razdreti, e jo kdaj najdete. Zakaj, vam ravno zdaj ne utegnem razloiti, toda mo lei v leseni ribici. Mister Gubernatis ali Max Miiller vam lahko ve povesta o tem nego jaz.
Poreete, da je ta povest izmiljena. Dobro. Ce naletite kdaj na majhno, srebrno skatljico z vdelanimi rubini, sedem osmin palca dolgo in tri etrtine palca iroko, s temnorjavo v zlato tkanino zavito leseno ribico v njej, obdrite jo. Obdrite jo tri leta in potem uvidite sami, e je moja povest resnina ali ne.
Se bolje je, e jo ukradete kakor Pack, in kesali se boste, da se niste umorili precej iz poetka.
Anton Debeljak:
Vsakdanje udo.
I
ste dromedarske krivulje obzorja, iste vratolomne slapove pogorja, iste grie skromne, grmievje gledam: vedno drugane.
Dan za dnem taisti vrac temnokodri koplje teme drzno v sijajini modri, vselej ena vodi vijuga se struga: slednji hip druga.
Sivi Protej, otok nebesne gladine, ar-arovnik, stvarnik prelestne mladine udim se vseliki naravi, veliki, vekomaj novi.
340
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si