m*-
iS
20 številka.
»nje za torek 15. februvarja
iT Trstu, ▼ torek <)ntr^j dne 15 februvarja 1898.)
Tečaj
„SODIM
lakaja po trikrat na teden v i««ti h ta. 4aajih cb torkih, A*t»«kflh
ls BObrseah. Zjntrania ladanja l»-bfcjft ob (i, ori ajutraj, »eimrnv pa ob 7. ori veier. — Obojno ladanj« ataa«: •• Jedan bmc . (. 1.-, tavan Avatrtle I. 1.«) h trt MM... 3.— . , . «.M ■a pel leta . . I «.- . , . ».— M m tata ... 12,— . . . 18,-)a plačevati naprej aa iiraiki prilazna aaraoalaa aa oprava aa •žira.
PeaeaiiSne številka aa dobivajo t pro-iujaliiieah tobaka v Irntu po S bt*. lim Trata pa 4 ivi,
Ogiaai a« rađano po tarifa ? pet.sa; bi analov« a debeli aal 4rkaaa> ao plaJi. c
Iroator, ko'itro- ohanga lavadaih r-a oalana. oanartniee in jnvao aahvale,
»ivu	Itd. ae ra^urai«i »•■■ ■ .»»»ti o
Tai đopiai naj aa poiiljajo urednl*tv.. akie« CaaaraBH i«. 13. Taako ptm« a» t bltt frankovnao, kar aofrankovann aa -3
aorejeniajo. Bokopiai a« na TraAn^e,
Nv?ećaiuo, reklnsafllja la nglna* »pr*-je«a upravnidtvo allon Molin« pio-oolo bit. 3, II. nadat. NaroAnlae la oglaa« je pladevati looo Trat. Odprte reklama aiia aa praota poitaine.
61
k«*

; Kako so mislili nekdaj o nas!
Pred seboj imaao dva dopisa, pisanu leta 1848. tedanjemu topnik« v Grcčani. Dopisa sta pisana v nemškem jeziku. Komentarja jima ne tieba, ker govorita dovolj jasno, kako so cenili Mi iivelj — leta 1848.! Čitatelju ne treba torej dražega, nego da primerja nekoliko to uvaievtnje od leta 1848. s postopanja« a nami v novejih dobah, potem mu pravi saključki pridejo na dlan kar aami ob aebi. Pismi se glasiti v slovenskem prevedu: c	L
St. aoo.
Gospodu župniku
v Gročani.
Ob dejstvu, da sahtevajo sedanji »dnošaji, da ae odpošilja v Italijo kolikor le motno e. kr. vojaštva, ni mogoče, da bi namestili v Istri katero Velikih rednih vojaikih skupin. Ker pa Istra treba oborotenih moči v lastno varstvo proti ■ovratnim invazijam, se je — v sporazumljenju z a. kr. vitim vojaškim poveljstvom v Primorski in gospodom okrožnim glavarjem visokega vojnega ninisterstva — dne 3. t m. it. 9076 dovolilo, 4» se po svobodnem nabiranju v občinah istrskih, obljudenih od Slovanov — v katerih lojalnost, zvestobo In udanost stavlja vlada popolno zaupanje — vojaški organizuje zbor debrovoljcev. V ta namen ata se doposlala semkaj potrebnimi pooblastili^ na* vodili: iz let 1819. in 1815. častno znani tedanji major in sedanji polkovnik v pokoju, gosp. baron pl. Lazarič, in c. kr. gosp. .oberstwachtmeister" baron pl Reichlin iz inffcnterije nadvojvode Ferdinanda Viktorja d' Este.
, Imenovana štabna čaatnika sta izdala ravnokar—v italijanskem in slovanskem jeziku — in sicer ločeno, v kranjskem in ilirakem narečju — proglas, v katerem poživljata in vspodbujata Istrane na vstop v zbor dobrovoljcev, ki se ima zasnovati, ter javljata istim določene pogoje.
Vsled naredbe c. kr. okrožnega glavarja od
PODLISTEK.
Prednja straža. u
KOMAM.
Poljaki apiaal Bolealav Fra«. Poslovenil Podravski.
.Kako se ona okrutno iantata v našo ikodol" je pomislil kmet, močno vznemirjen po njuni fran-ooski govorici.
Pri graščini se je prikazal grajščak ter je povspeiil korske zapazivši ženo in svaka. Čez ■zlo časa ie obstal pri tajitoa. Polž se ie jel priklanjati vnovič. Stanku so kar solze pritekle v oči od ganutja in ce!6 Andrejček je postal nekako plah pred gospodom. Med tem je, oboroten s puško, demokrat jel praviti svaku kmetovo stvar, podprti jo toplimi besedami.
,Naj torej vzame v najem ta kos livade I* je saklical grajščak. .Tako vsaj ne bodem imel i njita opravka radi škode v senu, sicer pa je to najpoštaneji kmet v vasi*.
Gosfjftda ss je neprestano pogovarjala po francoski, torej so Polžu kar mravljinci gomazeli po hrbtu o misli: kaj vse se oni šsntajo preti njima t.M Že je bil pripravljen se vrniti s praznimi rolami domov, samo, da jim prej ko prej pride lipred očij.
r Grajščak, zaslišavii svakevo poročilo, se je obrnil h kmetu.
3. t. m. št. 613. pošiljam Vam tu, gospod župnik, primemo št« rilo i vodov tega proglas«, kater« n»j biagoizvdi gospod župuik razdeliti rued ljudstvo, ter naj zajedno neposredno in po*redue, potom občinskih načelnikov, vspodbuja mladeniče in note na vstop v ibor dobrovoljcev, vnpodbnja s toploto, živim zanimanjem za podjetje in najiskrenejo 2»ljo, da ae isto posreči popolnoma.
Temu zboru dobrovoljcev, ki se ima zasnovati po vojaški, a le sa dobo sedanje vojne, je namen, da bode slntii kakor rezerva c. k vojaštva, službujočega v Istri, ter da bode pomnože-val to poslednje, kadar ne bi isto zadoščalo za zasedanje vojaških toček v namen, da se prepreči sovražna invazija; za slučaj pa, da bi redno c. k. vojaštvo ali deloma, ali popolnoma odšlo Istre, bodisi za obrambo Trsta, bodisi za pomuoženje vojaštva v Italiji, pa naj bi zbor dobrovoljcev stopil na njega mesto in naj bi jirevzel obrambo Istre pred sovražnimi invazijami.
Kaj more biti na zemlji svetejega in dra-ij ega, nego je domovina, k^j more biti lepšega in hvaleznejega, nego je obramba domovine po lastnih, poštenih in hrabrih sinovih ? 11n mimo tega: ali ni, da mora Slovan istrski biti ponosen na to, da državna uprava stavlja svoje posebno zaupanje ravno v njega, da se ravno njemu nndi prilika, da po lastnem nagona postane branitelj in rešitelj domačih tal in posredno vse države ? 1 Ali se ne bodo Slovanu više dvigala prsa o ponosni zavesti, da so pripoznani popolnoma iu na naj-častneji način njega državljanska vrednost, njega patrijotizem, njega kakor skala trdna zvestoba in udanost do konstitucijonelnega cesarskega prestola, in da se v časih nevarnosti računa trdno vero na njega pripravljenost, njega srčnost in njega roko ? I
Ako bodete, gospod župnik — in vlsda računa na va9e brižno, delavno ia previdno pospe* ševanje osnovanja zbora dobrovoljcev — vsa ta razmišljevanja toplo in ljubeznijo za stvar pokla-dali prebivalstvu ™na dušo, potem s^m gotov
.Torej hočeš', ga je vprašal, „da bi ti dal v najem ta dva orala travnika nad reko?"
.Ako ste tako dobri, jasni gospod!" je od vrnil kmet.
.In da nam, jasni gospod, odjenjate vsaj tri rublje", jo dodal nrno Andrejček.
Polžu je V9a krv šinila k srcu, gospoda pa se je pogledala.
.Kaj pomeni to?* je vprašal gospod. ,Od česa im«m odjenjati tri rublje ?u
Kmet je nehotč stegnil roko po jermenu, toda spametavii se, da v tem hipu ne more pretepati Andrejčka, je padel v obup ter sklenil takoj povedati vso resnieo
.A jasni gospod!" je zaklical, .ne poslušajte, jasni gospod, tega paglavea! Bilo je tako; baba me je grozno oštevala, češ, da se ne znam poga-jati ter mi je zabičevala, naj gospodu odščipnem vsaj tri robije na livadi. Sedaj pa mi je ta paglavec tako naredil, da me je kar sram I..."
.Saj je mati rekla, naj vas čnvam, in ako jasni gospodi poljubi >a nogi, pa nam kaj od-jenjajo*, opravičeval se je Andrejček.
.0 teb besedah je Polž ž« onemel popolnoma, gospoda pa je hotela kar počit! od smeka.
.Tu imai', je dejal vnovič po francoski grajščak svojemu svaku, .tu imaš kmeta. Tebi ne dovoli se razgovarjati z njegovo ženo, boji se, da
krasnega vspehs in menim, da mi je opaziti tu le še to, da se tudi deželno predsedstvo živo z<tnisia za to, da bi vspelo to padjetje.
Za vršenje nabiranja je določenih nekoliko sekcij, in v teh nekoliko glavnih postaj, na katerih bodo imeli svoj sedež gospodje nabiralni Častniki ; ti gospodje Častniki so prejeli potrebna navbdila in bodo, kjer bi trebalo za povspeševanje nabiranja, tudi hodili okolo.
Slovenske občine tega okraja so pridodeljene naborni postaji za glavno občino Materija, okraj Podgrad.
Pridodavši ie, da vodstvo vsega nabiranja je poverjeno obema štabnima častnikoma, polkovniku baronu Lazaridn in .oberstwaehtmei8tru" baronu Reichlinu — katerima naj bi gospod župnik, ka-dar-koli bode naproien za to od teh dveh štabnih častnikov, šel nsjpostiežljiveje na roko svetom in dejanjem — priporočam Vam v limenu gospoda okrotuega glavarja, da bi takoj, ko dobite to naredbo, ukrenili potrebno v svoji žnpniji, ker se nabiranje mora začeti nemudoma
Koper, dae 6. julija 1848.
P i c c o 1 i 1. r.
• • J	' **'' !	"t
Deželni zbor istrski.
VI. uja dm 5. februvarja 1898.
(Dalje.)
Zadrom. Trinajsti de m se je oglasil poslanec N. V e u i e r za neko, kakor je rekel, osebno opazko. V resniei pa je čital govor, a katerim je opravičeval svoj predlog, da se pre-. ide na dnevni red preko predloga dra. D. Tri-' najstida. Rekel je, da je Trinajstičev predlog la politiška demonstracija, ter je zaključil, da tudi on boda za čestitko, ako se papež odreče svojim svetnim težnjam in ko opusti svejevoljno ualoleni si zapor v Vati k; nu.
Posl. R i z z i je predlagal, da se izreči predlog politiško ekonoraiškemu odseku.
mu je ne bi zapeljal, sam pa niti koraka ne mora storiti brez nje. Ko bi mu tudi predloiil najugod-neji opravek, ne izvrši ga brez dovoljenja svoja žene, ali ga niti ne razumi brez njenega pojasnila".
,Zel6 dobro, tako je prav I" je pritrjevala gospa, zakrivajč si lic« z batistovim robcem. „Izvrstni so ti kmetje... Ko bi ti mene tako ubogal, te dftvno bi prodala to dolgočasno posestvo ter zbežala v Varšavo 1"
.lfoj dragi, ne delaj iz kmetov topoglavee", je zapretestoval svak.
.Ni mi treba jih delati, oni so ie topoglavcL Naš kmet sestoji iz želodca in mišic, kajti pameti in volji; se je odrekel svoji Seni na dobro. Pelž pripada k najbistroumnejsim kmetom v vasi, a vendar si v tem kipu čul njegove bedastoče".
.Toda..."
.Nobenega toda, moj dragi. Ako hočei, lahko se ie jedenkrat prepričaš, da so to osli".
.Toda moj dragi..."
.Prosim, odpusti", segel n)|i je grajščak v besede, „čez kratko razvidiš, kje ima kmet razum".
Na te se je obrnil k Polžu, ki je nsjvečim nemirom pričakoval posledic veselega, a zanj take nerazumljivega pričkanja.
(Pride še).
Posl. Ohersi, mjaoveji člen zborniee, občinski zdravnik v Labiuju, navalil je o« manjšino o« način, kakoršoega še ai bilo roti do eedaj t zbornici. Sosekno se je zagnal v poslanca Spioćića ii M^ntlida. Nam se gunsi, da bi hoteli sesati t tako smiaiino kalužo, i i katere je ta gospod vlekel svoje iiećisto gradivo za nepristojni in neparla-nj"n«aiui govor svej. Odgovoril mu je poslanec S p in č i <f, sicer dostojne in parlamentarno, ali odločno in ostro.
Ko se je oglasil Spin-Iić za be?edo, navstalo urnebesno kričanje ua obek galerijah : fora ! fora i sčavil parle italiao, porchi! poreki f Ud,i di niinzi! fora! tora 1 vighachi 1 itd.' Predsednik je pretrgal seje poten, ko js večkrat ali brezvspeino opominjal galerijo, čstndi seveda — po svoje 11 Ko »e je oddaljil predsednik, ila je za nji« skoro vsa večina in — vladni zastopniki Galeriji sti bučali neprestano ter sti se pomirili ie le po daljšem vrišču. Povrmvši se v zbornico je predsednik zopet odprl sejo ter p jzval Spinčiča, naj nadaljnje. Le-ta je hotel govoriti, galerija pa je jela vriščati in kričati kakor be«na. Galeriji so se pridrulili ie poslanci Tommasi, Ghersa, Vergettmi, N. Venier itd., ki so kričali kakor iz sebe : fora 1
Konečno je V. S p i n č i d vendar nadvlada! krik galerije in zbornice ter je nadaljeval tvoj govor ob kriku občinstva, a ob navdušenem odobravanju ia ploskanju svojih tovarišev. Osobito ko je zaključil, mu je odobravala manjšina ploskanjem.
Spinčič je govoril: Skero nemogoče je, d« človek govori t« mirno o katerem si bodi predmetu — ob takem vedenjn občinstva, in to občinstva, kateremn dajete vi vstopnice — ob takem postopanju predseduika, ob samem poslušanja in motrenju prizorov od atrani vladnega zastopnika. Sosebeo težko je gevoriti mirne po besedah onega poslanca — predgovornika Gberse — ki je nam, na tej strani, zaklical večkrat, nai govorimo italijanski, ako hočemo, da nas bode nmel; a on ssm službuje i« v tretji občini, kjer ga plačujejo ljudje, govoreči hrvatski po liajvečem delu. Slutil je v občini bnzetski in lošinjski; a sedaj sluti v labinski, kjer se govori hrvatski po največem delu... (na strani večine so prigovarjali, «oi, da jih go-▼ orufk insultira ter da se boji govoriti italijanski.) .... Jas ne lasaltiram nikogar, ia se tudi n« bojim nikogar, isven Boga ia svoje vsati I (Pesi. Vergottini in N. Venier sta kričala.)
Gospoda moja I Jas spoštujem g. poslanca N. Veniera, ki je v prvi seji ustal proti predloga.... (na galeriji, katere ni bilo videti, hučanje in mrmranje).... ki je danes raatolmačil, kako oa smatra to stvar, ker je s tem očitao israiil svoja čutstva in svoje prepričanje. Jas spoštajem tudi gosp. posl. Riszia... (na galeriji krik, govoraika so popravljali: Rizzi, Riszi ia ae Rizsia)... ki ja predlagal, da naj se ne preide na dnevni red preko predloga posl. dra. D. Trinajstima, ampak naj se ga izroči odseku, v katerem bi se ras-bistrili pojmi med gg. ileni večine. Ali, ako ae hoče kateri poslanec dotikati moje vesti, ako govori, da je nai predlog, da se čestita sv. Očetu, lat proti sv. stoliei, proti aaši veri, proti naši vesti, tedaj moram protestovati aajsvečaaeje proti taki prostaičiai.
Viseka zbornica / On in mnogi drngi gsvore, da ne čitsm sv. maše. Enkrat sa vselej moram povedati ta: jas čitam sveto mašo v svoji Škofiji: v Opatiji, Voleskem, Kastvu in drugod. Jaz sem čital svete maio v Gorici, seveda dovoljeajem tamošnjega nadškofa; čitam jo na Dunaju, čital
jo v Pragi, v Rimu, povsod po svetu, kjer sem se mudil manje ali dalje, same v tej škofiji je ne morem, v škofiji p oral kopu 1 j s k i, ker oni gospod, ki je na čelu taj škofiji, in ki trobi v isti rog z Vami, ne dopušča t e g a 1 On, Vaš, ne dopušča mi, da bi čital sv. mašo; a vi, njegovi, mi predbacujete, ker je ne čitam. Tako je vaše ia vaših postopanje, katero je treba osvetliti enkrat.
Nadalje je emeajal predgevornik, da so Škofje goriške metropole pred kakimi dvomi leti zabranili duhovnikom, pečati se s politiko ia da so jim prepovedali čitati nekatere novine. Po moji misli ni bilo umestno, da se zabranili čitati nekatero naše novine, ko niso zabranili mnogih vaših novin, ki pogosto — skore vsaki dan — veliko huje pišejo o sveti veri, nego je tedaj pisala jedna naših
novin. Na vsaki uačin pa ona sveta oseba, o kateri razpravljamo dane«, da jej ftestitamo — sv. Oče tfpapet Lav XIII. — ni nikdar zabranila duhovnikom baviti so a politiko, marveč jim je še priporočala v mnogih enciklikah, naj se bavijo s politiko o volitvah in o drugih prilikah, ter naj delajo sa duievno in telesno dobro svoje čede, ia to proti onim, ki širijo hrezverstvo, svobodno zidarstvo in nemoralo. On, sv. Oče papet, je priporočal to duhovnikom, ne pa da bi jim bil branil baviti se s politiko. (Na galeriji, ki se je poskrila, neprestano bučanje in prigovarjanje.)
Visoka zbornica 1 Moj tovariš dr. Laginja je rekel malo poprej privatno, naj izjavim, da jaz in tovariS Mandič izbriševa svoji imeni s predloga, pod pogojem, ako gospdda od večine potem vsprej-meje predlog manjšine za čestitko papetu, ter da bedeva mi dva čestitala sama. Jaz ne privoljujem v to. Ko sem enkrat dal svoje ime na ta predlog, naj ostane na njem, brez ozira na to, kaj da stori večina. Jaz sam sa predlog, ki smo ga stavili vseh nas devet od maajšine, in to is razloga, kakor ga je v glavnih črtah aavel tovariš dr. D. Trinajstih Ali vaprajmate vi ta naš predlog ali ne, jaz bodem po svoji vesti in iz vae dnše če* stital starčku, ki maSuje ie 60 let, in ki tako modro in odreševaluo vlada nad katoliško cerkvijo te SO let sem. (Na strani manjšine burni „tivie" in odobravanje.)
Zatem se je soglasno vsprejel predlog po-slanea Rissia.	(Zvršetek pride.)
Pollfttik« vesti.
T TRSTU, 4m 14 Mravlja 1898.
Dajte nam jasnosti! Dunajska „Reichs-wehr" je pisala minole sobote: „Italijanska sedrga v deželnem sboru istrskem skuia sedaj na vsaki način, da bi bojkotovala slovanske poslance. Sodrga na galeriji naj ima pravo, slovanskim poslancem naj bi bilo sahranjeno posluževati se svojega materinega jezika v detelnem sboru. Vladni zastopnik ae sadovoljuje slabotnimi izjavami. Bivši namestnik primorski, g. vitez Rinaldini, občuti lahko nekako sadoščenje, kajti enertijo novega dotelaega načelnika je imel tadi on. Ali pa postopa morda grof Goftss po določenih instrukcijahf. ministerskega predsednika?!•
In je tako I To zadnje vprašaaje, oziroma motnost, izratena tu, mora sanimati v prvi vrati naie gospode poslance 1 Gospodi drtavnim poslancem ■era biti skrb v prvi vrati, da si pridobe točnega pojasnila na to vprašanje. Nikaktr ae smemo do* pustiti, da bi se to primorsko vprašanje nekako samočvirilo in pomatilo in da bi se zgubilo kje — nerešeno. Temeljito treba pregnati misel — ako je res zavladala kje — da je to vprašanje te re-šeno s tem, da se je premenila jadna oseba I Doli-nost je naSim poslancem, a dolžnost jo tudi njih tovariiem v .Slovanski krščansko-narodni svezi", a slednjič je doltnest vsem poslancem, ki so po« stavili svoja imena na program skupin, zdruteaih na desnici, da zahtevajo kategorično od gospoda barona Gautschi pojasnila, kako misli o škandaloznih prizorih, o nasilstvih proti našim poslancem ia o kršenju istave in državnih temeljnih sakonov v detelnem zboru istrskem ?! To, kar se godi tam doli, je tako gorostasno, da si moremo misliti le dvojno o miuisterskem predsedniku avstrijskem, aaj se te isti imeunje Gaateck ali kakor si bodi: ali mora poseči nemudoma vmes z železno roka, da prepreči take nečuvene dogodke; ali pa mu pravi prepričanje, da je državaemu interesu tu doli peatreteno najbolje, ako slovanska večina ne utiva dobrot avstrijske astava in drtavnih temeljnih sakonov 11
V prvem slučaju bodemo vedeli, da nam ja po premembi osebe pričakovati tudi premembe stvari; v drugem slučaju bi pa isvedeli, da je v Avstriji še toli najivnih drtavnikov, ki menijo, da so te prilepili mazilo na vse krvaveče rane, ako so poslali v deželo drugo osebo z nalogom, da naj skrbno čuva inventar, ki ga je ostavila — prej-iaja oseba!
Zato treba jasnosti nam, da pridejo potem na jasno tudi gospoda na Danaju, kako grozno so se motili.....Ker si nikakor ne prisvajamo naloga mentorjev, prepuščamo drage vel je, in tndi opravičenim zaupanjem, gospodom zastopnikom nareda krvatako-slovenskega, d« primerno uravnajo
svoje nadaljnje delovanje, kakor jima velevata njihova vest in njihovo rodoljubje.
V	številki od nedelje pa piše isti danaiskl
list:
BV detelni zbor istrski niso več došli slovanski poslanci. Mi smo načelni nasprotniki absti-nenčni politiki, in moramo varovati to svoje stališča tadi o tej priliki. Ali čaditi ae vendar ne morem« temu ksraku slovanskih poslancev, ko so bili isti brez vsakega varstva izročeni italijanski večini, ker si visska vlada ni upala, da bi govorila 9 to večino
—	po nemikil*
S tem „po nemški" je hotel reči dun^jaki list, da si vlada ae upa spregovoriti do italijanska večine jasne, resne, odločne in — zadnje besede I In ker si no ups, je tam opravičeneji naš klic pe
—	jasnosti!
Deželni zbor istrski. Trden je bil ta veliki sod slovanske potrpeiljivosti, tiste zgodovinsko poznane, trad cijonalne potrpežljivosti — ali nabijaj sedaj totkim kladivom intolerance, objestnost« ia zasramovanja — nabijaj jntri, nabijaj pojntršnjim, je li čudo, da se izbije slednjič dno tudi sedu tak« konstrukcije, kakoršen je sod slovanske potrpežljivosti --? 1 izbilo se je to dno, ko je italijanska večina ndarila pestjo v obraz praviei, zakoni in javni morali, proglaaivši jezik manjšine v de« teli jedinim razpravaim jezikom v zbornici 11 Slo-vaneki poslanci so zapustili detelnozb trsko dvorano; veČina prebivalstva ni več snstopana v det. sboroid ? Pulju, besedo ima sedaj slavna vlada!! Danes še-le se saveda morda gosp. grof Golu, koliko talosta« sapnščino mu je oatavil njega prednik, tem talost-nejo, ker menda na Dunaju vlada duh njegoveg*
—	prednikal! Slovanski poolanci si perejo roke V tej tolatilni zavesti, da jim bode motno varovati svoje stališče ln vršiti svojo patrijotiško doltnonl
tndi isven zbornice. V zbornici v Pnlju pe.....
kakor rečeno: g. baron Gantsch ima beiedo!
Is zadnje seje minole soboto, katere se niso udeležili več naši poalanei, moramo zabeležiti 1« to jedino, da je zbornica odbila proltyo mnogtk Min, da bi se sistlral nakon o lolakih Uksah, odbila vslic temu, dn je vlndo! snstopnik najtoplejt zagovarjal to prošnjo!! Prebivalstvo istrsko, slovansko in laika, zapomni ni u sklep, ds ae bedeč spominjalo vsikdnr, kaki prijatelji abozega ljudstva so ti italijanski nlgnori!! Sodimo jih pe njtk delih!
V	deželnem zbori Čeftkent se je pričela minole sobote razprava o adresi. Poročevalee ht sestavitelj adreie dr. Krama* je predlagal, da sa o pravem šasa odpošlje depataeija Njegovemu Ve-ličaastvu, ki naj Mn izroči adreee. — O odreši, kakor jo je sestavil dr. Krama?, spregovorimo pri* hodajič, kor nam danee nedostaje prostora, ie bodi takoj povdarjeno le to, da je odaek soglasno pritrdil temu isbornemu in jndraatemn spinu, kar snači, da v glavnih programatiikih točkah vlada popolno soglasje med narodnimi sastopniki in velo* poeeetniki.
K položaj« na Češkem. Mnogo se komea-tuje dejstvo, da je ceear vaprejel včeraj bivšega namestnika Češkega, grofa Frana T h n n a. Mnogi menijo, da grof Than prevzame sopet vodstvo namestništva v Pragi, drngi pa ae sesajo tako daleč ia menijo, da je Njeg. Veličanstvo hotelo lo čuti menenje grofa Thuaa o položaju na Češkem.
Različn« vesti.
Namestnik grof Gačaa na Prninku. Kmalo
po svojem prihodu v Trst podal se je novi gospod namsstnik v Gorico, kjer je bil vsprejet vsem epoštovanjem od deželnih oblasti. Obiskal pa ja tudi nekatere voditelje Slovencev. Pozneje ja obiskal Pulj in je prisostvoval jedni posnanik škandaloznih sej deželnega zbora, kakor smo ie sporočili v tem liste. V četrtek pa ja obiskal na Prošeku voditelja tržaških Slovencev, gospoda Ivaaa viteza Nabergoja. Došel je v spremstvu namestništvenega tajnika ia poverjenika za okolico, g. d.ra Fabrzzija. Kakor ne nam poroča, ostal je gospod namestnik v hiši viteza Nabergoja kake •/« nre. Ob tej priliki a: je ogledal tudi šolo in eerkev. Čestitamo Prosečanom, da ja sa Gorico in Puljem njih doletela ta čast
Himen. Včeraj ae je poročil v Kanalu goep. Janko Čeme, c. k r. paštni ofieijal, z g dino. Olgo K o f o 1 o v o t Bilo srečno 1
Imenovanje Vodja c. kr. poštnega in brso-javnega arada v St. Petro na Krasa, poitni ollcijal Ferdo K a r i s, je imenovan poštnim upravitelje« »tetam. Čestitamo na tem zares zasluženem imenovanj o.
V pojasnilo. Prejeli smo in objavjaao : Osirom m notico v št 18 „Edinosti od 10|9498 : ,Kako In. ob kateri nri se dostavljajo poslancem vabila ▼ sejo ? tM prosim,;da popravite tam rečeno v tem smisla, da dotični doknment (kije bil res dostavljen na način in ob časa, kakor ste poročali), ni bilo vabilo k seji za M drugi dan ob 11. ari (seje se vršijo ob 7 ari svečer), temnč vabilo od strani magistrata na udeležbo pogreba rajnega D.ra Porenta, bivšega Sipana tržaškega, aa dragi dan ob 10. uri. — R e s j e pa, d« se zadnji čas dostavljajo vabila k sejam navadno malo ar pred sejo, mej tem, ko je pod prejšnjim žapanom redao par dni pred dostavilo dotično^vabilo mestni® svetovalcem.
Z odličnem spoštovanjem Ivan Gorinp.
Za „Narodni dem- v Trstu. Gg. trgovski pomočniki tržaški so prvi podali lep izgled s tem, da so izročili g. drn. (Sregorinu svoto tO gld. za narodni dom v Trsta, katere ovoto je refaai gospod uložil kakor hranilno uloge št. 688 v tnkaj-taji slovenski narodni denarni zavod. Na isto knji-iico so je aložila tudi svota 10 gld., ki jo je podaril v isti namen prerano nmrli župnik J. Meglid
Vss hvala bodi torej izrečena vrlim trgovskim pomočnikom. Vivat seqnens!
Poziv okolitamklH vtaogradnikom. Visoka c. kr. vlada je z odlokom dne 4. t. m. štv. 9127 II. 88 ugodila prošnji .Kmetijske in vrtnarske dražbe za Trst in okolice" za brezplačno podelitev ameriških trt (kolči in bilf) ter je ob enem naročila imenovani dražbi, da predloži izkaz o vseh onih vinogradnikih*čleoih, ki tele nasaditi te trte na avojih, po trtni uii poškodovanih vinogradih. Ker •e razdelitev trt izvrii ie ta mesec od strani vi-aoke vlade v Trstu, pozivlje .Kmetijska in vrtnarska dražba za Trst in okolico" svoje člene, kakor tndi člene svojih podražnie, da se kar naj hitreje oglasijo za omenjene trte v pisarni omenjene dražbe v Trsta vin Geppa it. 14, L nadstropje o dopolsdneh od 9—11 are, da ne bode kake zamude z razdelitvijo.
Poziv. Oni, ki je dne 18. t m. med plesnimi vajami v .Tr*a«kem podpornem in bralnem dru-itva' odnesel suknjo ia klobnk Friderika Farla-niju, se poaivija. da takoj donese to obleko v društvo 1
Vstelfca društva .Hajdrih". In zopet je bila
minole nedelje na Preseku jedna tistih tradicijo-nalnih veselic, s katerih se človek vrača — kako bi rekli ? — zadovoljen sam seboj in vsem svetom. Tam gori imajo res pravi ukus za prirejanja veselic. Tam gori ne preoblotajejo programa, ali to, kar je, je — dobro. Na vsporodu so bilo tri pevske točke: Feriuge .Primorski fantje4, Juvauca „Pastir* in Hubodova narodna pesem »Skijančok poje žvrgoli". Prvi je lep, blagodoneč, melodičen možbi zbor poznanega domačega pevovodjo is glasbenike, ki se je izvel precizno in je izival frenetično odobravanje. Istotako precizno se jo izvel „Pastir", v katerim so se odlikovali oamospsva tenorja, baritona in dvospevov. O tej pesmi smo videli, kako ima g. pevovodja v oblasti svojo čete tHaj4rihovcevB. O Hubadovem .Škrjančku" ne treba govoriti mnogo: to je petem narodnega duha, tako ljubka, da jo res za — narod 11 In kako jo je pel .Hajdrihov* mešsni zbor ? 1 Tu so bili eiguraost, točnost, občutek, fino nijansiranje in — kako lepi glasovi 1 To naj si le zapomnijo naii pevovodj«: tako petje jo za nai narod; s takim petjem naj nastopajo, ako hočejo pridobivati — srca!! In kaka druga naloga naj bi bila naii pesmi in našim veselicam ? A ob pevanju te pesmi ni uživalo samo srce, uživalo je tudi eko, ki je zrlo v diven prizor, v lepo skupino, v dišeč venec okoličanskib devojk svežih lic, očesa slovenske miline in v divni narodni noši okoličanski, slovensko tri kolor o ob boka.
Jenkove .Mersko duhove" je deklamovala krasno in finim raznmom gospica Celestina Span-gerjeva. In navdušeno ploskanje bilo nam je v blagodejen znak, kako pristopna so srca nsšega ljudstva za vse lepo in blago 11 Naj le trde o nasprotnem; mi vendar-le napredujemo v omiki 1
_Igro .Sokolski nadzorsik" so uprizorili diletant^ Elvira Nabergoj, Kristina Nabergoj, Ivan Balanč, Jakob Rnpel, Josip Bizjak in Ivan Nabergoj. Igrali so gladko, tako, da jo ta točka vredno zaključila program veseliti. Tudi oddelka vojaške [godbe moramo omenjati pohvalno, kakor trebajspioh priisati tej godbi, da vsikdar ustreza našim potrebam in našemu ukusu, kolikor le more.
Zskliučajč bodi povedano ie, da je bila udeležba velik« od vsek strani, s Prošeka, Kontovelja, Križa, Nabrežine, ObČia, Barkovelj in iz mesta, da je bil po veselici v dvoraoi jake animiran ples, v stranskih sobah pa prisrčna, animirana svobodna zabava.
Še jedno besede našim nasprotnikom: ako morejo eni kje na deželi prirediti kaj takega, potem kapituliramo takoj prednjimi! Ali ne morejo, ker ne store ničesar, da bi plemenih svoje ljudstvo. In dotlej Še ni gotovo, da je barbsrstvo — na naši strani.
Križem domovino. Koncem meseca sušea prične izdajati gosp. dr. Fr. Kovačič, profesor bogoslovja v Maribora, list .Voditelj". List se bode pečal izključno bogoslovnimi vedami. Isbajal bodo vsako četrtletje. Gona mu bode 1 gl. na lete.
—	Društvo .Sloga" v Gorici je imelo dne 10. t. m. odborovo sejo, v kateri sta bila izvoljena časnikarski odsek ia odsek za socijalna prašaaja.
—	.Trgovsko obrtna zadruga" v Gorici, ki obstoji ie le par mesecev, iteje že 644 členov z 1187 deleži. Uplačanih je bilo že 19.968-60 kron. Čisti dobiček znaša po dveh mesecih delovanja 170.84 kron. Res velika bvala gre za tako uspešno in pogumno delovanje gosp. d«*. Turni.
—	Na Koroškem je bilo upisanih lansko leto 6509 Sloveneev v družbo sv. Mohorja.
—	Neki nemški burš je oskrunil a nspisi nedostojne vsebine steno pod llrmo slovenskega odvetnika dr. Alojzija Kraut-a v Celovca. Res junaško delo je bilo to I
—	V Selcsh pri Škofji Loki se je ustanovilo pevsko društvo.
—	V Velikih Lsičah se snuje bralno druitvo.
—	Poljedelsko ministarstvo je dovolilo mlekarski zadrugi v Postajni 600 gl. podpore ter jo deposlalo več potrebnih sparstov.
—	Občinski svet v Maribora je sklenil koga naprositi, naj spiie igodovino mesta Maribora. Zgodovina mora biti seveda polna proslave pristnega mariborskega nemitva.
—	Vrbsko jezero je skoraj tso pokrito a debelo ledeno ikorjo. V nedeljo se je vriila velika dirka na ledu pod pokroviteljstvom dež. predsednika koroškega.
40000 voralkov je prisostvovalo včeraj ja-bilejni maši, ki jo jo daroval sv. Oče v cerkvi sv. Petra v Rimo. Zastopanih je bilo kakih 171 kato-liškik drnitev s zastavami. Papeža so pozdravljali navdušenimi Evviva.
SproaoMba utežnega poštninskega cenika za tovorne pošiljatve v Turčijo preko Zemuna. Glasom odloka vis. e. kr. trgoviaakega ministarstva dne 6. prosinca I. I. Št 416 določila se je itežna poštnina za pošiljatve * Carigrad in Solon preko Zemtina od zadnje imenovanega kraja kakor sledi: kilogr.	v Carigrad	v Solun
do 8	90 nvl.	70 nč.
•d 8 . 6	1 fr. 30 „	1 fr. 10 .
. 5 , 10 2 , 60 .	9 . 90 .
, 10 . 16 3 , 90 „	3 „ 30 .
. 15 „ 20 5 , 90 .	4 „ 40 „
Za pošiljatve, ki zaktevajo veliko prostora ali posebno psinost (Sperrgat), plačati je zvišano pristojbino 50
Tragedija aa Prošeku. Minolo soboto se jo pripeljala okolo 9. ure zvečer na Prooek neka go-spodičina. Voz je postila pred hišo okr. zdravnika Dr. G. Bechtingerja. Vstopila je v hišo in povprašala po gosp. zdravniku. Navzoči prijtalj Dr. Bechtingerja, zdravnik iz Nabrežine, jej je naznanil, da dr. Bechtinger še ni prišel domov, da pa mora prili takoj. Ona ga je naprosila na to, naj pove zdravniku Bechtingerju, da ga pričakuje v gostilni .Pri konjiču". Dr. Bechtinger je reB prišel kmalo za njo v rečeno gostilno. Po kratkem pozdrav n sta odšla na casto. Počasi sprehajajo se sta se razgovarala med seboj jako živahno. O Sem, tega nikdo ne ve. Nakrat je gospodična izvlekla iz žepa mal samokres ter je vstrdila v zdravnika. Ko se
je zgradil ie ta takoj na tla ustrelila je va ij i« parkrat. Ranjenega so pteneil. takoj na njeg>fa etanovanje, k-er mu je i>rij*te!j idravnik takoj po-vezal rane ra silo. Takoj na to so odveli ranjene« v bolnišn co tržaško. Dr. B^cutinger je sicer težko ranjen, ali zdravniki se nadejajo vendar da okiera.
Gospoitićina je v Čam zmešnjave porota priliko, da je zbežala proti sv. Križu, kamor so jej sledili orožniki in jo tudi dohiteli,{ter odvali zopet na Proaek na orožniško postajo, kjer je pre« oečils. Včeraj so jo apreveii v zipore v Trst. Ista se imenuje Marija Ilovar.
Iz ljubosumnosti. 98141 n* Marija F. u Postojne, bivajoča sedaj v Rujanu, mislila je za g»-tovo, da pogleduje njeni ljubimec za neko J»*ipini G. Sinoči jo je areSala v ulic; Gliega okni« 10. ure zvečer. Zdelo se jej je, da je ravuo pripraven moment, da se maščuje nad njo. Začela jo je Ulči s palico; žal da &e je v tem prikazal redar, »i jo odvel na policijo obe. Tu se je dokazalo da re viea Joaipina ne le, da je bil« dobro natepena, ampak da niti na pozna ljubimca Marije F. Ljubosnmuost je kriva večkrat marsikatere neumnosti in tudi nesreče.
Noariki dijaki — Wolfu Posebna deputacija
nemško-nncijonalaih vteušilišnikov z vseb Avstrijskih univerz, izročila je v nedtljo poslancu Wolfu častni meč. Mislimo, d« bi bilo dosti bolje, da so nemški burši izročili Wolfa kskov boben ali kaj druzega, da bi zamogel delati večji ropot v zbornicah, kajti meč ne ngaja menda poseba > Wolfu, kakor se jo videlo v aferi, ki jo je imel /. češkim poslancem Piukaaom.
Nsjdaljši mostovi na svetu so sledeči štirje: Na Škot.-k.^4 sta dva in sicer na reki Tay, ki meri 3900 metrov, in na Fftrtu 2984; Merdinski most v Holandiji meri 1370 metrov in na reki Volgi na Ruskem meri 1438 metrov.
Veliki potar. V Pensylvamji, ? jedni združenih držav severne Amerike, in sicer v Pittsburgo, zgorelo je dni 9. t. m. mnogo hiš, med temi tndi državna zalog« živil. Nsjmauj 15 ooeb je /.gabilo Življenje o tem. Ogenj je nastal vslel eksplozicijo 2000 sodčkov Whiskej4, (Whnkey je žganje, žgano iz ječmena, katere a,a se največ žge na Irskem in Škotskem).
Najnovejše vesti*
Brno 13. Bivši minUtei vnanje stvari, grof Kainokj je umrl.
Badlmpolta 14. Ker je list .Magjar Hirlap« nedaw> oijarii p A vojvoda O to. prihodnji kralj", izjavlja se td pristojne strani, da je to povsem neosnovana kombinacija^ ker je izključena vsaka prememba prestolonasled« stva, in tem bolje, ker je zdravje nadvojvode Frana Ferdinanda zopet utrjeno popolnom*.
GLEDALIŠČE ARRRONIA
j V soboto 10. lebruvarja 1898. ob 10. uri zvečer
I	SIJAJNA
iJtf/IČKilff J1SB/I
telovadnega društva „Tržaški Šotor.
Gledalisse bede sijajno razsvetljeno in odieene. Priti je v kostumu, maski ali v plesni oblaki.
I Svirali bih vojaka godba c. in kr. pešp. baron VfiMstittin St. 17.
j	UST0P2HNA:
;	ia gospode v civilni opravi . . . gld. 1,—
sa kostimirane, maske, dame In Slane i	v sokolski »pravi...... —.60
Lože v prizemlju........ 6.—
„vi. reda ....... „ 4.—
i ■ v n. .......... o.—
t * rm'..........L
Predznambe na loie Bp ejema se vsaki dan od 9.—II nre zjutraj in od 4 7 popoludne t ulici Molin pieeolo it. 3 II. nadstropje na levo. Isto tam se dobivajo ustopniea, Neraiprodane loie prodajale se bodo 19. febr. v gledalii6% Ustopnioe je dobiti tudi v kavarni Commercio.
Ženini in cenjene družine,
ki rabijo trdno pohiStvo in tapecnrije, aaj ne lamadijo obiskati lalogo
Vlljelma Dalla Torre
▼ ulici Cordaiuoli
(bliso trga S. Giovanni), kjer aajdrjn dobiček aa vsem.
Vfa CardafMfi 2. MOJE POHIŠTVO DONESE SREfiB Via Caršilioli Z,
\
t
Fridrik gvo t Marenzi pl. Tagliuno in Talgate, mejni rio f Val Oliola, baron MarenifHdt in Scheneck, c. k. okrajni glavar javlja, v svojem in v imenu bratov in sester : Marije grofice Zichy roj. grofice Marenzi, redovnice križa se zvezdo, Ludvika grofa Marenzi, c. in kr. kamornika in ministerjalnega svetnika v c. kr. ministerstve za notranje stvari, Izabele grofice Roben w a rt roj. grofice Marenzi, Frana Karala grofa Marenzi c. in kr. kamornika in podpolkovnika generalnega štabnega od-delka, Gabrijela grofa Marenzi. c. in kr. kamornika in konjisk^a stotnika v 5 brambovskem ulanskem polku, in Virginije kontese Manzano roj. grotioe Marenzi, kakor tudi v imenu vseh ostalih, pretužno vest, da se je preselila v večnost nepozabna in ljubljena mati, oziroma tašča in velika mati, visokorodna gospa
VIRGIN!JA grofica MARENZI
roj«na pL Putzer-Reybe^,
katera je po kratki mučni bolezni, previdjena se sv. zakramenti za umirajoCe v 73 letu svoje dobe, v nedeljo 13. februvarja 1898 ob 2. uri v jutro mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki drage preminole se prepeljejo v torek dne 15. februvarja ob 10. uri predpoludne iz hifie žalosti, hiša Marenzi, v župno cerkev v Barkovljah, kjer se blagoslove in polože t tamoSnjo rodbinsko rakev,
Maše-zadusnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra na trgu Rosario in v župni cerkvi v Barkovljah, v sredo dne 16. februvaija ob 10. uri predpol.
Podpisana izrekava iskreno zahvalo vsem mini, ki .so kakorsiboit pripomogli, da ae je na* .Veliki nlesu izvršil toli impozantno. Posebno zahvalo iztekava: slav. tTrž. Sokola", „Del&Iskema p ilp. Zrušiva", „Trtaikemu podpornemu in bral. druirvu", pevskemu društvu ,Ko!oM in .Slovanskemu pevskemu društvu', katera drnštva so blagovolila poslati deputaoije na nai ples. I osebno *shv/.lo izrekava nadalje si. uredn Stvn .Edinosti*, ki ae je res trndilo v prilog naiemu plesu, gosp. (Jmeku, ki je skrtiel uzoren red na plesu, kake r tu li <osp. Kukanji zn poirtvovalno sodelovanje pri blagajni.
Za odsek trgovskih pomočnikov : Fabijan Žgur, Anton Vatoveo
denarničar.
predsednik.
Trgovinska bmojnvk« la viaal.
B^mr^fv I"1' ''oi ... jemi 936 938 P*enioa ?a »poruUil t - 8 12.02 1o 12.03 Ovee r.» spomlad 6.41—6.43 }.',! j.a »pomlad8.68. 8.70 HnruJia za maj-jnni 18»?. 6 32 6.89 » nova od 78 kil. f. 12 85-12.93 od 7U kilu 13— 13 05 od 80 kil f. 13.10-1315., od Hi. k : t. 18.30 18 36, s H iii. —.— —. r-'-m urt.fiO 9 60 pro«) 6 1=. 6 45
l'i«9i>iea: ponudbo in povpraševanje jako alabe. — Prodaja 18000 m. it. Vreme : lepo.
Ha^ri, Kairu !.'(t'\fO« tfot/.t ifnr»(ro dec. 86.25 ■a april 36.75
flaasrartf. San«v- »jit ». /-ur-i ' mesec marc 29.25 »n maj 29.76 sa september 30.50 sa d cember 31.—. ,
Ur.«»■»ji »m ----L. iM 14.	M H&JM	S
,	včeraj	dane*
fcri&vni \o\fi t i >	. 102 65	102.40
„ » » »t-iim	102.40	102-40
AvitrijfU rentu v zl»;u	121 36	12246
, 1 .	. 102 80	102.85
H>adU»e ekoijp	«63 80	364.25
London lOLt...	130 10	1510.10
jšt.lK.j«o>i. . .	9.63	9 53
20 mar<	11.76	11.76
100 UMI. !>' ...	«F».25	45.25
pNMHMMMM»0<M»04f | Hotel Volpioh J
2 »pri črnem orlu' (Aquilanera) j
A Via 8. 8plridioSe/€o" * Via 8. Nieett, X
V	najbolj v sTediiču	V
^ popolnoma na novo opravam.	A
J KO PEL JI, voz K VSEM VLAKOM. 7
v V pritličju .Restavracija Pilaen- $
A	V. o« F. Voli ploha. ' |, . ▲
*>00<MV0<>004»0<^
Fotografični aparati
po toTarniikih eonak. Dobiva se T"
stadion 22, telefon 519.
in vii pnpadki, jedina zaloga in razprodaja drogeriji Artura Fazzinl,
R^rvo in TSe PotrebSiine za slikarje. Bobivajo so v uai ¥ p drogeriji Artura Fazzinl, Stftrtkm 22, telefon 519.
Zdravilni predmeti.	S
Artura Fazzinl, Stadion 22, telofon 519.	1
MdPCala najbolj imenitna, dobiva se v drogeriji Ar-Hfll Oditi tsra Fazzinl, Stadion 23, telefon 519.
Tropinsko žganje, S^-tr^.;,.^
Stadion 22, telefon 519.
■jfoctarfla fi»dje, Mostarda, goriićno seme (zenf) bo-mUOUM U a „nake 8liTef	kinelki iaj I
▼iste. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, te-lefnn 519.____t
PjlHimUriin W*ka, golve. črnila Leonhardl. Dobi-■ aai IIIIIOI rjo, T4j0 T drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519.
Rlim PPft '•"•ajks, kpniak in maraskin ii Zadra. Do-f , biTt i0 T ^Togerijl Artura Fazzisi, Stadion 22, telefos 519.
Matzenik &
irola Aite ViaS. Catterina št 5
vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega anglefikega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladak tok n« jamči.
Popravljanja v tej stroki izvršujejo se točno in natanjčno. Prodaja pripadkor. - Lastna peč za nikiliranje.
Cnkerin
200krat slajši, nego sladkor iz repe
lOO tablic na gld. 1.50, 9SO ,, „ „ 3.S0, SOO „ „ „ 6.60.
Cnkerin
350krat slajši, nego sladkor iz repe
lOO tablic %a gld. » SO,
m t« n A—»
600 n ti •> —i
Poiilja po poitnam povzetji
J.Vojteoh, Musle-Praga
UflT Ako so pošlje denar naprej, ae polije blago poštnine prosto.
* »r-.its *
» »
Sloveča vina iz Yisa
v zalogi vin Via S. Lazzaro K 4.
Opolo iz Visa po 34 novč. liter,
„ „ fino „ 36 belo sladko „ 40
Kakor tudi najfinejša desertna vina.
Prosto na dom od 5 lit naprej.
Peter Benusii iz Visa.
1'ZALOGA POHIŠTVA IN DfiLEDAL^
<3> Rafaela Xta.ll«, <b
<3>	' Via Maleanton it. l:	<£>
<3* Zalega pohištva aa jediluice, apaluiee ia 4£> <3^ sprejeauiee, aimnic in peresnin, ogledal in {£> eauik blaganj, po eenak, da se ni bat^rv
^	konknrence.	^
......

■plvltua alnapla oomposltus
ALGOFON
jedint mdstvo proti zokobolu, rsvnatič. glavobolu, mlgroal itd. Steklenica z navodilom stan« le 20 ni.
Ur ii dobiva jedino la v lekarni
PRAXMARER (M in Mori) Piizza grandc TRST.
raiiti na ponarejanje
za uniformiranje in civilna krojačnica
FRANA JIRAS
ulica Caocrma M. 9 priporoča se sa napravo aalforai Is civllaib oblek. Poatr«ibs» poltena.
Zaloga vseh vrst za uniforme po originalnih tovar-niftkih eenah.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e a a an dr o Levi Min* i Trat. Via Rlborio, 21 la Plazu Vooohla it. 8 Zaloga pohištva in tapetarU vaek slogov, lastnega ia-delka. Bogato skladište ogledal In vsakovrstnih slik. — Na aahtevanje ilustrovan cenik aaatonj in franko. Naročeno blago stavba se parnik, ali aa ielesailko postajo« ne da bi ia to računil stroike.
Tria« aana (Ceneie razumejo aa dskolo la s oarlao vred.)
Somačl pridelki.
fina
Plbol: Koks.....
Mandoloni . . . svetloradeii . . mandolini . . kanarček . . . bohinjski . . . beli veliki . . .
. mali . . . (•leni, dolgi . . tt okrogli . . ui&SmJ* hiratslii n štajerski Kaslo fino Štajersko Ječmen it. 10 ....
: i::::
Zelje kranjsko	....
Repa «	.... Krompir, . . Press kranjsko ....
Lote. kranjska	....
Sava Moeoa . . .
Cejlon Flant.
. Pori . . . Portorlooo . . . Java Malang . . Guatemala . . . San Domingo . . Ifalabar Plant . .
„ native. . Laguajra Plant .
„ native . Bantos fini . . . „ srednje fini „ srednji. . „ ordinar . . Bio oprani . . . „ najfiniji . . . „ srednji . . . Slrdkor CentrifugalL
ConvasKĆ ......
v rlavah ......
razkosani .....
&lft italijanski Uni.....
»	urednji ....
Japau fini .......
, srednji.....
Kaagoon extra......
1.......
II.......
PetreleJ ruski v sodih ....
v sabojih od 29 kiL Olje Italijansko najfineji . . . X w srednjoflno . . bombažno, amerik. . . dalmatinsko ......
Limoni Mesinski .....
Pomaranče , Manduljnl Dalmatinski I , Bari . . f
Pinjoli ..........
S ..tanina .......
Vamperll novi.......
Oibtoe ........
Kaira galiea ..... ... KOŠUI Dalmatinski novi . . . , Puijoiki.......
Os
od fOT.	do for.
1J1.75	14.-
9.60	»'.50
10.25	10*50
8]75	9.—
10 -	10 25
T Kil	7J5
	70:—
11.50	—.—
12.75	—.—•
14.25	
«.—	8.25
5.25	5.50
a.3o	3.40
».-	9.50
56."—	67.-
64 —	55.-
146. -	147,-
16«.-	168.-
178,-	178.-
147.—	148.—
111.—	112.—
10» —	110.—
180 —	121—
aaboj
96 -	97' —
90.—	91-
84.-	85—
76.—	78—
	97! -
84.-	85—
^•i.75	—._
37.7.*	
»8.50	89—
•IO.OU	O8.75
21.50	——
20 5'»	,_
18.50	—.—
17.50	—. —
14.50	—__
18.75	—•—
10.76	—.—
18.25	—.—
6.40	—. •
75. -	77—
68. —	69.—
27.-	27.50
4.—	5.—
3.-	4—
77.	78.'—
88.-	88,-
48.-	
88 —	- .87
45.-	45—
22.-	22.50
12.50	-m —
Laataik kanaoreii liaU .Kdiaeet'JIadavatelj in odgovoru' uradnik : Fran Gedaik. — Tiskarna Doleaa t Ti-sto.