Stev. 249.
V Trstu, v Četrtek. 7. septembra 1916.
Izhaja vsak dan, tudi oa nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AstSkega št. 20. I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaitleli in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne -Edinosti- vpisane zadrug«it omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Anskega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnin az naša: Za celo leto.......K 34.—
Za pol leta .................
za tri ............... • • ••••••• O'—
za nedeljsko Izdajo za c«lo leto .......
za pol leta.................
__Letnik X».
Posamezne Številke .Edinosti" se prod.ijtjo pa G vinarjev* zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokpstl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....m.7! po 10 vi«j.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......mm po 20 vin,.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.—
vsaka nadaljna vTsta.......: . . . • . 2.—«
M«T oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno t« upravi .Edinosti' — Plaća in toži se v Trstu.
Uprava In inseratnl. oddelek se uanajata v ulici Sv. Frančiška Aaiškega it 20. — PoštnohranilniČai račun št 841.652.
PmM nojnoueišib flosotlKov. i r^U ž? š^M^Uis^
*	*	1 he. Na več drugih mestih |e včeraj za-
stonj napadal.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Italijanska bojišča. — Na fronti nič pomembnega. — Uspešen letalski napad na Benetke in Gradež.
Ruska bojišča. — Srditi ruski napadi v Karpatih so se izjalovili izvzemši majhne uspehe jugozapadno Žabja in Sipota. Najsrditejši boji vzhodno Hahča. kusi so ta kos naše fronte porinili nazaj. Močni ru-napadi vzhodno Zločovega so se izjalovili. Drugače nič posebnih dogodkov.
Romunska bojišča. — Na ogrski fronti boji med poizvedovalnimi oddelki. V I)o-brudži Nemci vzeli sedem tutrakanskih utrdeb; severno Dobriča so Bolgarji vrgli močnejše romunsko-ruske čete.
Albansko-macedonska bojišča. — Nič pomembnega.	.
Zapadna bojišča. — Velika bitka ob Sonimi se nadaljuje ueizpremenjeno srdito. Severno Somme sovražni napadi krvavo odbiti; na nekaterih mestih sovražni uspeh. Clery v sovražnih rokah. Južno Somme prve črte vzdržane; iz popolnoma razdejanih jarkov so se Nemci ume-kniii. Poznejši napadi odbiti.
Turška bojišča. — Nič poročil.
Razno. — Vesti iz Grške. — Ogrsko-hrvatski državni zbor: za sklicanje delegacij.	_
ItsliiaRska boiišca.
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. septembra 1916.
11 a 1 i j a ii s k o b o i i š č e. — Nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini.
Dogodki na morju.
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. septembra zvečer je eno naših brodovij pomorskih letal učinkovito obmetalo z bombami vojaške naprave v Benetkah in Gradežu. Eno pomorsko letalo se ni vrnil0-	„ .
Poveljmstvo brodovja.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ. 5. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba.
septembra. — Na trentinski fronti je sovražnik nadaljeval artiljerijski ogenj, ki je bil včeraj naperjen posebno proti krajem v astiški dolini in poti našim postojankam na Cauriolu. Na severni strani Cauriola so imeli naši alpinci sijajen boj z nasprotnikom in so mu zadali težke izgube. Ugotovilo se je nad 100 mrtvecev in zajelo 34 mož. V gornji butski dolini je naša artiljerija zasula sovražne jarke in s streljanjem užgala utrdbe. Na gričevju vzhodno Gorice so oddelki naše pehote predrli dve vrsti žičnih ovir in metali bombe v sovražnikove črte, ki je bil alarmiran in je dobi! ojačenja, katera so sprejeli skupinski streli naše dobro zadevajoče artiljerije. Na kraški planoti se je vneto delalo in na obeh straneh metalo bombe. Sovražni letalec je vrgel bombe na Auror.zo. ne da bi bil napravil kaj škode.
4. septembra. — V Fleimski dolini so sovražniki po sprejetih ojačenjih in krepki artiljerijski pripravi izvršili druge ga za drugim dva srdita napada proti postojankam, ki smo jih bili osvojili na Morite Cauriolu. Vsakokrat zadržanega, so sovražnika hrabri alpinci bataljona Val Brenta vrgli z bajonetnim napadom ob ležkih izgubah. Na ostali fronti topovsko delovanje. Streljali smo krepko v gornji butski dolini in v plavskem odseku (ob srednji Soči). Sovražni letalci so metali bombe na Alo in v dolini potoka Vanola (Cismon) in Mie (Cordevole), ne da bi bili napravili kaj škode.
Ruska bojišča.
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. septembra 1916.
Rusko bojišče. — Prestolonaslednikov a fronta: Na naši karpatski fronti |e sovražnik včeraj obnovil svoje srdite napade. Izvzemši težko priborjene majhne uspehe, so se izjalovili vsi sovražnikovi poizkusi, da bi pridobil tal. Tudi v okolišu vzhodno Haliča se je vršil najsrditejši boj. Po več brezuspešnih naskokih se }e končno posrečilo nasprotniku, da je potisnil nazaj ta kos fronte. — Princa Leopolda Bav. fronta: Vzhodno Zločovega so sovražni napadi, izvršeni po najtežji artiljerijski pripravi, razpadli deloma ob naših ovirah, deloma pa že v našem zapornem ognju. Na ostali fronti razun zmernega artiljerijskega in ininovškega ognja nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 6. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. septembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Ruski napadi severno železnice Zločov—Tarnopol so se izjalovili v našem ognju. — Nadvojvode Karla fronta: Med Zlato Lipo in Dnje-strom so Rusi zopet pričeli napadati. Po brezuspešnih naskokih so končno porinili nazaj središče fronte. V Karpatih si Je so-
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 6. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročila ruskega generalnega štaba.
1. septembra, popoldne. — Zapadna fronta: Divizijski poveljnik general Niki-tine je bil po kroglji zadet v glavo, ko je obkoljeval postojanko pri vasi Labusih, južno Baranovičev. V okolišu Vladimirja Volinskega so se med Lokači in Svinjuhi vršili srditi boji. Sovražnik je izvajal besne protinapade. V Karpatih so se naše čete v okolišu hriba Tomnatika polastile cele vrste vrhov.
4. septembra, popoldne. — Zapadna fronta: Jugovzhodno Baranovičev je sovražnik 3. t. m. od polnoči do 7 zjutraj izvajal napade s plinom, katerih zadušujoči valovi so se v nekaterih odsekih ponavljali štirikrat. Vse sovražne napade smo po razblinjenju plina odbili z velikimi sovražnimi izgubami. V okolišu Brzezanov so naše čete izsilile prehod čez Demi-jovko, zapaden pritok Zlate Lipe, in so se polastile sovražne postojanke. Zajele so 80 častnikov in 3641 vojakov ter 6 strojnih pušek. V Karpatskem lesu so se naše čete polastile cele vrste vrhov in prodirajo proti ogrski meji. Število od 31. avgusta do 3. septembra po četah generala Brusilovega zajetih sovražnikov znaša 383 častnikov in 19.020 vojakov, med njimi 11 nemških častnikov in 1300 mož; uplenile so pa 12 topov, 75 strojnih pušek in 7 bombovk.
Napad ruskih letal.
BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: Včeraj popoldne je več ruskih letal napadlo Angernsee na Kurskem brez u-speha z bombami. Našim obrambnim letalom se je posrečilo prisiliti en sovražni dvokrovnik, da je pristal. Posadka je bila ujeta.	_
Romunska boiišta.
5. septembra 1916.
O operacijah na romunski fronti pišejo vojaški izvedenci: Romuni s svojimi armadami, s katerimi so vdrli na Sedmo-graško, še niso nadaljevali svojega prodi-ranja; nasprotno pa se je poostril ruski pritisk proti našim postojankam v jugozapadni Bukovini in vzhodnogaliških Karpatih.
Romunska je presenetljivo pričela vojno, in kakor se zdi, ne da bi bila dokončala svoje vojaške priprave. Tako je pač mogla poriniti preko sedmograškega obmejnega pogorja na severno pobočje ob-mejja močnejše prednje čete, vendar pa ni mogla v potrebnem kratkem času poriniti za njimi nadaljnih čet, ki bi bile dovolj močne za nadaijno prodiranje. Tako dobivamo mi časa, da dokončamo vse one uredbe, ki se vrše sedaj.
Dočim so Romuni upali, da s svojim nenadnim vdorom ob sedmograški meji dosežejo uspehe, pa so bili sami veliko bolj iznenađeni na dobruški fronti.
Današnje (5. t. m.) bolgarsko in današnje nemško vojno poročilo izkazujeta močan napredek v Dobrudžo usmerjenega ofenzivnega sunka. Nemške sile so včeraj z naskokom vzele predutrdbo tu-trakanskega donavskega predmostja, ki je 50 kilometrov jugovzhodno Bukarešta. Bolgarske čete so zavzele l>obrič in prodirajo proti Silistri. Kakorkoli se bodo razvijala ta podjetja v bodoče, se vendar zdi, da so občutno prekrižala nasprotni-niške namene. Bukarešt so včeraj posetili nemški zrakoplovi in učinkovito je bilo bombardirano tudi važno železniško vozlišče Ploesti, kjer se v bližini nahajajo bogati petrolejski vrelci. Zelo razveseljivo je, da je izdajalec že malo dni po začetku vojne spoznal polno resnost in vso težo vojne.
* • *
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. s^tembra 1916.
Romunsko bojišče. — Izvzemši boje namaknjenih poizvedovalnih oddelkov nič -osebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 6. (Kor.) WoKfov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. septembra 1916.
Balka-nsko bojišče. — Z naskokom ie vzetih sedem tutrakanskih utrdeb. med njimi tudi oklopne baterije. Severno Dobriča so naši hrabri bolgarski tovariši vrgli močnejše romunsko-ruske sile.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Nemški poslanik odpotoval Iz Bukarešta.
BEROLIN, 6. (Kor.) Po brzojavki, ki je 4. t. m. dospela semkaj, je bukareški nemški poslanik von der Bussche s posla-niškim osobjem preko Rusije odpotoval na Švedsko.
Albansko - macedon-sko bojište.
DUNAJ, 6. (Kot.) Uradno se razglaša:
6. septembra 1916.
Jugovzhodno bojišče. — NIČ pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 6. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 4. septembra.
Albanija: 2. t m. so bersaljerji in oddelki teritorijalne milice iznova sijajno udarili na desni breg Vojuše. Hrabri vojaki teritorijalne milice so med Skafajem in Redzebajem prekoračili reko, vzeli z naskokom vas Kuto, dočim so pa bersa-Ijerji zasedli Brizare in postojanke na gori Gradištu ter odbili silovite sovražne protinapade. Zvečer so se čete po izpolnitvi svoje naloge vrnile na levi breg Vojuše. Oddelek bersaljerjev je ostal na hribu TrubeŠu in se je vrnil šele 3. t. m. popoldne v naše črte, ne da bi bil moten. Sovražnik je izgubil 34 ujetnikov, samih avstrijskih vojakov, mnogoštevilne zaboje artiljerijske municije, patrone in živila.
Vssti iz Grške.
Kraljeva posvetovanja z ententnimi poslaniki.
»Times« javljajo iz Aten: Kralj Konstantin je izjavil ententnim poslanikom, da je po posegu Romunske v vojno pripravljen zopet revidirati politiko Grške. Kralj je v petek sprejel angleškega poslanika. Pogovor je bil »zelo prisrčen«. Kraljevo zdravstveno stanje napreduje. V ponedeljek je sprejel francoskega poslanika v polurni avdijenci. Misli se, da Zaimis tudi še nadalje ostane na čelu vladi, če se Grška udeleži vojne, ker kralj nikakor noče delovati skupno z Venizelosom. Ve-nizelos izjavlja javno, da si vlada nalaga v tem kritfcčnem času veliko odgovornost s prepovedjo vseh zborovanj. Smatra za potrebno, da se odlože vsa notranja vprašanja, da more Grška takoj poseči vmes. Sklep o razpustu zbornice se ie odgodil.
Iz Ženeve se poroča: Konferenca en-tentnih poslanikov s kraljem se je nanašala na ententne predloge zaradi najetja grškega posojila v znesku 880 milijonov, teritorijalne odškodnine za Grško in oborožitve grške armade po četverozavezi. Zaimis je imel v soboto ponoven razgovor z angleškim poslanikom in je odšel nato h kralju, pri katerem je bil dve uri v avdijenci. Na vprašanja o položaju je izjavil Zaimis, da vlada hoče trenutno še počakati.
»Times« poročajo 5. t. m. iz Aten: Jutri se bo vršila tu velika politična konferenca pod predsedstvom kralja Konstantina, ki pa se je ne udeleži Venizelos, ker kralj pod nobenim pogojem noče delati skupno žnjim. Posvetovanja se udeleže Zaimis, vsi ministri, načelnik grškega generalnega štaba, četverozavezni poslaniki in zastopniki ententne armade v Solunu. Splošno se misli, da se politika Grške v najkrajšem času radikalno izpremeni.
Angleške in francoske čete zasedle Atene.
Iz Lugana se poroča 5. t. m.: Po brzojavki milanskega »Secola« iz Aten so an-gleško-francoske čete zasedle Atene in zahtevale izročitev poštnega in brzojavnega urada.
Ententne čete v grških pristaniščih.
Iz Pariza se javlja 5. t. m.: »Petrt Journal« poroča: V grška pristanišča Volo, Talandi, Patras in Koroni so dospele če-tverozavezne čete. Zasedaj so ostale še na vojnih ladjah, dokler se ne pojasni položaj v Atenah.
Demonstracije za kralja.
Kakor se poroča iz Aten, so bile v nedeljo v Larisi, Korintu in Patrasu velike vojaške demonstracije za kralja in proti Venizelosu.
Neodvisnost Macedonije.
Agencija Havas poroča iz Soluna: V Maoedoniji se je po inicijativi najodličnej-ših voditeljev armade in liberalne stranke sestavil odbor za narodno obrambo. Ta odbor je proglasil neodvisnost Macedonije, kar se je zgodilo na slovesen način 30 avgusta popoldne. Najvažnejši odstavek v proglasu, ki ie naslovljen na prebivalstvo in armado, se glasi: »Zbiramo se ob strani zavezniških čet, da z njihovo pomočjo preženemo vdornika z macedon-skih tal in iz ostalega dela Grške. Vprašajmo v inozemstvu se nahajajoče Grke, ali nam hočejo pomagati tudi v tej osvo-bojevalni vojni, ki jo pričenjamo z veseljem, ker smo trdno prepričani, da tako pripomoremo, da svoji domovini kmalu damo mesto, za katero so jo oropale tuje spletke in koristi.« — Kakor poroča pariški »Journal«, so v Solunu s Sarrailovo pomočjo republikanci gospodarji položaja. Vse vojašnice, prodajalne živil in banke so zasedene po njih. Poveljnika kralju zvestih čet hočejo postaviti pred vojno sodišče, ker je kazal odpor proti republiki. Posadke v Vodeni. Veriji in Venidji so
republikanci prisilili, da so se jim priklju-i čile. Vladno časopisje v Solunu je usta-] vljeno, za ostalo časopisje pa se je uvedla cenzura.
Izgou »tujih agentov«. Prepoved javnih
manifestacij in shodov. PARIZ, 6. (Kor.) »Temps« poroča iz Aten: Sedaj ko je grška vlada sprejela angleško-francosko noto, bosta francoski in angleški poslanik ministrskemu predsedniku označila one tuje agente, ki naj se izženejo, ter njihove grške pomagače kakor tudi sovražne organizacije, proti katerim se zahteva polnomoč. Samo grške oblasti bodo mogle izvrševati aretacije. V izogib takojšnje aretacije se ne bodo trpele nikake manifestacije in zborovanja.
BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. septembra 1916.
Zapadno bojišče. — Bitka Jta obeh straneh Somme se nadaljuje neiz-premenjeno srdito. Osemindvajset angle-ško-francoskih divizij napada. Severno Somme smo vse napade krvavo zavrnili. Na majhnih mestih je sovražnik pridobil tal. Clery je v njegovih rokah. Južno reke smo v semtertja valujočem pehotnem boju vzdržali prvo postojanko proti obnovljenemu francoskemu navalu na fronti od Barleuxa do južno Chillyja. Samo tam, kjer so bili sprednji jarki popolnoma zravnani, smo se umeknili. Poznejše napade smo do zadnjega odbili ob najtežjih izgubah. Meklenburški, holštajnski in saksonski polki so se posebno izkazaii. Do večera smo iz dvodnevnih bojev južno Somme zaieli 31 častnikov, 1437 mož desetih francoskih divizij, plena pa 23 strojnih pušek. V zračnem boju in z obrambnim ognjem smo sestrelili tri sovražna letala.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Bethmannn-Hollweg o položaju.
BEROLIN, 6. (Kor.) Kakor poroča »Lo-kalanzeiger« je državni kancelar pl. Beth-mann-Holl\veg v včerajšnji konferenci z voditelji strank podal splošen politični in vojni pregled, ki se je seveda bavil s položajem, ki je nastal po vstopu Romunske v vojno. Pri tem je mogel državni kancelar podati razveseljivo sporočilo, da sta se načelnik generalnega štaba armade na bojišču pl. Hindenburg, in prvi generalni kvartirmojster, pl. Ludendorff, izrekla soglasno, da je splošni vojni položaj dober in (la ne daje povoda za bojazni. Saino-obsebi umljivo je, da se ne more ugovarjati dejstvu, da je vstop Romunske v vrste naših sovražnikov prinesel Nemčiji nekatere težave. Dobri končni uspeh vojne pa ni dvomijiv. Ne misli se na razširjenje vojaške starostne meje navzgor, kar se more smatrati za dober znak. Splošno zaupljivo je bilo tudi razpoloženje glede uspeha petega vojnega posojila. Računa se zopet na poln uspeh. Državni zbor se namerava sklicati zadnje dni septembra,
OGRSKO-HRVATSK1 DRŽAVNI ZBOR.
BUDIMPEŠTA, 6. (Kor. — Konec.) V popoldanski seji je odgovarjal ministrski predsednik grof Tisza na izvajanja posl. Rakovszkega glede odgovora ministrskega predsednika na intepelacijo o svoje-časnih pogajanjih z Italijo. Ministrski predsednik je izjavil, da so se njegove besede umetno zavijale. Nadaljevali smo pogajanja z Italijo celo potem, ko po postopanju Italije že skoraj ni bilo dvoma, da se ne sprejme naša ponudba, to pa zato, da pridobimo časa. Ce bi bila v ostalem po odstopu italijanske vlade prišla nova vlada pod Giolittijem in bi bila sprejela naše predloge, potem bi bili izpolnili svoje predloge. Ta incidenčni slučaj pa se ni dogodil in Sonnino je nadaljeval svojo zav rače valno politiko. —
Nato je prišlo do živahnega prepira, pri čemer je posl. RakovSzky zaklical: »Ministiski predsednik ni govoril resnici« — kar je povzročilo dolgotrajen hrup na levici.
Grof Tisza je izjavil ponovno, da m nikdar trdil, da smo kedaj ponudili Italiji nekaj, kar nismo hoteli izpolniti.
Nato sta poslanca Szterenyi in Unnan-ezy kritizirala ukrepe za evakuacijo sedmograškega obmejja in sta zahtevala celo vrsto ukrepov v prid beguncem, ki jih je ministrski predsednik obljubil v imenu vlade.	.
Nato je imela zbornica tajno sejo. Prihodnja iavna seja bo jutri. Na dnevnem redu se nahajajo tudi vprašanja poslancev grofa Julija Andrassyja in grofa Alberta Apponvja o sklicanju delegacij m glede nastopa ministra zunanjih stvari pred poslanci, da poda pojasnila o položaju.
BUDIMPEŠTA. 6. (Kor.) Predsednik je otvoril sejo ob 11*4 dop. Zakonska načrta o davku na imetje in o pridobnini tretjega razreda sta se sprejela v tretjem branju. Nato je utemeljeval posl. grof Julij An-drassy svoj nredlog na sklicanje delegacij in se je skliceval na določbo člena XII. iz leta 1867., ki daje sicer Ogrski priliko, da more v slučajih, ko je zasedanje delegacij nemogoče, tudi enostranski postopa glede na Ogrsko odpadajočega dela skupnih izdatkov. To pa vendar ne sme
nikakor biti danes trajna praksa, ker bi drugače povzročilo popolno nepotrebnost institucije delegacij.
Klici pri Karolyjevi stranki: »To je naše mnenje!«
Posl. grof Andrassy: Moje pa ue in zato mislim, da se mora vsak pravi sedem in-šestdesetnik izogrbati vsemu, kar bi govorilo proti instituciji avstrijskih in odrskih delegacij, ki jrh smatramo za tako važne. Ob gotovih okoliščinah bi se seveda zasedanje delegacij moglo označatf za nevarno. Skrajni čas je, da se v Avstro-Ogrski preneha s politiko ptiča noja in se končno uvidi, da so tudi v sovražnih deželah znana dejstva, ki ne izhajajo iz u-radnih poročil in oficijelnih listin. Pravnega zadržka proti zasedanju delegacij govor?"'1; ne vidi. Morda avstrijska vlada ne atra sklicanja delegacij za oportuno, kar pa ne more biti povod, da bi ogrska vlada ne izpolnjevala svojih ustavnih dolžnosti. Sklicanje delegacij jc tem potrebnejse, ker so se dogodile velike pogreške in opustitve, za katere je treba odgovorne organe poklicati na odgovor, in to pred forum, ki ima tudi moč, da vrže tiste, ki so storili te ix>greške. Jasno je, da vodstvo naše zunanje politike ne more v;eč ostati brez ustavne kontrole. Govornik je nato navajal konkretne dokaze, da naša diplomacija daleč ni bila na višini položaja.
Po posl. grofu Andrassyju je odgovarjal ministrski predsednik groi Tisza v daljšem govoru, v katerem je reflektiral na razna predgovornikova izvajanja in je izrekel svoje soglašanje, da se Andrassy-jev predlog postavi na dnevni red v meritorno razpravo, četudi se ne strinja z vsebino predloga.
Nato je utemeljeval posl. grof Apponvji svoj v obliki zakonskega načrta vloženi predlog, po katerem se more ministru zunanjih stvari naložiti dolžnost, da pride pred ogrsko-hrvatski državni zbor.
Ministrski predsednik grof Tisza je izjavil, da se nikakor ne protivi postavitvi tega predloga na dnevni red v svrho meritorne razprave, dasi tudi se ne strinja žnjim.
Zbornica je sklenila v tem smislu, nakar je dalje razpravljala o davčnih predlogah.
6. septembra.
Dve deželi sta danes politično v središču evropskega zanimanja. To ste Ogrska in Grška s svojim notranjim političnim vrvenjem. Razlika je le ta, da je na Ogrskem to vrvenje omejeno na parlament, ker ni doslej nobenega znaka, da bi tudi izven parlamenta, med široko javnostjo izzivalo kako gibanje, ki bi moglo dajati kakega povoda za vznemirjanje. Široka javnost je pač tako pod vtisom dejstva, da vojna nadloga trka na vrata dežele, da ne inore biti razpoloženja za navskrižja, ki tako glasno prihajajo do izraza med ogrsko vlado in opozicijo. Kaj nameruje ta poslednja? Zatrja sicer slovesno, da niti od daleč, ne misli na to, da bi križala poti voditeljem vnanje politike in njihove odredbe z ozirom na vojne dogodke. Ali nje praktično vedenje vendar-le ni v soglasju s tem zatrjevanjem. A značilno je in tudi nekako osuplja, da ojstre besede ne padajo samo iz tabora tistega dela opozicije Karolvi-jevega kova, ki ne skriva svojih namer, marveč očitno, zasleduje cilje, ki bi, ako bi se uresničile, provzro-čile fundamentalen prevrat v razmerju med obema polovicama monarhije v smeri samostojne ogrske armade in države, torej — personalne unije. Marveč je i2 vrst tistega dela opozicije, ki se je nedavno temu ločila od ekstremnežev ravno zato, ker ni soglašala s potmi Karolyi-ja in družbe, padla beseda, ki vsebuje zelo ojstro kritiko, klic po — »boljem vodstvu«. Grof Audrassy, isti Andrassy, ki je še pred nekoliko dnevi šel v Berlin z važno misijo, je izrekel to besedo, ki pomenja hud napad na ministrskega predsednika, grofa Tiszo in ki mora neprijetno zadeti tudi vse vodilne faktorje monarhije.
V predvčerajšnji seji zbornice ie torej opozicija očitno pokazala, da argument o potrebi »domačega miru« v sedanjem tre-notku ne deluje nanjo, marveč, da se }ej ravno ta trenotek zdi primeren za pooj-stren boj v parlamentu. To daje misliti. Kaj nameruje ogrska opozicija?
Grofu Tiszi treba priznati, da se pošteno trudi, da bi se svojega vzvišenega gledišča, s katerega ima jasen pregled velikih interesov skupne monarhije, odbijal napade in kritike, ki jih je v takem trenot-ku, kakršen je sedanji, le globoko obžalovati! Toda, zdi se nam, da zadnje čase ni posebno srečen v svojih polemikah, zdi se nam. da ga je nastopanje opozicije spravilo nekoliko iz ravnotežja, da se tu pa tam — kakor se po domače pravi — nekoliko zaleta. 2e način, kakor je nedavno temu pojasnjeval in opravičeval dolga pogajanja z Italijo, je na široko — recimo — neprijetno iznenadil. Tudi v predvčerajšnji seji je — očividno iritiran po neprijaznem nastopu, ki mu ga je priredil del opozicije že ob vstopu v dvorano — precej zgrešil pravo besedo. Ne da bi to, kar je trdil, ne bila v soglasju z objektivno resnico, ali
Stran H.
„EDINOST" štev. 249.
V Trstu, dne 7. septembra 1916.
povedal je nekako nerodno, koje rekel, da je postrpanjc Romunske moglo zavesti vsakogar in da je zavedlo diplomatske, vojaške in politične činitelje! V tej obliki povedano, ni ravno laskavo za rečene činitelje. Da je rekel: Mi nismo zaupali Romunski; vedeli smo, da so nic državniki neiskreni in zavratni, vendar smo ohranjali iskrico nade, da odvrnemo to sosednje kraljestvo od grdega izdajstva — ali pripravljeni smo bili tudi na najhujšo eventuvalnost od strani teh nelojalnih sosedov, bi bil v soglasju z vsemi enunet-acijanii od strani drugih vodilnih činite-Ijev v državi. Tako pa je nekoliko — di-stoniral, kakor tedaj, ko je pojasnjeval namene pogajanj z Italijo.
Na Grškem je privrelo notranje vrvenje do viška in sili k odločitvi. Vest, da se je kralj odpovedal, se sicer ni potrdila, ali danes ni nikakega dvoma več, da je politični in diplomatični boj od strani en-tente naperjen tudi proti njegovi osebi in da so zavezniki v en ten ti vrgli od sebe vse ozire nasproti kralju. Ko se vest o odpovedi kralja ni potrdila, so jo hoteli od nekaterih strani reducirati na to, da ie kralj privolil v nekak kompromis z — Venize-losom. To domnevo je podkrepila vest, da je Grška sprejela vse zahteve entente. Ali razjarjeno valovje ni bilo s tem pomirjeno, kakor moramo soditi po zadnjih vesteh iz nesrečne Grške. Cnienta je sedaj gospodarica brzojava in telefona, kralj je pravcati ujetnik entente. ki mu celo vso korespondenco nadzorujejo; proti kralju zvestim in udanim vojaškim krogom se postopa najstrožje; brodovje entente je priplulo v Firej; Venizelos je danes gospodar situvacije na Grškem, ki da mu je zmaga na volitvah zagotovljena. In komur ta dejstva še ne bi zadoščala, ga morajo zadnje vesti, da je namreč ententino brodovje zasedlo razna grška pristanišča, ter da so francoske in angleške čete — glasom vesti iz Italije — zasedle glavno mesto Atene — poučiti, da neodvisne suverene Grške danes ni, da je Grška postala žrtev divje agitacije, ter da ie kraij v položaiu, ki mora vzbujati sočutje do njega pri vseh poštenih ljudeh. Nasilstvo entente slavi svoje orgije. Ali. če računa-mo — in to moramo — z bližnjo eventu-valnostjo, da nam bo tudi Grška sovražnica, moramo imeti pred očmi razliko med postopanjem nje državnikov in onih Romunske. Tu je bila zavratnost poklensko preračunjena v prevaro, da jej ne bi našli vrstnice v zgodovini držav, na Grškem pa so se vodilni činitelji pošteno in lojalno trudili do zadnjega, da ostanejo zvesti dam besedi \n obljubljeni politiki nevtralnosti. Na Romunskem so varali preračunjeno, na Grškem pa je divja propaganda od zunaj, oprta na nečuvena nasilja mogočnih držav onemogočila politiko poštenja. In če bo sedaj tudi Grška pritegnjena v divji vrtinec, če boste centralni vlasti tudi proti temu kraliestvu postopali, kakor ste dolžni sami sebi, če bo tudi Grška zadeta po veliki militarični sili centralnih vlasti m njenih zaveznikov, govorili boste lahko z mirno vestjo: mi nismo hoteli tega! Ubrali smo to pot, ker nismo mogli ne smeh drugače, ker vsakdo ima v prvi vrsti dolžnosti _ do sebe! Usodo Grške bo imela en-tenta na vesti!____
"Razne politične vesti.
Pomen Danske za entento. Iz Ženeve se poroča: »Economiste« razpravlja o koristih, ki bi jih imel vstop Danske v vojno za entento in pravi, da bi bila to edina
možnost, da bi si angleško brodovje moglo pridobiti oporišče za uspešne operacije »Liberte« in »La Patrie« objavljate
stockholmske brzojavke, ki pravijo, da bodo bodoče državnozborske volitve na Danskem merodajne za nevtralnost Dan-ske
Narodnostno vprašanje na Balkanu.
Iz Rciterdama poročajo: »Nation« izvaja, da bi bilo vsako urejevanje balkanskega vprašanja nedopustno, če bi se ne upoštevale pravice narodnosti. Iz proglasa kralja Ferdinanda izhaja, da Romunska zahteva ozemlje od reke Tise do Črnega morja Tako pa bi število pod romunsko vlado živečih Madžarov, Srbov m Nemcev znatno presegalo število Romunov, ki nai bi se osvobodili. V onih ozemljih tvore Romuni le 35% vsega prebivalstva. List razpravlja o tej stvari tudi v zvezi z italijanskimi zahtevami v Dalmaciji, kjer so Italijani v manjšini, in v zvezi s srbskimi zahtevami glede Macedomje, kjer so Srbi tudi v manjšini.
K mirovnemu vprašani«. Stockholmski list . Sozialdemokraten« objavlja pariško brzojavko, ki pravi, da so voditelji francoske socijalne demokracije sklenili povabiti socijaliste vseh s četverozavezo zvezanih dežela na konferenco v London, da bi se razpravljalo tam o mirovnih pogojih in bi se določili ukrepi v svr-ho preprečitve sporov, ki bi mogli nastati zaradi vojne. Mednarodni urad v Haagu je sprejel priprave za to konferenco.
Protiangleško gibanje na Ruskem.
»Frankfurter Zeitung« javlja iz Petro-grada: Nemcem sovražna liga je sklenila obrniti pozornost vojaških oblasti na Angležem sovražno agitacijo izrecno desničarskih listov »Zemščine« in »Ruskega Znamena« ter njiju izdajatelja, poslanca Markovega postaviti na črno listo. V nasprotju z oficijelno vestjo je gospod Bu-latsel, ki je v sRosijskem Graždaninu« hudo napadal angleško politiko, v osebnem pogovoru z angleškim veleposlanikom, kakor je poročal sam, popolnoma vzdržal svoje vzroke in poleg tega še zagotavljal, da vkljub članku »Norega Vre-mena' to mnenje šteje v Rusiji veliko pristašev.
- Grof Andrassy o našem vodstvu. K včerajšnjemu poročilu o dogodkih v seji ogr-
sko-hrvatskega državnega zbora, o katerih smo napram drugim listom prejeli znatno pristriženo poročilo, naj posnamemo po graški »Tagespostr naslednja izvajanja grofa Julija Andrassyja: »Dokler se ne bomo maščevali, ne smemo mirovati, vendar pa mora biti ta boj zavarovan in dobiti moramo poroštvo, da bo vodstvo boljše. Noče se baviti natančneje s pogreški, ki so se dogodili v vodstvu zunanje politike, vendar pa mora pripomniti, da je sramotno, da smo se dali premotiti. Dve leti sem jc že vsakdo pričakoval dogodka, ki jc nastopil sedaj. Mogoče je, da so nas premotili; kljub temu pa jc bila strahovita lahkomiselnost, ki jo je zakrivilo naše. diplomatsko vodstvo. Bratianu je vendar ponovno izjavljal, da se ne more ustavljati pritisku javnosti, če se militarični položaj razvije tako. Strinja se popolnoma s predgovornikom (grofom Apponyjem) v upanju, da se nam posreči, maščevati se za storjeno nam pogrdo, in vzrok njegovega zaupanja ni samo osebni občutek, ki se zanaša na vztrajnost, moč in domovinsko ljubezen naroda, temveč se sklicuje na številke, ki govore za to, da bo končni uspeh naš. Saj z vstopom Romunske v vojno ni samo porastlo število naših sovražnikov, temveč je s tem, da stopata z nami vred tudi Bolgarska in Turška v boj proti tem sovražnikom, porastlo tudi število onih, ki se bodo z nami ramo ob ramo borili proti Romunski. Nadepolno zaupa v ugoden bodoči razvoj, vendar pa je potrebno, da se zboljša vodstvo. (Dolgotrajno odobravanje.)
Bratianova opravičevanja. Dunajska
»Zeit« objavlja naslednja izvajanja romunskega ministrskega predsednika Bra-tiana. ki jih je prejela z verodostojne strani. Bratianu se opravičuje tako-le: Romunska je imela v dveh smereh naravne teritorijalne aspiracije: napram Sed-mograški in Besarabiji. V obeh slučajih bi bila mogla doseči kaj edino le z napadom. Prikiadnejše bi biio, da bi se osvobodila predvsem Besarabiia, ki ie pred leti že pripadala Romunski in se romunskim rojakom tamkaj godi slabše kot na Sedmograškem ter je meja tam bolj odprta in se more napasti iažie. Ker je poleg tega Romunska živela v prijateljstvu z Avstro-Ogrsko, bi bilo marsikaj moglo govoriti za priključenje k centralnima vlastima. Toda tudi poražena Rusija, ki bi bila izgubila svoja tujenarodna zapadna ozemlja, bi še vedno ostala velevlast, bi bila celo še ojačena s tem, ker bi bilo rustvo složnejše in enotnejše. Ta Rusija pa bi bila potem večen sovražnik malega podonavskega kraljestva. Velesila, kot je Ruska, bo četudi ne danes, pa vendar v desetih letih zopet dovolj močna za novo vojno in bi se potem lahko maščevala nad Romunsko, bi ne vzela nazaj samo Besarabije, temveč bi uničila vso romunsko državo. Niti v interesu Avstrije, niti v interesu Ogrske ni, da bi imeli na jugovzhodu močnega in povečanega soseda. S tega gledišča je umljivo, da Romunska ni stopila na stran osrednjih vlasti. Nasprotno pa je vedela moja vlada, da se Avstro-Ogrska bori na življenje in smrt in da more iz te borbe iziti le kot zmagovalka ali pa razdeljena. V tem zadnjem slučaju bi habsburška monarhija izgubila stališče velevlasti in bi se bilo Romunski temmanie bati njenega maščevanja, čim manjši bi bil ostanek države. Proti samostojni in pomanjšani Ogrski bi ojačena Romunska vedno mogla braniti svoje novoosvojeno sedmograško ozemlje. Zato so bili romunski domoljubi že odnekdaj za to, da v slučaju poraza habsburške monarhije izpopolnijo nje razdelitev. Romunska vlada se je v tej smeri tudi pogajala z entento. toda ta pogajanja izpočetka niso dovedla do uspeha, ker je Sazonov južne sedmegraške županije že obljubil Srbiji. 15. majnika 1. 1915. je Bratianu ponudil ruski minister zunanjih stvari izpolnitev vseh romunskih zahtev pod pogojem, da romunska armada nemudoma udari na Braševo. Toda 15. mainika smo imeli že Gorlice za seboj in Macken-sen je stal že pred vrati Przemyšla. Zato je načelnik romunskega generalnega štaba svetoval Bratianu, naj počaka nadalj-nih dogodkov. Zato je Romunska ostala nevtralna in Bratianu je v romunski zbornici podal izrecno izjavo, da v njegovi politiki ne bo remembe, dokler bo to v njegovi moči m dokler osrednji vlasti ne doživite odločilnega poraza. Po oni izjavi v parlamentu je nastopila cela vrsta novih dejstev, ki so dovedla do novega stališča romunske vlade. Tako premeknitev sil na Balkanu, poraz Srbije, turško-bol-garska zveza in s tem zvezana nova gospodarska vprašanja, zlasti pa ojačenje bolgarskega položaja ni moglo ostati brez vpliva na Romunsko. — Ta izjava romunskega ministrskega predsednika, podana pristojnim diplomatom, priznava torej s čudovito odkritosrčnostjo, da za Bratia-novo dvorezno politiko nikdar ni bila so-odločilna zvezna dolžnost napram Avstro-Ogrski in Nemčiji, ali da bi bila ta dolžnost tudi le moralno vplivala nanjo, temveč da je bila zanjo čisto brez pomislekov vedno odločilna edino le gola kr-konmost.
Razpis netečaja. Ena izpraznjena pre-benJa ustanove za plemenite gospe po-! knežene grofije Goriško-Gradiščanske se ! s tem razpisuje z opazko, da imajo prosilke predložiti svoje prošnje v šestih tednih pri goriškem deželnem odboru (Dunaj I. Parlament). V ta namen nai dokažejo: 1.) da imajo najmanj 18 let; 2.) da so uboge; 3.) vrsto svojega plemenitaštva in, ali spadajo med plemenite rodbine poknežene grofovine; 4.) lepo vedenje; 5.) stan in premoženje svojih staršev, in zasluge leteli za državo: 6.) število sester, ali uživa že katera izmed njih ali prosilka sama kako prebendo ali drugačno podporo. — Deželni glavar: Dr. Faidutti 1. r.
Tržaška kmetijska družba vabi svoje zaupnike, posebno iz spodnje okolice, in vse. ki se zanimajo za prašičerejo, na sestanek, ki se bo vršil v petek, 8. t. m. ob 10 dop. v društvenih prostorih. Dunajska ul. št. 10.
Usposofcljenostni izpiti za primorske učitelje meseca novembra t. i. v Ljubljani. Ker je nameravan predlog, naj bi se dovolili v prihodnjem novembru — kakor meseca maja 1916 — za primorske učitelje usposobljenostni izpiti s slovenskim in nemškim učnim jezikom pred posebno komisijo v Ljubljani, se vabijo primorski učiteljski kandidati in kandidatinje, ki bi hoteli biti pripuščeni k omenjenim izpitom naj vlože čim preje pravilno opremljene na c. kr. okrajni šolski svet naslovljene prošnje predpisanim potem (po svojem šolskem vodstvu) ravnateljstvu c. kr. iz-praševalne komisije za ljudske in meščanske šole v Gorici, sedal v Ljubljani, Dunajska cesta 38 H.)
Odhajajoč v drugič na bojišče pozdravljajo doma ostale prijatelje in znance: Vinko Škrjanc iz Bazovice, J ust Tretjak iz Sv. Križa št. 38, Gašper Husu iz Ban pri Opčinah, Josip Prašelj iz Doline, rran Rijavic iz Gorice. Kličejo vsem prisrčen: Na zdar! Bog daj skorajšnje in srečno svidenje!
Iz italijanskega ujetništva se je oglasil Fran Štekar, brat trgovca iz Ajdovščine ter pošilja prisrčne pozdrave prijateljem in znancem. Nahaja se v Santa Maria Capua Vetere, Italija.
Kdo ve kaj? Uršula Mavrin na Colu pri Vipavi št. .5, želi izvedeti, kje se nahaja n;;e 26- letni sin Fran Mavrin, trgovski pomočnik iz Gorice. Vsa poizvedovanja v Ajdovščini in po bližnjih krajih so bila brezuspešna. Pač pa so jej pravili znanci, da so ga videli še dne 8. avgusta, to je, zadnji dan žzpraznjenja Gorice Izjavil jim je, da hoče takoj odpotovati. Kam — jim ni povedal. Kdor bi torej kaj vedel o pogrešancu, naj dobrohotno sporoči na gornji naslov. —-. Špacapan Josipa, Opatija, v službi pri g. Tomašiču Pavlu, se obrača tem potem zlasti do županstva šempaskega, da javi, mu je-Ii kaj znano o sinu Josipu špacapanu, ki je bil med begunci iz šempaske občine ter naj bi letos vstopil v zaix)slovalni tečaj gimnazijski v Trstu. Odgovor naj se izvoli poslati »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« (V. Bežek, Dunajska cesta, 38/11.)
Zaloga.
prazne petrolejeve in benernove cevi. Alojz Zonusst, ul. Acque 10
r.90
K limitam v°lno- železo, lito železo, bombi IlUlJUjgm in žaklje vsake vrste. A. Pezzetta, Trst. ul.ca Barriera veccliia 27. - - Prihajam tudi na dom.	467
vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-LUilljL vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli t.irio 21 (pri mestri bolnišnici.)	566
za moške, najboljše vrste, št 39—40 se žiji prodajo po najnižji ceni. Perojevič, ul. Tor S. Lorenzo 10, vr. li (S. Uicliele). " 591
DAUPV1.
Gosp. Stergar je daroval svetoivanski podružnici CMD 5 K, ker se ni mogel udeležiti nedeljske prireditve otrošk. vrtca.
Za moško podružnico CMD je gospod Kodrič Vekoslav podaril 4 krone.
ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Cosakova uzerna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
MALI 0€LASi.
Išee se janščine in nemščine potrebno. Pjszzu delle Legna 4.	600
P^rt ffi varuhinja otrok, snažna, lt—15 letna.
Naslov: Scala Belvedere 2, IV. nad. dv^no.	691
Le
Hrastov in brestov les za gradnjo brodovja S» se dobi po nizki ceni. Naslov .pove Inser.
odd. Edinosti.
48G
Turu!, Homg-KBche, kakaovin iiflUit nadomestek, najfinejša vrsta po K 7-40 se proda preprodajalcem po konkurenčnih cenah. Via delFArgento 1, Skladišče steklenic. Levi.	602
M deHelo samo iz preprodajalce,
Nogarice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet- I nike, razni gumbi, denarnice, leazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kriSa, krema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežice za brk«, pletenine, arajce, spodnje liiače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe-' in drugo prodaja J&KOl* LKVZ. ulica S. Nicolo fttev. 19	(j 3
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
■■on
■f3 r- T.
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasleduiki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata izbera manufakturnoga blaga. — Cene zmerne.	~	194
čSHHSBsesBBaBMaEasšBBesR&easBssa
|	Milo iz lilijeega mleka Menptal	|
3	Esrgmsnn & Cg., Hešin na Labi, Tetsciien	f
gj	uživa vsestransko priljubljenost vsled svo-	g
■	jega izbornega učinka in dokazani neprekos-	q
■	ijivosti za odpravo poletnih mehurčkov in	E ®	rac;joaelno negovanje kože ln lepote. Na	J B	tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja!	g H	Paziti je prt nakupu na znamko -Stecken-	B J	pferd" in na polno ime tvrdke! Dobiva se	^ g	po II 1*— v lekarnah, mirodilnicah in par-	q b	femerijah. Eavno tako se je obnesla lilijna	H *	krema „M a n e r a" (8<> stot.) za ohranitev	^
■	nežnih belih rok.	b B	E ■E9BI5SSiapSS9HQ8B(IBBK9ES55Sfl5IB
zobozdravnik
Dr.J.Cersnak
Isc le mM\ In ordinira seSci
v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Mm zoMrez Kisa. Hiranj?
• UMETNI ZOBJE.
J
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Marto Conforti, Trst, V, Camnnn!!?. ?1
JslfOlO OH Mil:
ki zna pisati na strol, sprejme
Dr. Matej Pretner, odvetnik u Trstu
ulica del Fernl št« 15, e. nsdstF.
SB3BBBBNSBBHB£BaBE3BBBBk32@8BSBBE£3
' KaM-lfirii III
Trst - Uia Stadion 10 - Trst :
B
Odprt oti 8I2 zvečer naprej I
__b
Cena: I. vrste K 2. II, vrste K1. f
K	M
bbbbbbbbbbbbbbbflbbsbbbb&aBaaBBBa
Ponterosso šte«.
za teiietčo in za ^mafnmfi.
Čistilo m tevllš, poMRouine Pommk^9 piotneni M-rek, totate, podpetnilie in jeklene psčpiafe JlCARD"
na debe o prodaja
GAZULli & C.0 - Trst
ulicu Carpisen 2.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem prežaJostno vest, da je naš predragi brat oziroma svak in stric, gospod
dne 3. septembra 191o po mučni bolezni v bolnišnici na Dunaju umrl za domovino.
Bodi mu lalika zemljica tuja!
TRST, 6. septembra 1916.
Štefan Žbogar, brat, Marija Žbogar, svakinja, Stanislav in Vladimir, vnuka.
LETU ?
p^- Vsakdo lahk® isvs oko kapi novo dopisnico, Ki se prodaja u vseh papirnicah, iohaKarnah Hrt.
Besedilo: slovensko, italijansko, nemško in madjarsko.
Glavna zaloga: Bahud@E% Trst, Sorso Ifev. 25.
Pošiljatve na deželo po povzetju. cmBasa aaiiamso asaiaa^pasao^gaDascmBBa
Deia^ig pesti, j
O. namestnik ie odšel včeraj za nekaj i
Časa v Pulo.
C. k. vladni komisar 'n municipij goriški
se nahajata v Trstu, via Caserma št. 7.
Vrtne sadike, ki jih daje brezplačno na razpolago občina in o katerih smo poročali pred kratkim, se morejo dobivati od 11. t. m. dalje v rocoljskem vrtu nasproti dirkališču, in sicer vsak da ,d 8 do 11 dop. in od 3 pop. do 7 zvečer.
Ker j@ Jutri p rasni k in so trgovine
odprte samo dopoldne bo podpisana fvrdka prodajala