne. Ali jih bodo v Rimu pravično cenili in upoštevali?... Največ je zlo za vso Italijo bi balo. če bi jih ne upoštevali.
Edinost, 15.2.1920, 40, 2
NEKAJ STATISTIKE O TRŽAŠKEM PREBIVALSTVU. Glasom podatkov, ki jih je objavil mestni statistični urad v svojem »Riassun-to demografico annuale per 1’amno 1919*, je šteto prebivalstvo tržaške občine koncem 1919. — 225.645 duš. Leta 1910 je to znašalo 227.652, y prvi polovici 1914 244.655 a v isti dobi 1919 205.129. V toku lanskega leta je bito 1) porok 1884, največ v novembru, najmanj v januarju. Leta 1918 je znašalo število porok 1036. 2.) Rojstev (moških 2248, žensk 2062), zakonskih 3603 (moških 1876, ženskih 1727) a nezakonskih 707 (m. 372, ž. 335).
Leta 1918 se je rodilo 2046 otrok (m. 1065, ž. 981), zakonskih 1708, nezakonskih 338. Mrtvih se je rodilo 497 (zakonskih 345, nezakonskih 152), proti 231 iz leta 1918 (zakonskih 171, nezakonskih 60). Umrlo je 4189 ljudi (m. 2038, ž. 2151). Rojenih je bilo torej 121 duš več kot jih je umrlo. Ta razlika pa se je pojavila šele v dobi od avgusta do decembra. V tej dobi se je rodilo za 1025 več oseb, nego jih je umrlo, medtem ko jih je umrlo v dobi od januarja do konca julija za 904 več nego se jih je rodilo. Največ se je umiralo v januarju (509), najmanj v juniju (261). Leta 1918 je umilo 6719 oseb, torej za 4673 več nego se jih je rodilo. Po starosti je umrlo z 1 mesecem 308, do 1 leta 305, od 1 do 5 leta 221, med 5. — 10. letom 172, med 10. — 20. letom 269, med 20.—20. letom 361, med 30,—50. letom 754, med 50,—70. letom 1017, med JO.—90. letom 757, od 90 let naprej 18 in 4 pri katerih se ni mogla ugotoviti starost.
Edinost, 21.2.1920, 45, 2 Izbor pripravil Zoltan Jan
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes bo neki vaš predlog v središču po-zarnosti vseh zainteresiranih. Razkrinkali boste nekega nergača.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspešen dan za one, ki se ukvarjajo z obrtništvom. Bolj zaupajte ljudem.
DVOJČKA (od 21.5. do. 21.6.) Za vidanja vreden finančni uspeh. Ne bojte se, ljubljena oseba se še povrne k vam.
RAK (od 22.6 do 22.7.) Veliko presenečenje v zvezi z nekim poslovnim prijateljem. V čustvenem pogledu ste premalo razgibani.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Preveč se ukvarjate z nekaterimi neuresničljivimi načrti. Odtočen preobrat na čustvenem področju.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Glede denarja ste na kratkem, toda kmalu se bo to stanje spremenilo na bolj še. Zadovoljstvo z najmlajšimi.
TEHTNICA tdd 23.8. do 22.10.)
Glejte, da ne zapravite zaupanja, ki ga v vas imajo vaši sodelavci. Preverite iskrenost nekega prijatelja.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nehote vam bo stor.jena dokajšnja krivica, toda to bo kmalu popravljeno. Ne bodite slepi od ljubezni.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Preveč ste samozavestni, ljudje bi to utegnili zamenjati z ošabnostjo. Niste še izpolnili nekega moralnega dolga.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neprijetno srečanje z nekim starim tekmecem. Previdnost, je mati modrosti tudi v odnosih med spoli.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V najkrajšem času boste prejeli zasluženo priznanje. Prelep izlet v dveh.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne za upajte neznancu, ki se vam bo približal. Dokončna ureditev nekega družinskega vprašanja.

laaa
TRST A
/.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 14 45 Z glasbo po svetu; 16.10 Operetee melodije; 16.30 Cellini: Moje življenje; 16.50 Glasbila: 17.30 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zbor RTV Beograd; 13.50 Filmska glasba;
19.10	Družinski obzornik; 20.00
Šport; 20.50 Marodič:	Tipična
zgodba; 21.30 Plesna glasha.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Gledališki problemi: 15.30 Koncert.
KOPER
6.30,	6 45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00,
14.30,	16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8 30 Operetna glasba; 9.00 Malo besed — veliko glasbe; 9.30 Orkestri; 11.00 Plošče; 11.15 Ansambel Deuringer; 11.30 Pevci; 12.00,
12.45	Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 15.30 V ritmu z mladimi; 16 45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Prijetna glasba; 17.30 Izbrali ste...; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Poje B. Moore;
22.10	Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz dneva v dan; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Ital. popevke; 15.35 Znanstvena oddaja; 16.00 Od-
S0B0TA, 14. MARCA 1970
daja za bolnike; 17.10 Veliki variete; 18.45 Kako pridemo do di skoteke; 19.05 Znanost in tehnika; 19.30 Luna park; 20.15 Jazz;
21.00	Leoncavallo. »Zingari*; 22.05 Sto let ital. industrije; 22.20 Sodobni sklade* 'ji.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13 30, 19 30 Poročila;
9.00	Izbrane pesmi; 9.40 Strnjena drama; 10.15 Poje G. Gaber; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Zbor; 12.35 Program s P. Villaggiom; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.18 Nove knjige; 16.00 in 16.35 San-
remo 70 in druge pesmi; 17.40 Plošče za najmlajše; 20.10 Flaubert; L’educazione sentimentale; 21.15 Pariški program; 22 10 Ital. folklora.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Odrska glasba; 13.00 Telemann in Viozzi; 14.35 Janačkova «Prigoda gospoda Broučka*; 16.20 elementi; 18.15 Gospodarstvo; 19.15 Simf. koncert; 21.30 Radijski oder.
FILODIFUZIJA
8.45	Brahmsove skladbe; 9.25 Od gotike do baroka; 10.10 Haendtov Concerto grosso; 12.20 Pepusch, Sonata štev. 2; 12.30 Brucknerje-va Simfonija štev. 3; 13.30 Mali-pierov «Sogno di un tramonto d'au-tunno*.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan;
7.15	Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Srečali smo babico; 9.35 Čez travnike zelene;
10.15	Pri vas doma; 12.10 Slov.
partizanske; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 S pevci in pihalnim ansamblom; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 1. Petrič: Zgodba o Ferdinandu; 14.25 Lahka glasba; 15.40 Sopranistka M. Klarič; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Filmska glasba; 17.45 Jezikovni pogovori;
18.00	Aktualnosti; 18.15 Dobimo se;
18.45	S knjižnega trga, 19.15 An sambel Kovačič; 20.00 Spoznavajmo svet; 21.15 Eurodisc; 22.15 Oddaja za izseljence; 23 05 S pesmijo v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30	Šola; 12.30 Znanost; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik;
15.00	Ponovitev šole; 17.00 Dežela Giocagio; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.45 Poljudna znanost;
19.10	Lahka atletika (prenos z Dunaja); 19.45 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Program s Ferrerom;
22.15	Dogodek, zakaj in kako; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.30	Lahka atletika (prenos z Dunaja); 18.30 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Ženska v družbi; 22.20 1» squarciagola.
JUG. TELEVIZIJA
20.00,	23.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba: Pingvini; 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 17.45, 18.30 Košarka Crvena zvezda : Olimpija; 19.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna; 19.45 Cikcak; 20.35 »Zlati jelen* v Brašovu; 21.35 Rezervirano za smeh; 21.50 »Destm — film; 22.40 TV kažipot
14. marca 1970
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,2, najnlžja 3,7, ob 19. uri 9,2 stopinje, zračni tlak 1016,1 lahno pada, veter severovzhodnik 4 km/h, nebo 3/10 pooblačeno, 2,4 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 14. marca
MATILDA
Sonce vzide ob 6.20 in zatone 18.08 — Dolžina dneva 11.48 — Luna vzide ob 9.30 in zatone ob l>*
Jutri, NEDELJA, 15. marca
KLEMEN
Proti lastnim kriterijem
Pred dnevi smo že pisali o neprijetnem vtisu, ki ga je vzbudila pri nas razdelitev tržaške občine v deset novih upravnih enot — rajonov, od katerih bosta samo kraška dva taka. da bo v njunih posvetovalnih organih prišla do izraza prisotnost slovenskega prebivalstva. Ugotovili smo, da občinski odbornik Višini, ki je avtor študiie o razdelitvi mesta in okolice v rajone in ie zamisel uresničil v predlogu, o katerem bo v kratkem razpravljala posebna občinska svetovalska komisija, nd nikjer izrecno omenil med volilnimi kriteriji tudi nujnost, da se u-pošteva jezikovna in narodnostna raznolikost v tržaški občini. tako v mestu, kot v predmestjih.
Na to so v svojih posegih opozorili med razpravo o statutu rajonskih konzul t tudi sami občinski svetovalci, pripadniki levosredinskih kot levičarskih opozicijskih strank.
Tokrat bi pa opozorili na dejstva, ki po našem kažejo na nedosledno aplikacijo celo tistih kriterijev, na katere se sam odbornik Vigini sklicuje. Med temi omenja, na primer, »šolska okrožja», nato «sestavo prebivalstva«, prisotnost šol, rekreatorijev, knjižnic, športnih in rekreativnih ustanov — vse to pa v okviru »pazljive pozornosti za vse elemente integracije med prebivaloi«, «u-poštevanja dejstev in nagnjenj k življenju v skupnosti«.
Oglejmo si v luči navedenih kriterijev, kako je bil razkosan predel, ki ga sestavljajo vasi Podlonjer, Lonjer, Katina-ra, Škilani (sev. del Rocola) ter Rovte. Prvi dve vasi sta bili potisnjeni v svetoivanski rajon, Katinara s škilani v rajon Sv. Alojzija (s Kjadinom in naseljem Sv. Evfemije), Rovte pa v raion Valmaura -naselje Sv. Sergija.
In vendar druži ta slovenski predel poleg {(integracijskih momentov«, kot so sorodstvene vezi, tudi skupna župnija, skupno šolsko okrožje (delno otroški vrtec, pač pa osnovna in srednja šola skupno poštno okrožje). Lonjer in Katinaro veže končno tradicija skupnega kultumo-prosvetnega življenja, da o športu kot sorazmerno novem pojavu ne govorimo.
Bistveni element, ki ga je odbornik Vigini prezrl pa je dejstvo, da obstaja tod zelo močno ((nagnjenje za življenje v skupnosti« in o tem, kako so slovenski prebivalci teh krajev to občutili, ve povedati nekdanji odbornik Luciano Ce-schia, ki je bil na sestanku za toponomastiko in slišal pritožbe Rovtarcev, katerih ni bil povabil na skupni sestanek, kot Lonjerce in Katinarce.
Načrt za razdelitev tržaške občine v rajone je sedaj v rokah članov občinske komisije. Iskreno upamo, da bodo svetovalci te pripombe upoštevali. V prvi vrsti pa, da se bodo o tem vprašanju izrekle tiste stranke, ki tolmačijo ustiL novitev decentraliziranih u-pravnih centrov in rajonskih konzult kot element širjenja demokratičnega sodelovanja ljudstva pri upravljanju skupnosti, v kateri imamo Slovenci pravico do ustreznega zastopstva.
Sicer pa bomo morali o vsej tej zadevi v našem dnevniku verjetno še marsikaj pisati.
J OKVIRU TRG. ZBORNICE IN LUSKE USTANOVE
Razprava o perečih problemih in poslovanju pristanišča
Pripravili bodo posebno spomenico za deželne in državne oblasti Pred novimi poviški pristaniških tarif? - Tržaški luki potrebna večja samostojnost - Promet do konca februarja
V glavni dvorani trgovinske zbor- | državne pogodbe za kovinopredelo-nice je bil včeraj dopoldne napo- I valno industrijo na pristaniško c-
vedani «ožji» sestanek o problemih pristanišča. Sestanka so se udeležili zast tiki pristaniške u-stanove ter stanovskih organizacij, ki združujejo tržaške industrijce, trgovce, ladjarje, špediterje in pomorske agente. Za zvezo malih in srednjih industrij je bil prisoten predsednik prof. Florit, za združenje industrijcev iz tržaške pokrajine predsednik dr. Modiano in dr \Vagner, za špediterje, predsednik Marzari, dalje so se zasedanja u-deležili pomorski agent dr. E. Sper-co, predsednik združenja julijskih ladjarjev C. Gerolimich, predsednik združenja linijskih ladjarjev ing. Cirrincione, predsednik neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzil, zastopniki združenja svobodne plovbe in drugi. Sejo je vodil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi.
Razprava se je sukala predvsem okoli problemov, ki se v luki porajajo iz pomanjkanja kvalificirane delovne sile še vedno resen. Po-bra dalje postopoma slabšajo tudi vsled pogostne odsotnosti pristaniškega osebja zaradi bolezni. Kljub temu, da je pristaniška uprava v zadnjem času sprejela na delo nekaj novih moči, ie Doložai glede delovne sile še vedno resen. Poleg delovne sile se v luki čedalje huje čuti pomanjkanje primerne tehnične opreme, odprto pa je tudi finančno vprašanje pristaniške u-stanove.
Na seji je ponovno stopilo v o-spredje vprašanje birokratskega zavlačevanja v postopku za nabavo tehnične opreme, za katere je država že pred leti dala na razpolago finančna sredstva iz prve tran-še tako imenovanega Sinjega načrta za italijanske luke. Strokovnjaki so poudarili potrebo po odločnem nastopu na vseh nivojih, da bi pristojne oblasti vendarle priznale pristaniški ustanovi pravico da sama poskrbi za izvedbo potrebnih del in za nabavo opreme.
Finančni položaj pristaniške ustanove je kakor znano precej resen; po zadnjem povišku plač in mezd za pristaniške delavce pa se je še poslabšal. Če se bodo na pristaniško osebje raztegnile ugodnosti, ki jih predvideva nova vsedržavna po-
sebje. Da bi uprava luke lahko zadostila novim poviškom, je že zaprosila deželo in državo za primeren povišek sedanjih dotacij o-ziroma za podelitev posebnih prispevkov v ta namen. Kljub temu pa bo po vsej verjetnosti treba ponovno pregledati tarifni pravilnik, da bi se v prihodnje povečali tudi redni dohodki luke.
Odborniki so izrekli priznanje pred sedniku trgovinske zbornice za njegova najnovejša prizadevanja v zvezi s temi vprašanji, pa zlasti za njegov nastop pri ministru za trgovinsko mornarico in pri njegovem kolegu za javna dela. Prav tako so izrekli zahvalo pomorskemu odseku pokrajinske gospodar ske konzulte in združeniu tržaški špediterjev, da sta podprla prizadevanja pristaniške ustanove, zlasti kar zadeva priznanje večje neodvisnosti njeni upravi pri nabavljanju nove tehnične opreme.
Nato je dr. Franzil poročal o natečaju, ki je bil pred kratkim raz-
pisan za dobavo plovnega žerjava za tržaško luko. Na natečaj, ki ga je razpisalo ministrstvo za trgovinsko mornarico in ki se je nanašal na naročilo vredno 550 milijonov lir, se ni priglasilo niti e-no samo podjetje.
Glede razvoja blagovnega prometa v luki v letošnjem letu pa je dr. Franzil navedel naslednje podatke: celoten promet je do konca februarja dosegel 4,284.000 ton, kar predstavlja napredek za 433.000 ton v primeri z lanskim letom, v relativni vrednosti pa skok za 11 od sto. Pravi »trgovski* promet pa je znašal do konca februarja 347.000 ton, ter je bil za okoli 100 tisoč ten ah za 40 od sto večji od lanskega. Približno 260.000 ton je v tem okviru dalo kosovno ola-go, drugo pa je odpadlo na rude, premog, les in žita.
Na Koncu je dr. Franzil sporočil, da je bil predsednik porde-nonske trgovinske zbornice dr. Glauco Moro s posebnim dekretom imenovan za člana upravnega sveta tržaške pristaniške ustanove.
BOGAT PROGRAM LETOVIŠČARSKE USTANOVE
POLETI V ROSSETTIJU OPERETNE PREDSTA VE
Na gradu Sv. Justa baletni ansambli iz ZDA, Poljske in Romunije, festival znanstvenofantastičnega filma, v jVliramaru «Luči in zvoki»
Avtonomna letoviščarska in turi- vedbi operetnega gledališča iz Ce-stična ustanova, katere upravni lovca. V preučevanju je program
svet se je te dni sestal pod predsedstvom odv. Di Giacoma. je pripravila prvi okvirni program poletnih prireditev. Za grad Sv. Justa so bile poleg osmega tradicionalnega festivala znanstvenofantastičnega filma (od 11. do 16. julija), so že določene naslednje predstave:	ameriški balet «Hark-
ness» iz New Yorka. ki je glavni predstavnik najbolj naprednega plesnega ekspresionizma; poljski državni balet «Mazowze», ki bo prav takrat na svetovni turneji; klasični balet državnega opernega gledališča iz Bukarešte s slavnim ((Labodjim jezerom« Čajkovskega; variete in lahka glasba s sodelovanjem znanih pevcev, med katerimi bosta zelo verjetno Georges Moustaki in Massimo Ranieri.
Absolutno novost, prav gotovo zelo prijetno, pa bo predstavljal ciklus operetnih predstav v gledališču Politeama Rossetti, ki razpolaga z modernimi klimatskimi napravami. Ta ciklus bo od konca julija do začetka avgusta. Ustanova in gledališče Verdi bosta oskrbela sedem predstav Benatzky-Stolzeve operete «Pri belem konjičku« in sedem predstav Ranzatove operete «Dežela kraguljčkov« z najboljšimi italijanskimi opernimi in operetnimi pevci, predvidene pa so tudi štiri predstave Kalmanove operete «Cardska kneginja« v Iz-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHI
dramskih predstav, medtem ko bo v miramarskem parku potekala že 12. sezona predstav «Luči in zvoki« v italijanščini, nemškini In angleščini.
Upravni svet ustanove je vzel z zadovoljstvom na znanje, da je pod pokroviteljstvom in z denarno podporo deželnega odbomištva za turizem 1. marca odpotoval propagandni avtobus na svojo turnejo v inozemstvo. V enem mesecu in po! bo avtobus popeljal na več kot 5000 km dolgi poti delegate turističnih organov Trsta, Vid. ma in Gorice v najvažnejša mesta Avstrije, Belgije, Francije, Zah. Nemčije, Luksemburga. Nizozemske in Švice.
Zaradi stalne zanemarjenosti zelenih občinskih področij na griču Sv. Justa v glavnem zaradi pomanjkanja občinskega osebja, so sklenili da bodo čiščenje in vzdrževanje teh zelenih con poverili nekemu specializiranemu podjetju na stroške letoviščarske ustanove. Ta storitev bo trajala od 15. aprila do 15. oktobra, vključevala pa bo tudi obrezovanje dreves in živih meja, košnjo travnikov, saditev okrasnega cvetja, gnojitev, namakanje ter odstranjevanje plevela v drevoredih itd.
Upravni svet je končno sprejel razne oblike gostoljubnosti za udeležence raznih kongresov, vsedržavnih zasedanj zborovanj, ki so na programu v marcu in aprilu.
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobren zakon o ustanovitvi deželnega sveta za zdravstvo
Odobrili so tudi predhodni zakon o upokojitvi deželnega osebja • Izvolitev 9 deželnih predstavnikov v komisijo za kulturne dejavnosti, med katerimi je tudi prof. Alojz Rebula
Deželni svet je včeraj odobril zakon o ustanovitvi deželnega sveta za zdravstvo in zakon o prehodnih določbah o upokojitvi deželnega o sebja. Poleg tega je izvohl 9 predstavnikov v komisijo za kulturne in umetniške dejavnosti, kot določa člen 3 deželnega zakona štev. 1! z dne 2. julija lanskega leta. Med izvoljenimi člani te komisije je tudi slovenski pisatelj prof. Alojz Rebula.
Že takoj v začetku seje so sc vode precej razburkale, kajti pri glasovanju za odobritev zapisnika prejšnje seje je bilo navzočih samo 22 svetovalcev. Ker je bila iz za-
godba za delavce, zaposlene v ko- " svetovalcev, ner je ona iz «-inrfnsfriii naglpša Panika izpuščena neka fraza pred-
vinopredelovalni industriji, naglaša v tej zvezi posebna nota trgovinske zbornice, se utegne finančni položaj pristaniške ustanove v kratkem še znatno poslabšati.
Na koncu živahnega zasedanja so izvedenci in predstavniki stanovskih organizacij sestavih ožji odbor, ki bo pripravil posebno spomenico o tem vprašanju ter jo naslovil na pristojne oblasti v deželi in državi.
Pred tem pa se je na sedežu pristaniške ustanove sešel njen vodilni odbor, kateremu je predsednik dr. Franzil poročal o svojem sestanku s podtajnikom za trgovinsko mornarico Cervonom v Rimu. Na tem sestanku je dr. Franzil prikazal dr. Cervonu težave, ki jih bo pristaniški ustanovi povzročila že omenjena raztegnitev vse-
•miiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
SEJA PREDSEDSTVA SKGZ
Solidarnost z akademiki tržaškega vseučilišča
Zadovoljstvo zaradi volilnega uspeha slovenskega predstavnika na Koroškem - Stiki s članicami - Ocena koprskih pogovorov - Proslava obletnice ustanovitve OF
Predsedstvo Slovensko gospodarske zveze je na svoji nji seji v četrtek zvečer izreklo vso svojo podporo akademikom na tržaškem vseučilišču, ki se že delj časa borijo za spoštovanje svojih demokratičnih pravic.
Z zadovoljstvom je sprejelo na znanje volilni uspeh Hanza Ogrisa, podpredsednika Zveze slovenskih društev na Koroškem, kandidata v tamkajšnji deželni zbor na listi Avstrijske socialistične stranke, ki se je po volitvah uradno obvezala, da bo omogočila izvolitev tovariša Ogrisa v deželni zbor, kjer bo predstavljal slovenske narodne potrebe.
Jubilejni občni zbor Kmečke zveze v Trstu je po sodbi članov predsedstva pokazal živo navezanost slovenskih kmetovalcev na svojo stanovsko organizacijo, ki ima za seboj že 20 let uspešnega delovanja v prid našega človeka na slovenski zemlji. Kmečka zveza v Gorici, ki je bila ustanovljena šele pred petimi leti, pa zaradi objektivnih težav še ni uspela v večji meri razširiti svojega delokroga.^
Zavoljo komisarske uprave v tržaški pokrajinski upravi krajevne u-stanove niso sklenile sporazuma o Slovenskem gledališču v Trstu, kakršen je bil dogovorjen med političnimi dejavniki v Trstu. Zavlačevanje sklenitve sporazuma pravzaprav kaže njihovo nepripravljenost, da bi ga dokončno legalizirali. Da bi ponovno preverili, kakšna so stališča posameznih dejavnikov do tega vprašanja, bo prišlo v prihod
kulturno I njih dneh do sondiranja položaja.
'oji zad- j Med članicami SKGZ je bilo v ' zadnjem času več pogovorov, na katerih so se obravnavala vprašanja ljudsko prosvetnega in glasbenega delovanja ter študijske knjižnice. Člani predsedstva so pozdravih rezultate koprskih pogovorov med SKGZ in predstavniki družbeno-po-htičnega življenja treh slovenskih obalnih občin, na katerih sta se obe delegaciji dogovorili za specializirane sestanke o vprašanjih o-bojestranskega interesa.
Na koncu je bil govor o udeležbi aktivistov Osvobodilne fronte slovenskega naroda na letošnji proslavi dne 27. aprila v Dolenjskih toplicah, na katero naj pojdejo vsi nekdanji aktivisti s Tržaškega, Goriškega ter Beneške Slovenije in Kanalske doline.
Jutri občni zbor pogrebnega društva v Rojanu
Jutri dopoldne ob 9.30 oziroma v drugem sklicanju ob 10.30 bo v prostorih Škerlavajev,. gostilne v Rojanu 79. redni občni zbor domačega pogrebnega društva. Dnevni red obsege pregled dela, opravljenega v preteklem poslovnem letu, predložitev obračuna in sklepanje o vnosu nekaterih važnih sprememb v društveni statut. Odbor društva vabi vse člane, da se zbora polnoštevilno udeleže.
sednika Berzantija, je opozicija zah tevala, da se vključi vanj, oziroma je glasovala proti. Tako je bilo oddanih za zapisnik 11 glasov, prav tako 11 pa proti, medtem ko sta se dva liberalca vzdržala. Zato so za pol ure prekinili sejo, da je prišlo nanjo dovolj svetovalcev in da je večina lahko izglasovala zapisnik. Tudi pri tem je prišlo zopet do prerekanja.
Zatem je spregovoril zadnji govornik v razpravi o zakonu o ustanovitvi deželnega zdravstvenega sveta, in sicer prof. Ramani (KD;. Kot strokovnjak za bolnišniška vprašanja, saj je član upravnega sveta Združenih bolnišnic, je obravnaval vprašanje tudi s strokovne plati, pri čemer pa je odločno polemiziral s predstavnikom Furlanskega gibanja kirurgom Cecottom. Dejal je, da je treba doseči to, da bi komisija imela čimveč besede pri zdravstvenem načrtovanju ter da bi svojimi nasveti nakazovala tudi zakonodajno dejavnost dežele na zdravstvenem torišču.
Po končani splošni razpravi je najprej odgovorila svetovalcem, ki so posegli vanjo včeraj in predvčerajšnjim, poročevalka Pittino, ki je dejala, da ni prinesla ta razprava v primerjavi z razpravo v pristojni komisiji nič novega. Nato je govorila o nalogah zdravstve nega sveta in poudarila, da se je že v komisiji večina strinjala s tem. da morajo biti te naloge čim širše ter da mora biti mnenje tega sveta obvezno.
Zdravstveni svet bo moral upoštevati družbeno stvarnost v naši deželi. Na ta način ne bo koristil le usklajevanju razvoja zdravstvenih in bolnišniških centrov ter pomagal odpravljati razne pomanjkljivosti, marveč bo prispeval k reševanju vseh zdravstvenih vprašanj z gledišča celote, če se namreč-ta vprašanja ne rešijo, se ne ust varja socialna varnost, kar pomeni, da tudi ni dovolj poskrbljeno za zdravje državljanov.
V imenu odbora pa je odgovoril svetovalcem odbornik za zdravstvo Devetag. Rekel je, da predstavlja zakon lep primer stvarnega sodelovanja med raznimi političnimi zastopstvi v deželi, saj gre v tem primeru za pobudo, to je za zakonski predlog komunistov, ki se bo spremenil v formalen zakon. To pomeni, da smo prišli do^ določenega cilja in da je to začetek sistema, za katerega izreka odbor željo, da bi se nadaljeval. Odbornik Devetag je tudi izrekel najboljše želje vsem tistim, uslužbencem bolnišnic, ki so predvčerajšnjim in včeraj stavkah za zdravstveno reformo, tako da bi dosegla država na tem torišču takšno raven, ki je nujna. Nato je prešel k vprašanju sestave zdravstvenega sveta, k načrtovanju in k cjpmnevnim neizpolnjenim obljubam. Rekel je, da bo zdravstveni svet gotovo mnogo koristil deželi, deželnemu odboru in deželnemu svetu ter prispeval k sodobni zdravstveni reformi, kar bo
vsekakor koristno za vse prebivalstvo naše dežele.
Zatem je sledila razprava o posameznih členih in spreminjevalnih predlogih zakonskega osnutka. Pri tem so zavrnili skoraj vse popravke KPI in PSIUP razen dveh. Odobrili so tudi nekaj popravkov, ki jih je predlagal odbornik. Sledile so glasovalne izjave. Med drugimi je dr. Štoka (SS) dejal, da ima o osnutku nekatere dvome, da pa bo glasoval zanj. Socialni proletarec Bettoli je dejal, da je osnutek sicer pozitiven, da pa ima njegova skupina razne pridržke in se bo zato vzdržala. Komunist Bergomas pa je rekel, da ima njegova skupina sicer nekaj pridržkov, zlasti glede člena 2 zakonskega osnutka, da pa bo glasovala zanj. Sledilo je glasovanje o celotnem zakonskem osnutku, ki so ga odobrili z glasovi strank leve sredine, KPI in Slovenske skupnosti, medtem ko so mi-sovci glasovah proti; liberalci, PSIUP in svetovalci Furlanskega gibanja pa so se vzdržali.
Nato je kljub pozni uri prišel na vrsto zakonski osnutek o predhodnih predpisih pri upokojevanju deželnega, osebja. Na podlagi tega zakona lahko obdržijo v službi tudi uslužbence nad 65 let starosti, če gre za moške, in nad 60 let starosti, če gre za ženske, seveda, če gre v tem primeru za res službene potrebe. V razpravi o tem zakonskem osnutku je spregovoril samo Bettoli (PSIUP) ki je rekel, da je treba pri tem mnogo previdnosti in da je pač treba upoštevati načelo, «da smo vsi potrebni, nihče pa neogibno potreben*. Zagotovili so mu, da gre res le za izjemne primere. Nato so zakonski osnutek odobrili.
Končno je prišla na vrsto izvolitev deželnih predstavnikov v komisijo za kulturne in umetnostne dejavnosti. V komisijo so izvolili 6 predstavnikov večine in 3 predstavnike opozicije. Za večino so bili izvoljeni vanjo: prof. Alojz Rebula (31 glasov), prof. Elio Apih (30), dr. Guido Botteri (32), Aldo Rizzi (31), Giorgio Cesare (32) in Adriano Roccaforte (31). Za opo žici jo pa: Mario Colli in Albino Toscano v imenu levice, ki sta prejela vsak po 11 glasov, ter Giorgio Spangher za desryco, ki je prejel 4 glasove.
Odobren načrt za povezavo avtocest
Upravni svet državne družbe za ceste ANAS je na včerajšnji seji odobril načrt za speljavo zahodne dotikalne ceste mimo Mester. Cesta bo povezovala avtocesto Trst -Videm - Benetke s »serenissimo* Mestre * Padova.
stem.
Cepljenje bo v občinskih zdravniških ambulantah okrožij, katerim pripadajo otroci in njihove družine, vsak delovnik.
Starši, ki bi radi cepili svoje otroke privatno, bodo morah predložiti potrdilo, da je otrok bil zares cepljen, XI. oddelku občinske uprave (zdravstvo in higiena) v roku do 10. avgusta letos.
Izlet v koncentracijska taborišča Dachau, Mauthausen, Begunje
Ob 25. obletnici osvoboditve prireja Združenje bivših političnih deportirancev ANED izlet z avtobusom za ogled taborišč Dachau, Gusen, Ebensee, Hartheim in Begunje ter udeležbo na mednarodni spominski svečanosti v Mauthausnu.
Odhod iz Trsta 30. aprila, povratek 5. maja. Prijave na sedežu Združenja v Ul. Crispi 3-c/II do 10. aprila.
Zastopniki trgovcev orisali Dulciju luška vprašanja
Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci je predvčerajšnjim sprejel vodstvo Zveze trgovcev iz Trsta, ki mu je načeloval predsednik dr. Hausbrandt. Odborniku so orisali resna vprašanja, ki tarejo tržaško pristanišče. Predvsem so naglasih birokratsko počasnost pri že finansiranih delih, zaradi česar ne zmore pristanišče vseh storitev To je še toliko huje, če se pri merja z jugoslovansko konkurenco Odposlanstvo je zahtevalo, naj de žela posreduje v Rimu, da se razna dela čimprej začnejo. Dulci je obljubil, da bodo to štorih.
Dobro uspela
protestna stavka
Razpisan natečaj
šolski skrbnik sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razpisalo natečaj za 25 mest namestnika knjigovodje pri osrednji šolski u-pravi in šolskih skrbništvih.
Včeraj je bila tudi v Trstu četrturna stavka, s katero so dela v ci enotno protestirali proti zločinskemu streljanju na delavce in njihove sindikalne zastopnike v Schiu v pokrajini Vicenza. Kot je znano, sta tam dva delodajalca, oče in sin, streljala na skupino delavskih stavkovnih straž in sindikalistov, ki so bih pred tovarnico. Ker spada ta zločin v ozračje zatiralnega in ustrahovalnega ravnanja proti delavcem, je bila stavka proglašena tudi proti temu.
V velikih podjetjih je stavka popolnoma uspela, prav tako tudi \ prevozih, saj so se četrt ure usta vila vsa vozila v javnem prometu.
S Od hišne štev. 7 do križišča z Ul. Fin je v Ul. Cappello prepovedano parkiranje avtomobilov. Odlok v tem smislu .ie izdal župan.
ODOBRENI SKLEPI V OBČINSKEM SVETU
Obvezno cepljenje proti davici, kozam in otroški paralizi
Od 1. aprila do 31. maja bo v Trstu brezplačno cepljenje proti kozam, davici, tetanusu in otroški paralizi.
Cepljenje je obvezno za deco do dveh let starosti, za cepljenje proti otroški paralizi pa je obvezno za deco do enega leta.
Glede vseh, ki se bodo — kljub obveznosti cepljenja — izognili cepljenju svojih otrok, velja odredba sanitarnega funkcionarja, po kateri bodo prijavljeni sodnim obla-
50 MILIJONOV ZA LUČI OD BAZOVICE DO TREBČ
Nova razsvetljava tudi na Lonjerski cesti - V kratkem razpisana dražba Nadaljevanje razprave za zaprtimi vrati o primeru dr. Quargnalija
Ker je osrednje vprašanje, o katerem je občinski svet razpravljal, strogo zaupnega značaja in je potekala seja za zaprtimi vrati, je kronika z včerajšnje seje nujno skromna.
Vsekakor pa so svetovalci sprejeli nekaj sklepov, ki neposredno zanimajo slovensko prebivalstvo kraških in nekaterih predmestnih področij. Tako na primer ratifikacija sklepa občinskega odbora o dražbi za postavitev sodobne razsvetljave na glavni cesti od Bazovice do Trebč in lonjerske ceste.
V ta namen je občinski svet o-dobril strošek za petdeset milijonov hr.
Drugi važen sklep z včerajšnje seje zadeva vzdrževanje in popravila nekaterih srednjih šol, med temi katinarske srednje šole »Silvestri*, proseške slovenske srednje šole in srednje šole v Križu.
Za vse to je svet sklenil prositi deželo za ustrezen prispevek.
S tajnim glasovanjem (vsedržavnih 14, eden proti, ostali pa v prid) so svetovalci večine odobrili uveljavitev služnosti na vrsti zemljišč, ki so last tržaške občine, ob vaseh Bani, Opčine, Trebče, Lonjer, koder bo stekel metanovod iz Trsta v Mestre. Občina bo s tem pridobila H milijonov hr.
Prav tako je svet prosil deželo, naj prispeva pri gradnji dveh podzemskih prehodov za pešce pri Goldonijevem trgu (Ponte della Fabra) in v Ul. Flavia.
Župan je takoj nato prosil občinstvo, naj zapusti dvorano, prekinil ga je misovec Giacomelli. Pripomnil je, da se sklicuje na izjave' šcialv.
svetovalca KPI inž. Cuffara, da je suspendirani občinski visoki funkcionar dr. Quargnali tožil odbornika Vascotta. V takem primeru, je dejal Giacomelli, bi moral odbornik zapustiti sejo občinskega sveta, ker ne daje jamstev za trezna in objektivno ocenjevanje primera.
Pripomnil je še, da bi v nasprotnem primeru lahko deželni nadzorni odbor sejo razveljavil.
Vsekakor pa je župan odredil, da bo tudi o tem razprava stekla za zaprtimi vrati. Pričakujejo si, da bo župan dal o tem primeru na javni seji krajšo izjavo in s tem podrobneje informiral tudi tisk.
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 2. do 8. marca zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 28. tofodd-na mrzlica 1. ošpice 1. norice 6 (2 izven občine), šen 1, vnetje pri-ušesne slinavke 6, akutni sklepni revmatizem 3, rdečke 5, srbečica 1 (izven občine), infekcijsko vnetje jeter 3. otroško črevesno vnetje 1 (smrten primer). Influenca 1.
Opozorilo šolskega skrbnika
šolski skrbnik opozarja, da le bil podaljšan do 21. marca rok za predložitev prošenj za vključitev v posebne sezname za poverjena mesta in suplence (šolsko leto 1970-1971) na slovenskih srednjih
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredita v Kulturnem domu v Trstu dva koncerta v okviru revije pevskih zborov
Primorska poje
DANES, 14. marca ob
20.30 nastopijo naslednji zbori:
MLADINSKI ZBOR GM — Trst, Opčine
FANTJE IZPOD GRMADE
MOŠKI ZBOR PD MIREN — Miren
DEKLIŠKI ZBOR GM — Nabrežina
MOŠKI ZBOR PD ((FRAN VENTURINI« — Donijo
MOŠKI ZBOR —
Postojna
MOŠKI ZBOR LIPA — Bazovica
MOŠKI ZBOR PETER JEREB — Cerkno
MOŠKI ZBOR SPD TABOR — Opčine
MEŠANI ZBOR SVOBODA — Izola
MOŠKI ZBOR SREČKO KOSOVEL - Ajdovščina
Vstopnina 500 yr, pevci in dijaki 300. Prodaja in rezervacije vstopnic od četrtka naprej na sedežu SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
V	sredo, 18. t. m. ob 16. uri premiera
V	petek, 20. t. m. ob 16. uri ponovitev
PAVEL GOLIA
SNEGULJČICA
mladinska igra v osmih slikah
Scenograf:
DEMETRIJ CEJ Kostumograf:
ALENKA BARTLOVA Plesni koraki:
STANISLAV HITI Režija:
JOŽKO LUKEŠ
JUTRI, 15. marca ob
17. nastopijo naslednji zbori:
OTROŠKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK — Nabrežina
MEŠANI ZBOR SIMON GREGORČIČ — Orehek
MEŠANI ZBOR VENČEK -Dutovlje
PIVŠKI NONET — Pivka
MEŠANI ZBOR SLOVENEC — Boršt
MLADINSKI ZBOR STUDENO — Postojna
MOŠKI ZBOR IDARJA — Benečija
MOŠKI ZBOR IVAN CANKAR — Trst
MOŠKI ZBOR IGO GRUDEN — Nabrežina
MOŠKI ZBOR VENČEK — Dutovlje
MOŠKI ZBOR PD FRANC ZGONIK - Branik
MEŠANI ZBOR FRANCE PREŠEREN — Boljunec
GORIŠKI OKTET - Nova Gorica
MOŠKI ZBOR JADRAN — Vrtojba
SLOVENSKI
KLUB
Torek,
17. marca 1970
oh 20.30
SLAVKO RUPEL, sodnik v Ljubljani bo predaval o temi:
Problemi okrog nove kodifikacije rodbinskega prava v Jugoslaviji
Predavatelji se bo dotaknil družine danes, odnosov med zakonci in med starši in otroki.
Na zanimivo in aktualno predavanje tudi za nas v Italiji, vabljeni.
■	Kasta priredi
■C 1 p4 v nedeljo, 15. t.m. Ih jg I j smučarski izlet v • * Cmi vrh.
Odhod z osebnimi avtomobili ob 8.30 s Trga Oberdan.
Razstave
V umetnostni galeriji Torbandena
danes ob 18. uri otvoritev razstave grafik Emilia Vedove, po rodu iz Benetk.
Razna obvestila
V Druitvu slovenskih izobražencev,
v Trstu, Ulica Donizetti, bo danes ob 19.15 predaval prof. Lojze Ambrožič -z VViirzburga o Puberteti katolicizma. K predavanju so vabljeni tako študentje kot drugi izobraženci.
SPDT priredi v nedeljo, 15. t.m. avtobusni izlet v Trbiž (namesto v Sappado, kot prej najavljeno) zaradi boljših cestnih razmer. Vp.sova. nje v Ulici Geppa 9, tel. 31-119.
Odhod iz Trsta ob 6. uri, s Pro. seka ob 6.15.
Kmetijska zadruga v Trstu orga nlzlra 19. marca Izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Prijave sprejema urad v Ulici Foscolo l.
P.d. (Valentin Vodnika priredi za revijo pevskih zborov 22. t.m. pol-dnevu.-' izlet v Postojno. Vpisovanje na sedežu društva v ponedeljek, 16. t.m., ob 20. uri.
Gledaljšča
nadaU1!'
VERDI
Pri gledališki blagajni se na*i<™-_ je prodaja vstopnic za tretjo P ^ stavo Verdijeve opere «Ernanll>irste bo za dnevni abonma za vse sedežev v nedeljo ob 16. uri.
Opero bo dirigiral Ottavio *■ nastopili pa bodo Ruggero Bonrario Linda Vajna, Renato Bruson,
Gava, Laura Cavallieri, Ra1.. je Botteghelli in Vito Susca. RežB n. Carla Piccnata. koreografija b jsa. ne Egri, scenarij pa Nicole Ben
Danes pa se bo pričela p[UjVe vstopnic za prvo predstavo______B’zaitJju-
opere «Carmen» s katero se
vsef
čuje operna sezona 1969/70, ,n
in huCI°
bo v sredo ob 20.30 za red A v prostorih.	.
Opero bo dirigiral Roberto v glavnih vlogah pa bodo nast Vlorica Cortez (protagonistka). t. na Merlggioli (Mihaela), A /g;-tion (Don Jose) in Lino Puri15' ^ kamilo) ter Gloria Paulizza, Trucato Pace, Raimondo Giuseppe Botta, Vito Susca Rolli.
TEATRO STABILE
V POLITEAMA ROSSETTI *' . v daljujejo predstave «SandoK»na > e AVDITORIJU pa predstave nar, Lisianije komedije «Co’ soh ' ^jju de ti . . .». Predstave v R0S;Ltra in v Avditoriju, obe v izvedbi * Stabile, se začenjata ob 20.30.
Nazionale 15.30 «LasoiatelI vivert Technicloor.	„j.
Eden 16.00 aRosolino Patern*. dato» Nino Manfredi. Jaso« bards.	cJ.
Fenice 15.30 «Un uomo chiaihai° jCo. vallo». Richard Harris. T*1 lnr.	cosi
Grattacielo 16.00 «Cosl dole«. c_ perversa«. J. L. Trintignaru'pre. Baker, E. Blank. Technicolof. povedano mladini pod 18. 10 gel-Excelsior 15.30 «La moglie i la». A. Orano, O. Muti, T.
rosa. Technicolor.	,h|jrri>
Ritz 15.30 «La mia droga s* Ccathe' Julie». Jean Paul Belmondo, a(jjni rine Deneuve. Prepovedano “* pod 18. letom.	. pri-
Filodrammatico 16.30 «Giovan’ utj. de». Elena Procop in Tak Ein oh1-Prepovedano mlad ni pod 1»- ' tvj» Alabarda 16.30 «Bitka na Ner Technicolor.	'
Aurora 16.30 «11 capitano ^ ic0ior. la citti sommersa«. Techn Technicolor.
rg,i e »
Capitol 15.30 «(juel temerarl cjr-
Cristalio 16.30 «11 nonno sur«-- i0. r ..............^ _ __..... subect
ro pazze scatenate, scalcioai* pi riole». T. Curtis, VValter Cn‘ Lando Buzzanca.	pep**
Moderno 16.00 «11 commissario c Ugo Tognazzl. Technicolor. gt-Imp.ro 16.30 «Geriss'mo». Jer J wis. Technicolor.	r-ast^*'
Vittorio Veneto 16,00 «Bunt c ^ Paul Nevvman, Robert Ren*0 Technicolor.	-r °
Ideale 16.00 «Django, klller »Joiitr5' nore«, G. Montgomery, E. Technicolor.	ih'
Abbazia 16.00 «Indianapolis, fernale*. P. Nevvman, J. VVO°°
R. VVagner. Technicolor. gliJ’ Astra 16.30 «Funny Girl». rif, Barbra Streisand. t*0 lor.
Mali oglasi
GOSPO ali GOSPODIČNO resno, srednjih let, za pomoč v gospodinj, stvu -n stalno otroško negovalko, išče gosposka milanska družina, bivajoča v Firencah. Najboljši pogoji. DELLENA — Lovanio 5, 20121 MI-LANO.
Manjši požar v stavbi pri Devinu
Ko je 22-letni delavec Boris Per-tot s Proseka 121 varil cevi pri ogrevalni napravi v stavbi, ki jo dokončujejo, je opazil, da so se nenadoma na sklopki pri manometru jeklenke s kisikom pojavili plameni. Ker se je bal, da bi mogla jeklenka eksplodirati, je takoj telefoniral gasilcem na Opčine, ki so požar kmalu pogasili. Materialna škoda znaša 50.000 lir; policija je uvedla preiskavo.
KINO NA OPČINAH
danes ob 18. uri barvni
fll*h:
PER AMORE Dl IvY y
Igraijo: Sidnev Poitier. A® Lincoln in drugi.
KINO «|RIS» PROSft
danes ob 19.30 CinenU barvni dramatični film:
asoCP*
KRAKATOA EST Dl
Igrajo:	Maxlmilian schtreitl’’
Diane Baiker in Brian k .
leka»n
&
DNEVNA SLUŽBA
(od 13. do 16. ure)
Biasoletto, Ul-oa Roma 1®.r0, ~ zo, Ulica Berninl 4. Al caS mo*1'0 ca Cavana 11. Sponza, URca sino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKA***
(Od 9.30 do
Vlelmettil, Borzni trg 12- ~nm f,. Ulica Rossetti 33. Alla Ma°°'	§ V
Mare, Largo Plave 2. Sani A ta S. Anna 10.
PRI KOPANJU JARKA ZA NOV STIVANSKI VODOVOD
Širok zemeljski udor odkril globinski zbiralnik Timave
Speleologi društva «Alpina delte GJulie» raziskujejo brezno s pomočjo gumijastega čolna - Voda v «jezercu» je globaka do 12 m
Kraj pri štivanski cerkvi, kjer je prišlo do udora
široka odprtina. Ogledal si jo je tudi nabrežinski župan dr. Legiša
OSI
p J
iL -
^»gled v brezno z vrha. Bela lisa je gumijasti čoln tržaških speleologov
gPREP KAZENSKEGA SODIŠČA
Ko se agentom sreča nasmehne... je tudi žeparja lahko izslediti
Starega znanca sodišč so odkrili s povezavo tatvine na brzovlaku in z nepoštenim delovanjem v mestu
kazenskim sodiščem (preds. i »psi. tož. Brenči, zapis. Strippo-J se je moral včeraj zagovarjati znanec sodišč 58-letni Bruno .tefuzza z Lovca št. 10. ki je na Osebnem policijskem seznamu o-kot «spreten slepar, ki de-Ulie na železnicah«.
.^rve, najnovejše novice o po-pojavu in ((delovanju« mo-v našem mestu so prispele g.1, julija lani v poznih popoldan-jjrjj urah na osrednji komisariat e J!116 varnosti, ko so agenti izve-j.1- da se Stafuzza klati po me-ivU S iskanju priložnostnega kup-i • kateremu naj bi oddal dva če-o 50 tisoč lir za manjšo vred-slt* b.°t sta resnično veljala. To. obrobno dejstvo, pa je slu-agentom, da so takoj zavohali pošten izvor čekov.
pa so ga naslednji dan oko-8-30 izsledili v Carduccljevi uli-Mpbi Sa pospremili na zasliševati!*-,114 komisariat, so našli na v™1*1 vse drugo kot pa tisto, kar » tekali, O čekih ni bilo nobene-stedu. Da jih ni moški more-4-* že oddal? Včasih se pa tudi Stekom sreča nasmehne, zlasti še ko se posamezni elementi vjteRa nepoštenega dejanja popol-(JT?4 ujemajo v najmanjših poji wbnost,j}1. Prav tisti dan, ko so (Uj-^enti belili glave, da bi Izve-za izvor menic, pa so jih nji-jJjb kolegi s stalne policijske po-čjjte na glavni železniški postaji Črtili, da je 17. julija prišlo (v brzovlaku Trst-Milan do tatvi-ki jo Je utrpela 40-letna Bian-Romano por. Cafiero iz Mila-1^: Neznan žepar je namreč med talkino trenutno odsotnostjo iz lq i ia prebrskal v njeni torbici. si(te je imeila položeno na kupejih!?) sedežu, in ji izmaknil de-sS^teo, v kateri je hranila 20 ti-Jir, 4 švicarske franke in dva čeka po 50 tisoč tor. so seveda asociativno pove-Prijavljeno tatvino z dvema V°tea in slednjič tudi našli, kot
S?
S«
temu
pravi, «corpus delloti« Neki podčastnik agentov M varnosti je namreč pri stal-iL kontroli v gostilni «Citta dl U-v Ul. Ghega, kamor le Sta-navadno zahajal in kjer so !iv.a,kenti po tatvini na vlaku čez tuji dni ponovno izsledili, našel j miznim prtom omenjena če-
skrbni preiskavi na komisa-vC1 so mu našli tudd ukradeno to , za katero pa je dejal, da tljj -1* prejel pri tihotapljenju tu-cigaret v Benetkah. Natbolj na ie zanikal, da bi ti. “'tel omenjena č“>a in sploh vse
ostalo. Kajpada mu agenti niso verjeli, sai Je njihove upravičene sume o nepoštenosti moškega oo-trdilo tudi pričevanje samega lastnika omenjene gostilne, 64-letnega A rtu ra Fioretta iz Ul. Cologna 65, ki je dejal, da mu je Stafuzza plačal dve steklenici piva z dvema srebrnima kovancema švicarskih frankov.
Tudi pričevanje okradenke je potrdilo domneve agentov in moškega so tako prijavili sodnim oblastem.
Na včerajšnji razpravi je toži-lev dr. Brenči zahteval za Stafuz-zo, ki so ga sodili v odsotnosti.
1 leto in 6 mesecev ^pora ter 90 -tisoč lir denarne k<—ni. Branilec odv. Amodeo pa se je boril za spremenitev obtožbe tatvine z ob-težilntmi okolnostmi v ((navadno tatvino« ter za najnižjo kazen.
Sodniki pa so sprejeli skoraj v celoti tožilčeve zahteve in obsodili Stafuzza na 1 leto zapora in 45 tisoč lir denarne kazni.
Ranjen motorist v Miramarskem drevoredu
Prometna nesreča, ki jo je povzročil 32-letni Igor Lasič iz Ulice Ce-retto 13, ker se s svojim avtomobilom alfa romeo ni ustavil pri znaku «stop», bo stala 16-letnega mehanika Luigija Codrinija, v katerega je Lasič zadel, 15 dni bolnišnice. Do nesreče je prišlo približno ob pol štirih v Miramarskem drevoredu, ko se je Codrini, ki stanuje v Ul. della Tesa 37, peljal na svojem motorju «Italget» proti Barkovljam.
Pri križišču drevoreda z Ulico Bonafata pa je vanj trčil s svojim vozilom Lasič, ki ni upošteval znaka »stopo. Codrinija so kmalu pozneje sprejeli v glavni bolnišnici na ortopedski oddelek zaradi hudega zvina desne golenice v gležnju, domnevne kostne poškodbe in rane na desnem golenu.
Avto je podrl dečka
Včeraj ob 16.30 so z nekim zasebnim avtom pripeljal v splošno bolnišnico v Gorici 9-letnega Edija Bia-gija iz Gorice, Ul. Fermi 27. Zdravniki so dečku ugotovili udarec v lobanjo in poškodbe po obrazu ter so ga pridržali za pet dni na zdravljenju. Deček je bil malo prej žrtev prometne nesreče na križišču Mihaelove in Ul. Pola na Rojcah. Zapisnik je napravila cestna policija.
Sonce je včeraj prijetno grelo pobočje na griču, kjer stoji šitivan-ska cerkev, ko so speleologi društva Alpina delie Giulie začeli z raziskovanjem brezna, ki se je v sredo odprlo med kopanjem jarka za novi vodovod pri Stivanu. Počasi sita dva speleologa spuščala po vrvi v globino gumijasti čoln s svojim kolegom v njem. Po petnajstih metrih spusta se je čoln zazibal na vodni gladini podzemskega jezerca,
«Kako krasne fotografije bi mogel posneti tu!« se je zaslišal glas iz globine, medtem ko je jamar skušal obdržati čoln v sončni zaplati, ki se je risala na vodni gladini, da bi ga z vrha lažje slikali. Voda v breznu je namreč nekakšen podzemski vodni zbiralnik Timave in zaradi tega je tok čoln zanašal.
Na površju je medtem skupina mladih članov jamarskega odseka Euganio Boegan razlagala, da se je zaradi min, ki so jih delavci postavili za gradnjo novega vodovoda, udrl jamski obok iz konglomerata. Odprlo se je brezno, za katerega so po prvih raziskavah ugotovili, da je eno izmed sedmih podzemskih korit, ki jih je izdolbla reka Timava. V njem je nekakšne vrste jezero, ali bolje rečni zbiralnik, ki se razcepi na dve veji, ki sta široka približno 10 metrov. Ena gre štirideset metrov v dolžino proti cerkvi, druga pa kakih trideset metrov proti trbiški cesti. Vhod v jamo leži na kraju, kjer se obe veja stikata. Desno od novega brezna, kjer se pobočje vzpenja proti trbiški cesti, so pred časom odkrili podobno jamo, druga taka jama pa leži bolj proti morju. V jezeru, ki so ga odkrili v sredo, je voda ponekod globoka do 12 metrov, kar pomeni, da leži jamsko dno kalklh sedem metrov pod morsko gladino. Seveda so vsi podatki zaenkrat le približni, ker bodo jamski relief izrisali šele v naslednjih dneh, ko bodo izvršili vsa merjenja. Speleologi upajo, da bodo dobili za to tudi s helijem napolnjene balone, ki bi jim omogočili, da izmerijo višino obeh jamskih obokov. Včeraj so jamarji že začeli s sondiranjem jezera, da bi našli kak podvodni sifon. Domnevajo, da se ta nahaja v tistem delu podzemskega jezera ,ki je obrnjen proti morju, ker so pred časom jamarjd-potapljači od izvira Timave preplavali pod zemljo 60 metrov proti toku.
Neki vaščan je pri tej ugotovitvi povedal, da so.seiV: vasi pred mnogimi leti smejali starčku, ki je pripovedoval, da je v mladih letih pod zemljo priplaval do nekega jezera.
Kar se tiče vodovoda, bodo zaradi odkritja brezna morali spremeniti prvotni načrt hi ga speljati v širokem ovinku bliže cerkvi. Tla so namreč v širokem obsegu votla in bi večje teže ne vzdržala. Udor pa grozi tudi v primeru, da bi se zbralo v bližini preveč radovednežev. Zaradi tega jamarji priporočajo, naj se nedeljski izletniki, ki bi jih pojav pritegnil, ne približajo preveč breznu.
Delovanje PSU
Na novem pokrajinskem sedežu PSU v Gorici, na Korzu Italija 22 se je te dni sestal pokrajinski izvršni odbor stranke, ki mu je predsedoval podsekretar inž. Lodatti. Ob tej priliki so si odborniki porazdelili funkcije in delo ter proučili političen, gospodarski in volilni položaj na Goriškem.
Sejo je imel tudi odbor mestne sekcije, ki je razpravljal o upravnih zadevah sekcije predvsem v vidu bližnjih upravnih volitev.
Odložen sestanek bivših deportirancev v Tolminu
Ker Je zaradi slabega vremena promet po cestah še vedno nezanesljiv, je zveza bivših deportirancev v nacističnih taboriščih za Goriško sporočila, da je napovedano srečanje bivših deportirancev z obeh strani meje, ki bi se moralo vršiti v Tolminu prihodnjo nedeljo, 22. t. m., odloženo za poznejši čas. Točen datum bodo sporočili enkrat pozneje.
SINOČI SO ZACELI RAZPRAVO V OBČINSKEM SVETU
Občinski proračun v Gorici bo tudi letos brez primanjkljaja
Predvidenih je 2.630 milijonov rednih dohodkov in prav toliko rednih izdatkov Za razne investicije bo šlo 7.440 mil. - Občinski dolgovi znašajo 2.878 mil. lir
Občinski svet v Gorici je na sinočnji seji začel razpravljati o občinskem proračunu za leto 1970. Kot znano so sedaj skrajšali rok občinam za sprejetje občinskih proračunov, ki bodo morali biti prihodnje leto sprejeti pred začetkom sončnega leta, za katerega veljajo: letos pa so izjemoma dovolili njihovo sprejetje do konca marca. Vsekakor je torej zadnji čas, da so svetovalci začeli razpravljati o njem, zlasti če bodo do izglasovanja potrebovali več sej za predvideno debato.
Iz županovega poročila, ki je priloženo zajetni knjigi proračunskih podakov, je razvidno da bo tudi letos, kot lani in leta 1968 občinski proračun brez primanjkljaja ter nameravajo ravnovesje doseči samo s sredstvi bilance, brez kritja z izrednimi dohodki ali podporami.
Redni del proračuna predvideva 2.630 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov; izredni del, ki se tiče izključno raznih investicij v obliki javnih del pa znaša 7.440 milijonov; skupaj torej nekaj nad deset milijard lir.
Od lanskega proračuna je ostalo v blagajni 170 milijonov lir, ki jih bodo porabili za bodoče investicije. Tudi proračun za 1970 predvideva nekaj nad 124 milijonov lir prihrankov, ki jih nameravajo porabiti 94 milijonov za povračilne obroke na posojila in 30 milijonov za investicijske stroške.
Kar se dohodkov tiče je predvideno da bodo dobili letos iz naslova raznih davkov 1.747 milijonov lir ali nekaj nad 51 milijonov več kot lani. Iz naslova državnih davkov naj bi prejeli 268 milijonov ali 47 milijonov več kot prejšnje loto iz raznih drugih naslovov pa 614 milijonov; skupaj torej 2.630 milijonov.
Pri stroških bo šlo samo za občinske uslužbence 1.088 milijonov lir; drugi največji izdatek je za nakup materiala in raznih uslug za 798 milijonov; za plačilo pasivnih obresti bo šlo skoro 174 milijonov, preostanek pa odpade na razne druge izdatke.
V primerjavi s prejšnjim letom se bodo dohodki povečali za 124 milijonov. Kar se tiče družinskega davka je odmerjen približno pa. enaki višini kot je bil lati; “ko je znašal predviden dohodek nekaj nad 225 milijonov lir; omenimo naj s tem v zvezi da je lani znašalo število davkoplačevalcev družinskega davka v goriski občini 10.876 od tega s fiksnim dohodkom 8.304 in s
spremenljivim dohodkom pa 2572.
Poglavje zase seveda tvorijo v proračunu občinski dolgovi, ki so dne 1. januarja letos znašali skupno 2.806.5 milijona lir; od tega odpade levji delež na posojila državna blagajne v Rimu ki znašajo 1625 milijonov; sledi mestna posojilnica v Gorici s 690.5 milijona; INPS v Rimu s 224.5 milijona, zavod Čredi to športivo v Rimu s 121.8 milijona itd. Letni obrok za odplačevanje obresti in kapitala na zgornje dolgove znaša skoro 260 Fnili-jonov lir. Če k dolgovom prištejemo še dodatne dolgove proti državi ob začetku, leta, ki znašajo 71.7
milijona lir, potem je ob začetku leta bila dolžna občinska uprava kar čedno vsoto 2.878 milijonov lir, kar bi dalo po 66.000 lir na vsakega občana.
Ob koncu moramo seveda priponi niti, da je občinska uprava lahko dosegla letos in vsa zadnja leta izravnavo svojega proračuna predvsem z dohodki blaga proste cone, ki je poglavje zase in o katerem bomo podrobneje še poročali. Zato bo treba poskrbeti, da se konce sije iz tega naslova ponovno podaljšajo, ko bodo zapadle, odnosno da dobi občina namesto njih druge vsaj enakovredne dohodke.
V NOVI GORICI STA RAZSTAVLJALA
Grafik Pavel Medvešček in slikar Miloš Volarič
Med 27. februarjem in 14. marcem sta razstavljala v Novi Gorici grafik Pavel Medvešček iz Anhovega in slikar Miloš Volarič iz Kobarida. oba sta se predstavila novogoriški likovni publiki že pred dvema letoma (takrat skupaj z B. Lozarjem iz Kanala). Tudi tokrat je priredila njuno razstavo Zveza kulturno prosvetnih organizacij v Novi Gorici.
Na otvoritvi razstave Medvešček-Volarič je v uvodnem govoru prišlo do poskusa, da bi postavili ta dva likovna ustvarjalca nasproti skupini slikarjev iz obeh Goric «2 X GO». V nasprotju z lansko predstavitvijo te skupine v Novi Gorici naj bi Medvešček in Volarič predstavljala bolj tipično primorsko, bolj iz tradicije izvirajočo, bolj skromno, zato pa bolj pristno nasprotje. Poskus je propadel, ker so šla izvajanja mimo razstavljenih del, raz-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OKROŽNO S0DISCE V GORICI * v
V Odesi je nakupil cigarete ki so jih našli v njegovi kabini
Mornar bo moral plačati 300 tisoč lir globe in sodne stroške - Pohotnež z Opčin je skušal zlorabiti mladoletno deklico pri Doberdobu
Včeraj so na okrožnem sodišču
v Gorici med drugimi obravnavah tudi zadevo jugoslovanskega mornarja, 43-letnega Nikola Arčona iz Subotice, ki je bil zaposlen na trgovski motorni ladji «Elena», - ki je plula pod libanonsko zastavo ter ji je poveljeval 64-letni Narciso Trocca, rodom iz Trsta, ki pa ima svoje stalno bivališče v Torre del Greco pri Neaplju.
V začetku preteklega februarja je bila ladja zasidrana v pristanišču v Tržiču in takrat so finančni stražniki in policija osumili mornarja Arčona tihotapstva s cigaretami. Ko je postala sumnja bolj ali manj upravičena, so prišli na ladjo in zahtevali od kapitana, naj jim odpre Arconovo kabino. Preiskali so jo temeljito in v resnici našli 8200 ameriških cigaret raznih vrst, ki jih Arčon ni prijavil carinskim organom ob prihodu v pristanišče. Ko se je vrnil na Jad-jo, 50 Arčona pridržali in ga poslali' v" goHšEe zapore. Pri zaslišanju je izjavil, da je kupil ciga rete v Odessi v Sovjetski zvezi, da služijo za njegovo osebno potrošnjo in da ni vedel ničesar o prijavi pri carinarnici v pristanišču.
•iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutmnimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiia
NA ZBOROVANJU V ŠKOCJANU
Za 105 ljudskih stanovanj vloženih v Tržiču 1200 prošenj
To je dokaz velikega pomanjkanja stanovanj z zmerno najemnino
Za zadnji razpis zavoda za ljudske hiše (IACP) v Tržiču v oddajo v najem ali na odkup 105 stanovanj, ki jdh je ta ustanova zgradila zadnji čas v Tržiču, se je odzvalo s prošnjami za stanovanje nad 1200 prosilcev, ali približno 11-krat toliko, kot je stanovanj. To je najbolj jasen dokaz, kako veliko je pomanjkanje stanovanj po dosegljivih cenah za delavske družine.
To so ugotovili tudi na nedavnem zborovanju, ki ga je organizirala občanska uprava v Škocjanu ob Soči in na katerega so povabili deželne svetovalce, prestavni-ke sosednjih občin, predsednika ustanove IACP iz Gorice itd.
Glavni govornik je bil univ. prof. Costa iz Trsta, ki je govoril o stanovanju kot osrednj i točki socialnih potreb, katerim je treba zadostiti. Med debato, ki je sledila njegovemu poročilu, so predstav-
niki sindikalnih organizacij, ki so bili prisotni, v posebnem skupnem dokumentu poudarili potrebo večjih akcij za temeljito in dokončno rešitev tega problema.
Na zborovanju so številni disku-tanti postavili tudi zanimive praktične predloge in nasvete, ki jih bodo lahko upoštevali pri bodočih stanovanjskih načrtih za ljudske gradnje in njihovo izvajanje.
Iz tržiške bolnišnice
Včeraj so nudili v tržaški bolnišnici prvo pomoč s prognozo okrevanja v sedmih dneh 38-letnemu Gastonu Mininelu iz Ronk, ki ga je na delu na letališču udarila motoma vetrnica ter ga ranila na desni roki.
Prvo pomoč so nudili tudi Gabrijelu Gergoletu iz Doberdoba, Goriška cesta 5, ki je bil ranjen na bradi pri prometni nezgodi.
sodelovanja bodo ob sodelovanju goriške in celovške občinske uprave priredili v dvorani bivšega Ljudskega doma v Ul. Petrarca v Gorici razstavo na kateri bo Celovec pokazal goriškemu občinstvu svoje značilnosti in zanimivosti s posameznih področij. Razstavo bodo otvorili v sredo, 18. t. m. ob 18 uri ter bodo pri otvoritvi prisotni tudi celovški župan Hans Ausseminkler in druge osebnosti iz koroškega glavnega mesta. Razstava bo odprta za občinstvo kakih 10 dni
To je ponovil tudi pri včerajšnji razpravi, pri kateri je bil soobtožen kapitan ladje Trocca, ki je odgovoren za ladjo, pa ga hi bilo na razpravi. Sodišče je Arčona obsodilo na plačilo 300.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov; kazen pa je pogojna, pač pa so zaplenili najdene cigarete. Kapitan Trocca pa je bil obsojen, da bo moral on plačati določeno globo, če bi se izkazalo, da je Arčon ne bo mogel plačati. Kapitana je zagovarjal odv. Pedroni, Arčona pa uradno odv. Camber iz Tržiča.
V odsotnosti obtoženca je sodišče obravnavalo zadevo 25-letnega Santo Bada z Opčin pri Trstu, Ul.
Bazovica 44, ki je bil obtožen, da je hotel pohujšati neko deklico iz Doberdoba, ki je imela manj kot 14 let.
Kot je navedeno v policijskem zapisniku, se je Bado pripeljal s skuterjem dne 18. septembra 1968 popoldne okrog 17. ure preko Dola do Doberdoba, kjer se je ustavil malo pred prihodom v vas. Nedaleč od ceste je na gmajni opazil dečka in deklico, ki sta pasla krave. Približal se jima je, dejal, da mora nesti neko pismo v Martin-ščino ter je zaprosil deklico, naj bi šla z njim ter mu pokazala pot in hišo naslovljenca. Po prvotnem oklevanju je deklica pristala ter se vsedla od zadaj na skuter. Odpeljala se je z Badom proti Mar-tinščini, v bližini Poljan pa je ta zavil na stransko pot ter skušal zvabiti deklico v bližnji gozdič.
Deklica pa se mu je uprla zlasti še, ker ji je skušal delati silo. Ko je začela vpiti, je Bado raztrgal pismo, ga vrgel v bližnji grm, sam pa se je odpeljal nroč.
Ker si je dekličin brat slučajno zapomnil številko skuterja, so krajevni karabinjerji, katerim je oče obeh otrok nekaj dni pozneje pri-	I00™ ,.fr
javil dogodivščino, kmalu prišli do d va <<oton Zupančič« krivca, ki je po prvem oklevanju priznal svojo krivdo. Sodišče ga je zato obsodilo na 16 mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov; obenem je preklicalo pogojnost za kazen z razsodbo od 23. januarja 1967 v Trstu. Obsojeni je preko svojega odvetnika Padovanija iz Trsta vložil priziv.
Drž. tož. dr. La Greca; preds. sodišča dr. Mancuso; sodnika Gri-delli in Succi; zap. Nodetti in No-selli.
Jameljčana obsojena zaradi lovskega prekrška
Pred okrajnim sodnikom v Tržiču sta se morala včeraj zagovarjati 39-letni Mirko Legiš aiz Jamelj in njegova žena, 26-letna Ana Auber zaradi nedovoljenega lova v občinskem lovišču in zaradi nastavljanja zank.
Dva krajevna lovska čuvaja sta lani proti koncu oktobra opazila na lovišču v zanko ujetega fazana. Naslednji dan sta postavila zasedo in po dveh dneh v resnici opazila človeka, ki je pregledoval nastavljene zanke. Čeprav jima je ušel, sta ga prepoznala in šla na njegov dom, kjer sta našla še enega mrtvega fazana in presenetila tudi ženo, ki je skušala odstraniti zanko, pripravljeno na vrtu. Čeprav sta oba obtoženca odločno tajila krivdo, ju je sodnik dr. Mazzarella obsodil na plačilo 160.000 lir globe.
Delovanje prosvetnega društva «0. Župančič v Standrežu
Po občnem zboru
Koroška razstava v Gorici
Kot s sosednjo Novo Gorico je Gorica navezala iz leta v leto tesnejše sodelovanje tudi s Koroško In njenim glavnim mestom Celovcem. V okviru tega prijateljskega
prosvetnega v Standrežu se je odbor z veliko prizadevnostjo lotil vpisovanja novih članov. Pri tem delu so vsi odborniki pooblaščeni, da sprejemajo nove člane in tudi članarino za leto 1970. če pa odborniki do kakšnega vaščana, ki bi se hotel vpisati, ne bi prišli naj se ob večernih urah zglasi na sedežu društva ali pa v gostilnah Romana Gabro in Pelicon, kjer ga bodo vpisali. Odbor vabi vaščane naj z njim čimbolj sodelujejo ter so dobrodošli tudi vsi nasveti, kako bi se dejavnost povečala in popestrila.
Letni občni zbor posojilnice v Sovodnjah
Kmečko - delavska posojilnica v Sovodnjah bo imela jutri, 15. marca redni letni občni zbor svojih članov, in sicer ob 11. uri v občinski sejni dvorani v Sovodnjah.
Kdor se sam ne more udeležiti zbora lahko pooblasti kakega drugega člana. Bilanca in drugi dokumenti so na vpogled članom na sedežu posojilnice.
Kmečki izlet v Verono
Ob pritoki 72. mednarodnega velesejma kmetijstva in živinoreje priredi Kmečka zveza jutri, 15. t.m. enodnevni izlet v Verono.
Odhod iz Gorice ob 4. uri, preko Oslavja, števerjana, Podgore, Stan-dreža. Sovodenj itd.
Kdor se misli izleta udeležiti, naj se čtmprej Javi na sedežu Zveze v Gorici, Ul. Asooli 1 ln to najkasneje do četrtka 12. t m.
Podrobnejša navodila bomo še objavili.
DEŽURNI LEKARNI GORICA
V Gorici Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna ALESANI, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči Je dežurna v Tržiču lekarna Centrale dr. Enneri, Trg republike 6 tel. 72341.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO, Ul Garibaldi 9, tel. 26-28.
Izlet v Postojno organizira prosvetno društvo «Oton Župančič« iz štandreža v nedeljo, 22. t. m. ob pritoki revije pevskih zborov na kateri nastopa tudi pevski zbor «Oton Zupančič«. Po možnosti bo v Postojni tudi večerja. Odhod avtobu-so s trga v Standrežu ob 13. uri.
Vpis in informacije prt Francu Luptau, Dinu Ronerju, Karlu Nanutu to Angeli Nanut.
stavljavca pa je le postavil v nezavidljiv položaj.
V tem kratkem zapisu samo razstavo nujno ločujemo od njenega začetka. Ugotavljamo različnosti, pa tudi mnoge skupne značilnosti obeh likovnikov. Slednje so prispevale k temu, da je razstava dveh umetnikov delovala skladno prav na o-snovi dopolnjevanja kontrastov, Grafik je s svojo ostrino podprl slikarja, ta pa tovariša s svojo svojsko barvitostjo. Tako je razstava zadovoljila tudi kot celota.
Grafik Pavel Medvešček (Roj. 1933 v Anhovem) je razstavil 11 grafičnih listov. Na starejših je skušal združevati trodicionalne in ljudske umetnostne motive v nove, pomenljive sestave. V novejših je zamenjal te prvine s popartističnimi. V najnovejših pa se je izrazil najmočneje, očitno tudi najbolj svojsko, čeprav bolj trodicionalno, v ekspresivnem in figurativnem načinu. Medveščkove grafične figure niso zmerom ljudje, se pa njegova bitja vselej mukoma osvobajajo svojih teles in njihove končnosti, pri tem pa nastopajo kot nosilci izvenča-sovne ideje, dematerializacije, po-duhovljenja. transcendence. Medveščkoma idejna izpoved je nedvoumna in dognana.
Slikar Miloš Volarič roj. 1933 v Kobaridu) je razstavil 10 olj. Večino je posvetil inačicam enega in istega motiva: kroga ali sonca kot simbola popolnosti in večnosti ter seveda absolutnosti. V svet te simbolike pa teži nopopolni, umrljivi in povsem relativni človek. Hrepeni po nedosegljivem, po tem, da bi prerasel danost, po vsem lepšem, boljšem in pravičnejšem. S to svojo idejo je prepričljivejši, kadar jo uspe bolj likovno predelati, kajti literatura v sliki deluje tuje in nasilno.
Sandi Sitar
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, 14. marca ob 20.30 ta v nedeljo, 15. marca ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici
IGNAZIO SILONE
PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA
Prvič v slovenščini Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma.
V četrtek, 19. t. m. ob 20. uri v župnijski dvorani v Standrežu
JAKA STOKA
MOČ UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih
CORSO. 17.00:	«HeUo DoUy»,
B. Streisand to W. Matthau; ktaemaskopski film v barvah
VERDI. 17.15-22.00: «11 elan del Si-ciliani«, A. Delon in J. Gabin; francoski ktaemaskopski film v barvah.
MODERNISSIMO. 17—22:	«San-
gue chiama sangue«, F. Sancho in S. Foryth; italijanski kinema-skopski film v barvah.
VITTOR1A. 17.15 - 21.00: «11 prlmo premio si chiama Irene«, dokumentarni film o morali na Danskem ; italijanski ktaemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan
CENTRALE. 17.00—21.30; ((Satirlco-sissimo«, F. Franchi ta C. In-grassia; italijanski film v barvah.
Iršič’
AZZURRO. 17.30: «L*uomo verrnto
aalla pioggia«. Charles Bronson, barvni film.
EXCELSIOR. 16.00: «La battaglia della Neretva« (Bitka na Neretvi). Ktaemaskopski barvni film o partizanski epopeji v Bosa:!. Režija Butaj ič. Igrajo Silva Koščtaa, Y. Brjmner, S. Bondarčuk Itd.
PRINCIPE. 17.30: «L’amdca», Usa Gastoni in Gabriele Ferzetti. Barvni film.
SAN MICHELE. 16.30: «L’oro del menek)«, Franchi in Ingrassia. Barvni film.
/Vata fiorica
SOČA (Nova Gorica): «Bitka na Neretvi«, jugoslovanski barvni film — ob 17. in 20. uri.
DESKLE: ((Sestanek s smrtjo«, a-meriški barvni film — ob 20. uri.
SEMPAS:	«Revolveraši Apaškega
klanca«, ameriški barvni film — ob 20. uri.
KANAL: «Hiša iz papirja«, ameriški film — ob 20. url.
SVOBODA: «Bitka na Neretvi«, jugoslovanski barvni film — ob 16. in 19. uri.
PRVACINA:	«Zvezda», ameriški
barvni film — ob 20. uri.
Danes zvečer ob 20.30 in jutri popoldne ob 16. uri bo v Katoliškem domu gostovalo Slovensko gledališče
iz Trsta s Silonejev* dramo »Prigoda ubogega kristjana«. Na siki papež Celestin z menibi-spiritualci
P. D. »BRIŠKI GRIČ« IZ ŠTEVERJANA
priredi danes, 14 t.m. ob 20. uri
PROSLA VO PRAZNIKA ŽENA'
na svojem sedežu na Valerišču
Poskrbljeno bo za pester ta zabaven program. Vabljene matere, žene in dekleta, mladina in vsi drugi občani.
Odbor
14. marca 197#
V SREČANJU S TOMOM BETHEO
Benvenuti premagan
MELBOURNE, 13. — Nino Beti venuti je danes doživel četrti poraz odkar se bori med profesionalci. Premagal ga je Američan Tom Bethea s tehničnim K.O. v osmem krogu. Izid tega srečanja je presenetil vse Tržačanove navijače, ki so smatrali to srečanje kot pripra vo za pomembnejše srečanje, ki ga bo imel Benvenuti v kratkem, ko bo branil svetovni naslov.
Do četrtega niza je bil Benvenuti odločno v premoči, potem pa se je
DOMAČI ŠPORT
DANES
Sobota, 14. marca 1970
ODBOJKA
Moška B liga
21.15	v Bergamu Čelana — Bor
Ženska B liga
21.15	v Trstu, Ul.
Bor — Breg
della Valle
Moška D liga s
20.30	v Gorici, Ul. Puccini
Olimpija — CSI Videm
JUTRI
Nedelja, 15. marca 1970
ODBOJKA
Ženska B liga
10.30	v Trstu, stadion «1. maj*
Zarja — Sokol
* * #
Ženska C liga
08.30	v Vidmu
PAV — Bor B
* « «
Moška D liga
19.30	v Trstu, stadion «1. maj*
Kras — Acegat
« * *
10.30	v Vidmu
PAV - Bor B
SMUČANJE
Trofeja Krčivoj (veleslalom)
09.30	v Trbižu
Nastopa tudi naraščaj SPDT * * •
Trofeja Piazza (veleslalom)
10.00	v Piancavallu Nastopajo tudi člani SPDT * * *
Trofeja Dežel (veleslalom)
10.00	v Ravasclettu
Nastopajo tudi člani SPDT
NAMIZNI TENIS
Moška C liga
10.00	v Nabrežini
Sokol — Montecatini Edison
NOGOMET
Naraščajniška liga
10.30	v Sv. Križu Vesna — Fortitudo
* » *
13.00	v Nabrežini
Primorje — Giarizzoie * * *
13.00	na Padričah
Breg — Don Bosco * * *
10.30 na Padričah
Gaja — Triestina B
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
1
2
2 1 1 2 1 2
1 X X 1 1 1
X
2
X
nekaj zataknilo in je počasi Bethea prevzel vajeti srečanja v svoje roke. V osmem krogu se je Benvenuti po silovitem napadu Bethee, vrnil v svoj kot in sodnik je proglasil črnca za zmagovalca. Benve-nutija so sprejeli takoj v bolnišnico in mu ugotovili verjeten zlom reber.
Kot smo že rekli je to četrti poraz Tržačana. Pred Betheo so ga premagali še Korejec Kirn Ki Soo. Američan Emil Grifith in Nigerijec Dick Tiger.
V zadnjem trenutku smo zvedeli, da zdravniki po rentgenskem pregledu niso ugotovili nobenega zloma pri Benvenutiju temveč samo zelo močan udarec, ki pa ne bo imel posledic.
OBVESTILO
Športno združenje Gaja obvešča, da se bo vpisovanje za balinanje zaključilo 16. t. m. v baru Guštinčič na Padričah.
Odbor
Tudi Sovodenjci na mladinskih igrah
V okviru vsedržavne organizacije mladinskih iger, ki jih prireja CONI, bo sovodenjska mladina tudi letos nastopila na občinskih in pokrajinskih tekmah, ki bodo meseca maja. V ta namen so pod predsedstvom župana g. Jožefa češču-ta že pred časom ustanovili posebno komisijo, katere člani so v glavnem predstavniki športnega društva Sovodnje in katere naloga je da opravi vse tehnične in organizacijske priprave za čim boljši uspeh te pomembne manifestacije.
Komisija je sklenila, da se iz tehničnih razlogov Sovodenjci udeležijo iger samo z lahkoatletsko in namiznoteniško ekipo. Zato vabimo starše in prijatelje mladine, da moralno pripomorejo k uspehu te velike prireditve.
Prvi zbor vseh otrok bo danes, v soboto, ob 15. na športnem igrišču v Sovodnjah.
NOGOMET
BILBAO, 13. — Mladinska reprezentanca Francije je danes premagala svoje španske vrstnike s 3:1 (2:0) v tekmi za mednarodni mladinski turnir UEFA in se tako plasirala za finale, ki bo maja na Škotskem.
ODBOJKA
V MOŠKI IN ZENSKI B LIGI
Najtežje gostovanje Bora Dva slovenska ženska derbija
Drevi bodo Borovi odbojkarji, ki nastopajo v B ligi, igrali v Bergamu proti močni šesterki Čelane, ki je pred dvema koloma premagala enega od kandidatov za vstop v A ligo, moštvo Petrarce iz Padove. Že to dejstvo priča o kakovosti i-gralcev iz Bergama, ki bodo danes skušali ponoviti podvig prav proti našim predstavnikom.
Morda bo za «plave» to najtežje gostovanje, ki so ga opravili v letošnjem prvenstvu. Ekipa je namreč naletela na številne težave: do zadnjega trenutka nista mogla odpotovati ne Plesničar in niti Orel (oba sta službeno zaposlena in nista mogla pustiti dela), Edi Starc se je poškodoval, ostali igralci pa nastopajo v D ligi. Prav v zadnjem trenutku pa je Plesničar le odpotoval.
Sicer pa so naši odbojkarji že navajeni na taka improvizirana gostovanja in, kar je važno, so prav
na takih gostovanjih vedno igrali | samo o drugem mestu na razpre-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Ob zaključku naraščajniške košarkarske lige
V naraščaj niškem prvenstvu so se Openke dobro izkazale
Poletova dekleta so s koncem na-raščajniškega prvenstva zaključila svojo prvo uradno sezono tekmovanja. Ta sezona je bila njihov prvi stik z ženskim košarkarskim okoljem: openska dekleta so seveda še začetnice, predvsem glede izkušenj. igrale pa so v prvenstvu, ki je verjetno med najbolj kvalitetnimi v vsej Italiji, seveda v svoji kategoriji. Tržaške naraščajnice so namreč gonilna sila tržaške ženske košarke, iz katere so vedno izhajale najboljše italijanske igralke (od «starih» Pausich in Persi do mladih Colavizze, Alessio, Longo, Kastner itd.). Tako je tudi letošnje naraščaj-niško prvenstvo pokazalo nekaj res odličnih igralk, kot so Apostoli in Loi (Interclub), Iannezig in Tomasi (Bloch), Pavatich (Ricreatori), Ver-banaz (CMM) in še zlasti zelo mlada Candias (Bloch).
V tej «družbi» so se mlade Openke res precej izkazale, čeprav so zgubile vse tekme. Imele so precej težav: od »pionirk*, ki so kot prve Slovenke v zamejstvu začele gojiti košarko, so že na začetku prvenstva ostale le še štiri igralke, medtem ko mlajše niso še dorasle za tako zahtevno ligo. Vse so pa mla de in bodo lahko igrale še v prihodnjem prvenstvu, ki se ga bo Polet resno lotil z namenom, da zapusti čim lepši vtis. Vsekakor sta že sedaj v vrstah »oranžnih* dve igralki, ki sta med boljšimi v svoji kategoriji: to sta Irena Sosič in Tanja Malalan, ki sestavljata »hrbtenico* ekipe. Sosičeva igra «playma-kerja*: odlikujejo jo pregled nad igro, zanesljivo žoganje in zelo lep met, ima pa tudi veliko hibo, to je pomanjkanje telesne kondicije: Malalanova igra na krilu: ima tudi ona zelo lep met, ni pa dovolj odločna v žoganju, ne zna se pravočasno odločiti za met, poleg tega pa je morda preveč enolična v svoji igri. Vendar te napake niso bistvene in že prihodnje leto bo Malalanova precej dobra igralka. Uspeh v prihodnjem letu bo pa v glavnem odvisen od napredka visoke Mire Krau-sove, ki letos še ni prišla do izraza. Je namreč počasna in neodločna: če bo v kratkem času odpravila vsaj delno te napake, bo res neustavljiva, ker je telesno zelo «na mestu*. Tudi ostale igralke obetajo dobro:
v glavnem mislimo na Rosano Sosič (1956, 165 cm) in na trojico mladih: Morano Taučer, Kristano Bal-dassi in Lilijano Fučka (vse 1957). S temi in ostalimi igralkami bi morala ekipa biti precej »močna, vsekakor približno na srednji ravni prvenstva. Treba bo pa seveda še veliko dela. vztrajnosti in trdne volje: v tem primeru bo gotovo prišlo do zadovoljivih rezultatov.
S.	T.
Tirensko - Jadransko morje
Etapna zmaga Sercuja Michelotto v bolnišnici
PINETO, 13. — Druga zaporedna belgijska zmaga v tej dirki. Danes je zmagal Patrick Sercu, svetovni prvak v hitrostni vožnji. E-tapa se je za nekatere tekmovalce slabo končala, saj so 200 metrov pred ciljem padli, po trčenju med Michelottom in Soavejem, še drugi trije vozači in sicer Cravero, Ta-miazzo in Šved Petersson. Zelo hudo se je ranil Michelotto, ki so mu ugotovili zlom desne ključnice in veliko odrgnino na glavi, zaradi katere je dobil 8 šivov. Ponesrečenec bo okreval v približno enem mesecu, če ne bodo nastopile komplikacije. Tudi Petersson se je ranil nad desno pogačico.
Lestvica 3. etape Pescasseroli — Pineto (200 km)
1.	Patrick Sercu 4.57’24” s p. h. 40,340 km na uro
2.	Van Clooster
3.	Boifava
4.	Polidori
5.	Sgarbozza
6.	Grassi
7.	Della Tome
8.	Claes (Bel.)
9.	Taccone 10 Ballini.
* • m
MARSEILLE, 13. - V današnji 5. etapi dirke Pariz - Nica je zmagal zahodni Nemec Rudi Altig, ki je prevozil 220 km dolgo pot od La Bolleneja do Plan de Cuques v 5 urah 54’54”. Belgijec Eddy Merckx je ohranil prvo mesto na skupni lestvici.
SMUČANJE
BOČEN, 13. — Tudi južnotirolski duhovniki imajo svojega smučarskega prvaka. Je to don Riccardo Sottara, župnik v neki gorski vasici, ki je zmagal v veleslalomu na precej zahtevni progi, ki je merila 1200 m. Drugi je bil don Gilli Knapp. Tekmovanja se je udeležilo 32 duhovnikov. Nagrajevanje je bilo v hotelu, ki je last očeta Gustava Thonija.
* * •
VOSS BERGEN, 13. - Avstrijec Karl Schranz je že drugič zaporedoma zmagal svetovni pokal za alpske discipline, čeprav ga je v zadnjem tekmovanju premagal njegov rojak Wemer Bleiner.
ATLETIKA
MELBOURNE, 13. — Na mednarodnem mitingu je prišlo do nekaj dobrih rezultatov. Tako je A-meričan Seagren zmagal v skoku s pailico z značko 5,20 m, njegov rojak Greene pa je tekel na 100 m v času 10”3. Ralph Doubell je postavil nov avstralski rekord v teku na 1000 m s časom 2’20”. Svetovni rekorder Ron Clark pa je bil premagan na progi 5000 m od Avstralca 0’Briena.
SNEŽNE RAZMERE
Velika planina	225	cm
Krvavec	265	cm
Vogel	400	cm
Kranjska gora	160	cm
Zelenica	303	cm
Jezersko	90	cm
Španov vrh	150	cm
Golte (Mozirje)	180	cm
Pohorje (Maribor) 140	cm
Lokve	130	cm
Črni vrh	150	cm
Ceste prevozne.
Žičnice obratujejo. Trbiž	150	cm
Žabnice	150	cm
Nevegal	200	cm
Sappada	130	cm
Ravascletto	110	cm
zadovoljivo. Današnje srečanje bo gotovo zanivimo in napeto: po eni strani bodo domačini dali vse od sebe, da bi dosegli prav proti dru gemu z lestvice ponovno prestižno zmago; po drugi strani pa bodo «plavi» z boljšo tehniko in večjo izkušenostjo skušali ohraniti položaj na lestvici. Naši igralci pravijo: »Tekme v Bergamu so se vedno končale s 3:2 v njihovo ali našo korist...» In že to dejstvo priča, da bo drevišnja tekma izredno napeta in tehnično tudi na zadovoljivi ravni. Žal pa bo eden najboljših Borovih tolkačev, Plesničar, nastopil brez treninga. Ta teden je namreč zbolel in je komaj okreval. Upajmo pa, da bo kljub temu našel pot preko nasprotne obrambe. Ostali igralci so v zadovoljivi formi. Trener in kapetan ekipe prof. Veljak je trenutno najuspešnejši igralec moštva. In prav njegova izkušenost in tehnična zmogljivost bi lahko bili odločilni v drevišnjem srečanju. Sicer pa bo moralo celotno moštvo dobro in odločno zaigrati, če bo hotelo streti odpor žilavih in tehnično dobro pripravljenih domačinov.
Nedvomno bo to za naše predstavnike težka tekma. Navijači pa pričakujejo od njih še zadnji napor — po tem gostovanju bodo borovci igrali doma proti Alessandrii, nato pa bo konec prvenstva. In prepričani smo, da nas «plavi» tudi tokrat ne bodo razočarali.
Borova postava: Sergij Veljak, Žarko Uršič. Radovan Fučka, Edi Vodopivec, Klavdij Veljak, Edi Plesničar.
Tekma Čelana — Bor bo drevi v Bergamu, ob 21.15.
b. 1.
* # #
Odbojkarsko prvenstvo ženske B lige je pred zadnjim zavrtljajem prvega dela. Prav zadnje kolo pa bo za naše štiri ekipe najzanimivejše. Koledar je bil kot nalašč sestavljen, da_ bosta na sporedu kar dva privlačna slovenska derbija, saj se bosta spoprijela Bor in Breg za drugo mesto na razpredelnici, Zarja in Sokol pa za obstanek v 2. italijanski odbojkarski ligi.
Drevi se bosta spopadla v telovadnici v Ul. della Valle Bor in Breg. Srečanje bo po vsej verjetnosti zanimivo in tudi prikazana oaoojka bi m •, ala biti dobra, ker sta obe postavi sposobni razviti lepo igro. Nastop ne bo odločal
deJnici, ampak bo pomemben tudi iz prestižnega značaja. Lani so bo-rovke prvo srečanje z Bregom gladke izgubile s 3:0 in so zaigrale daleč izpod svojih realnih sposobnosti. V ponovnem srečanju pa so se Iržačanke za ta poraz oddolžile. Za drevišnji nastop je prednost na strani Brežank, ker so v vseh dosedanjih nastopih pokazale bolj zanesljivo igro. S tem pa ni rečeno, da so se Tržačanke odrekle obema točkama.
Nedeljski spopad med Zarjo in Sokolom pa bo brezkompromisna bit ka za biti ali ne biti. Nad obema šesterkama visi nevarnost izpada kot Damoklejev meč. Zmago ene ali druge šesterke bo prinesla zagrizenost in strah pred izpadom. Res je čudno, kako se je FARI iz Padove rešil prav na račun naših dveh šesterk. Objektivno gledano se je Zarja pokazala kot bolj hogomena celota in prav zato je rahla prednost na njeni strani. Vsekakor pa je žoga okrogla in Nabte-žinke se gotovo ne bodo pokazale v tako negativni luči kot v nedeljo. Bržkone bo bitka izredno ogorčena in ni rečeno, da ne bo to letošnje prvo srečanje skupine B, ki se bo končalo po petih bojevitih nizih.
V	moški D ligi bo druga šester-ka Bora gostovala v Vidmu proti PAU. Po zadnjem uspešnem nastopu imajo Tržačani vse možnosti da se vrnejo prav iz Vidma s prvo letošnjo zmago.
V	predtekmi moških pa se bosta pomerila v tretjem kolu ženske C lige PAV in Bor B.
G. F.
Bari - Fiorentina	X
Bologna - Brescia	1
Inter - Vicenza	1
Juventus - Cagliari	1
Lazio - Palermo	1
Napoli - Milan	1
Sampdoria - Roma	1
Verona - Torino	X
Arezzo - Mantova	X
Perugia - Genoa	1
Piša - Varese	X
Venezia - Lecco	X
Salernitana - Brindisi	X
JUTRI V MOŠKI KOŠARKARSKI D LIGI
Bor dobro pripravljen na tekmo s Tre visom
Jutrišnje srečanje proti peterki Treviso bo za Borove košarkarje zelo važno. Če hočejo »plavi* še upati na obstanek v D ligi morajo zmagati. Borovci se zavedajo te odgovornosti in so se zato za jutrišnjo tekmo tudi vestno pripravili.
Res je, da večina igralcev trenutno ni v najboljši formi, in predvsem je nekoliko odpovedal Peter Starc, ki pa bi lahko prav jutri prišel v svojo najboljšo formo in morda tudi odločil srečanje s svojimi značilnimi meti in prodori. Sicer pa za zmago ne bo dovolj ugoden dan tega ali onega igralca; celotna ekipa bo morala zaigrati odločno, če bo hotela osvojiti ti dragoceni točki, ki bi dali obenem moštvu novega poleta za prihodnja važna srečanja.
Končno bodo borovci nastopili s popolno postavo, ki bo: Zavadlal, Sancin, Tavčar, Fabjan, Rudes, Lakovič, Sirk, Starc, Ambrožič, Kralj. Nedvomno bo za celotno ekipo zelo koristna prisotnost zunanjega igralca — «posta» — Borisa Fabjana, ki v nedeljo v Gorici zaradi izključitve ni mogel nastopiti. Borovci so namreč precej netočni v metih, razen Fabjana, ki bo torej s svojim točnim metom lahko razbil nasprotnikovo obrambo.
Tekma Bor — Treviso bo jutri, ob
15.30,	v telovadnici v Ul. Della Valle.
b. 1.
V	TEKMI NARAŠČAJNIKOV
Polet-Bor 27:14
V	sredo so odigrali prijateljsko srečanje igralci Poleta in Bora, ki se bodo udeležili turnirja za »Trofejo dečkov*.
Po predvidevanju so zmagali 0-penci.
Izid: POLET : BOR 27:14 (15:11). POLET: Kraus 6, Gantar 13, Fo-
schini. Košuta 2, Starc 6, Rauber,
Vremec, Tavčar.
BOR: Hrovatin 4, Colja, Harej 3,
Francia 6, Kukanja, Marc 1. SODNIK: Sergij Tavčar.
Tekma je bila na splošno na zadovoljivi ravni in je bila zlasti v prvem polčasu napeta. V drugem delu igre pa so košarkarji Poleta popolnoma strli odpor borovcev in so tudi zasluženo zmagali.
V	vrstah Poleta se je zlasti izkazal Robi Gantar, med borovci pa je bil najboljši Mauro Francia.
b. L

LAZIO *
Di Vincenzo; Papadopulo, Wil-son; Governato, Polentes, Mar-chesi; Massa, Mazzola, China-glia, Ghio (Tomy), Morrone.
PALERMO
Ferretti; Sgrazzutti, Giubertoni; Lancini, Bertuolo, De Bellis; Pellizzaro, Landoni, Causio, Reia, Ferrari.
SAMPDORIA
Battara; Sabadini, Negrisolo; Sabatini, Spanio, Garbarini; Fru-stalupi, Comi, Morello, Benetti, Fotia.
ROMA
Ginulfi; Spinosi, Bet; Salvori (Petrelli), Cappelli, Santarini; Cappellini, Scaratti (Salvori), Landini, Capello, Cordova.
JUVENTUS
Anzolin; Salvadore, Leoncini; Roveta, Morini, Cuccureddu; Žigoni (Leonardi), Furino, A-nastasi, Del Sol, Haller.
CAGLIARI
Albertosi; Martiradonna, Man-
cini Cera, Niccolai, Nene; Do-menghini, Brugnera, Gori, Gre-atti, Riva.
BARI
Spalazzi; Diomedi, Galli; Muc-cini, Spimi, Colautti (Furla-nis); Cane, Fara, Spadetto, Cu-ratoli, Tonoli.
FIORENTINA
Superchi; Cencetti, Longoni; K-sposito (Pirovano), Ferrante, Brizi; Chiarugi, Rizzo, Mara-schi, Amarildo, Mariani. VERONA
Pizzaballa; Ranghino, Sirena; Stenti, Batistoni, Mascetti; D’A-mato, Madde, Clerici, Orazi, Bergamaschi (Mascalaito).
TORINO
Sattolo; Poletti, Fossati; Puia, Cereser, Agroppi; Carelli (Sala), Ferrini, Quadri (Pulici), Moschino, Mondonico.
NAPOLI
Zoff; Monticolo (Nardin), Po-gliana; Zurlini, Vianello, Bian-
chi; Canzi, Juliano, Manservisi, Montefusco, Barison.
MILAN
Vecchi (Cudicini); Anquilletti, Schnellinger; Rosato, Malatra-si, Trapattoni (Maldera); Sor-mani, Fogli, Combin, Rivera, Prati.
INTER
Vieri; Bellugi, Facchetti; Ber-tini, Landini, Cella; Jair, Mazzola, Boninsegna, Suarez, Corso.
L. VICENZA
Pianta; Volpato, De Petri; Bia-siolo, Carantini, Calosi; Cicco-lo, Scala, Vitali, Cinesinho, Facchin.
BOLOGNA
Adani; Roversi, Prini; Cresci, Janich, Turra; Perani, Scala, Savoldi, Lambrugo (Gregori), Pace.
BRESCIA
Boranga; Gori, Botti; D’Alessi (Fanti), Bercellino, Busi; Salvi, Damonti (Ragonesi), Tur-chetto, Simoni, Menichelli.
V MINIBASKETU
Zmaga Bora Poraz Poleta
Turnir v minibasketu za Veliko trofejo Coca Cola:
Servolana — Polet 12:9 Bor — Montuzza 30:27
KOŠARKA
PRAGA, 13. — V prvi tekmi veljavni za polfinale pokala skih prvakov je moskovska Rčec armija premagala domačo Slavip 107:79 (50:47). Povratno tekmo M' do odigrali 26. marca v Moskvi.
Pismo iz Beograda
(Nadaljevanje s 3. strani)
predvojnega Beograjčana, drugačen od prebivalcev mest s star mestno tradicijo. Tudi o tem kaj več drugič.
Beograd se je, bi rekli, nekoli ko »pokmetil*. Objektivno no pa je to malenkost v primerjala z razvojem in napredkom. ga je doživelo mesto. To je lenkost še posebno, ker se boo «podeželski Beograjčani*, kljub temu, da se Beograd letno poveča za okrog 25.000 novih prebivalce > verjetno kmalu navzeli dobrih 03 vad in načina življenja, hkrati P* se bodo slabih otresli.
Čeprav bi ne hotel utrujati bral^ cev s statističnimi podatki, i£0 ram vendarle omeniti vsaj n?*® tere, ki najbolj zgovorno .pričaj o naglem povojnem razvoju slovanske prestolnice. Zgrajenih 1 bilo okrog 100.000 novih stanova« s skupno površino enako vs J predvojni stanovanjski površin* Beograda. Nadalje je bilo z graj ^ nih za 114.000 kvadratnih metro trgovskih prostorov, kamor. Prlst_ varno tudi 123 samopostrežnih govin. Postavljen je bil nov m05 čez Savo, zgrajeno je bilo nov. moderno letališče v Surčinu, n® dalje pristanišče ob Donavi, 6 0" vih moderno opremljenih hotelo-Zgrajenih je bilo 269 novih, 0 novljenih pa okoli 500 ulic. starem Beogradu je zraslo 16 % vih stanovanjskih naselij, njimi tudi Novi Beograd na 13 obali Save in na desni obali D? nave, Novi Beograd, ki šteje danes 80.000 prebivalcev in & g. bo, ko bo načrt uresničen, ste1,
250.000.
Beograd ima nadalje (v oklep3 jih predvojno stanje) 284 tot osnovnih in srednjih šol s 18»-rv (35.413) učenci oziroma 9.308 (1.362) šolniki, 20 (7) fa*"* tet z nad 55.000 (11.844) visoke-šolci, 44 (6) bolnišnic, 64 (23) bulantno-kliničnih ustanov, “-"L (400) zdravstvenega osebja, 19 vih muzejev, 4 nova gledališča-novih ljudskih in delavskih verz ter kulturnih domov, vec ® novih javnih knjižnic, čeprav ® dobni jeziki menijo, da si je 0J®: sikdo kupil avtomobil iz snobi2® ’ ker ga pač ima sosed ali prijaj je vendarle res, da ima Beog*. sedaj okoli 100.000 avtomobile/ torej po eno vozilo na 10 Pre/j. valcev. To pa, posredno vsaj, P , ča o dokaj visoki življenjski raV..g
Beograd je danes ne le najV^jjo mesto v Jugoslaviji z najbou. perspektivo za nadaljnji raz^J ne le največje gospodarsko, pa tudi prosvetno, kulturno znanstveno središče Jugoslav^j saj v njem živi in deluje nad tisoč znanstvenikov in umetn*®" '
VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
Lebring
Sin je mazal, kjer se je dalo, in je v teku dveh let, odkar je bil v vojski, prišel šele dvakrat do fronte in se vsakokrat pred nosom ognjene črte vrnil v zaledje. Da je bil nevaren zaledni potepuh, se mu je poznalo tudi na drznem obrazu, čeprav je bil veseljak, ga večina tovarišev ni marala.
Segal je pripovedoval dalje z mogočnim, prepričevalnim glasom:
«... In tako se bo zgodilo, kar sem že spomladi trdil, ko Je v Rusiji izbruhnila revolucija: z Rusijo se bo sklenil mir. Boljševiki so siti vojne. Naša vzhodna armada bo potem navalila na zapad in na jugozapad. Dva poštena sunka in stvar bo opravljena za vse večne čase.»
«Samo, da bo mir,» je vzdihnil Zega in pozabil pri tem na svojo italijansko narodnost. Borba za zaledje, katero je moral voditi zadnja tri leta, ga je popolnoma demoralizirala.
«In potem se bo začel obračun!« Je s poudarkom nadaljeval Segal; «potem bomo obračunali s tistimi, ki so ves
čas škilili za mejo, s tistimi, ki so zakrivili Sarajevo, s pan slavisti, socialista in podobnimi prekucuhi.«
Nekdo je vprašal z zagonetnim glasom:
«Torej še ne bo miru...?«
Segal ga je nezaupno pogledal in oni se je zdrznil:
«Samo tako sem mislil...«
«Dobro,» je pogoltnil Segal zadrego, «eno je, mi smo zmagoviti...«
Toda nocoj ni imel potrpežljivih poslušalcev. Porcije kru ha, ki so jih dobivali zadnje čase, so bile vsak dan manjše, želodci rekonvalescentov so bili razdraženi, vojaki nemirni, razburljivi. Stefanič ni mogel več brzdati jezika.
«Zmaga, zmaga, to je že lepa reč, toda naj bi nam tudi več kruha dah!« je zagodrnjal zbadljivo.
«Da, kruha, kruha!« je pritegnilo več glasov.
Tisti, ki je prej izjavil svoj dvom o miru, se je zdaj spet opogumil:
«Vrag vedi, kako je s temi zmagami? Bolj ko zmagujemo, bolj gladujemo...«
«če bi bili sita, bi se torej vojskovali tudi sto let...?« jih je zbodel Segal. O kruhu in gladu se nikoli ni maral pogovarjati, ker se je zavedal, da ga baraka gleda po strani za radi njegovih paketov.
«Tega ne, saj so siti tudi tisti, ki se ne vojskujejo, in ki nas pošiljajo na vojno!« je zajedljivo dejal Stefanič.
Segal ga Je izzivalno pogledal, potem pa rekel:
«In tako govoriš ti, ki nosiš hrabrostno kolajno...?«
«če bi pa ti visel na Golgoti, bi mogoče z mano vred tako govoril!« ga je ostro zavmdl Stefanič.
Potem so vsi obmolknili. Poznalo se je, da Je večina zelo slabe volje. Jarnik je skušal stvar ponovno spraviti v tek, rekoč:
«Vojna je vojna, kaj hočemo...!«
Toda nocoj tudi tisti večni izgovor: Vojna je vojna, ni
več vžgal.
Rekonvalescent Mak od 4. domobranskega polka, ki je ležal tri postelje dalje in se ves čas ni brigal za svojo okolico, se je nenadoma oglasil:
»Skoda je mlatiti prazno slamo. Jaz imam svojo sodbo: vojna je naperjena proti ubogemu ljudstvu in dokler nam
samim ne bo dovolj, bo trajala morija---------To je vsa resnica!
Povejte mi no, kdo pa črkuje po frontah, na naši strani in'pri sovražnikih? Kdo je bogat, ta redkokdaj zaide tja. kjer se kadi... Gospoda se zna izogibati... Mene ne bo nihče več imel za norca!«
Mak se je z zaničevanjem obrnil v stran.
«Tako je!« so mu pritrdili Stefanič, Meglič, žinko ln še nekateri drugi. Nihče se ni brigal za to, kaj bodo rekli tisti, ki vojne še nimajo dovolj, čeprav so vedeli, da bi za take stvari še Golgota ne zadostovala. Toda kar je bilo še pred dobrim letom zelo nevarno, to je bilo zdaj že lažje; doušniki so se pričeli bati. Leto sedemnajsto je šlo h koncu..
Segal pa se še ni hotel vdati. Odpor proti temu, kar je pravkar čul, ga je dvignil do pasu z ležišča.
«Govorite kakor zarotniki ali kakor otroci, ki se še ničesar niso naučili! Danes je vendar vse v službi domovine. Vsak odsek po svoje koristi. In da bi gospode, kakor vi pravite, ne bilo na fronti, to tudi ni res! Poglejte mene! Meni ni nikdar manjkalo denarja in mi ga še danes ne, pa sem vendar šel na fronto. In kakor hitro bom mogel, bom spet šel...«
Videč mrzle ali pa naravnost nejeverne obraze okoli sebe, je vstal, segel pod vzglavje svojega ležišča in izvlekel od tam neko trikotažno stvar; nato se je razkoračil proti sredini barake, raztegnil tisto stvar z obema rokama in s hreščečim glasom začel razkazovati:
«Vidite, to so bile moje spodnje hlače takrat, ko sem odšel na vojno. To so bile moje takratne spodnje hlače...
Danes bi tri Segale lahko spravil vanje... vidite — — Segale...«
In da bi še nazorneje pokazal razliko treh let, je r9L tegoval perilo Uk svojega trebuha. Spodnje hlače, ki jih imel v rokah, so bile res neverjetno velike, in če je ' da bi bile za tri sedanje Segale, se ni prav nič motil. jjj Tovariši so se muzali, nekateri so prasnili v smeh- . bilo marveč prvič, da je Segal mednarodno vladajočo Pifp zagovarjal s svojimi nekdanjimi spodnjimi hlačami.
«Ha, ha! Segal kaže spet svoje spodnje hlače!«	^
Segal je še stal na svoji slamnjači, ko je po baraki jeknil prestrašen krik:
«Popovič umira!«
Segalu so padle hlače iz rok, a vojaki, ki so bili okrog njega, so planili pokonci in se zagnali proU PoP°L.0g mu ležišču... Okrog Popoviča je bil že strnjen tesen radovednežev. Stefanič in njegovi tovariši so se komaj z®1> v ospredje.
«Kaj je?« je vprašal prestrašen Stefanič in se spo1^ kaj mu je Popovič rekel pred dobro uro.	je
Toda na odgovor mu ni bilo treba čakati. Našel &‘0 na samem Popovičevem obrazu. Popovič je ležal še natafJjei tako kakor prej, vznak, do vratu odet z odejami in stSc)> tja nekam v strop. Toda njegove oči so bile kakor iz s\Ljl in na ustnicah mu je ležala krvavkasta pena. Le rok ni ^ več sklenjenih pod glavo, temveč sta mu počivali ob v $ strani suhega telesa. Sicer pa je bil popolnoma negih®1*^ razen težkih, redkih sunkovitih dihov ni dal nobenega dm» glasu od sebe.	^
Nekdo izmed gledalcev Je prestrašen klical zdravnik®-^ daj, kjer je imel komandant barake svoje ležišče, se j® Rodetova kletev:
«Sakrament, kaj pa je spet?«	.
(Nadaljevanje tied*>
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTRCCH2 8. n, TELEFON 93-808 in »4-838 - Poštni prodal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 34 Maggto 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečne U5U ttz - maprej, b,*««. j.700 urt pni:«:»»» 5,200 Ur,	9.600 lir, letna namfavtn« ta inozemstvo 15.600 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu lo nedeljo 60 para (50 starin dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - PoStnd tekoči račun: 148 , 0»l*'
tržaškega	-prat 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGI.AMI: Cena oglasov: Za vsak mm v Strini enega stolpca: trgovski 150 Unančno-upravn) 250, osmrtnice 150 tl* • M®11
st 50 lir beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokratlno *e nar->ča|r prt upravi — U vseh drugih pokrattn Italije pri sSoctetš Pubbitcttš ttai-ann« - (Wg.-v.rrn ir-umk STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.