PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-embra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Q°vcu pri Gorenji Trebu-Sf, od. 18. septembra 1944 Co 1- maja 1945 v tiskarni .ovenija« pod Vojskim Pr> Idriji, do 8. maja 1945 P.a v osvobojenem Trstu, Jjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-Pzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 270 (13.803) Trst, torek, 27. novembra 1990 Danes prihod sedemdesetih italijanskih talcev iz Bagdada ZDA zdaj želijo ultimat za umik Iraka iz Kuvajta Po izteku ultimata uporaba »vseh potrebnih ukrepov« - Moskva precej bolj ostra z Irakom zaradi zadrževanja sovjetskih talcev v NEW YORK — Ameriška diplomacija zdaj ne pritiska s- c toliko, da bi varnostni svet odobril takojšnjo uporabo j6 Pr°ti Iraku, temveč se zavzema ža postavitev ultimata, Ir i/dai nai se Sadam Husein s svojimi četami umakne iz Pa 9 ■ a u^mat; nai potekel 1. januarja, s tem datumom Ijj nai bi VS odobril »uporabo vseh potrebnih ukrepov, da Do ^a9otovili spoštovanje vseh resolucij varnostnega sveta Dr jra®ki zasedbi Kuvajta.« Tak tekst osnutka resolucije so j,® . tavniki ZDA včeraj razdelili vsem ostalim štirinajstim anicam varnostnega sveta OZN, ki naj bi v četrtek na ^strskem vrhu tako resolucijo tudi sprejel. Sg, ” zadnjih desetih dneh sta predsednik Bush in državni s *retar Baker močno okrepila diplomatsko dejavnost in se Z(j •» s skoraj vsemi članicami VS, ob vsem tem pa postaja že tudi jasno, da Bela hiša počasi psihološko pripravlja ^eneane na morebitno vojno. V intervjuju za neko televi-Jsko mrežo je ameriški obrambni minister Cheney dejal, 0 slovenskem plebiscitu doseči najširšo enotnost NA 2. STRANI da bo Irak najkasneje v enem letu izdelal najpreprostejšo atomsko bombo, »ki pa kljub temu lahko povzroči precej škode.« Zato se je zavzel, da se proti Iraku ohranijo določene sankcije tudi v primeru, da se Sadam Husein umakne iz Kuvajta^ Na ta način naj bi Iraku preprečili, da pride do tehnološko zahtevnejše oborožitve. Glede atomske bombe pa v večini raziskav javnega mnenja Američani zagovarjajo vojaški poseg, če bi na ta način preprečili izdelavo atomskega orožja. Bolj hladen veter pa je proti Iraku včeraj zavel tudi iz Moskve. Tja je na nepričakovan obisk prispel iraški zunanji minister Tarik Aziz, ki se je srečal s sovjetskim kolegom Ševardnadzejem. Kot je na kasnejši tiskovni konferenci povedal glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Čurkin, je Ševardnadze od Aziza zahteval takojšnjo izpustitev sovjetskih talcev, v nasprotnem primeru pa naj bi zagrozil, da se bodo odnosi med državama še bolj ohladili. Danes naj bi v domovino prispelo 70 italijanskih talcev (po sobotni najavi se je pričakovalo precej večje število), ki jih je Irak izpustil po posredovanju italijanske mirovne misije in po pošiljki italijanskih zdravil. Pred skupino, v katero je bil vključen, pa je včeraj dopotoval v Milan 53-letni Maurizio Rossetti, katerega je pred dnevi zadela možganska kap. Takrat so ga prepeljali v bolnišnico v Bagdad, včeraj pa so mu omogočili povratek v domovino. Njegovo zdravstveno stanje je po mnenju zdravnikov »zadostno«, takoj po prihodu v Milan pa so ga odpeljali v bolnišnico San Raffaele, kjer bo ostal na nadaljnjem zdravljenju. Z nedeljskega 17. občnega zbora SDGZ Naše gospodarstvo ima boljše izglede V nabiti mali dvorani Kulturnega doma v Trstu je bil predvčerajšnjim 17. redni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Odvijal se je pod vtisom družbenopolitičnih in gospodarskih sprememb v naši matici in siceršnjem evropskem zaledju, a tudi v znamenju trohice optimizma več, ker so senatorji odobrili zakon za razvoj obmejnih območij. Če bo zakon (kot kaže) prodrl tudi med poslanci in če mu ne bo kaj oporekala Ev- Nova in zelo kočljiva vprašanja v preiskavi beneškega sodnika Cassona Zaplet z nabrežinskim skrivališčem Gladia V Mariam pri Gorici odkopali pet zabojev ropska skupnost (verjetno ne), bo omogočil širok razmah sodelovanja med našimi kraji in sosednimi ter vzhodnimi deželami. V ta novi, razsežnejši gospodarski prostor se bo morala nemudoma vključiti tudi naša narodnostna skupnost ob zaslombi Združenja kot strokovnega in razvojnogospodar-skega usmerjevalca ter povezovalnega člena med slovenskimi gospodarstveniki v zamejstvu ter med njimi in čezmejno stvarnostjo. Ob tem bo treba osredotočiti pozornost predvsem v terciarne dejavnosti, hkrati pa v takšne pobude, ki bodo slonele na združevanju kapitala in podjetniškega potenciala. Pri izkoriščanju novih priložnosti bo računalo SDGZ tudi s svežimi močmi, kakor sta pokazali že izvolitev novega, precej pomlajenega glavnega odbora in poglobljena razprava, h kateri se povrnemo drugič. Pomen nedeljske skupščine je še podkrepila navzočnost uglednih gostov, kot so bili jugoslovanski generalni konzul Šušmelj, zastopniki Gospodarske zbornice Jugoslavije Korelič, Gospodarske zbornice Slovenije Škoberne in področnih zbornic za Koper Može in za Novo Gorico Škarabot ter Ljubljanske banke Miklavčič, dalje župana repentabrske in dolinske občine Colja in Pečenik, predsednik SKGZ Palčič in predsednik njenega gospodarskega odbora Cupin, deželni in tržaški pokrajinski tajnik SSk Jevnikar in Opelt, predsednica SSO Ferletiče-va-, predsednik SDZPI Volk, tajnik KZ Bukavec, predsednik Gorske skupnosti za Goriško Corsi in deželni tajnik obrtne zveze CNA Cosolini. Naravnost odmevna pa je bila odsotnost predstavnikov večinskih, krajevnih in deželnih oblasti; to je v zborovalcih utrdilo prepričanje, da je potrebno še bolj utrditi enotnost med slovenskimi gospodarstveniki in sodelovanje s tistimi krogi večinskega naroda, ki so pravilno dojeli duha novega časa. DRAGO GAŠPERLIN NA 3. STRANI Pogovor s sen. Francom Castiglionejem o zakonu za obmejna območja Koristen ukrep za vso deželo FJK so ^ Se lz°HllabreŽ,nskth sediščih orožja, ki so Jih odkrili v začetku leta ha ip n^1 >>Peic>" kot so takrat uradno javili karabinjerji, ampak v jami Kansko * ' foto Davorin Križmančič) na kamnitih obronkih nedaleč od lj Ng p e železniške postaje Bivio in čisto nad obalno cesto. L]?*:* Sivo°Pf^u v Marianu (slika na desni - foto Marko Marinčič) so odkopavalo •‘hlenih zabojev z orožjem in drugim materialom tajne strukture NA 6. IN 10. STRANI VIDEM — Obveznosti podtajnika za pravosodje mu jemljejo veliko časa, toda socialistični senator Franco Cas-tiglione kljub temu pozorno sledi dogajanju, ki zadeva Furlanijo-Julijsko krajino tako na krajevni, predvsem pa na vsedržavni ravni. Tako je zelo pozorno spremljal tudi parlamentarno pot zakona za obmejna območja in nekajkrat tudi osebno posegel in prispeval k premostitvi zaprek in težav. Zato smo se obrnili nanj za kratek pogovor. Furlanija-Julijska krajina je na splošno sprejela z zadovoljstvom odobritev zakona za obmejna območja v senatu. Toda ni manjkalo tudi pripomb in nezadovoljstev... CASTIGLIONE: Res je. Toda po mojem mnenju je pravilno, da se v največji meri ovrednoti avtonomijo in specilnost Furlanije-Julijske krajine. Naj dežela odloča, kje naj bo središče o večjezičnosti ali servisni center. V tem smislu sem tudi posegel v komisiji, ki je moja izvajanja sprejela. Na splošno pa velja, da je zakon zelo pomemben za razvoj Furlantje-Julijske krajine in zato je splošno zadovoljstvo upravičeno. Sedaj je na vrsti zbornica. Bo hitro sprejela zakon? CASTIGLIONE: Mislim, da ne bo popravkov k besedilu, ki ga je sprejel senat in da bo zakon kmalu dokončno odobren. Ko je bil dosežen dogovor o vsebini zakona med raznimi politični skupinami, je delo šlo zelo hitro. Naj povem, da smo med drugim vnesli v besedilo nekatere točke, ki preprečujejo izroditev namenov zakona, kot na NADALJEVANJE NA 2. STRANI Slabo vreme pustošilo po večjem delu države RIM, FIRENCE — Severno in srednjo Italijo je že v soboto zajelo izredno slabo vreme, ki se je ponekod v nedeljo še poslabšalo. Največ je bilo poplav in zemeljskih usadov zaradi premočene zemlje, v_ Toskani pa je vodna ujma povzročila smrt nekega občinskega uslužbenca, ki je skušal zajeziti naraščajočo vodo v nekem namakalnem kanalu. Moža je odnesla podivjana voda. Včeraj so se začeli reke in potoki počasi umirjati, ponekod pa še grozijo plazovi. Huda ura je bila tudi v Umbriji. Poleg močnega dežja in megle v nižinah je v goratem območju pihal močan veter, že na višini 1.300 metrov pa je gosto snežilo. Take vremenske razmere so skoraj gotovo botrovale nesreči manjšega zasebnega letala s petimi potniki na krovu. Letalo, ki je letelo mnogo nižje kot predvidevajo pravila, se je raztreščilo na rtini 750 metrov visokega hriba pri kraju Ame-lia. Preiskovalci se sprašujejo, kako je mogoče, da so letalu sploh dopustili vzlet z rimskega letališča. Na pobudo slovenske vlade sprejeli načelni dogovor o sodelovanju med strankami O plebiscitu je treba doseči konsenz med vsemi slovenskimi političnimi silami LJUBLJANA — Na pobudo slovenske vlade so se v nedeljo zvečer sestali predsedniki vseh slovenskih strank in poslanskih klubov, številni ministri in druge osebnosti. Razgovoru je predsedoval Milan Kučan, prisotni pa so bili tudi vsi člani slovenskega predsedstva. Prišlo je do korenitega preobrata glede plebiscita, soglasno so sklenili, da ga je treba enotno podpreti, zato pa je tudi treba doseči konsenz vseh slovenskih političnih strank. Zadnja zaostritev in sporna zadeva je bila sprožena v petek na sestanku ustavne komisije. Z večino glasov Demosa so namreč sprejeli dve pomembni stvari: prvič, plebiscit je veljaven, ob kakršnemkoli številu glasovalcev; in drugič, z dnem plebiscita slovenska republika izstopi iz SFRJ, kasneje pa se lahko pogaja o morebitni konfederaciji s kako republiko ali o sodelovanju z drugimi državami. Taka formulacija je naletela na odpor in zaskrbljenost v vladnih krogih, saj bi se Slovenija po tem predlogu 25. decembra znašla povem sama, enostransko bi pretrgala vse vezi z Jugoslavijo in vsem svetom. Seveda je ta ocena nekoliko drastična in zato enostranska; predstavniki vlade so bili v svoih izjavah bolj previdni in seveda načelno niso nasprotovali plebiscitu, samostojnosti, itd., toda zahtevali so jasnost, poprejšnje analize in predvsem enotnost. Vlada bo do konca tedna pripravila podrobno analizo osamosvojitve Slovenije iz štirih vidikov; političnega, zunanjepolitičnega, gospodarskega in vojaškega. To je pomemben podatek, saj se bo na temelju tega govorilo s trdnimi podatki v rokah. Že včeraj so se sestale stranke, ki naj bi se dogovorile o skupnih načelih o plebiscitarnem zakonu, predvsem pa o skupni izjavi o namerah, nekak razglas, ki pa ne temelji več na takojšnji osamosvojitvi in izstopu iz SFRJ, pretrganju vseh vezi, temveč naj bi bil, prav nasprotno, široka platforma sodelovanja, ponujanja konfederativne pogodbe, predvsem pa demokratičnega dogovarjanja. O teh razgovorih še ni konkretnih obvestil, toda za zdaj kaže, da je menda šlo težko in da se bodo pogovori nadaljevali. Na tej podlagi pa naj bi prišlo tudi do načelnega dogovora med strankami o sodelovanju, nenapadanju, skupnem stališču in skupnem zagovarjanju plebiscita. In že smo pri naslednji nevarni čeri, ki jo pomeni plebiscitni zakon. Spornih je več vprašanj, predvsem že omenjena izjava o samostojnosti. Toda sporno je tudi, kolikšen odstotek glasov je dovoljen za veljavnost plebiscita. V resnici gre za sicer slovenske prebivalce in državljane - volilce, toda za priseljence iz Juga, za katere se slovenska politika boji, da bodo glasovali proti, ali pa se bodo vzdržali. Ni točnih podatkov, koliko je teh ljudi, število naj bi se gibalo med 15 do 20 odstotki, torej lahko doseže 300 tisoč volilcev, kar pa je pomembno število. Nikakor ni mogoče odvzemati volilne pravice, saj bi se svobodoljubna in demokratična Slovenija na tak način ponižala na srbsko boljše-viško raven, kakršna velja na Kosovu. Treba je pridobiti te ljudi in zaupati v lastne volilce ter v njihovo enotno voljo. To pa pomeni najmanj 50-od-stotno mejo prisotnosti in najmanj večine glasov. To je demokratični in politični minimum za tako pomembno vprašanje. Toda o tem še ni dosežen konsenz. Končno je tu še datum. Od nekaterih predstavnikov smo slišali, da naj bi se nagibali k času okrog božiča, drugi pa so povsem nasprotnega mnenja. Najvažnejše je vprašanje, s kakšno večino b° sprejet plebiscitni zakon in vsi drugi ali vsaj večina, izvršilnih zakonov. V nedeljo naj bi bil dosežen konsenz o dvotretinjski večini, ki velja za ustavne zakone in kar pomeni, da je treba v parlamentu priti do soglasja, saj Demos ne razpolaga s tako večino in torej ne more biti preglasovanja. Iz vseh teh razlogov so odložili zasedanje ustavne komisije, ki bi morala o tem vprašanju razpravljati včeraji na današnjem zasedanju slovenske skupščine pa o plebiscitu ne bodo govorili in bo to vprašanje na dnevnem redu šele 5. decembra. Danes zvečer, ah v sredo se bodo pri predsedniku Kučanu sestali isti predstavniki kot v nedeljo zvečer in bodo preveril' sprejeta stališča, ugotovili, ali je bilo doseženo soglasje in kako bodo stvari tekle naprej. Nedeljskega zasedanja se ni udeležil predsednik Lojze Peterle. V soboto zvečer je še delal, v nedeljo pa so ga na hitro sprejeli v bolnišnico in mu operirali slepič. Včeraj so uradno potrdili, da je operacija povsem uspela, da ni nobenih komplikacij in da se bo že čez nekaj dni vrnil na delo. Že v nedeljo so ga obiskali najvišji predstavniki oblasti' na nedeljskem sestanku pa je v imenu vlade govoril minister Bavčar. Peterle prejema številne čestitke in želje za hitro okrevanje. BOGO SAMSA KD samo na videz prišla do enotnosti Miloševič klonil pred opozicijo v težavah pa je tudi z novinarji RIM — Krščanski demokraciji je za silo uspelo zakrpati neke vrste notranjo enotnost. Kljub temu da je v nedeljo zvečer ob zaključku zasedanja strankinega parlamenta Forlani zatrjeval, da so se razmere v stranki za silo uredile, je jasno, da je šlo le za nerodno krpanje, ki se je že natrgalo. Tega občutka se je prvi skušal otresti Andreotti, ki meni, da vrnitev levice v vodstvo stranke še ne pome- ’ ni rešitve vseh problemov. »Jasen dokaz, da je tako, je dejstvo, da so v vladi še vedno ministri demo-. krščanske levice.« Andreotti je očitno mislil na Rognonija, vendar ni pomislil, da ga demokrščanska levica ne prišteva več med svoje, ker je stopil v vlado prav v trenutku, ko so drugi ministri leve struje KD iz nje odhajali v znak protesta proti očitkom, da nasedajo na izzive socialistov. Po drugi strani pa je tudi tajnik Forlani v zaključni repliki priznal, da se nesporazumi znotraj stranke še niso zgladili in da so v razpravi vidno izstopala prej nesoglasja kot zbliževanja. Prav to pa je prisililo senatorja Granellija, da je opozoril na nevarnost navidezne sprave, ki so jo skušali ustvariti na zasedanju državnega sveta. Na to nevarnost je opozoril že Bodrato s svojim uvodnim posegom, vendar brez uspeha. Granellija in Bodrata zato ne prepriča odločitev potrjenega tanjika sveta, De Mite, da osvoji in podpre resolucijo večine o tako imenovani doseženi spravi, kljub temu da jo je dobršen del Zaccagninijeve struje zavrnil. Spet drugačnega mnenja je Carlo Fracanzani, ki prav tako sodi med vidne zastopnike levice KD: sprejetje resolucije je po njegovem mnenju »pozitivno znamenje, ki ga bo treba sedaj gojiti dan na dan in s tako prispevati h kakovostnejši politični strategiji KD«. G- R- LJUBLJANA — Miloševič in srbska oblast sta se umaknila pred napadom združene opozicije in napovedanim bojkotom volitev. Srbska skupščina je namreč včeraj sprejela spremembo volilnega zakona, po kateri bodo lahko sodelovali in šteli glasove v vseh volilnih komisijah predstavniki opozicijskih strank, ki so predložile v več kot tretjini volilnih okrožij svoje kandidate. S tem so »pozabili« na prejšnje ustavne ovire in zahteva, da so volitve stvar posameznikov, da srbska ustava temelji na pravici posameznika, zato morajo biti komisije sestavljene samo iz predstavnikov države, skratka da so bile že lanske volitve najdemokratičnejše in da bodo tudi letošnje potekale po enakem receptu. Srbski Miloševičev tisk, radio in zlasti TV so v soboto in v nedeljo priredili pravo »hajko« proti opoziciji, češ da se je zbala rezultatov, da je nedemokratična, da spodkopava srbsko enotnost, da se je Vuk Draškovič povezal z največjimi sovražniki srbstva, kakršni so albanski iredentisti Ibrahima Rugove in kakršen je Ante Markovič. Minister za zunanje zadeve Prija pa je tujim novinarjem povedal preprost mehanizem: kolikor na prvi krog ne bi prišlo pol volilcev, se krog ponovi in v drugem je izvoljen tisti kandidat, ki bo dobil največ glasov, ne glede na udeležbo. To je volilna teorija v skladu z doslednim zanikanjem večstrankarskega sistema in utrjevanjem nekdanjega, enopartijskega. Na včerajšnjem zasedanju skupščine je deset mlajših delegatov družbenopolitičnega sveta zahtevalo, da se ponoV razprava o popravkih volilnega zakona, kot so to zahteva'1 že zadnjič, ko so jih brutalno zavrnili. Tokrat pa so še drug1 poudarjali, da se je Srbija znašla v resni politični in volil?1 krizi. Kasneje je zasedala na hitro zbrana srbska vlada, kij® privolila v popravke, skupščina pa jih je nato sprejela. Tod* sprejela je samo nekatere od petih zahtevanih popravko'1 ki se nanašajo tudi na tisk, finansiranje in datum volite'1' Sedaj ima igro ponovno v rokah opozicija, ki je v prveH1 ostrem spopadu očitno zmagala. Vendar se je v skupščini že včeraj razpravljalo o srd' skem tisku in televiziji, izrečene so bile ostre kritike, da pretirano na strani partijske politike, zato bodo o tisku 9°' vorili tudi na prihodnji seji skupščine. v ■ Samostojni sindikat novinarjev Politikine hiše je včeraJ izdal izredno ostro sporočilo, v katerem obsoja »izkorišc® nje in dezinformacije, ki se širijo v edicijah njihove his®<_ Direktor Živorad Minič in odgovorni uredniki so »našo hlS ■ samovoljno postavili v službo vladajoče partije in za g J takega delovne ljudi sploh niso vprašali«. V podobnem 1 redno ostrem tonu je sestavljena tudi dolga obtožba vse grehov, dezinformacij in laži, ki sta jih Politika in drugi tis zagrešila v zadnjem času. Sklicujejo se na stoletno dem0 ratično tradicijo Politike in na profesionalnost. B. S. Ker Hrvaška nasprotuje slovenskim načrtom o zaprtju JE Krško Ob nuklearki se »ljubezen« ohlaja ZAGREB — Hrvaško-slovenska »ljubezen« se, kot kaže, ohlaja. Tega sicer ne bi mogli trditi za politični del te zveze, kjer je ujemanje še vedno zgledno, temveč predvsem za področja, ki konkretneje in s številkami opredeljujejo nadaljnje skupne načrte. Najtrši preizkusni kamen »ljubezni« pa bo vsekakor jedrska elektrarna v Krškem, kjer so interesi vladajoče koalicije v Sloveniji v diametralnem nasprotju s tistimi na Hrvaškem. Medtem ko so namreč zlasti slovenski zeleni (podobno pa so zapisale tudi druge Demosove stranke) volilcem zatrdno obljubili zaprtje elektrarne do leta 1995, Hrvatje nimajo nikakršnega nadomestila, če bi do prekinitve dobave elektrike iz Krškega prišlo. Prve mesece po volitvah so se hrvaški in slovenski politiki še dobrodušno trepljali po rameh, češ, se bomo že kako zmenili, v zadnjem času pa s Hrvaške prihajajo resna opozorila, da ta republika ne bo pristala na zaprtje krške elektrarne brez nadomestila. Slišati je bilo celo izjavo ministra za energetiko, da bo Hrvaška zahtevala 2,2 milijarde kilovatnih ur na leto, če bi slovenska oblast res uresničila predvolilne obljube. To pa je že številka, ki jo bo slovenski energetski sistem brez nuklearke izredno tež- ko zagotovil. Glede tega se obeta torej še zelo vroča razprava med vladama obeh republik. Jedrska afera pa je pred dnevi dobila tudi druge razsežnosti: jugoslovanska stranka zelenih je namreč izbrskala dokument, ki dokazuje, da si Hrvaška kljub moratoriju iz leta 1988 prizadeva za oživitev jedrskega programa. Ta namig se nekako ujema tudi s pisanjem Dela Plus, ki je pred časom objavil »kavarniško« novico, češ da je hrvaški predsednik Tudjman že pred volitvami ljudstvu obljubil zgraditev dveh jedrskih central. Omenjeni tabloid je šel celo dalje: trdi, da je Tudjman prejel od nekega proizvajalca tovrstne opreme že provizijo v obliki predujma, ki naj bi jo uporabil za financiranje predvolilne kampanje. Takšne novice je seveda z veseljem pograbil beograjski tisk in novinarji Večernjih novosti so brž pohiteli po komentar v Tudjmanov kabinet. Tam pa so dobili le odgovor, da gre za neumnosti, ki jih ni vredno niti demantirati, čeprav ni izključeno, da ne bodo slovenski časopis tožili zaradi obrekovanja. Trenutno krška elektrarna počiva, saj v njej opravljajo redni letni remont. Prižgali jo bodo spet okoli novega leta, ko bo morda tudi že bolj jasno, kdaj bo za vselej ugasnila. ? § • Koristen ukrep primer dejstvo, da so štiri petine sredstev finančne družbe namenjene Fur-laniji-Julijski krajini in ena petina Venetu. Seveda pa smo v zakonu določili, da bo sedež finančne družbe v Pordenonu, kar je bilo potrebno za ohranitev ravnotežja v deželi. O lokacijah, o katerih sva govorila prej, pa naj sklepa dežela. Senatna proračunska komisija je zakon sprejela soglasno. Ga bo tudi zbornica? CASTIGLIONE: Mislim, da ga bo. Saj so vse senatne skupine že stopile v stik z ustreznimi poslanskimi in ne kaže, da bi bilo glede zakona pomislekov. * Koliko časa pa bo minilo, preden bo zakon lahko postal operativen? CASTIGLIONE: Če bomo delali hitro bo po sklepu zbornice treba vsaj 6 mesecev za operativizacijo zakona. Treba je "namreč oblikovati vrsto struktur, ustanoviti družbe, oblikovati statute. Mislim pa, da je v interesu vseh, da se to naredi čimprej. Zakon za obmejna območja je namenil nekaj sredstev za potrebe slovenske narodnostne skupnosti. To je bil prvi korak do zaščitnega zakona. Kolikšne možnosti so, da bo zaščitni zakon sprejet? CASTIGLIONE: Zakon za obmejna območja dovoljuje hitre posege in obenem poudarja, da je potreben na področju zaščite organski ukrep, kar se mi zdi važno. Mislim, da bomo v senatu sedaj lahko razpravljali o za- ščitnem zakonu in delo bo lažje, tudi ker ni več tako radikalnih stališč, saj so tudi Slovenci odstopili od maksi-malizma. Če bo o tem vprašanju dosežen sporazum med PSI, KD in KPI, bo zakon sprejet. Seveda, če ne pride do krize in predčasnega razpusta parlamenta... CASTIGLIONE: Seveda bi se stvari zelo komplicirale, če bi prišlo do krize. Upam pa, da bo politična situacija taka, da ne bo prišlo do predčasnih volitev. Tudi ker problemov ni mogoče reševati s predčasnimi volitvami, pač pa z dozorevanjem političnih sil. Na potrebe družbe je treba primerno odgovoriti, sicer se bo nezadovoljstvo ljudi zaostrilo, predvsem pa se bodo uveljavile težnje po sebičnosti, parti-kularizmu itd, ki ne prispevajo v rasti italijanske družbe. Pogovor zapisal VT Maggie ne sodeluje v »dirki<[ za primat med konservativci Britanski zunanji minister Douglas Hurd, finančni minister John Rt0?., bivši obrambni minister Michael Heseltine se bodo danes v drug^ pomerili za primat v konservativni stranki in posredno tudi za me,p0ve£*a/a trškega predsednika. Margaret Thatcher se je po enajstih letih 0 ča*3. p) predsedstvu vlade in v tej »dirki« ne sodeluje. Zato pa ima zdajJ>'[ej0to A predsedstvu vlade in v tej »dirki« ne sodeluje, družinsko življenje in svojega moža Denisa (Te h poročila predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vita Svetine na nedeljski skupščini Razširitev evropskega gospodarskega prostora ponuja tudi naši narodnostni skupnosti nove možnosti razvoja Korenite politične in gospodarske spremembe v prosto-ru' s katerim smo povezani od blizu zaradi nacionalne pripadnosti, v širšem okviru pa zaradi razvejanosti gospodarjih tokov, ki se prepletajo prek dežele FJK, kjer je slovenja narodnostna skupnost v vseh svojih komponentah tra-hicionalni povezovalni člen s širšim zaledjem, so potrdile osnovne vrednote demokracije, večglasnosti in še posebej oola, na katerih se je razvijal in sloni gospodarski potencial naše narodnostne skupnosti. V tem okviru se zastavlja kot Prvovrstno vprašanje problem vključevanja v nove odnose na meji; to je povezano seveda tudi z dolgoletnimi napori Movencev za dosego globalne zakonske zaščite, ki so ven-narle rodili prve konkretne sadove - soglasno odobritev °snutka zakona za razvoj obmejnih območij v senatni komi-slJi. za kar gre pohvala zlasti senatorju Stojanu Spetiču. Tu je posebno poudariti odpravo zakona 104 oz. dekreta 116 sadnega komisariata, ki je pogojeval investicije tujega ka-Phala na Tržaškem. Novi zakon omogoča razvoj gospodar-shega in finančnega sodelovanja z Avstrijo, Jugoslavijo in ostalimi vzhodnimi državami, saj predvideva ustanovitev Posebne finančne družbe za pospeševanje ustanavljanja ^šanih podjetij s sedežem v FJK in Venetu ter drugih ohlik sodelovanja na področju industrije in trgovine. Zakon Predvideva še ustanovitev posebnega centra za finančne in ?®varbvalniške dejavnosti v sklopu brezcarinskega centra v rzaški luki in devizne borze, kjer bodo kotirali poleg av-trijskega šilinga še vzhodne valute. Ta zakon potrjuje torej Njavnost strategije zbliževanja obeh obmejnih območij, Posebno pa možnosti medregionalnega sodelovanja FJK-*°Venija-Venet°. Trst bo lahko postal pomemben medna-Od.en finančni center, a davčne olajšave v njegovem brez-armskem območju bodo privabile nove finančne družbe, anke in zavarovalnice. Ena od glavnih nalog SDGZ bo torej vključevanje tukaj-nJega slovenskega gospodarstva v nove tokove ob zavesti, I® bodoča integracija mejnega prostora narekuje program-ko koordinacijo in usmerjanje gospodarskega razvoja v de-eh vzporedno z gospodarskim razvojem Slovenije, ki ga Pogojuje danes težko stanje na državni in republiški ravni, je 6 9ospodarstvi sta odvisni predvsem od politične pogo-_ nosti gospodarske rasti, ker ni mogoče prepustiti razvoj-gospodarskega usmerjanja zgolj tržnim mehanizmom, ospodarski razvoj FJK je v marsičem odvisen od pomoči zave oz. Dežele, Slovenija pa je odvisna od svoje politič-o? jPos°bnosti pridobivanja zunanje pomoči, kar potiska v p kuje njeno avtonomno gospodarsko rast in neodvisnost. r otrebna je torej programska koordinacija gospodarskega veZv°ia obeh dežel v smislu strateškega, dolgoročnega po-2 z?vanja v osnovnih sektorjih gospodarskega razvoja, ve-Pov na *iaPitalna vlaganja, cestne in luške infrastrukturne n ezave, in še posebej v koriščenju možnosti povezovanja Področju informatike. ra . koriščati je treba možnosti sodelovanja na področju ki 'lsJcovalne dejavnosti kot osnove za tehnološko inovacijo, Za E“ dajejo Mednarodni center za teoretsko fiziko, Center teu Piskave in mednarodni center za znanost in visoko 2avnologii0' kot tudi v finančnem sektorju - bančništvo, p0tar°valništv°, povezovanje med borzami. Še Zlasti pa je fkive°n0 s°delovanje med malimi podjetji, ki so osnovno pot 0 gospodarstva v FJK in sektor z najvišjim razvojnim v isiroh nobčhem ha ni v na pri-električna zboru, načrtu, upepeljevalnik trosi strupene snovi na ■ Aunr F Pase buri duhove tudi arnenf a*«< »»* »« po*>(j\i» iireiiiujt-«,. : ' ;*«>« « .« takcfh, « St «is. ... ... : ritk itekM«« 8$»*. 8»»»nw arnhiUu natSello 8, novembra 193i?._1 EDINOST Posamezna številka 20 cent. Potamcatc Utritu r Trst« to ekofki p® X) e*«*. - iiroVorti^ie kulus« (73 rala.j ~ Ggltsi trgovcev m obilo osraripie«, zaliva.!«, p ra« po L X—. M»!i ogtftai po 30 Ceal. p* L 3, -.Ofifati OMoanioa in r«iiiwa*ctie Sc potiiiajo ta sv, Fr»ai>Ski A niškega ŠUv. 30 i, ni J. ~ ~ st T bitaikot ima po SO cent. s > vabila po E l,2«, ogla« a«*«illi a 30 CcBl. naimaaj P* L o iakijKrino nprari E&MKti. y Trata. aBoa ul. — Tslcfon uraiiaistv* m apr««* 11-57, Ln flaksni© »Edinost P?ttea-ttlta-48-4tažft-8-Sa PrelgtsI v sedticdcaclŽk «5«^ pribit-iao SS t !„gfevgpt’-t:t čltatcžjo. za- __________ ie valika. lasp nszvsttn, PtS ugoiaTlisjtp« šk -de pa se ari zre&sr b dogaafc.. «a šo Mii stroji fx;k*mciH k ekrano ž« vs*'sre« t« v sMrisivculb dteSfc, teko d« a števiS«! pri- s« pepKavia. Triko oem je Mio > _________________ ig; tudi glavna aoč« de. izidemo že z daaelta, »rcchrik, se je mai s pesveiovfmja z. voiMrom iteta gl«3s izjave, ,5 Katero ho -kačami hi ca-imarf, M so potrtedic« opaete-K3* if»t -v trmmi a&Scgat ljudstva oli&odri Senja. smr-irt**™ atentat ua isinietrskerfa pred-: Ra* ietja ntmo mo&i asb-e« wriSa» či- sednika. Ves givs do 9 . je Mio {sred ti^rar- tefeljem z običaj«) nedela) Stevfiko na no ia v feaž»« psp-rfmvma mirno in m-: Štirih straneh, temveč am*> s« *mra& z»-ntoteo. Toda cSfri»f« pri listu 5a v tiskarni dovedpti z navačfnbn tedanje« na dveh •š* ni Se Mk> dodobra iteiio dete, ko s«!steaneb. N»5e občinstvo, kateremu ni še te »akret zesl-ši e* utsci kričanje ^race, Iri je j treba razlagati težlne dogodkov, id »o padli štola od 258 -260 ipidi. (Trača je planite, te- .po nas, nam bo lo oprostilo ter se bo neaada izpod obokov biiž-nje židevske si- »pričo naSk žrtev Še tesneje okleaiio nsgoge, kjer se. je skriva; zbrabi, ter nova-J svojega lista. p&T^r Ea~urv sirš.v, na trimo. .1 eni so siepirmii drugi: v petek raisisirsk •5;«p, p«.iji vse stvari z feenciao in zažgali,1 Ktri-ju sltdečo ha ■ trsko du jc lA! na ulici iu»al« plamen. 'i!'!i j , . Ci-i, Ui te vrir> v »rvc. oscSte^j,, > os« Ail, f f/ljjSfh te; je ocičji mediiišlvo si; upravo, twk' v •JHujUsbU tli. - ico ter Tftuiiviria! tani p c tkb vse Mus.; gCCElfaflZS PTSStdSSl« ISmiS^I Šema. RIM, 7. Že ob tl. prcslpoktae «0 se te-čete vzdolž reko Tibei-e zbirati nepve-Žteifa* množice, da prtenstv-ujer-i prihodu ............ . veraer sprejel stariSe letate« De Pitist Okotu 24. jv prisoei fc Tiberi tudi nriftis skl predsednik mate keeneje . piltocesteM Jolanda, lačno ofc 15. se ne- t' javi v zračmih višinah De Piraedovo letalo. r> (Sodbe zasvirajo kr. koračnico. Množic še )( svojim letatean nad dve tretjim sveta. V približno sedemdesetih etapah je od dne 23, apriia do dunes preletel 55 tisoč kiip-.i etrov, : Zanimanje affišlKe desete ‘ »TeššHssnMSBiaTranr ViriišTVPi i Vil' te TN - riiJlT' posebnih ifcgodkov, ker se je vsa pozo; nost osredotočila na': tržaške dogodke. ■Rrtrf se boste vršila r. ozirom na te dogodke zborovanja v Beogradu, Zagrebu :" v Ljul-'l>uit. BEOGRAD, 7. (Izv.) Na rfaras^jem se-ianku zRutopnifeov HSS pri ziinanjein mir •a Ntečšču ie t« posl«dit|l feta-vii,, da enrka vlada- . . te, Italijani nasbcpiH proti jKKŽrii;. tiA uKd in v ntrira- tiskarne. Gakinjc (c iv«jate kake '' To m puba dejs-tva, radi katerih smo bili 7'jTrisriimi ustaviti v.a nekoliko etra šzhajsujsi »»šeg« lista Skoda, ki a«m je bito pov-j - i-eikMEŠcstc UpagreJ’ ite osiranee itevcttero tei baic S* Mt-dtem fco — —_______________________ slovftjiaktiga prebivalstva Julijske fo-ajtn« fioSMjtsai spiiStfjivB žestitfce terainjoče ve-»rifjss »Kili ssubrunštv* stsmiate srn VbSo • zelo obMtdcm, de ........ im s, zelo OUMUUP««, naš« čustva vaintetefei čtiri proti Čisto ne-arieteže«i redjdretji ra tiskarni «Ediaosii». Poslanec WILFAN. 381 M! .;; ^acihrbisšegrp^ .... mtisrske ssciinL stranke - ProstazitJarsfcs lože zassdens, - Ustai/ijsui dneirnHij i Mii: 1, ampak opozicijo-. Sea isfts tereni tsiaterja ISlijsaskn vlEla bs »rtHa ftiii«? DECGRAD, 7. (tev.) Danes j« poselil zm&zffK#* liiinislra Ninčtea itaivjanski po~ ' 'k g«’., Bodrero. ki se te raztovarjal ž o ju-edrčer^SnJib jajp-eriih ja-oti «E:c;eK iiaslcd.uilt' MOSKVA, 7. Z ukazom osrediijega izvršilnega orih-Kii Sovjetske zveze je bi! Ve-rohilov, člin revrriucijcnar.nega vojnega sveta iti puveljnik »aosfess-otkega vojaškega ote-ožja, imeijav-ft,-; z« prcdsedivka ve volu ■ cij-Mnflsviert« vojnega sveto in 'iudskega ko-avkarte >.a vojno iu rhoruark'.«. Za njegiwc- prvega pomočnika je bil imenovsn La--sbcvou’ i-ian neveri',icijonaiivcga vojnega »veta tor r*-ed.sednik izvršilnega odbora sibirskih j e tov, za drugega komisarjevega ponročnika pa Ktiaslicht. Sliši z 868*188 tekaš»»ui (Od nešefe« rmsebnegg p/iročevRion),_ Stari Pat«vtem je bil v sredo v slavnostni bblelcj. Slavil je kakor m drugi itaft-janski kraj* obletnico zmage ibdhanakeg« f’rožja. Razpoloženje meri chčinstvoiu je "St*5.sla J ririsriit),' kakor so to pač mora. pričakoval na t«k dan. Toda ni bii ta edini vzrok, da je prebivalstvo Padovo dalo na dostojen, način teras! svojem« ve--selpi. Vsakomur bo roano. kako je v lialtji razširjeno med mtedino, itaJijanako in jugo- •e državne reprezentanca Rafija dosegla v plemenitil) sportirih borbah z repiezejrian- : 'cajtu držav kootteenta. Italijanska državna Teprežentenca. te v jieStetih bojih rzv<«cvala veliko število »nag aii pa vsa i časten izid.: .. Padova je športno mesto v pravem pomenu besede. Šteje štiri klube, ki gojijo nogomet, poleg tega ne manjkajo Jc luki, ki : »wu»b -svcjecjiu članstvu tudi -v drugih panogah spori« tel«-mo vzgojo. NajagilnejšJ med ^nogometnimi khrbi p- A C. PaJova, - igrišče... ki..nosi... ime.. enega. ca-jzeslužnej^h. r članov kluba, srednjega nap.PŠdca Appija-nija. ki je v vriju i žrtvoval <• vrije življenje za domovino. Vse dosedanje tekme, ki jh je morate l italijanske narodno ninšteo igrat; z rliijgfeni ' raprezenlancatni, ao sc vršile v Rimu, Mi- vega. posnočnilr.a pa. Vojsški davek r Rt :va, Ittrijj 3bor 2 . roti cpozHSi,. ........ teži-itr lakoj po odleritj« čarate p)-ol: Mita, paavijena pnruvnirtt ivet« škode., povzročeno po napad« n« li«k«r«o ih wedniš*-vo Sploh pa. je zahimanje za zadnje tržaške dogodke veliko tudi v tokaišnii-h dvpkuoafcrkih krogih. Pri ministr,- iču ! so se zglasili danes akreditirani zastopniki ijVs>k~hžš;v“t2rf-se_tftlo'rinte3-Ji--Tr-chscgtr-tc}r dogodkm-, ki «0 našli glaven odmev l>zdi hRT ijcsiedt in. ari,.......... arirl« v »»k«, »-.ite; 1 eieestsam oaraju izvozen za poslanca r. je kol ide, marljivo razvijal socbdiatično sre-iia pofreone Jcorake, -J« propagaado. Pr, zadoiia državoozkorskib ro-.••.«r»;i)tkR. V sredo zjutraj je litvah zi bii v«.ž ir.-eoheri. Sfer?‘ »topante predana; sodm *ulasti ' --■••• Posianei ' •• Poslane« Zaoirioni .e pciaosš vniJtarsl-;« soci-jaiiitičae stranke. Ceo<.-,-.if C&oetlo pa je bU v c-vc-«vii- 1zborni povelj;; i j.-. H.vS; ',a piišk-n;.. cev z .daljno-lamcravaj usfieKti Muas la namera vet usti cht! Muaso-žtoija V hojeTu Dragoai 5-; ;« predstavil pod uSpaSrtim iratnom nuicijs. Sitvesir-js. Hcterir, ki .8 žt p;*i; poriva! ZnuJ.-i,;;1;«. sc ja zalo cini:! *..... ’ ivega imefts. N-rznoliil ie ' Vsi izvrida aicta- aHi rabovaisa štovinm traraj urciikav«, kš p« riso ime!« n). Jatjiingiedojii. ; l^ricaga uspeha, p-oticija. ja prekričala t;»K jirfe-s akibm; p;.!,>slgfe Sncijatettčuzga tednika «It Lav oralo;« RIM. 7, Vlada je razpustila unttarsko sociin-friljčno stranko in ustavite njeno gteailo *tn GStesbri**, Zasedene so bite vit. prosloKidav, c ! -. že. »Tevore* poroča, tU js rimski prefekt od- e«t*n «a. nunisiiakeg« pnedsodp ka i zmi.riet V,^» R.-» -b!;uana» je (gorate raditega ----- p je pfalcSriira usTlivii*- «T .Il i vSi v ^ V' fnraž; Trasleieie.. ki jc te sl .felvšeg*,. tapiike | »-k .‘»renebatteifei »M •IhV.int stranka pcofesorja Postiu»a, ga (e ssksLza riai.šo vožn,-, opremijots avkmuibiJ.:n,Xn '-oisatlm,» , Pi« 75 M-ririrsč; predsednik Mussolini LtVCf:‘.......................... hj eme S t. m, rurpos!«! {jrelsiuom nzriedn o Odmevi tržsriiki^dogcriltov r beograjski duri je dobila jngr&lovenska. vlmda vesti o novih pripravah Habsburžanov, da. posedejo najriarejšega suva. bivšega cesarja Karla, Ot«,,iA na madžarski prestol. Gibanje ror vzeodje vedno večji obseg te rnadžarški .voditelji vorSjo v tem oziru velike pr* Splošno' so sodi v Beogradu, da bodo t prizadevanja povtcročtla velik« pretres s. S šbžiiiflevTiSr 'aJcelfo ftlatlžafs-kitr-tf ki niraajo po ruski ustavi volih.c in ki so vadi tega; oproščeni aktiv-voteuke službe. Prteadeši bpclb »iorali plačevsdi ta davek skori vso dobo, z« ka-tero hi uKMuiš biti ivpiscani v stale/ iczvrv Poioisi v Siriji pričiikriVai takega iz: Poraz Jugoslo venov (n) močne italč-jnn- . t>ke r*prez.enta«ice pomeni za baše poplc-nreivjake sfiajuo rehabilitacijo, pomoni bio?.-d\\enm> residoen uspeh. Kdor je priso-»Ivavai tekmi v Padovi, mors, primati, da le juge^civcnska rapiežontsmea doitojuo : in častno zariopaln: jugoshiveuvki sippTf, : Takega iz.icln riso pi-ičtikovsn niti rtalšjam niU .lugosloveni. Italijani danes ,1 veliko ^loštljlvnsljo govorite <1 jugoslovanski ra-':-':-pr-e-/.«zitar.cL Uglestei Jfabjauski pvdiričoUu >-Sjrorir.i !Mi prie-te, da «0 jugosloveuškT-f rf.cftniki priredili ujgidtso is/ročaraitte: rtal^aziskemu sjiortnemn občinstvi!,' ki •komisar?* v Sirija; ..Hv^sv-čozMvrrrris-ce-bi-oficiriteo-fen m iMlrtnitlJe idMim ............-............. •^ia^Tb^te^te^trB^«te“Olon«r»t...............MV-ar1gteri£it.-vcsteH-postaj!r--p«te*it-vS«ri» BEOGRAD, 7,{S||L se do-mava, P} Ijaje. .“šdžažRjvfto 'akcif'. gliroiist ov - se. - je; bavila -ž taotet, ki je odtečena ostro nastopit* v vsakem takem stečaju ter z odteČnofsUo ščititi svoje interese. Nori zakonski predlogi r nar. skupščini kupšč bil š) je po avdijenci izjavi! V"'*' r. riiojlovj ostavki vli e'teistevltemjji, atentatu 0» s -.v sim; na noben način »zzvai; te, r«p; upontlnd, s voirive v DORAI), 7, Vtsstl o ns.meravanei 'Tacrjiskctn postei«« m Madžarske] 90 karale v psdkščrilb terogib veliko s »tcroda-jmii krogih že v «K Ijalo. se je te vpi s is pioidroJmo razpr . . . nct-n rzraz pruriiv., z.a. uspešno športen rietevanj« »teste - Radovi ter dnLičji, da. sc vrši prva tekma rnod itniijar-r-ko !;i jugoslovensko rsiptv&ns-ianrio bai v i<-'i mortu. Zaradi tega se ne. sinemn čiidlfi, da j« eetel;upi;i> prehiviitziv« / izredafen interesom piičakovrdo d. novembra. Na kratko se-.o že ohjav;!(' iczu-fat tekme Ju soskuija ritslljs, ki jc končala z sicer »aplužeiio. inča težko izvujevano s«!*- ajsonigki napad »a Dama*' i” f ek-.no i.Udijanake re-preeeutance z madžarsko, ki se vrši pri-li urin jo nedelja v Bocilirpiriti. sicer obžar luiejo. da je ajihavej moštva le z. veliko težavjniPfcv-leddvehtakti^Ripogreškfliv fiigosToa-ansir. h braittltev clksegfa ztnagij. tigraeos-ani.s n branilcev etrsegfa zmago" sposobttCPti poediiicev in jisgoslovenskega moštva kot celote. -at ogrožalo vrat« domačinov ter je pr! o,-ih napadate j h akciji’ vedno Ofiuslilo -3te>dt':-p.’k-r-T^--r,--te--5B-prari;---d3:-7e-bila---, . .. pred vfali preveč, acodlofaio, smo «a tem m*i ogro*ox> l-amasa od severa m sne*, tečne- mestu stcn-j^ dovolj. Pristuriti moramo š- dreti zidove iz ilovice ki se rezi c-zaje, v ptrx raeaf:ife okoli Damaska. Kiiib lem varnostni; ukrepom beri prehivaiatvo D. strahu pred na- • , — povedan'«;.: boi v množicah iz mesta. Tele- daj posvečali -s'•■■■njo pažnjo razvoju tcRtka zveza iazd Haifo in Damaskom je prc- riega jugcslovaitskega športa. rnč-iii mzoruikoni (>roti Francozom. Položaj č ’’ža3nj5ri”’vei.Wi"’prešoTa'ncSoinčo'ugod- Prir.pzmje norega pcraijrite.-ga vladati* LONDON, 7. Po poročilih iz Teherana je sklical R'za kan uslavotnorao skupščirui, ki bo obstojala iz 300 članov vseh strank. Vstavi tvorni' skupščina bo skiujmla o -koačacvclia' vladar*. Cfficdjekia nota^ nove visite imenuje krivi: nove visite imenu; spremembo na prestolu kol potrebno, kor | pre.Snii vlaoar izgubil vso »vteriie Prersltovala« komisij* DniSlvn narodov odpotovala v Beograd ŽlvNKVA, 7. Preiskovalna i.craklj* za grško- s;« ie pf-outila predložen« spise -in neto A čilo pic-gratn svojega pstlovač;*, V noži na ‘ lljo odpolnjc komirija v Beograd, teti ..... * objavi zadele že sedaj opur.srianni, PRAKTIČNI IZmi NA HčinTLUSCU V TOLMINU, »amatoijvtvo totmšiisktga nčjteljičča ,-ivba sledeče-, •• ::;:Jii;i a) IVaUt-čni izpili no IoVo-š-V,n učile!iišču «e pričnete v srede Id. t m. otfe 8. ur-i rjutrsj. . . .AiSSiT'*»'r?..;'! ts j.tema naštel . -lie«---;ra--rtt!to^r--3ftšf--»f;<>rtr->;?-.i---|.fck-or---bKR----.1 iuhitclji telesne ..vzgoje .sploh..sp . jtoliitelt.... ta dan v Padovo. Vtis, hi ga je napravi!« ta di tekma na šport je bil naiptmiteejši. )vo. Vtis, ki ga ;e iu-pra !rt;iike jn <> '.a;b občine — Dopolnilo k cianidi -Ohrinrki V članku pod tem nailovom, katerega prvi de( .... „.... .........uian JTrst). i .. popra vi jamo to neljulm pomoto lii sioo jo iieliotc storiti ugledne! l^ii I«! priliki trpozmieriM na U spi* r.lSe občine in sploh vse, Ui so po vprašanju občinskih užitkov (usi cirici) tetfeftfteii prizadeli, 'cfs-Jirte: .thSLrrs^K'' na ide ja oa-icr-icliitcši ndgovnr. Drogo pote-vico članka objavimo v četrlvk, na kar pri-j skih užitkov (usl crrici) kakcu Šc posebej pr. ga jiripariičsino V četrtek, 5. novembra 1925 je skupina fašističnih pripadnikov vdrla v prostore dnevnika Edinost in opustošila tiskarno in uredništvo. Oboroženi z drogi, gorjačami in podobnim so iašistični pretepači uničili, kar se je dalo, osebju časopisa pa ni preostalo drugega, kot da se umakne in se izogne spopadu s premočnim nasprotnikom. Zaradi opustošenja časopis nekaj dni ni izšel. Napad na Edinost je bil povračilo za spodletel poskus atentata na Benita Mussolinija. Ko so fašisti vlo- mili v poslopje Edinosti, je uredništvo ravno razpravljalo o tem, kako bi obsodilo atentat. Poslanec dr. Wilfan je nekaj dni potem z brzojavko res obsodil atentat, obenem pa zahteval tudi, naj se odkrijejo napadalci na Edinost in naj se preneha preganjanje slovenskega prebivalstva. Čeprav je obletnica mimo, se nam je zdelo vseeno primerno, da se dogodka spomnimo z objavo naslovne strani Edinosti, na kateri je list poročal o atentatu. Zimski vozni red vlakov ^benetke.bologna-rim- VpCT^-TURiN-GENOVA-1IMIGLIA-BARI-LECCE 4 2° h/v 9dllodi iz Trsta 5‘05 j, ' ^ Benetke 5- 45 ir ranetke § (1) 5.50 pr vevo) Mestre-Milan * 647 v °enetke ^■25 p :T0rtogruaro § (1) 8.25 ^ ®enetke 9-25 p ®enetke 6- 00 k Benetke 145 IC ?M tke § IMarco Polo) Mestre-Rim 12.25 h^mini* 18.48 v Benetke ;?§JJ|oi7krr0§m l6-10 Ir Benetke er9este) Mestre-Milan-Tu- ;? >« 5"b l^lSs lan Ts l0u ExPress) Mestre-Mi-fiž mBrate-Domodossola-Pa-2l 4r sPalniiH 7di 1'2- raz- Trst-Pariz; 40 11 Benp-?agreb-Pariz) netke-M f'Milan'Turin in Be-nan-Genova-Ventimi- Velja od 30. septembra 1990 do 1. junija 1991 glia (spalniki in pogradi 2. raz. T rst-V entimiglia) 23.00 E Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim) Prihodi v Trst 0.10 E Benetke 2.12 H Benetke 6.50 K Portogruaro § (1) 7.15 H Turin-Milan-Benetke in Ven-timiglia-Genova-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ven-timiglia-Trst) 7.45 H Portogruaro (1) 8.10 E Rim Termini-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst) 8.45 E (Simplon Express) Pariz-Do-modossola-Milan Lambrate-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; spalniki Pariz-Zagreb) 9.25 K Benetke § 10.10 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst) 11.05 K/H Benetke 13.00 H Benetke 14.15 H Benetke 14.50 K Portogruaro § (1) 15.15 H Benetke 16.15 H Benetke § 18.10 K/H Benetke 19.00 H Benetke 19.50 K Benetke § 20.15 H (Benetke Express) Benetke 20.40 IC (Marco Polo) Rim Termini-Mestre* 22.08 IC (Tergeste) Turin-Milan-Me-stre** 23.17 K Benetke 23.25 IC (Svevo) Milan-Mestre* * - samo 1. razred z dodatkom za br-zovlak in obvezno rezervacijo * * - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih TRST-OPČINE-LJUBLJANA-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-VARŠAVA-MOSKVA-ATENE Odhodi iz Trsta 9.15 E (Simplon Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Bu-dimpešt a-Varšava-Moskva (spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah) 13.40 E Opčine-Ljubljana § (1) 18.38 H Opčine-Ljubljana § (1) 20.45 H (Benetke Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Skopje-Atene (spalniki in pogradi 2. raz. Benetke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene) Prihodi v Trst 7.30 E (Benetke Express) Atene-Skopje-Beograd-Zagreb-Ljub-Ijana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Benetke; pogradi 2. raz. Atene-Benetke) 9.40 H Ljubljana-Opčine § (1) 16.28 H Ljubljana-Opčine § (1) 20.00 E (Simplon Express) Moskva-Varšava-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Moskva-Rim, razen ob četrtkih) § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob nedeljah, 1. in 3. 11.; 8., 25. in 26. 12.; 1. 1.; 1. in 25. 4.; 1. 5. TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ Odhodi iz Trsta 5.56 H Videm-Trbiž § 7.00 H Videm 8.10 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj 10.15 K Videm § 12.20 H Videm-Trbiž 13.10 K Videm 14.10 H Videm (1) 14.35 K Videm § 16.40 H Videm (1) H - hitri vlak K - krajevni vlak E - ekspresni vlak IC - Inter City 17.16 K Videm § 17.50 H Videm (1) 18.25 H Videm § 19.20 H Videm § 21.15 H (Italien-Osterreich Express) Videm-Trbiž-Dunaj-Miinchen 23.25 K Videm § Prihodi v Trst 0.28 K Videm § 6.25 K Gorica § (1) 7.05 K Videm § 7.50 H Benetke-Videm (1) 8.40 K/H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj-T rbiž-V idem 9.35 K Videm (1) 10.50 H Videm 14.22 H Videm (1) 15.05 K Videm § 15.45 H Videm § (1) 16.40 H Videm 18.18 K Videm § 19.07 K Videm § 19.42 H Trbiž-Videm 21.10 K Videm § 22.20 H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Vi-dem § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih Novinarji in odvetnik Bernot v nabrežimki jami, kjer so našli skladišče pismo uredništvu Se dolga pot do resnice o orožju Afera o nabrežinskih skladiščih orožja, ki so jih odkrili marca in februarja leta 1972, zadobiva vse bolj zagonetne in pretresljive okvire, ki postavljajo v dvom vse dosedanje uradne ali poluradne vesti oziroma domneve o tej zadevi. Beneška sodnika Felice Casson in Carlo Mastelloni sta ugotovila, da so vsi uradni dokumenti in vsa tedanja poročila, ki so jih takoj po odkritju sestavili nabrežinski karabinjerji, kratkomalo izginili, jama, v kateri so odkrili prvo skladišče orožja in razstreliva pa ni tista, ki so jo karabinjerji takrat uradno prikazali javnosti ter tudi fotografu agencije Giornalfo-to, ki jo je ovekovečil, njegovo fotografijo pa smo objavili tudi v našem dnevniku. Tiste "pejce" sploh nismo mogli najti, pač pa smo v nedeljo s pomočjo domačina Giovannija Contija odkrili jamo, ki so jo med vojno usposobili za protiletalski bunker in kjer je v začetku leta 1972 (točnega datuma ni) skupina dečkov (med njimi je bil tudi Conti, ki je imel takrat 14 let) odkrila prvo skladišče. V skupini so bili poleg podpisanega in fotografa Davorina Križmančiča, še goriški odvetnik Livio Bernot, njegov klient Gi-anni Mezzorana, ki je bil s skupino someščanov po krivem osumljen izvedbe petoveljskega atentata ter novinar in snemalec znane oddaje tretje mreže RAI Samarcanda in seveda Conti. Televizijska ekipa je v "živo" snemala odkritje te jame, o kateri že dosti časa pišejo vsi vsedržavni časopisi. Jama, ki nam jo je pokazal Conti, se nahaja na vrhu manjše kamnite vzpetine, ki ji domačini pravijo Trtur. Danes teče ob njej pešpot, ki nosi ime po tragično umrli mladi tržaški alpinistki Tiziani Weiss, jamo so, kot rečeno, preuredili v betonski bunker, nad katerim so leta 1978 zgradili neke vrste razgledno teraso. Pred osemnajstimi leti, ko so odkrili skladišče, je bilo to področje, ki se nahaja kakih 150 metrov v zračni liniji od železniške postaje Bivio, močno zaraščeno in zato precej težko dosegljivo. Jama ima dva vhoda. Glavni gleda proti železnici, manjši vhod pa dobesedno štrli nad strmim prepadom, nad katerim se odpira čudovit razgled na obalno cesto in na nabrežinski breg. Jama (ali bunker) meri v dolžini nekaj več kot tri metre, na levi strani od vhoda pa ima še manjšo vdolbino, v kateri naj bi našli zaboje z orožjem in razstrelivom. Conti, ki je imel pred nekaj dnevi dolg razgovor s sodnikom Cassonom, je povedal, da je poleg dinamita v jami videl tudi plastično razstrelivo, ki je bilo razporejeno po hlebcih. Kaj več o teh podrobnostih ni hotel povedati, ker je njegovo pričevanje ovito v preiskovalno tajnost. Takoj po odkritju jame pa smo se na kratko pogovorili tudi z gospo (Slovenko iz Nabrežine), ki ima tam v bližini hišo in ki je posredno doživljala dogodke iz leta 1972. Gospa je povedala, da je pred tistim odkritjem nekaj dni redno dobivala telefonske klice, na drugi strani pa se ni oglasil nihče. Imela je tako jasen vtis, da je nekdo stalno preverjal, če je v tistih dneh doma ali ne. Gospa je tudi pristavila, da je takoj po odkritju skrivališča in po odstranitvi orožja nekdo (moški v civilu) nekaj časa stalno stražil tamkajšnje področje. Odvetnik Bernot je v zvezi z nedeljskim odkritjem in s pričevanjem Contija ter gospe, ki ima vilo v bližini omenjene jame, sestavil dokument (neke vrste zapisnik), ki ga je že poslal sodniku Cassonu, ki preiskuje zagonetno ozadje petoveljskega atentata. V njem je rečeno, da znana fotografija "pejce" iz leta 1972, ne sovpada na noben način z jamo-bunkerjem, v katerem je bilo hranjeno orožje z razstrelivom. Bernot opozarja tudi, da je Conti govoril ne samo o dinamitu, ampak tudi o hlebcih plastičnega razstreliva, sam bunker pa naj bi bil v začetku sedemdesetih let neke vrste "tranzitna točka" domačih otrok. Goriški odvetnik navaja tudi pričevanje domačinke, ki stanuje tam v bližini in ki je doslej ni nihče, kot kaže, uradno zaslišal o teh dogodkih. Nedeljsko odkritje, če ga lahko tako imenujemo, postavlja celo vrsto novih dilem v zvezi z na-brežinskim orožjem, z njegovim odkritjem in z njegovim "lastništvom". Casson in Mastelloni vsekakor delata v zelo težkih razmerah. Dogodke izpred osemnajstih let je v vsakem primeru zelo težko proučiti in preveriti, njuno delo pa otežkoča dejstvo, da o nabrežinskih skladiščih ni več nobenih uradnih poročil ali drugih takratnih dokumentov. Casson je zaprosil poveljstvo tržaških karabinjerjev, naj mu posredujejo uradna poročila o dogajanjih, iz Trsta pa so mu odgovorili, da teh poročil nimajo. Rimski tednik »L'Espresso« v včerajšnji številki jasno namiguje, da so v to afero neposredno vpletene tedanje tajne službe, v članku pa teče beseda tudi o tragični smrti mladega nabre-žinskega karabinjerja Bojana Claudija. Že iz samega poteka beneške preiskave pa prihaja zelo jasno do izraza, da je Nabrežina morda vezni člen za razkritje ozadja petoveljskega atentata. Casson vsekakor ni prvi sodnik, ki skuša ugotoviti resnico v zvezi s temi skladišči orožja. Pred njim se je s tem že leta 1972 ukvarjal preiskovalni sodnik iz Trevisa Giancarlo Stiz, ki je skušal ugotoviti ali je nabrežinsko skladišče na nek način vezano z rovarjenjem neofašističnih tolp. Kasacijsko sodišče mu je kmalu zatem odvzelo preiskavo in jo predalo rimskim sodnikom. Vsa zadeva pa je kmalu zatem romala v pozabo. SANDOR TENCE Na prvi sliki (levo zgoraj) notranjost nabrežinske jame, na drugi (desno zgoraj) Conti v razgovoru z novinarji, na tretji (spodaj) pa zaraščeno območje v smeri nabrežinske železniške postaje, kjer je severni vhod v jamo. Vse slike je posnel Davorin Križmančič. Msgr. Ragazzoni sprejel delegacijo faranov sv. Jerneja V zvezi z znano akcijo za opensko župnijo in v želji, da bi dobili jasne odgovore na nekatere govorice, so dne 19. novembra 1990 podpisani člani širše delegacije z Opčin, od Banov in Ferlugov bili na razgovoru z generalnim vikarjem msgr. Ragazzonijem. Msgr. Ragazzoniju so postavili tri vprašanja, ki naj bi razčistila omenjene govorice, in sicer: ali je res, da je za to, da bi vernike preštevali po narodnosti, da bi bil v župniji sv. Jerneja na Opčinah nastavljen italijanski župnik, da se je po nekem verskem obredu izrazil, da je zmolil molitev »in sciavo«. Msgr. Ragazzoni je odgovoril, da je proti vsakemu preštevanju, ne le zato, ker je to stališče škofa, pač pa tudi p° čisto osebnem prepričanju. Zagotovil je, da se ne zavzema za italijanskega župnika v župniji sv. Jerneja na Opčinah. Na naše izrecno opozorilo je dejal, da se bo, v primeru, da bodo župnijo vodili redovniki iz Slovenije, zavzel, da bo juridično postavljeni župnik sicer italijanski državljan,' kakor zahteva zakon, a po narodnosti Slovenec. Rekel je tudi, da je bila že v škofovi listini iz leta 1966 jasno postavljena trditev, da bo cerkev sv. Jerneja na Opčinah služila predvsem potrebam slovenskih vernikov. V zvezi z izrazom »sciavo« je zanikal, da bi se bil tako izrazil; dodal pa je, da se v narečju reče »sciavo« in ne »slavo«. Povedali smo mu, da je beseda izraz neke izkrivljene anahronistične miselnosti in da je predvsem robatost to, kar odklanjamo. Odvrnil je, da odkar se j® zavedel, da je beseda »sciavo« psovka, je ni več uporabljal. Dejali smo tudi, da v trditvah, da je g. župnik »star in bolan« tukajšnji ljudje vidijo laž; še enkrat smo povedali, da je g. župnik priljubljen in spoštovan tudi pri osebah, ki ne hodijo v cerkev: o tem jasno priča npr. skoraj 1300 podpisov polnoletnih župljanoV; ki so se, poleg ostalega, izrazili tudi proti njegovi premestitvi. Vladimir Vremec Jelka Cvelbar Andrej Štekar Pavel Vidau Marija Kacin Danes ustanovitev enotne zelene liste Nekaj tednov pred vsedržavni111 zborovanjem v Castrocaru, kjer bod® ustanovili enotno federacijo zeleni" list (zeleni mavrice in smejočega se sonca), bo danes tudi v Trstu zborovanje za ustanovitev tržaške enotne ze; lene politične sile. Na zborovanju, k1 bo ob 18. uri v hotelu Jolly, bod° predstavili program zelenih, izglas°' vali statut in izvolili delegate za de' želno konstituanto zelene enotne f®r' macije (na tej bodo nato izvolili del® gate za vsedržavno zborovanje). N povedanih je tudi več poročil o vloR zelenih v krajevnih upravah, o.najP.®_ membnejših naravovarstvenih. kah" in o zeleni manjšinski politiki. V petek zvečer uspel pričetek Openskih glasbenih večerov Prepričljiv komorni nastop SKD Tabor, ki ima že vrsto let v svojem programu Openske glasbene večere, je imelo srečno roko pri izbiri gostov prvega od teh večerov v letošnji sezoni, ki je bil v petek zvečer v Prosvetnem domu ob številni udeležbi občinstva. Enajsto sezono je namreč začel Obalni komorni orkester, ki ga vodi priznani violinski pedagog Borut Lo-ar, ki se je predstavil občinstvu z do-ro in skrbno izbranim programom. Gostje so se predstavili s skladbami Albinonija za orgle in godala, Vivaldi-jevim Koncertom za violončelo in godala, v katerem je kot solist nastopil violončelist Peter Filipčič, Vivaldije- vim koncertom za dve violini, violončelo in godala, v katerem so kot solisti nastopili Sidonija Lebar, Damjana Križman in Marko Prijon. V drugem delu programa se je 25-članski ansambel predstavil še z Ipavčevo Serenado za godala, Bartokovimi Romunskimi plesi in za konec še s skladbo Alda Kumarja Istrska suita. Obalni komorni orkester, ki ga sestavljajo glasbeniki treh slovenskih obmorskih mest (Pirana, Izole in Kopra), v glavnem glasbeni amaterji, je na petkovem večeru osvojil občinstvo tako z izbiro programa kot s preciznim in do podrobnosti izdelanim muziciranjem, predvsem pa z velikim po- sluhom za izvajanje posameznih skladb. Gre torej za kvalitete, ki potrjujejo vrednost in pomen tega godalnega ansambla in hkrati pomenijo lep dosežek dirigenta Boruta Logarja, ki vodi orkester že od njegove ustanovitve (pred osmimi leti) do danes. V to skrbno dodelano igranje članov orkestra so se lepo vključili solistični vložki. Posebno topel aplavz je doživel Peter Filipčič, ki je odlično zaigral v Vivaldijevem koncertu za violončelo. Openci mladega umetnika dobro poznajo, saj je tu že nastopal z Godalnim kvartetom Glasbene matice, pa tudi sicer je redni gost in obiskovalec raznih prireditev v domačem društvu. Nič manj se niso izkazali ostali solisti: violinistki Sidonija Leban in Damjana Križman ter violončelist Marko Prijon. Če je prvi del programa navdušil občinstvo zaradi vsebine skladb in velikega deleža, ki so ga imeli pri tem solisti, je drugi osvojil zaradi stilno drugačnih glasbenih prijemov in izbire skladateljev. Prav gotovo ni bilo naključje, da je svoj program orkester zaključil s skladbo koprskega skladatelja Alda Kumarja, ki je za ta orkester, poleg Vladimira Lovca, napisal že nekaj skladb. Vsem nastopajočim, solistom in seveda dirigentu, se je v imenu domačega društva zahvalila Nives Košuta, ki je poudarila, da je pomenil nastop Obalnega komornega orkestra resnično lep in slovesen Uvod v letošnjo sezono openskih glasbenih večerov. Neva Lukeš S petkovega koncerta v openskem Prosvetnem domu (foto Magajna). Štartal pa bo tudi ciklus predavanj o sodobni umetnosti Razstavo o neoklasiciztnu so podaljšali do jamarja »Neoklasicizem v Trstu« si bo mogoče ogledati še do 6. januarja prihodi ga leta. Velika razstava je imela namreč takšen uspeh pri občinstvu, da 501 organizatorji sklenili podaljšati (zapreti bi jo morali 4. decembra). Od 2. de®6 bra bodo vsekakor spremenili urnik obiskov: razstavi v Muzeju Revolte^3 . Sartorio si bo mogoče ogledati vsak dan od 10. do 13. ure in od 16.30 do 20. u razstavo v anglikanski cerkvi pa od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure. vj- V okviru razstave, ki bi morala postati odskočna deska za novo in učink® s tejšo kulturno politiko v Trstu, pa bo Občina Trst priredila še krajši clLia predavanj o ciljih in vlogi sodobne umetnosti. Občina Trst je namreč.poVjCer tri od najbolj znanih italijanskih umetnostnih kritikov in »pobudnikov«, in 5 jta Renata Barillija, Carla Bertellija in nekdanjega »enfant terrible« Achilleja Olivo. Barilli bo v Trstu že v petek, 30. novembra, in bo predaval na tein0. 4, leta: umetnost na poti proti končni sintezi«. Bertelli bo predaval v tc7 ^pa decembra, s predavanjem »Neoklasicizem in kriza modernizma«. Bonito Odv“ ®t-bo predaval v četrtek, 13. decembra, in bo govoril o »Hladni in vroči transa)1 jp, gardi«. Vsa predavanja bodo v Mestnem muzeju Revoltella s pričetkom ob 1 C 1 informacije SIP uporabnikom Plačilo telefonskega računa za 6. dvomesečje 1990 Opozarjamo abonente, da je že zapadel rok za poravnavo telefonskega račd' na za 6. dvomesečje 1990. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po m0^' nosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili doplačil® zaradi zamude ali prekinitvi, kot predvidevajo zakonska določila. Račun lahko poravnajo na pošti ali na kateremkoli bančnem zavodu ter nato pokličejo št. 188 (brezplačno) in sporočijo podatke o vplačanem računu. Važno opozorilo Na telefonskem računu so na posebnem mestu razvidni zneski prejšnji dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun. 1 GRUPPO IRI ŠTET J # Socreta ItaJiana per TEsercizio svv delte Te/ecomunicazioni p. a. \\v Z včerajšnjega posveta Pokrajine Trst Zastavljeni glavni pogoji za bodoči finančni center Crozzo-Giacomo Bor- Predsednik Pokrajine Dario rektor Univerze Trst Giaco s.0' tržaški župan Franco Richetti in _ odbornik za finance Dario Ri-ri (v zastopstvu zadržanega pred-nik' a Biasuttija) so bili prvi govor-SvKJ na včerajšnjem celodnevnem po-nr®tu; ki ga je pokrajinska uprava pri-^a.VUa na aktualno temo prihodnosti sega mesta kot finančnega središča sPVe BvroPe- V središču njihovih po-()rPov .so bile nove perspektive, ki .se z rJrai° ?a "Prst in njegovo pristanišče bberalizacij0 vzhodnoevropskih tr- 2 c ib P° nedavnem sprejetju zakona 11 obmejna območja v senatu. Dn j02?0^1 ki je zasedanje odprl, je 19rh arB' da je Pokrajina Trst že leta be ° " torei takrat, ko so se spremem-Urona Vzhodu zdele še popolnoma ne-smcljive - zaupala družbi Polis iz-ij. av° študije o možnostih okrepitve xn,?narodnih komercialnih in finan-Drin ,odnosov- Glede novosti, ki jih naša zakon za obmejna območja, pa 3 P,redsednik Pokrajine podčrtal zlasti tra Ieni Predvideva ustanovitev cen-v .bančne in zavarovalne storitve con vrU tržaških prostih pristaniških u, ' tem centru se bodo lahko na-Var U e, Podružnice mednarodnih za-c]j. bvalbih in finančnih družb ter kre-zav ^ zav°dov, ki izvajajo finančne in arovalpe funkcije mednarodnega onr/6.52 .ib ki so danes primorane Uct ayIla.ti te funkcije na tujih tleh. Z £n bovitvijo tako imenovanega finan-ne vf 0ii'st1°ra pa jim prihod v Trst olais ° samo omogočen, ampak tudi čJ an z davčnega, valutnega in ban-lialn t Vldika- Enake olajšave bodo ve-tudi za posredniške in asistenčne družbe na področju zunanje trgovine, povrhu pa je predvidena tudi ustanovitev tržišča za emisijo ali kompenzacijo kreditnih pisem, odprtje borze za ocenjevanje, pogajanje in določanje tarif za zavarovalne rizike v vzhodnoevropskih državah in v Sovjetski zvezi, in uvedba kotacije vzhodnoevropskih valut na tržaški borzi. Deželni odbornik Rinaldi je v zvezi z zakonom za obmejna območja odločno zagovarjal nujnost, da mora sprejetju »posebnega« zakona slediti »posebno« angažiranje na krajevni ravni, da bi ukrep v najkrajšem možnem času postal operativen in čim bolj učinkovit. Dežela bo v okviru svojih pristojnosti nemudoma ukrepala - je zagotovil Rinaldi in pri tem navedel tudi skrb za izgradnjo povezav z jugoslovanskim cestnim omrežjem - glede centra za finančne in zavarovalne storitve v okviru tržaških prostih con pa se je potrebno izogniti vsakemu zavlačevanju in razpravam na krajevni ravni in se v Rimu predstaviti enotno z zahtevo po hitrem sprejetju ministrskih izvajalnih odlokov. Brez odlašanja se je potrebno lotiti tudi uresničevanja projekta Polis in stopiti v akcijo za pritegnitev velikih mednarodnih finančnih družb, saj ob mejah ES nastajajo drugi podobni centri. Posvet se je nadaljeval s tremi okroglimi mizami (o tržaških prostoca-rinskih točkah, o zunanji trgovini in o mednarodnih finančnih storitvah), pri katerih so sodelovali tehniki in izvedenci, zaključili pa so gja senator Agnelli, poslanec Coloni in pokrajinski odbornik za načrtovanje Cannone. Soglasno stališče so sprejeli na sinočnji seji Delavci Aquile deležni ipore občinskega sveta mn Tržaški občinski svet je sinoči z resolucijo soglasno zahteval podaljšanje dopolnilne blagajne za 152 delavcev bivše naftne rafinerije Aguila, - katerim je družba Monteshel napovedala odpust iz službe. V resoluciji, ki je bila sprejeta, medtem ko so prizadeti delavci demonstrirali pred županstvom, je tudi izražena potreba, da bi pristojni organi v najkrajšem času preverili vse možnosti, da bi polno spoštovali rimski sporazum iz leta 1988 o industrijskem preustroju Aguile. Pri tem je seveda mišljen tudi načrt za podzemsko plinsko skladišče, katerega izvedljivost preučuje deželna komisija za nevarne industrijske dejavnosti. Omeniti velja, da bosta v četrtek, 29. t.m., dve pomembni srečanji za delavce bivše Aguile. Ob 10. uri se bodo predstavniki sindikatov CGIL-.CISL in UIL sestali z vodstvom tržaškega združenja industrijcev, ob 12. uri pa se bosta obe delegaciji preselili na deželno odborništvo za industrijo, kjer se bosta sestali z odbornikom Sarom in s predstavništvom družbe Monteshel. Na srečanju bi morali govoriti o možnostih alternativne zaposlitve za približbo 60 delavcev, ki predstavljajo strukturno odvečno delovno silo, seveda pa bo govor tudi o pismu, s katerim je družba Monteshel napovedala odpust iz službe 152 delavcev. Na sliki (foto Križmančič): demonstracija delavcev pred občinsko palačo Biasutti pisal Andreottiju in Pigi O zapletih okrog Lloyda naj razpravlja tudi vlada preY 2vezi s Tržaškim Lloydom se je včeraj oglasil tudi vlacipedrdk deželnega odbora Biasutti, ki je predsedniku sred°v i ^re0ttBU lrdnistru za državne udeležbe Pigi po-bovitv zadt:evo po poglobitvi vprašanja nameravane usta-p0 e avt°nomne komercialne družbe v Milanu, in torej nieonfPreCitvi negativnih posledic, ki bi jih ta načrt po jt, em mnenju prinesel za tržaško pristanišče, d ebi zanusel 0 reorganizaciji in združitvi komercialnih °kvir t?Stl "baškega Lloyda in Italie di navigazione v bi t0 n?ve milanske družbe uresničili - opozarja Biasutti -družbe1 ■ nil° P°vzr°biti hudo ošibitev tržaške pomorske sebno ’ m torei okrnitev njene dejavnosti prav v tem po-Ocipj-^^embnem trenutku, ko se tržaškemu pristanišču noevro° t*r°ke Perspektive sodelovanja v srednje in vzhod-°krniliPSkem Prostoru. Iz tega razloga in v skrbi, da ne bi PQlitičn°kJera*:'vne avtonomije Lloyda, so tržaški in deželni skrblipni ln okonomski krogi nemudoma izrazili veliko za-narnp a0St: *n odločno nasprotovanje projektu, ki ga baje P Va uresničiti finančna družba Finmare. Shier^j^0^4 ' nadaljuje Biasutti - bi namreč šel ravno v srner ,elanskega združevanja javnih plovnih družb, torej v doslej *.JeBila .v Trstu že večkrat odločno odklonjena in ki tzkljuf 1 °brodila učinkovitih rezultatov, povrhu pa je bila 2aključ.,na S sPorazumom med Deželo in Finmare. Biasutti bi jttj .uja svoj° noto z opozorilom na »možne posledice, ki ^tžaškp3 t° od^0 pod šifro "89". ' V OKOLICI TRSTA, kraj Aguilinia prodam dvonadstropno hišo z velm vrtom. Tel.(0481) 884042. ,,se ANGLEŠČINO in francoščino za J stopnje poučujem, tudi konverza L Tel. 327431 ob delavnikih od 20. n° ure. , ie FARMA SREČKO TOMŠIČ SoVO^j, prodaja kokoši po 3.000 lir vsako-(0481) 882064 po 20. uri. . w,t SEM CIVILNI INVALID, iščem del‘Ljš-telefonistka ali pa z drugimi ur8 afli kimi posli kot so fax in telex. ‘ štiriletno delovno prakso. Iščem urj resne delovne ponudbe. Tel. 0fjag-obedov na št. 53160. Vprašati p° F di. Ugled Sovjetske zveze v rokah lepe najstnice Oksana Stepanova je 15-letno dekle iz Moskve, ki so jo preteklo soboto Obrali za lepotico lepotic v Sovjetski zvezi. Slika, ki jo objavljamo, je do dekleta in predvsem do njene starosti (ali mladosti) res nekoliko krivična. Naslov, ki si ga je Oksana priborila na tekmovanju v Moskvi je Miss Super-Hodel za leto 1990 v SZ in ji daje pravico (ali dolžnost), da bo leta 1991 Nastopala na tekmovanju za Super Model of the World. Skratka, ugled Sovjetske zveze na področju svetovnih lepotic je v rokah prikupne najstnice... Knjižna uspešnica na odru: se bodo fantiči izmazali? Petkov variete Club 92 šele čez dva tedna Variete Club 92, ki ga je druga državna mreža RAI z velikim navdušenjem napovedovala za petek, 30. novembra, bo zasedel naše večerne ekrane šele dva tedna kasneje. No, pravzaprav je zgodba nekoliko bolj komplicirana: najprej-so ga napovedali za 30. 11. (val navdušenja je zajel tudi nas, da smo varieteju in enemu od njegovih voditeljev Gigiju Proiettiju posvetili naslovno stran TV priloge), nato so ga odložili za en teden in torej na 7. 12., sedaj pa še za en teden in torej do 14. decembra. Eden od funkcionarjev RAI 2 Emilio Colombino je pojasnil, da so spremenili datum zaradi oddaje v dobrodelne namene Telethon, ki bi bila istočasno na prvi mreži RAI. Telethon bo na sporedu samo dva dni zaporedoma, Club 92 pa bo trajal trinajst tednov. Tekste za Club 92 so napisali sam Gigi Proietti, znana Mario in Carlo Castellacci in Cecilia Calvi. Variete si je izbral za sceno prostor, ki je podoben nočnemu baru, kabaretu ali baru s klavirsko glasbo. Tako Proietti kot drugi voditelj Giancarlo Magalli zelo rada poudarjata, da bosta v oddaji »obdelala« vse žanre in tipe italijanskega spektakla. V njihovih besedah se večkrat pojavlja želja po »čistki« v pričakovanju evropskega leta 1992. Zanimivejša je morda druga trditev voditeljev, da se oddaja ne bo posluževale kopice gostov, kot se običajno dogaja. Ob Proiettiju in Magalliju se bodo pojavljali mladi igralci, kot Stefane Nosei, Patrizia Pellegrino, Carlo Molfese in Giorgio Tirabassi, kar bo že itak predstavljajo prijetno osvežitev. Še prijetnejša pa bi znala biti prisotnost mladih subretk, med katerimi so našteli Tanio Piattella, Ilario Ilari in Matilde Brandi. Plesalke-subretke Ta-nie Piattella se verjetno marsikdo spominja s tržaškega nastopa, saj je doživela kar velik uspeh v gledališču Verdi. Kasneje se je pojavila tudi v oddajah ob Pippu Baudu. Po Clubu 92 ima proietti v načrtu nastope najprej v rimskem gledališču Sistina in nato v milanskem Manzoni. Tokrat pa res ni jasno, če se bodo izmazali: Filippo, Salvatore, Luca in še kakih 80 fantičev med devetim in enajstim letom se je namreč lotilo podviga, za katerega še ne znamo, če mu bodo kos. Gledališče namreč ni igra, čeprav so pobalini domiselni. Trenutno se s to malo armado prostovoljcev ukvarja režiser Ugo Gregoret-ti na odru rimskega gledališča Pario-li. Gregoretti namreč izbira štiri mlade igralce, ki naj bi poosebljali štiri neapeljske šolarčke, da bi »uprizoril« knjigo učitelja Marcella DOrte »Jaz, upajmo, da se izmažem« (v originalu lo speriamo che.me la cavo). Premiera je predvidena za 29. januar v istem gledališču Parioli. Z vajami nameravajo začeti 3. januarja. Tekst sta napisala sam avtor knjige Marcello D Orta in Maurizio Costanzo •in tudi za njiju še ni popolnoma jasno, če se bosta izmazala, ker je taka lepljenka dokaj tvegana. Knjiga, ki vsebuje šestdeset osnovnošolskih nalog, je v trenutku postala uspešnica zaradi neposrednosti, svežine in neverjetnega humorja neapeljskih šo-larčkov. Seveda je D Orta naloge izbral, da je zbirka dovolj raznolika. Naslov je istočasno zaključni stavek naloge o sodnem dnevu, ko bo Bog delil poštene in nepoštene in jih pošiljal v pekel, nebesa in vice. Otroška predstava o tem usodnem trenutku in o božji pravičnosti je seveda enkratna in se zaključuje z mislijo »Jaz, upajmo, da se izmažem«. Gledališki tekst pa ima svoja pravila in zahteva še drugačno obdelavo, čeprav so mladi igralci lahko zelo hvaležni sodelavci. Pred Ugom Gregorettijem so morali malčki prebrati odlomke iz gledališkega teksta. Zaradi strahu so nekateri jecljali, drugi niso mogli prebrati tistih nekaj stavkov do konca, nekateri pa so se odrezali dokaj briljantno. Mlade »igralske vajence« so skušali najprej zbrati z objavo na časopisu, prijavil pa se ni nihče. Nato je Costanzo spregovoril o načrtu v svoji oddaji in kandidatov je bilo na pretek. Režiser želi najti male Neapeljčane, ki živijo v Rimu, ker so naloge močno narečno obarvane. Seveda se je predstavilo tudi nekaj Rimljančkov, ki pa niso bili kos neapeljskemu narečju. Ker bodo vaje potekale v Rimu, je zelo važno, da otroci stanujejo v Rimu in da istočasno lahko redno obiskujejo šolo. Ob Gregorettiju je ves čas tudi igralec Ferruccio Amendolg, ki bo poosebljal učitelja. Znan je predvsem zaradi svojega glasu, ki ga je »posodil« mnogim ameriškim kolegom-zvezdni-kom. Amendola posveča nejveč pozornosti dialektalni obarvanosti, ki jo premorejo mali igralci. »Saj ne bomo imeli posebnih težav z malčki,« pravi Amendola, »če jih bomo pametno izbrali. Ko jih bomo postavili na oder, bodo igrali, z njimi bomo potrebovali samo dovolj potrpežljivosti. Upam le, da bo uprizoritev dramaturško dovolj trdna.« 1. FESTIVAL KRAŠKIH POPEVK IN POPEVKARJEV Zveza prijateljev mladine iz Sežane vabi k sodelovanju na prireditev, ki bo v Sežani 21. decembra 1990. Prireditev bo potekala v treh delih: 1. Zapoj, kar znaš, 2. Mladinski festival kraških popevk in popevkarjev, 3. Odprti oder mladim debutantskim bandom. V festivalskem delu lahko predstavijo posamezniki in skupine svojo popevko z izvirnim besedilom in glasbo. Najboljšo popevko bosta izbrali strokovna žirija in žirija publike. Prvi in tretji del sta revialne-ga značaja, vsaka šola, vrtec ali band lahko nastopi z dvema točkama. Vsi sodelujoči naj se prijavijo pismeno na Zvezo prijateljev mladine Sežana do petka, 7. decembra 1990. Prijave bo zbirala in za nastop izbirala pooblaščena komisija glasbenikov. Prijava naj vsebuje ime šole, vrtca ali banda, naslov skladbe in število nastopajočih. 1 lili RAI 1 6.55 Aktualno: Uno mi J0.15 Nad.: Santa Barbar. 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Film: Llmpareggi Godfrey (kom., 1957, r. Henry Kos David Niven), ' (11.55) vrerrfe in ve; 13.00 Variete: Fantastic« 13.30 Dnevnik 14.00 Kvarkov svet 14-45 Risanke 16.00 Prenos seje . tarcev ES J6.00 Kratke vesti 6.05 Nanizanka: C . tro mondo 6.45 Nad.: Santa Barbč 9.40 Almanah in vrem ^0.00 Dnevnik 0-40 Aktualno: So 21 3 c ^Prašanja i.oo a scuola co (kom., ZDA 1986, Metter, i. Rodne; gerfield, Sally : 2-, man), vmes dnevr 24 n razstave •00 Dnevnik in vreme •25 Rubrika: Mezzan „ dintorni 40 Petrarcov Canzon RAI 2______________ 7.40 Nanizanki: Lassie, 8.40 Adderly in risanke 9.30 Španščina in nemščina 10.00 Film: Vivere insieme (kom., ZDA 1952, r. George Cukor) 11.50 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik in Diogenes 13.30 Rubrika o gspodarstvu . 13.45 Politična tribuna 14.00 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.25 Ouando si ama, 15.10 Destini 15.35 Film: La pištola non basta (vestern, ZDA 1956, r. Harray Horner, i. Anthony Ouinn) 17.00 Kratke vesti 17.10 Videocomic 17.45 Nanizanka: Alf 18.10 Novosti: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Un giusti-ziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Nessuna pieta (krim., ZDA 1986, r. Richard Pearce, i. Richard Gere, Kim Basinger) 22.15 Videocomic 23.15 Dnevnik in horoskop 0.05 Film: Ali that Jazz (glas., ZDA 1979, r. Bob Fosse, i. Roy Scheider) ^ RAI 3_________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Poizkusna narava, Oddaja o obrtništvu, Pohajanje po hribih, Umetnost 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarca: Zdravje v blue-jeansih, 15.00 Lutka po imenu Ostržek 15.30 Boks: Gaudiano-Gribau-do in Franceschini-Ber-tozzi 16.10 Kolesarstvo: Bugnovo leto 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.40 Throb 18.05 Dokumentarni oddaji: Geo, 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Dan na preturi 22.30 Večerni dnevnik 22.35 Film: La vergogna (dram., Šve 1968, r. I. Bergman, i. Liv Ullmann, Max Von Sydow) 0.20 Nočni dnevnik [ TV Slovenija 1 ~| 9.00 Spored za otroke: Zgodbe iz školjke 9.30 Šolska TV: izobraževalna oddaja Človekovo telo - Bolečina , 9.55 V hribih se dela dan -Poprek čez pohorje 10.25 Tečaj nemškega jezika 10.55 Športna oddaja: Sedma steza 11.15 Osmi dan 12.00 Video strani 14.30 Tečaj nemškega jezika 15.00 Žarišče (pon.) 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Šolska TV (pon.) 18.05 Spored za , otroke in mlade: Ex libris - Julij Betetto (pon.) 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nan.: Nekoč v Lizboni 21.05 Koncert: Mojo pesem igrajo (Marvin Ham-lisch dirigira Filharmonični orkester iz Los Angelesa) 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Nočni program Sova, vmes nan. Dekameron in S kraja dogodka 23.55 Video strani HjjP) TV Koper_____________ 12.30 Dok.: Čampo Base (pon.) 13.00 Rubrika: Eurogolf 14.00 Rubrika: Bordo Ring 15.45 Pregled: Šport Parade 16.30 O zamejskem športu: 6. krog 17.30 Studio 2 Koper 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Otroška oddaja 19.45 Film: Actas de Marusia (r. Miguel Littin, i. Gian Maria Volonte) 21.15 Nanizanka: Mod Sguad 22.00 Žrebanje lota 22.05 TVD Novice 22.30 Rubrika: Obiettivo Sci 22.30 Rubrika: Bordo Ring 0.30 Odbojka - klubsko SP Pfe' TV Slovenija 2 15.45 Šahovska olimpiada 16.30 Svet športa 17.30 Studio 2 Koper 19.00 Tamburaška skupina Bisernica iz Rateč 19.15 Ansambel Muzikas 19.30 Dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.45 Žrebanje lota 20.50 Dok.: Zaton gradov 21.20 Hokej: Olimpija-Jeseni- ce (posnetek) CANAUE5 8 grande Neli ■5 Film: Tre uomini in bar-ca (kom., VB 1956, r. K. Ig » Annakin, i. L. Harvey) l2nn ^ut>rika: Gente comune 0 Kvizi: II pranzo e servito, 12.45 Tris, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle "•°0 Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, Parliamone, 16.00 Cerco Ig. eoffro u Variete: Buon complean-16 ^ no 1986 5 Kvizi: Doppio slalom, p-25 Babilonia, 18.00 O-K. II prezzo e giusto, 19.00 0 gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e mari-20.25 Q°t ■ 20.40 piscia la notizia * V film: Una bambina da salvare (dram., ZDA 1989, 22,4g r. pel Domsky, i. R. Zal) Aktualno: Scene da un 23 j n n^atrimonio Variete: Maurizio Co-0.5n Vanzo Show (o aidsu) 1.1 n ^ riscia la notizia Nan.: Marcus Welby, 2-10 L'ora di Hitchcock RETE 4 ITALIA 1 ODEON La piccola 8.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.15 Andrea 7.00 Otroška oddaja: Čiao ciao in risanke 13.00 Risanke 14.45 Variete: Telemeno 16.55 17.50 Celeste, 9.43 Amandoti, 10.15 Aspettando il do-mani, 10.45 Cosi gira il mondo 11.20 Filmske novosti 11.25 Nanizanka: La časa nella prateria 12.30 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine 16.10 Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Nanizanka: Top Secret -L'antidoto 20.35 Film: Ouelli della »San Pablo« (dram., ZDA 1966, r. Robert Wise, i. Steve McOueen, Richard At-tenborough) 0.10 Film: Chinatown (krim., ZDA 1974, r. Roman Polanski, i. Jack Nicholson, Faye Dunaway, John Huston, Perry Lopez) 8.30- Nanizanke: Skippy, 9.05 Strega per amore - Lave-te mai sentita guella?, 9.40 Tarzan - Il prezzo degli assassini, 10.50 Rip-tide, 12.00 Charlie s An-gels - Mamma angelo, 13.00 La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy Days -Fascino in pericolo, 14.30 Supercar - Assetati di vendetta, 15.30 Compa-gni di scuola 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.45 Nanizanki: Il mio amico Ultraman - Un estraneo in časa, 19.30 Časa Kea-ton - O fratello 20.00 Risanke 20.30 Varieteja: Paperissima (vodita Lorella Cuccari-ni in Ezio Greggio), 21.30 Caccia all uomo (vodi Jocelyn) 22.30 Športna rubrika: Torkov priziv 24.00 Filmske novosti 0.05 Nanizanke: Mike Ham-mer, 1.05 Appartamento in tre, 1.35 Benson 15.00 Nad.: Signore padrone 16.00 Aktualno: Polvere di stelle 16.30 TV film: Il nemico dei Kennedy (biog., ZDA 1984, zadnji del) 18.00 Nan.:Gli inafferrabili 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera 20.30 Film: Una donna, due amori (dram., ZDA 1979, r. Delbert Mann, i. Lee Remick) 22.15 Nan.: Supercarrier 23.15 Film: Luca il contrab-bandiere (dram., It. 1980, i. Fabio Testi) 1942, r. G. Cukor, i. S. Tracy, K. Hepburn) Aktualno: Ženska TV Nan.: Autostopper il cie-lo, 18.55 Doris Day Show 19.30 Variete: Cera guesto 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il terzo giorno (dram., ZDA 1965, r. J. Smight, i. G. Peppard) 22.40 Rubrika o motorjih 23.15 Večerne vesti in šport 23.30 Posebna oddaja: Carlo Sartori intervjuva direktorja TMČ Milana in podpreds. Folija 23.55 koncert: Wailers 1.00 Film: La chiave del mi-stero (krim., ZDA 1972, r. Philip Leacock) TELEFRIULI 8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00 L'enigma, 10.00 Ado-rabili creature 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Prijateljska narava 13.00 Šport in vesti 13.30 Aktualno: Ženska TV 15.00 Film: Prigioniera di un segreto (dram., ZDA 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra:Marameo 19.30 IJnevnik in rubrika 20.30 Portreti 21.30 Nan.: ChopperOne 22.30 Nočne vesti 23.00 Film: Tristana (dram., Šp. 1970, r. Luis Bunuel, i. Catherine Deneuve) 1.10 Nočne vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Odprti prostor; 8.40 Country Club; 9.30 Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Vsak je svoje starosti kovač; 12.20 Istrumentalni solisti; 12.40 Cecilijanka 1990; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Goriške gostilne; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, -9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,’ 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za... ; 21.05 Radijska igra; 21.35 Intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (itall)anski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Tovarna sanj; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; f6.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d lta-ly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta. Odkopali so jih včeraj dopoldne izpod prizidka tik za pokopališko cerkvico V njih naj bi bilo orožje, strelivo in drug material - Skrivnostna skrunitev grobov pred nekaj leti Na pokopališču v Marianu so včeraj dopoldne odkopali izpod prizidka cerkvice zaboje z orožjem tajne strukture Gladio. V tem skrivališču - "nasco", kot so mu pravili gladiatorji - je bilo skupno pet sivozelenih zabojev. Dva sta kovinska in trije plastični. V prvih dveh je po vsej verjetnosti skrito orožje, v drugih pa naj bi bili zemljevidi, fotografski in propagandni material. Akcija za odkop četrtega skrivališča, ki so ga v zadnjem času odkrili v naši deželi in prvega na Goriškem, se je začela včeraj zjutraj že pred 8.30. Nadzorovali so jo goriški karabinjerji pod poveljstvom podpolkovnika Aqui-lana, z njimi pa so sodelovali izvedenci posebnega oddelka za razstrelivo iz Mester. Dobro uro po začetku izkopa je prišel na kraj tudi podpolkovnik al- pincev Montagni. Iskanje je potekalo pod zelo strogim nadzorstvom. Župan občine Marian Polana je namreč na zahtevo karabinjerjev odredil prepoved vstopa na pokopališče vsakomur. Karabinjerji so zastražili glavni in stranski vhod ter onemogočili novinarjem, televizijskim snemalcem in fotoreporterjem ne samo vstop na pokopališče, pač pa celo fotografiranje zabojev z določene razdalje, dokler jih niso naložili na vojaški furgon, s katerim so jih prepeljali na poveljstvo artilerije v Mestre, kjer jih bodo odprli. Tako strogi ukrepi so se zdeli marsikomu neupravičeni, saj v zabojih - kolikor je znano - ne bi smelo biti eksploziva in ni torej bilo razlogov za tolikšno previdnost glede varnostnih razdalj še manj pa za prepoved fotografiranja zabojev. Zaboji so bili skriti približno 60 cm globoko tik za zidom cerkvice, ki stoji danes sredi pokopališča. Nekoč je to mesto bilo izven pokopališča, ki pa so ga pred približno dvajsetimi leti razširili. Nad skrivališčem orožja so sezidali prizidek z mrliško vežo in skladiščem orodja grobarjev. Niti takrat niti prav pred nekaj tedni, ko so na novo tlakovali prizidek s ploščicami, ni nihče našel zabojev, ki so bili skriti pod 19 cm debelo plastjo ploščic in cementa ter okrog 40 cm zemlje. Med petimi zaboji je bil eden večji, dolg približno en meter, drugi pa manjši, dolgi približno 40 cm. V kovinskih zabojih naj bi bila avtomatska puška, dve pištoli in municija, v ostalih pa drug material. Delavci, ki so jih izkopali, so nam povedali, da na njih niso opazili nobenega napisa samo razne nekoliko zbledele številke. Skupaj z novinarji (med njimi je bila tudi snemalna ekipa 3. mreže RAI, ki bo v četrtek posvetila večerno oddajo "Samarcanda" zadevi Gladio in preiskavi v zvezi s petoveljskim atentatom) so pred pokopališčem čakali številni domačini. Nihče med njimi ni do sobote, ko je prišla vest o tem, slutil, da bi lahko bilo na njihovem pokopališču skrivališče orožja. Nekdo pa je moral o tem kaj vedeti, kot daje misliti skrivnostno odpiranje grobov pred nekaj leti (pričevanja si niso enotna glede časa dogodka, ki naj bi se pripetil pred od 5 do 10 let od tega). Takrat so neznanci ponoči vdrli na pokopališče in odprli, kakor so nam povedali domačini, nekaj grobov tik ob zidu na koncu pokopališča: gre za skrivališču najbližje grobove, oddaljene le kakih deset metrov od mesta, kjer so včeraj prišli na dan zaboji. V zvezi z zadevo Gladio pa je preiskovalni sodnik Casson včeraj demantiral novice, ki so se pojavile v tisku, češ da raziskuje morebitne povezave med zadevo Gladio in eksplozijo, do katere je prišlo v neki goriški vojašnici leta 1970. (mm) Na slikah (foto Marinčič) z leve: zaboje so pod strogim nadzorstvom karabinjerjev naložili na vojaški furgon: "nasco", kjer so bili zaboji: pred leti so neznanci oskrunili grobove na sliki, ki so le nekaj metrov od skrivališča orožja v prizidku cerkvice v ozadju. So iskali orožje? Odkopali so jih v Sovjetski zvezi pri Voronežu Vrnitev posmrtnih ostankov neznanega italijanskega vojaka V nedeljo okrog 21. ure je na letališču v Ronkah pristalo vojaško letalo, ki je iz Sovjetske zveze pripeljalo posmrtne ostanke neznanega italijanskega vojaka, ki je padel na ruskem bojišču v drugi svetovni vojni. Posmrtne ostanke so odkopali v bližini kraja Pilonovo pri Voronežu na Donu. Gre za prvi povratek enega od približno 90 tisoč padlih in tudi zaradi mraza umrlih italijanskih vojakov iz Sovjetske zveze. Posmrtne ostanke so že v nedeljo, po sprejemu na deželnem letališču v Ronkah, kjer so pokojniku izkazali vojaške časti in kjer se je sprejema udeležilo okrog tisoč ljudi, prenesli v Redipuglio. Tu bo žara izpostavljena do nedelje, ko jo bodo slovesno prenesli v Videm v cerkev Matere božje tolažnice. Ves čas bo ob žari častna straža raznih rodov vojske. Nedeljske slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik republike. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE priredi jutri, 28. t. m., ob 18.30 na sedežu v Ul. Croce 3 predavanje prof. Bruna Telile z Videmske univerze na temo SPREMEMBE IN PERSPEKTIVE ITALIJANSKEGA POLITIČNEGA SCENARIJA Predavanje je v okviru izobraževalnega seminarja, ki ga prireja SDZPI. Stike s sovjetskimi oblastmi za vrnitev posmrtnih ostankov je vodil general Benito Cavazza, komisar ustanove Onorcaduti. Utopljenec ali samo šala? Včeraj okrog 18. ure so goriški gasilci pohiteli na pevmski most, kjer se je oseba menda vrgla v deročo in naraslo Sočo. Alarm je sprožila policija, ko je prejela telefonski klic, ki je napovedoval samomorilski namen neznanca. Na mostu se je nabralo veliko število radovednežev, ki so sledili posegu gasilcev. Ti so s pomočjo močnega žarometa osvetlili del rečnega toka. Soča je bila včeraj motna in deroča in le malo možnosti je, da bi v takih okoliščinah opazili utopljenca. V trenutku ko poročamo še ni jasno, če gre dejansko za samomor ali morda le za neslano šalo. Iskanje so že sinoči prekinili. Fanta še iščejo Poizvedovalna akcija za 11-letnim Tomažem Tellom in 14-letnim Gregorjem Gleščičem iz Nove Gorice, do včeraj popoldne še ni obrodila uspeha. Fanta sta se v petek popoldne odpeljala s kolesoma od doma, trdno odločena, "da bosta v Italiji živela na miru". O izginotju so bili obveščeni policijski organi v Italiji. Za srečen zaključek avanture je kot kaže potrebno sodelovanje vseh občanov. Kdor je ali bi mulca, ki vozita vsak svoje gorsko kolo in sta opremljena z nahrbtnikom videl, naj takoj sporoči policiji ali karabinjerjem. r informacije SIP uporabnikom % 1 I Obveščamo, da bo novi urnik javne telefonske govorilnice v Gorici - Korzo Italia 73/B, od 3. decembra dalje sledeči: ob delavnikih od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 ob praznikih od 8.30 do 15.30 GRUPPO IRI ŠTET SIP 1 I Bruna Albertinija pričakujejo v Gorici že danes popoldne Kot v pravljicah, tako se bo nevesela zgodba Bruna Albertina, enega od italijanskih talcev v Iraku, zaključila srečno. Predvidoma že danes. Na pobudo italijanske mirovne misije »Time for peace«, v kateri so bili predstavniki Arcija, Adija in drugih mirovnih gibanj in ki jo je vodil bivši jeruzalemski nadškof Hilarion Capudji, je iraški diktator pristal, da bo izpustil 70 italijanskih talcev. Na spisku, ki so ga agencije posredovale sredstvom javnega obveščanja, je na prvem mestu ime Bruna Albertina iz Gorice. »Ko so mi iz rimskega zunanjega ministrstva sporočili, da je tudi moj mož v skupini talcev, ki bo zapustila Irak, nisem mogla verjeti,« nam je včeraj zjutraj povedala Albertinova žena, Jožica Berlot, ki skupaj z 22-let-nim sinom Maksimilijanom upravlja gostilno v Podturnu. »V vseh teh mesecih skrbi in straha in potem ko sem šla od Poncija do Pilata, da bi na kakšen način pomagala možu, moram reči, da sem se končno oddahnila. Upam, da se bo vse srečno izteklo in da bom moža lahko objela že danes.« Bruno Albertin se je včeraj zjutraj telefonsko oglasil ženi in ji povedal, da so jim vest o izpustitvi posredovali v nedeljo zvečer, pri maši, ki so jo pripravili v ambasadi. Gospa Jožica nam je dejala, da je bil mož v zadnjih tednih dokaj potrt in da se ji je večkrat' Pri Lečniku našli mrtvega v avtu 69-letnega upokojenca iz Gorice pritožil, češ da se vlada premalo zanima za italijanske talce. Zaradi tega je Jožica Berlot osebno celo pisala predsedniku Cossigi in skupaj ž ženo Gui-da Franzota, ki biva v Trstu, samemu Sadamu Huseinu. Čeprav iz ministrstva niso uradno sporočili ničesar, se zdi, da se bo skupina izpuščenih talcev v Italijo vrnil0 že danes popoldne. Pri Albertinovih v Podturnu pa je že vse pripravljeno za povratek in za primeren sprejem. Na sliki (foto Pavšič) Jožica Berlot-Albertin s sinom Maksimilijanom- kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Robocop II.«. VERDI Danes zaprto. Jutri 17.30-22.0® »Presunto innocente«. VITTORIA 17.30-22.00 »Tutte le provoca-zioni di Moana«. Prepovedan mlad10 pod 18. letom. Tržič EKCELSIOR 17.30-22.00 »Emanuelle, PiaJ ceri bestiali«. Prepovedan mladini P° 18. letom. COMUNALE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 5314 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute - Ul. C. Cosulich 117 ' te' 711315. __________pogrebi Danes v Gorici ob 9.30 Andrej iz splošne bolnišnice v cerkev in na -jja kopališče v Štandrežu, ob 11. uri U1 e Bregant, vd. Stabon iz splošne bolnis ^ v cerkev in na pokopališče v LočniKU-13. uri Luigi Tercic iz bolnišnice Ja0 v od Boga v cerkev in na pokopal'5 Podgori, ob 13.15 Laura Visintin, Monticolo iz splošne bolnišnice v dišče. Včeraj popoldne so pri Ločniku, ob cesti, ki iz tega kraja pelje proti Villa-novi, našli mrtvega 69-letnega Vittoria Miottija iz Gorice, Ploščad 27. marca. Sedel je za volanom svojega fiata 127, ustavljenega v bližini nekega vojaškega objekta. Ni šlo za nesrečo, kakor so ugotovili najprej nekateri mimoidoči, ki so postali pozorni na čudno in nepremično držo osebe v avtomobilu in ki so obvestili policijo. Miotti se je odločil za usodni korak, zadušitev z izpušnim plinom. Ni znano, kaj je možakarja, ki bil lastnik podjetja za čiščenje stanovanj, do upokojitve pa je bil hišnik pri Zavodu za socialno skrbstvo, napotilo do tragične odločitve. razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča, da je na sedežu v Ulici Malta 2, vsak dan od 17.30 do 19. ure vpisovanje za smučarski tečaj. Istočasno interesenti lahko kupijo tamkaj razstavljeno rabljeno smučarsko opremo. Tečaj bo čim bodo ugodne snežne razmere. Začel se bo predvidoma že drugo nedeljo v decembru. Adriani in Lauri Furlan ter nim sorodnikom izrekajo ob 5 none Tilde iskreno sožalje vsi Gledališke skupine Gorica. skup’ Članicama Gledališke i’""jZre' Gorica Adriani in Lauri Furla°kUiuS ka ob izgubi none Tilde 1 'nski*1 por. Furlan sožalje Zveza slov kulturnih društev Gorica. Od petka, 30. novembra, do 3. decembra na Espomegu Eurovite - mednarodni sejem trtnih sadik in vinogradništva Koristna pobuda rajonskega sveta v Podgori S tečajem slovenščine preko jezikovnih ovir Precejšnje zanimanje vlada zlasti Med strokovnjaki s tega področja in ®ed vinogradniki za sejem Eurovite PO. Sejem, prvi te vrste v Gorici in v svropskem prostoru, bodo odprli v petek, 30. t.m., zaključil pa se bo v ponedeljek, 3. decembra. Ob tem velja posebej poudariti, da 9re za izredno specializiran sejem, s področja priprave in gojenja trtnih sadik. Prav v tako visoki specializaciji in Pa v dejstvu, da je Goriška in tudi naša dežela pomembno vinogradniško območje, vidijo pobudniki pogoje za uspeh in nadalnji razvoj, tudi v med-uarodnem oziru, te manifestacije. Na sejmu bodo namreč poleg razstavne dejavnosti, veliko pozornosti uamenili strokovnim srečanjem o spe-oifičnih vprašanjih s področja priprave trtnih sadik, komercializacije in infor-•hiranja vinogradnikov, to je gospodarstvenikov, ki so pravzaprav v kon-čtii fazi še najbolj odvisni od pravilne izbire novih trtnih sadik. Odprtje sejma Eurovite je napovedano v petek, ob 10. uri. Že ob 16. uri Pa bodo v konferenčni dvorani predstavili pobudo Konzorcija za zaščito briških vin 'Botteghe del Collio". Pri Promocijski pobudi sodeluje kakih de-set gostinskih lokalov z območja Brd. pilj pobude je seveda promocija kvalitetnih briških vin. Bogat spored napovedujejo v soboto, 1. decembra. V dopoldanskem času bo v konferenčni dvorani okrogla miza o prisotnosti in širjenju vinske trte v Evropi, posebej pa o izmenjavi materialov (osnov) ua razmnoževanje vinske trte med državami članicami Evropske gospodarske skupnosti. Pokrovitelj okrogle mize, pri kateri bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz raznih evropskih držav, je Institut za speri-mentacijo v vinogradništvi iz Conegli-ana Veneta. V soboto popoldne bo v konferenčni dvorani mednarodno znanstveno srečanje, na katerem bodo sodelovali strokovnjaki iz Španije, Francije, Nemčije, Jugoslavije in Italije. Prav tako v soboto pa bo tudi skupščina mednarodnega odbora, ki združuje strokovna združenja, ki se ukvarjajo z gojenjem trtnih sadik. V nedeljo, 2. decembra bo na razstavišču mednarodno posvetovanje čebe- larskih strokovnjakov na temo uporaba naravnega voska v kmetijstvu, trgovini in industriji. V nedeljo bo tudi voden ogled (za razstavljalce in strokovnjake) nasadov trnih sadik na sosednjem območju v Sloveniji. Zadnji dan prireditve, v ponedeljek, 3. decembra, bo posvečen inovacijam na področju vzreje sadik in nasploh vinogradništva. V popoldanskem času pa je napovedano zaključno srečanje z novinarji. Na razstavišču ob ločniškem mostu letos prvič, po dolgih letih, ne bo tradicionalnega sejma Agricola, sejma kmetijskih strojev in opreme. Namesto njega so si prireditelji omislili Eurovite, pobudo, ki ima najboljše možnosti razvoja v deželnem, državnem in mednarodnem okviru. Salon fotografske tehnologije Sejemska dejavnost na goriškem razstavišču Espomego se bo prihodnje leto obogatila še za en sejem. Sejemska ustanova, ki upravlja razstavišče, je namreč v program manifestacij za leto 1991 vključila tudi "Foto Italia Expo", salon fotografske tehnologije. Fotografski sejem bo na sporedu od 24. do 27. maja. Podrobneje bodo novo sejemsko manifestacijo predstavili v kratkem na tiskovni konferenci. Zaenkrat so napovedali, da naj bi na njej predstavili sobobno tehnološko opremo za področja optike, fotografiranja in snemalnih tehnik. Sejem naj bi bil predvsem priložnost za srečanje med proizvajalci in trgovci na tem področju, ob njem pa napovedujejo tudi nekaj kulturnih prireditev, ki naj bi pritegnile pozornost občinstva. Včasih nesoglasja in polemike med pripadniki večinskega naroda in manjšine ne temeljijo toliko na nepremostljivo nasprotujočih si stališčih, pač pa predvsem na nerazumevanju in pomanjkanju kančka dobre volje, s katero bi lahko premagali marsikateri nesporazum. V rajonskem svetu v Podgori je takih nesporazumov bilo kar nekaj na prvih sejah po izvolitvi novih članov sveta. Sestava rajona je narodnostno mešana, prav taka pa je tudi sestava njegovih predstavnikov v rajonskem svetu. Ko se je slovenski svetovalec Livio Semoli, izvoljen na listi zelenih golobice, na prvih sejah začel oglašati po slovensko, so se takoj našli nekateri, ki so ugovarjali njegovi pravici, da se v javnem organu poslužuje jezika, ki ne bi bil italijanski. To nasprotovanje, predvsem iz vrst italijanskih svetovalcev KD, ne temelji na kaki apriorni nacionalistični zaprtosti, so razlagali nasprotniki slovenščine, ampak na preprosti ugotovitvi, da nekateri ne razumejo slovensko in da bi bilo prevajanje vseh posegov zamudna stvar. Ko bi vsi znali slovensko, bi bilo drugače, tako pa... To pripombo je Semoli vzel dobesedno in predlagal, naj bi torej rajonski svet priredil tečaj slovenščine za vse svetovalce (in morebitne druge interesente), ki ne poznajo jezika. Na ta predlog ni moglo več biti izgovorov, tako so na eni naslednjih sej sprejeli zadevni sklep in poskrbeli za nakup učbenikov in drugih slovenskih knjig. Tečaj, ki ga vodi sam Semoli, se je začel pred kakim tednom. Zaenkrat ga obiskuje manjše - število tečajnikov (dva od teh sta rajonska svetovalca), želijo pa ga razširiti še na druge. Kdor ga zanima, se lahko še prijavi kar na tečaju. Tečajniki se zbirajo enkrat tedensko, ob sredah od 19. ure dalje na sedežu rajonskega sveta pri športni palači v Ul. delle Grappate. Morda bi veljalo podgorski primer posnemati tudi v drugih okoljih. GLASBENA KllTUHNl MATICA GORICA TRIO Giorgio Marcossi - flavta Lino Urdan • klarinet Vojko Cesar - fagot Petek, 30. novembra 1990, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Zeleni: Prehod za pešce naj bo ob nedeljah odprt (j Po sobotni zapori Verdijevega korza so goriški zeleni golobice v nedeljo °Poldne poskrbeli še za eno nenadno demonstrativno akcijo. Tokrat so se od-F.avili na mejni prehod za pešce in kolesarje na Škabrijelovi oz. Erjavčevi ulici, 1 le najkrajša pot med središčema Gorice in Nove Gorice za vse, ki se ne . uiei° avtomobilov. Mejni prehod je do pred kratkim deloval vsak dan, že leeKaj tednov pa je ob nedeljah zaprt. Skupina zelenih se je zato opremila z Pski in letaki ter se podala na mejni prehod. Mirna "zasedba" je trajala dobre P°1 ure, približno od 12. do 12.30. Na dvojezičnih letakih je pisalo, da je zapora P shoda nesmisel še posebej danes, ko se vse več govori o sožitju, odpravljanju Pograd, o tesnejših povezavah med Gorico in Novo Gorico. Zaprtje prehoda za -sce obenem sili k uporabi avtomobilov in s tem povzroča še dodatno promet-izl ?nečo v mestih. Prehod naj bi odprli tudi ob nedeljah in tako omogočili bil n*k°m lažji dostop do novogoriške železniške postaje, naravnost nujno pa bi 4vt° nBNov° odprtje prihodnjo nedeljo, ko bo v Gorici Andrejev sejem: promet z fil 0MObiti b° v mestu že itak nemogoč, zato naj bi z odprtjem prehoda omogo-1 Novogoričanom, da pridejo v Gorico peš. Na sliki (foto Marinčič) demonstracija zelenih na meji. Sedemnajst fotografskih amaterjev razstavlja na Bukovju Bogata in kakovostna razstava Odprtje fotografske razstave osemnajstih navdušencev v Kulturnem domu na Bukovju, v Števerja-nu, je pokazalo, da je kakovostno-izrazna raven razstavljalcev na takem nivoju, da bi kazalo tej dejavnosti zagotoviti tudi določene organizacijske okvire. Sobotno pobudo, ki sta jo izpeljali Zveza slovenskih kulturnih društev in kulturno društvo Briški grič, so oplemenitili člani Obalnega komornega orkestra, ki so se ob tej priložnosti prvič predstavili na Goriškem. O fotografski razstavi je na več-čeru, po pozdravnem nagovoru Silvana Pittolija, spregovoril mojster fotografije in predsednik novogoriškega Fotokino kluba Rafael Podobnik. Dejal je, da je kakovost razstavljenih del na takšni ravni, da presega pokrajinska merila in se zaradi njene vrednosti vključuje v območje Alpe-Jadran. Škoda bi torej bila, če bi to »imovino«, tudi spričo številčnosti članstva, zapravili ali podcenjevali. Podobne misli je izrekel tudi podpredsednik ZSKD Rudi Pavšič, ki je skoraj desetletno zatišje ocenil za negativno, saj ni razlogov, da bi se ne obnovila dejavnost, ki je bila izrazita v Skupini 75 in se je potem nadaljevala le v interesnih skupinah posameznih društev. Sobotna razstava na Bukovju, je dodal Pavšič, naj bi torej pomenila uvod organizirane fotografske de- javnosti goriških Slovencev v devetdesetih letih. Sobotna slovesnot pa je bila obenem priložnost, da je Zveza slovenskih kulturnih društev izročila vsem razstavljalcem spominsko diplomo tudi kot vzpodbudo za nadaljne udejstvovanje na tem področju. Priznanja so bili deležni Silvan Bevčar, Ladi Boškin, Dari Butkovič, Marino Černič, Fabio Devetak, Vilko Fajt, Karlo Ferletič, Hijacint Jussa, Miro Kuzmin, Rudi Pavšič, Silvan Pittoli, Jožko Prinčič, Viktor Selva, Igor Tomšič, Ma- uro Tomšič, Zdenko Vogrič, Marko Vogrič in Viljem Zavadlav. Kulturni spored števerjanskega večera so popestrili člani Obalnega komornega orkestra, ki so predstavili Albinonijeve, Vivaldijeve, Bartokove in Kumarjeve skladbe. Skupino, ki jo vodi violinski pedagog Borut Logar, sestavljajo pretežno glasbeni amaterji iz Kopra, Izole in Pirana. Doslej je ansambel nastopil v mnogih slovenskih krajih, v Italiji in na Avstrijskem. Na sliki: trenutek z odprtja fotografske razstave v Števerjanu. Predstavitev novega simbola PSI - socialistične enotnosti ho s sl;variti hočemo široko, reformistič-timš?C«lalistično bonto, ki bo združevala krog levičarsko-laičnih sil na 0theiitein s fem prispevala, da se gejr, ta. dosedanja demokristijanska he-W t^a *n oblast«. Tako je na včeraj-iihski1 > 0vib konferenci podčrtal pokra-hostj tainik PSI Luciano Pini, ki je jav-ciali Predstavil nov simbol goriških so- etiotn0^ "Uruta socialista«, Socialistična vjuost. Predstavitvijo je socialistični taj-kriejjP dcrtal, da ne gre za zamenjavo Utev sfranke, pač pa za njegovo oboga-io razj oeialisti, je še ugotovil Pini, nima-t>o)0v °9a’ da bi se sramovali svojih sim-Sociflij11}.?3 bi jih zato morali zamenjati. 9o 2a stlena enotnost hoče nuditi podla-bidi n refoninstično gibanje, ki naj se ^okrM-- 0r^kerrl Ppsfavi po robu de-PSl v bairski nadvladi. Že dejstvo, da je stranka os°eju številčno postala druga stvo pgj 1® vzpodbudilo tukajšnje vod-tev šir u °a si ie prizadevalo za uresniči-0ShovaOfff? laičnega gibanja, ki bi bilo °b prj, tadi za skupne kandidatne liste °dnjih volilnih preizkušnjah. Uspešnost navzven, je dodal Pini, pa zahteva tudi enotnost znotraj stranke. S tem v zvezi je poudaril težnje samega pokrajinskega vodstva, da bi se ta enotnost tudi uresničila. Na predstavitvi' so spregovorili tudi nekateri drugi predstavniki socialistične stranke. Med temi tudi Sergio Medeot, pobudnik gibanja za socialistično enotnost na Goriškem. Poudaril je, kako je pobuda že naletela na soglasje članov stranke, ki se sklicujejo na vsedržavnega tajnika Craxija. Skupna prizadevanja morajo, po besedah Medeota, zdaj težiti k temu, da se bo z dopolnitvijo, oziroma spremembo simbola, dejansko začela vsebinsko dopolnjevati tudi politična dejavnost socialistične stranke. Predstavitev posoškega simbola PSI, katere sta se med drugimi udeležila deželni svetovalec Luigi Blasig in član vodstva Walter Ressije nudila tudi priložnost za izmenjavo mnenj o nedavno sprejetem osnutku zakona za obmejna področja. Pini je zavrnil namige, naj bi za izločitev Gorice kot sedeža Centra za dokumentacijo bili krivi socialisti. w Na občnem zboru SSk v Števerjanu govor o volitvah in »zvonarski pravdi« V Števerjanu je bil v četrtek občni zbor tamkajšnje sekcije Slovenske skupnosti. Zasedanje je vodil dosedanji predsednik sekcije Ivan Vogrič, ki se je uvodoma počastil spomin Jožefa Perina, dolgoletnega člana stranke in enega od ustanoviteljev Kmečko—delavske zveze, predhodnice stranke Slovenske skupnosti v Števerjanu. Kakor izhaja iz tiskovnega poročila o občnem zboru je bilo na skupščini največ pozornosti namenjeno trem vprašanjem, ki jih je v svojem poročilu zaobjel tudi dosedanji tajnik stranke Mirko Humar. Tako je tekla beseda o zadnjih upravnih volitvah, kjer so Števerjanci potrdili zaupanje listi Občinske enotnosti. Slovenska skupnost bo, kakor izhaja iz poročila, "izvajala dosledno opozicijo občinski upravi, ki kaže vse svoje šibkosti, ko nima povezave z deželnimi strankami in zato ne more uspešno upravljati naše občine". Glede zadeve zvonov in spora med števerjanskim župnikom in g. Formen-tinijem, izhaja iz poročila, "da je stranka zavzela hitro in odločno stališče v obrambo starih števerjanskih navad in v obrambo števerjanskega župnika". Tajnik sekcije je "ožigosal" medlo stališče župana Humarja, ki naj bi zaradi volilnih računic v bistvu podprl nesprejemljiva stališča gospodov For-mentinijev. Tretje vprašanje, ki so mu na občnem zboru namenili precej pozornosti, je priprava 40—letnice ustanovitve sekcije ŠSk v Števerjanu. Obletnico bodo primerno obeležili in je že bil sestavljen odbor, ki bo skrbel za proslavo. Udeležence občnega zbora so pozdravili Antek Terčon, v imenu deželnega svetovalca SSk, Karel Brešan, v imenu pokrajinskega vodstva stranke, Branko Černič, v imenu sovodenj ske sekcije, Mario Mučič in Silvan Primožič v imenu rajonskih svetov v Štan-drežu in Pevmi. Na občnem zboru je spregovoril tudi Marjan Terpin, deželni predsednik SSk. Občni zbor je sprejel novi statut sekcije in izvolil devetnajstčlanski odbor. Odbor sestavljajo Darko Miklus, Davorin Maraž, Slavka Lakovič Terpin, Aleš Pintar, Mirko Mužina, Mirko Humar, Ivan Vogrič, Edi Skok, Gerar-do Falcicchia, Jožef Koršič, Ivan Maraž, Florjan Lango, Alojz Hlede, Boris Hladnik, Izidor Prinčič, Jelko Kom-janc, Branko Terčič, Rinaldo Dornik, Hadrijan Corsi. Na prvi seji novoizvoljenega vodstva, bodo izbrali predsednika in tajnika sekcije. Imena kandidatov za ti funkciji niso znana. Možno pa je, da bo prišlo do zamenjave. Skupščina združenja API Združenje API, v katerega so včlanjeni lastniki malih in srednjih industrijskih podjetij, bo imelo v petek, 30. t.m. skupščino v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice. Potekala bo pod geslom "Industrija na Goriškem med enotnim trgom in Vzhodno Evropo". Skupščina bo ob 18. uri. V15. kolu jugoslovanske 1. zvezne nogometne lige Poraz Crvene zvezde Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ V 15. kolu jugoslovanske I. lige je morala po dolgem času — drugič v prvenstvu — priznati premoč tudi Cr-vena zvezda. Zgodilo se je v Osijeku, gostitelji so zmagali z 2:0, lahko pa bi bilo tudi huje. Beograjčane malo opravičuje to, da nista igrala Pančev in Sa-vičevič, medtem ko je bil Prosinečki že nared, a je igral slabo. Gola za Osijek sta dosegla Mušič in Vlaovič. Gledalcev je bilo kakih 10.000, 1000 pa jih je moralo s tribun, ker je to po napadu s petardami in dimnimi bombami zahteval sodnik Ša-rac. Poraz v Zvezdinem taboru ni preveč boleče odjeknil, bržkone zaradi velike prednosti (5 točk) in zaradi tega, ker je beograjski trener Petrovič Osiječan. Partizan je šele po odmoru strl odpor Željezničarja, Beograjčani so dosegli tri gole (Mijatovič, Djurdjevič in Jokanovič) in potrdili dobro formo pred tekmo z Interjem v Milanu. Partizanov adut naj bi bil mladi vratar Pandurovič, ki je povsem zasenčil reprezentanta Omeroviča, ki ga zaradi tega ni več na Osimovem seznamu. Tudi Hajduk je bil enako učinkovit s Spartakom, strelci pa so bili Štimac, Čelič in Bokšič. Hajduk pod taktirko Skoblarja igra vse bolje, v nedeljo pa je izgubil odličnega Celica, ki se je preselil k berlinski Herthi. Rijeka je imela že po tradiciji veliko dela z Budučnostjo, zmagoviti gol pa je dosegel branilec Kurtovič dve minuti pred koncem. Tudi Dinamu z Radom ni bilo lahko, strelca sta bila Mladenovič in Prskalo, za Rad pa Tu-tič. Dopoldne pred tekmo je odstopil izvršni odbor Dinama, trener Kobeš-čak pa je menda zadnjič vodil tekmo. Danes naj bi ga zamenjal Vlatko Markovič, ki je nekoč že vodil Dinamo, zdaj pa je bil pri Rapidu. Olimpija je v Banjaluki po napovedih ostala praznih rok. Borac je zmagal z 2:0, oba gola je dosegel že v prvem polčasu, lahko pa bi še kakšnega, saj so bili Banjalučani, ki jim pošteno gori pod nogami, precej boljši. Ljubljančani so igrali razmeroma slabo, imeli pa so dve veliki priložnosti, ob drugi je Vončina zadel vratnico. Sicer pa se Olimpija že pripravlja za nedeljsko tekmo s Partizanom, ki bo zanjo tudi zadnja za Bežigradom v jesenskem delu prvenstva. Pričakovati je seveda hud boj, še zlasti zaradi tega, ker so Beograjčani spomladi za Bežigradom doživeli pravo katastrofo (1:5). Rezultati 15. kola 1. ZNL: Hajduk -Spartak 3:0 (2:0), Partizan - Željezničar 3:0 (0:0), Zemun - Radnički 4:6 (2:2, 1:2) - po llm, Borac - Olimpija 2:0 (2:0), Velež - Vojvodina 0:1 (0:1), Rijeka -Budučnost 1:0 (0:0), Osijek - Crvena zvezda 2:0 (2:0), Sarajevo - Sloboda 6:5 (0:0) - po 1 Im, prost Proleter. Vrstni red: Crvena zvezda 22 točk, Radnički 17, Partizan 16, Velež, Proleter in Olimpija 15, Osijek, Budučnost, Dinamo in Željezničar 13, Rijeka, Zemun in Vojvodina 12, Rad, Sarajevo in Sloboda 10, Hajduk in Borac 9, Spartak 4. Pari prihodnjega kola (2. decembra): Vojvodina - Spartak, Sloboda -Hajduk, C. zvezda - Sarajevo, Rad -Osijek, Proleter - Dinamo, Željezničar - Zemun, Olimpija - Partizan, Budučnost - Borac, Velež - Rijeka, prost Radnički. Rezultati 16. kola II. ZNL: GOŠK Jug - Bor 1:0 (0:0), Iskra - Pelister 1:0 (1:), Borac - Kikinda 2:1 (1:1), Beograd -Sloboda 2:1 (1:1), Vardar - Sutjeska 2:0 (2:0), Mačva - Dinamo 2:0 (2:0), Budva -Zagreb 2:1 (1:1), Šubenik - Radnički 1:0 (0:0), Priština - Napredak 2:0 (0:0), prost Leotar. Vrstni red: Zagreb in Kikinda 20, Vardar 18, Sutjeska, Napredak in Dinamo 17, Sloboda, Beograd in Šibenik 16, Priština 15, Radnički in Iskra 14, Mačva in GOŠK Jug 12, Budva in Leotar 11, Bor 10, Borac 6. Na ženskem svetovnem rokometnem prvenstvu Jugoslavija z dvema zmagama že uvrščena v polfinalno skupino SEUL — Po prvih dveh zmagah v kvalifikacijski A skupini si je jugoslovanska rokometna reprezentanca že zagotovila uvrstitev v polfinalno skupin ženskega svetovnega prvenstva, ki se je začelo v Seulu. »Modre« so v prvi tekmi tesno premagale Poljsko z izidom 19:18 (9:9), zatem pa še mnogo šibkejšo Francijo s 23:18. Po včerajšnjem dnevu počitka se bodo danes pomerile proti reprezentanci ZRN, tekma pa bo odločala o prvem mestu v skupini. Po mnenju zveznega trenerja Milorada Milatoviča so zaigrale jugoslovanske reprezentantke v prvih dveh tekmah vse preveč živčno in niso pokazale dobre forme. Milatovič, ki se je tudi pritoževal nad sojenjem, sedaj pričakuje, da bodo njegove igralke zaigrale z močnejšimi tekmicami bolj angažirano in odločno. Rezultati SKUPINA A: Jugoslavija - Poljska 19:18, ZRN - Francija 17:12, Jugoslavija - Francija 23:18, ZRN - Poljska 21:18. SKUPINA B: Južna Koreja - Avstrija 18:19, Švedska - Kitajska 15:17, Kitajska -J. Koreja 28:22, Avstrija - Švedska 22:21. SKUPINA C: SZ - Danska 21:17, NDR -Angola 28:16, SZ - Angola 28:15, NDR -Danska 23:19. SKUPINA D: Norveška - Bolgarija 22:18, Romunija - Kanada 34:19, Norveška - Kanada 27:22, Romunija - Bolgarija 18:17. Šahovska olimpiada: Jugoslavija proti ZDA NOVI SAD — Dvoboj z Združenimi državami bo v mnogočem odločal o uvrstitvi jugoslovanske reprezentance na letošnji šahovski olimpiadi. V devetem kolu se bodo namreč člani »modre« A reprezentance Ljubojevič, Nikolič, Kožul in Hulak srečali s šahisti iz ZDA, ki zasedajo trenutno 4. mesto na lestvici s pol točke prednosti pred Jugoslavijo. LESTVICA: SZ, Anglija in CSFR 21,5 točke, ZDA 21, Jugoslavija A ZRN, Bolgarija, NDR, Portugalska in Kuba 20,5, Kitajska, Jugoslavija C, Jugoslavija B, Islandija 20. Izenačena ekshibicija BUENOS AIRES — Argentinski ekshibicijski teniški dvoboj med Moniko Seleš (levo) in Gabrielo Sabatinijevo se je končal neodločeno 1:1. Monika je zmagala v prvi tekmi s 7:5, 6:3, Gabriela pa dan kasneje v drugem srečanju s 3:6, 6:1, 6:4. V Gorici dvoransko tekmovanje v organizaciji društva Naš prapor Lokostrelci v Kulturnem domu V nedeljo je lokostrelsko športno društvo Naš prapor organiziralo turnir v Kulturnem domu. Tekmovanja so se udeležili lokostrelci Furlanije-Julijske krajine, Benečije, cele Slovenije, Hrvaške in celo Srbije, saj je na tekmovanju nastopal tudi predstavnik lokostrelskega društva Kalamegdan iz Beograda Miša Mišleno-vič. Tekmovanja se je udeležilo 88 lokostrelcev. Prisotnih je bilo 12 italijanskih ekip in 9 jugoslovanskih. Na turnirju so nastopili tudi jugoslovanski državni prvak Samo Medved, državna prvakinja Ksenija Podržaj in evropski podprvak, italijanski državni reprezentant Claudio Bossi. Poleg teh, so se udeležili tekmovanja tudi predstavniki društva Naš prapor. Claudio Bossi je dosegel prvo mesto s 580 točkami. To je zelo dober rezultat, saj je svetovni rekord 589 točk. Tudi Ksenija Podržaj se je dobro izkazala in dosegla odlično prvo mesto med ženskami s 549 točkami. S tem rezultatom je postavila novi jugoslovanski ženski rekord in se približala svetovnemu, ki je 588. Dobro se je nadalje izkazal Vlado Sitar, predstavnik društva Šenčur, ko je v prvi polovici tekme dosegel 296 točk, to se pravi samo 4 točke pod možnimi 300 točkami, ki bi pomenile en plein). LESTVICA ČLANICE: 1. Ksenija Podržaj (Šenčur) 549 točk, 2. Valeria Sacchet (Piave) 526, 3. Rita Lopez (Trieste) 514. ČLANI: 1. Člaudio Bossi (Trieste) 580, 2. Giancarlo Tonini (II Falcone) 556, 3. Mario Ghersina (Trieste) 554. MLADINKE: 1. Zdenka Ferlat (Naš prapor) 524. MLADINCI: 1. Carlo Andriolo 535, 2. Borna Mance (Rijeka) 522. ZAČETNIKI: 1. Kristijan Požar (Postojna) 531, 2. Davide Miatello (Isonzo) 526, 3. Cristian Seffino (Cormons) 508. DEKLICE: 1. Silvia Tatto (Piave) 500, 2. Deborah Mauro (Cormons) 426, 3. Ales-sandra Vittor (Cormons) 415. DEČKI: 1. Matteo Bisiani (Isonzo) 524, 2. Sandro Sponga (Piave) 502, 3. Jonathan Canal (Piave) 472. Lokostrelci na nedeljskem tekmovanju v goriškem Kulturnem domu NAJMLAJŠI: 1. Katja Raseni (Zarja) 479, 2. Ivan Scantimburgo (Lignano) 389, 3. Paolo Buffon (Lignano) 353. VETERANI: 1. Pietro Gallo (Franchi) 476. INSTINKTIVCI: 1. Maks Muznik (Tolmin) 524, 2. Vinko Leban (Tolmin) 508, 3. Ivan Pevanja (Tolmin) 497. COMPOUND ŽENSKE: 1. Teresa Bor- tolotti (Franchi) 560. COMPOUND MOŠKI: 1. Vlado Sitar (Šenčur) 583, 2. Miša Mišlenovič (Kalamegdan) 583, 3. Dušan Klemen (Muta) 582. EKIPNO MLADINCI: 1. Piave (BL) 1537, 2. Naš prapor 1499, 3. Zarja (TS) 1417. EKIPNO ČLANI: 1. Trieste 1677, 2. Isonzo (GO) 1615, 3. II falcone (Tržič) 1558. EKIPNO COMPOUND: 1. Muta (Vuzenica) 1688, 2. Domžale 1485. EKIPNO INSTINKTIVCI: 1. Tolmin 1529, 2. Treviso (YU) 1499. Tekmovanje se je odvijalo v prijateljskem vzdušju in v veliko zadovoljstvo tekmovalcev in posebno organizatorjev. Zakjučilo se je z zakusko in z veselim razpoloženjem vseh tekmovalcev. Tekmovanje je podprla Kmečka banka iz Gorice. Poleg Kmečke banke so priskočila na pomoč tudi druga podjetja, kot so: Kmečko obrtna posojilnica Doberdob, Agorest, Globtrade, Litorale, Euglarobes-ti, Koren, Espego. (S. M.) nedeljski izidi Tako je Evatr v nedeljo s strelom z bele pike premagal vratarja Plse Simonija in zagotovil zmago Atalanti (telefoto AP) nogomet Italijanska A liga IZIDI 10. KOLA Atalanta - Piša 1:0, Bari - Juventus 2:0, Cesena - Lazio 1:1, Fiorentina -Lecce 0:0, Inter - Napoli 2:1, Parma -Cagliari 2:0, Roma - Bologna 4:1, Sampdoria - Genoa 1:2, Torino - Milan 1:1. LESTVICA Sampdoria in Inter 15 točk, Juventus 14, Parma in Milan 13, Torino 12, Lazio 11, Roma, Genoa in Atalanta 10, Bari 9, Fiorentina, Cesena, Napoli in Lecce 8, Piša 7, Bologna 5, Cagliari 4. PRIHODNJE KOLO Bari - Inter, Bologna - Atalanta, Cagliari - Sampdoria, Genoa - Parma, Juventus - Fiorentina, Lazio - Roma, Milan - Lecce, Napoli - Torino, Piša -Cesena. Italijanska B liga COSENZA - TRIESTINA 1:2 (0:0) STRELCA: Scarafoni v 59. in 72. min., Marino v 74. min. COSENZA: Tontini, Catena, Marino, Gazzaneo, Storgato, Marra, Com-pagno (Galeano), Bianchi (Mileti), Mamila, De Rosa, Čoppola. TRIESTINA: Drago, Corino, Costan-tini, Cerone, Consagra, Picci, Levanto, Luiu, Scarafoni, Urban (Trombetta), Rotella (Di Rosa). SODNIK: Monni iz Sassarija. KOTI: 5:2 za Cosenzo. OPOMINI: Picci, Cerone, Scarafoni, Catena, Mamila. GLEDALCEV: 8.500. INKASO: 120.00.000 lir. OSTALI IZIDI Avellino - Reggiana 1:2, Cremonese -Barletta 2:2, Foggia - Lucchese 3:0, Verona - Ascoli 4:0, Messina - Padova 2:0, Modena - Brescia 1:1, Pescara - Ancona 1:2, Taranto - Salernitana 1:1, Udi-nese - Reggina 2:1. LESTVICA Messina 17 točk, Foggia 16, Verona in Ancona 15, Lucchese 14, Reggiana, Salernitana in Taranto 13, Ascoli in Avelino 12, Cremonese, Barletta in Brescia 11, Reggina, Pescara in Tries-tina 10, Padova 9, Udinese in Cosenza 8, Modena 7. PRIHODNJE KOLO Ancona - Cremonese, Ascoli - Foggia, Barletta - Udinese, Brescia - Taranto, Cosenza - Messina, Padova -Avellino, Reggiana - Pescara, Reggina - Lucchese, Salernitana - Modena, Tri-estina - Verona. Meddeželna liga IZIDI 12. KOLA Bassano - Venezia 1:1, Caerano - Pro Gorizia odi., Centro Mobile - Opiter-gina odi., Conegliano - Giorgione odi., Inabelluno - Montebelluna 0:0, Mira -Sevegliano 1:0, Monfalcone - Sacilese 1:1, P. Piave - S. Dona 1:2, S. Giovanni - Fulgor 2:2. LESTVICA Venezia 17 točk, Mira in Giorgione 16 točk, Conegliano, Caerano, Sacilese in Centro Mobile 14, P. Piave in Bassano 13, Inabelluno 12, S. Dona, Opi-tergina in Monfalcone 11, Sevegliano 10, Pro Gorizia in Montebelluna 9, Fulgor 4, S. Giovanni 2. PRIHODNJE KOLO Venezia - Monfalcone, Conegliano -Centro Mobile, Fulgor - Caerano, Gi- orgione - S. Giovanni, Montebelluna -S. Dona, Opitergina - Mira, Pro Gorizia - P. Piave, Sacilese - Bassano, Sevegliano - Inabelluno. totip 1. — 1. Fiaccola Effe 2. Apollo Tunis 1. Ibisco Gd 2. Daio der Ronco 1. Golfo del Mare 2. Chifel 1. Granada Park 2. Irzio 1. Fiordo d’Assia 2. Imperatore 1. Ignaro 2. Inlying KVOTE 2 (50 dobitnikov) 1 (1037 dobitnikov) 0 (9.686 dobitnikov) 2. — 3. — 4. — 5. — 6. — košarka Italijanska A 1 liga BENETTON TREVISO -STEFANEL TRST 88:76 (38:42) BENETTON: lacopini 9, Minto 26, Gay 14, Del Negro 16, Generali 10, Mian 12, Battistella, Vazzoler 1. STEFANEL: Middleton 21, Pilutti 11, Gray 9, Meneghin, Bianchi 24, Sar-tori 2, Fučka 2, Cantarello 7. SODNIKA: Montella in Baldi iz Neaplja. PM: Benetton 21:31; Stefanel 16:26. PON: lacopini. OSTALI IZIDI 12. KOLA Ranger - Knorr 91:73, Clear - Phono-la 98:93, Messaggero - Forli 109:85, Torino - Philips 93:103, Livorno - Scavoli-ni 97:91, Sidis - Reggio Emilia 87:75, Napoli - Firenze 103:95. LESTVICA Benetton 20 točk, Clear in Messaggero 18, Livorno, Philips in Phonola 16, Stefanel 14, Sidis, Scavolini in Ranger 12, Knorr 10, Forli 8, Napoli in To-riuno 6, Firenze in Reggio Calabria 4-PRIHODNJE KOLO Scavolini - Sidis, Ranger - Torino, Phonola - Messaggero, Knorr - Clear, Reggio Calabria - Napoli, Livorno Firenze, Philips - Benetton, Stefanel Forli. Italijanska A-2 liga IZIDI 12. KOLA Arimo - Lotus 80:85, Desio - Brescia 86:82, Glaxo - Garessio 88:92, Fabriano - Venezia 102:100, Kleenex - Arese 103:84, Banco di Sardegna - Fernet Branca 93:103, Ticino - Emmezeta 111:71, Trapani - Cremona 88:77. LESTVICA Glaxo 22 točk, Lotus 20, Fernet Branca, Kleenex in Ticino 18, Desio ib Banco di Sardegna 12, Trapani, Garessio, Emmezeta in Arese 10, Brescia, Fabriano in Arimo 8, Venezia 6, Cremona 2. PRIHODNJE KOLO Lotus - Glaxo, Arese - Garessio, Fernet Branca - Arimo, Venezia - Trapam-Emmezeta - Banco di Sardegna, Brescia - Kleenex, Cremona - Fabriano, 1 *' cino - Desio. Italijanska B-1 liga DIANA GORICA - GORLESE 109:95 (53:4» DIANA: Lenoli 12, Magro 21, M asm 29, Pieri 6, Passarelli 7, Colmani 9, tris ciani 7, Gollessi 1, Borsi 14, Spagn0 2 ' GORLESE: Buzzi, Reschini 20, ?°l' Ioni 18, Innocenti 2, Cirelli 26, K Duna 14, Colautti 8, Ongari 2, Faier 1, Dalla Monica 4, Biotti. OSTALI IZIDI 9. KOLA j Avellino - Sangiorgio 83:72, Cag11 - Maršala 95:91, Campobasso - FerI\ r0 85:75, Modena - Ravenna 79:75, P®* m - Padova 61:82, Ragusa - Imola Rimini - Bergamo 89:68. LESTVICA ,,ai Cagliari in Rimini 14 točk, RaJ^. Modena in ravenna 12, Avellino, C . pobasso, Imola, Maršala, Ferrara m ana 10, Bergamo 6, Padova, Gorles Sangiorgio 4, Pesaro 2. 16.806.000 lir 800.000 lir 84.000 lir totocalcio 0 Atalanta - Piša Bari - Juventus ^ Cesena - Lazio ^ Fiorentina - Lecce j Inter - Napoli j Parma - Cagliari j Roma - Bologna j Sampdoria - Genoa ^ Torino - Milan } Verona - Ascoli j Pescara - Ancona j Torres - Casarano 1 Montevarchi - Alessandria KVOTE „ pr 13 (16 dobitnikov) 1.013.289 jir 12 (851 dobitnikov) ?on51.0 Ataiab1*' RIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (2. 12.): Bari - Inter, Bologna - Ai RoflIa, agliari - Sampdoria, Genoa - Parma, Juventus - Fiorentina, Lazi® ' lna -lilan - Lecce, Napoli - Torino, Piša - Cesena, Cosenza - Messina, Ke9f ucchese, Ternana - Perugia, Martina - Sambenedettese. V 8. kolu košarkarskega prvenstva C lige jadranovci izgubili za dve točki v Cussignaccu Neverjeten poraz Jadrana TKB GOCCIA Dl CARNIA - JADRAN TKB 87:85 (48:46, 77:77) GOCCIA Dl CARNIA: Nobile 16 (2:2), Maran 14 (6:8), Bianchini 7, Cocco-Jo H (3:10), Cargnello 16 (1:2), Spessotto 2 (2:2), Tomasin 7 (1:2), Danelone 12 (2:6), Sacarino 2, Malagoli. JADRAN TKB: Crisma 13 (4:8), Oberdan 5 (1:3), Čuk 15 (3:4), Pregare 3 0:1). Sosič, Pertot, Paulina 8 (6:8), Škrk 7 (3:3), Smotlak 10 (4:6). SODNIKA: Guarnieri in Dal Bosco iz Roviga. GLEDALCEV: 450. PROSTI METI: Goccia di Carnia 17:30, Jadran 30:44. OSEBNE NAPAKE: Goccia di Carnia 36, Jadran 28. PON: Sacarino (35), Tomasini (42), Smotlak (43), Sosič (45). TRI TOČKE: Cargnello 3, Merlin 2, Nobile 2, Bianchini 1, Crisma 1. Klasična prispodoba hladne prhe je Povsem neustrezna in nezadostna za opis občutkov, ki so ob koncu nedeljskega srečanja med postavama Goccia oi Carnia in Jadrana TKB oblili naše košarkarje, spremljevalce in tistih nekaj gledalcev, ki so bili zraven, kajti nedeljski poraz naše združene ekipe je od tako pekoč, tako grenak kot obču-lok nekoga, ki se je vrnil domov ter odkril, da mu je nekdo vlomil v dom, 9a oropal in opustošil stanovanje. A pojdimo raje po vrsti začenši od Zadnjih sodnih in odločilnih trenutkov __ JADRAN V ŠTEVILKAH Meti 2 TOČKI: Crisma 3:4, Ober-||an 2:5, Čuk 6:11, Pregare 1:3, Sosič «:2, Merlin 5:7, Paulina 1:3, Škrk 2:6, Mnotlak 3:6. TRI TOČKE: Crisma 1:2, ^berelan 0.2i Merlin 2:6. SKOKI: Crisma 1 v obrambi, 1 v napadu, Uberdan 2, 0, Čuk 6, 0, Pregare 1, 0, gosič 2, 1, Merlin 5, 0, Paulina 11, 3, ?krk 0, 1, Smotlak 8, 4. IZGUBLJENE. PRIDOBLJENE ŽOGE: Crisma 2, I’ Oberdan 1, 3, Pregare 1, 0, Sosič 1, ”> Merlin 2, 1, Paulina 4, 0, Škrk 1, 1, Mhotlak 2, 0. ASISTENCE: Crisma 3, JJberdan 4, Pregare 1, Merlin 1. “LOKADE: Merlin 1, Smotlak 2. drugega polčasa in podaljška. Jadranovci so imeli zmago v rokah in to dvakrat ter obakrat so jo izpustili zaradi neverjetne in sila naivne napake. Pred iztekom regularnega dela so peščico sekund pred koncem srečanja slabo izvedli podajo iz začelne črte pod lastnim košem, tako da so nasprotniki nato po prekršku izvajali proste mete eden za enega ter izenačili. Isto se je zgodilo tri sekunde pred koncem podaljška, ko je Nobile izenačil izid s trojko, pri izvajanju iz outa pa je žoga zdrsnila iz rok Paulini in gostitelji so si zagotovili zmago ravno ob končnem zvoku. Takega razpleta še nismo videli na košarkarskem igrišču, čeprav je bilo že več razburljivih in netipičnih situacij. Zato je tudi razumljivo, da so vsi v Jadranovem taboru še dolgo časa po tekmi gledali kot okameneli. Srečanje je potekalo v burnem tempu od samega začetka in označilasta ga čvrsta obramba in hitrost na obeh straneh. Gostitelji so v prvem delu začeli res silovito. Divjali so kot krdelo volkov in dosegli večino košev iz protinapada ali pa iz zgodnjega napada. »Modri bojevniki« pa so jim bili stalno za petami in posebno dobro so v tem Umberto Merlin Je bil v nedeljo v Cussignaccu odličen (Foto Križmančič) delu zaigrali Škrk, ki je debitiral v začetni peterki, Merlin ter Čuk. V drugem delu so domačini še bolj pritisnili na plin ter si do pete minute drugega polčasa priigrali 8 točk prenesti (57:49), tedaj pa so se naši fantje spet zbrali ter s pomočjo zagrizene obrambe izenačili v 10' drugega polčasa (60:60). Velik je bil delež Merilna, ki je zaigral v vseh pogledih v velikem slogu, Crisme, ki je bil v napadu aktiven in točen, ter Pauline in Smotlaka, ki sta v teh fazah zagospodarila pod košema, kot je razvidno iz števila ulovljenih žog. V štirinajsti minuti drugega polčasa se je poškodoval Čuk (zvin gležnja), ki je moral oditi z igrišča. In v takih okoliščinah so Jadranovi mladinci z Merlinom zaigrali še odločneje in povsem strli odpor nasprotnikov vse do zadnjih neverjetnih in bržkone neponovljivih sekund, ko je prišlo do tragičnega epiloga v stilu najbolj klasičnih tragedij. Film teh zadnjih sekund bo še mnogo časa ostal vtisnjem v spominu vseh prisotnih. Vendar je treba kljub temu gledati naprej in se pripraviti na dvoboj s Co-neglianom, ki je v sedanjem trenutku zelo pomemben, tako glede lestvice, kot glede ponovne pridobitve porušene samozavesti. CANCIA IZIDI 8. KOLA Mestrina - Itala Pierobon - Jesolo Latte Carso - Giganti CBU Udine - Solesino Virtus UD - Jadran TKB CRUP.- Bassano Conegliano - Roncade San Dond - SoIvay LESTVICA 92:80 57:66 88:85 0:2 87:85 101:74 80:107 92:87 CRUP PN 8 8 0 762:585 16 San Dona 8 8 0 691:632 16 Mestrina 8 7 1 768:660 14 Roncade 8 6 2 684:635 12 Virtus UD 8 6 2 640:633 12 Jesolo 8 5 3 678:663 10 Solesino 8 4 4 539:533 8 Jadran TKB 8 4 4 625:638 8 Latte Carso 8 4 4 661:689 8 Bassano 8 3 5 625:638 6 Pierobon 8 3 5 592:639 6 Solvay 8 2 6 664:669 4 Itala S. Marco 8 2 6 669:684 4 CBU Videm 8 1 7 519:589 2 Mestre 8 1 7 563:652 2 Conegliano 8 0 8 575:709 0 PRIHODNJE KOLO (1. in 2. 12.) Roncade - CBU Videm; Itala San Marco - Pierobon; Jesolo - Latte Carso; Sol-vay - Mestre; Bassano - Mestrina; JADRAN TKB - Conegliano; Solesino -CRUP PN; San Dona - Virtus UD JADRANOVI STRELCI Čuk 153; Pregare 125; Merlin 106; Oberdan 72; Smotlak 53; Crisma 49; Paulina 39; V. Sosič 7; Stanisa 5; Pertot 3. Videmski CBU izgubil b. b. Videmski CBU je v nedeljo izgubil z Di Lenardom Solesino brez boja, ker v dvorani ni bilo na razpolago rezervne table s košem. Na jutranji mladinski tekmi v tej dvorani so namreč tablo razbili, niso pa utegnili dobiti rezervne za člansko tekmo in CBU je tako izgubil z 0:2 brez boja. V 5. kolu promocijskega košarkarskega prvenstva na Tržaškem | naše peterke v mladinskih prvenstvih | Borovci že tretjič praznih rok Santos - bor radenska 102:97 (42:48) BOR RADENSKA: Smotlak 12 (2:4), Se-J1611 3 (El), Jogan 3 (1:3), Perčič, Simonič, t)ou0Šec 20 (1:1). Pieri 35 (7:9), Kovačič 8, ^beljuh 17 (5:7), Franceschin. JRi TOČKE: Korošec 1, Pieri 2; PON: “)Qtlak (39), Pieri (40), Debeljuh (40). p “orovci so v nedeljo utrpeli svoj tretji te raZ v l'em prvenstvu in so tako po pe-kolu pri spodnjem delu lestvice. Val slabe9a začetka nihče ni pričako-jp ' sai so vsi uvrščali Borovo peterko st d boljše ekipe promocijskega prven-j a' Nič ni še izgubljeno, prvenstvo je dolgo, važno je, da naši ne popustijo, j /^deljsko srečanje je bilo zelo izena-četM: na^ so P° slabem začetku (10:15) v , h minuti takoj reagirali in z dobro tei£azdbo prešli v vodstvo v 19' (20:22). V bro • ■ u so belo-zeleni zaigrali res do-t0.,ln so tako zaključili polčas s šestimi karni prednosti. . SP ip \7p/-lrra tepdt se je večkrat zgodilo v prejšnjih drn111- ' 80 tucB tokrat naši slabo začeli taj 9.1 Polčas. Po šesti minuti so že zaos- rovr- Za Pet točk (61:56), hitro pa so bo-Vpi;1 nadoknadili zaostanek (63:63) v de-tt^inuti. Odtlej sta se ekipi stalno iz-v n JavaB v vodstvu. Naši so dobro igrali (ll?Padu' Andrej Pieri je bil neustavljiv snp.4 za dve točki in 2:4 za tri točke), v Pa 80 slabo igrali v obrambi. Srečs Sta manjkali dve minuti do konca (CM-Qn\ a’ so borovci zaostajali le za točko dom Pa s' i® Santos z delnim izi- skun - ^ za9°tovil zmago in tako ostaja Prem S Kontovelom še edina ekipa ne-Pri 9ana v tem prvenstvu, bpij.j, na^b bi spet pohvalili Marka De-igtj ki iz tekme v tekmo vedno bolje Sokol uspešen Kontovel propt pr0s^tein ko je bil v tem kolu Kontovel osvoji)® Prvo zmago v tem prvenstvu $kupL Bokol na račun Libertasa, ki je <,d 2 Kadioguattrom brez točk na Sokliče. Vaino d)°vci so v soboto igrali požrtvo-vsem n samozavestno ter so si točki po-ostaja f?? . ib- Praznih rok pa je tokrat Vseenn ki pa je s prikazano igro Že vZad°vol)ila- na na- vfsti Pribodnjem kolu pa bo spet ,tlref 0av.e,nski derbi: Cicibona bo nervr,, a Kontovel, ki je s Santosom vonjemna vrhu lestvice. V pri-fidkol g kolu bo Bor Radenska prost, “Srcolan 36 *3° doma spoprijel z močno S prvenstvenega srečanja Bor Radenska - Fincantieri (Foto Magajna) Bor Radenska 5 2 3 448:462 4 Cicibona 5 1 4 386:406 2 Sokol 5 1 4 357:394 2 Radioguattro 5 0 5 358:530 0 Libertas 4 0 4 294:375 0 PRIHODNJE KOLO (1. IN 2. 12.) Cicibona - Kontovel; Sokol - Barco-lana; Radioguattro - Stella Azzurra; Ferroviario - Santos; Scoglietto -Fincantieri; Libertas - CUS Trst; Prost Bor Radenska. Na Goriškem Domovec Puiatti izreden (52 točk) Brumnovi varovanci so v tretjem kolu letošnjega promocijskega prvenstva končno prišli do točk. Na domačih tleh so povsem zasluženo premagali močno peterko Senators, ki je pred prvenstvom sodila med favorite za prestop v višjo ligo. Domovci so tokrat zaigrali bolje predvsem v obrambi, saj so polovili očitno večje število odbitih žog. V napadu je blestel Puiatti, ki je dosegel rekordnih 52 točk z izjemnimi odstotki v metu (11:12 za dve točki, 9:11 za tri točke in 3:4 prosti meti). Sicer so tokrat preu-darneje odigrali prav vsi igralci, ki so dali res vse od sebe, da bi le dosegli prvo prvenstveno zmago. S to zmago so se belo-rdeči pomaknili nekoliko višje na lestvici, že v naslednjem kolu pa bodo imeli na domačih tleh proti ekipi Petrolifere lepo priložnost za novo zmago. V najpomembnejšem srečanju kola je Corridoni po izenačenem srečanju na tujem odpravil moštvo Gradeža in na ta način nadaljuje svojo zmagovito pot v družbi Albe iz Krmina, ki je prepričljivo premagala ekipo iz Vileša. V nedeljskem srečanju med Polisontino in Petrolifero pa so po izenačenem prvem polčasu slavili Goričani, (af) IZIDI 3. KOLA Alba - Villesse 82:68 DOM GOMETAL - Senators 107:90 Grado - Corridoni 60:69 Polisontina - Petrolifera 58:75 LESTVICA Corridoni 3 3 0 Alba 3 3 0 Grado 3 2 1 Petrolifera 3 12 Senators 3 12 DOM GOMETAL 3 1 2 Villesse 3 1 2 Polisontina 3 0 3 227:193 6 235:204 6 251:222 4 226:228 2 242:258 2 249:268 2 219:241 2 185:220 0 PRIHODNJE KOLO (1. 12.) Alba - Corridoni, Dom Gometal -Petrolifera (v soboto, 1. 12., ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici), Senators - Grado, Villesse -Polisontina. Os - B< *Coviari CUs«... 80:73 102:97 100:90 83:61 87:83 102:97 Prost Kontovel S>vel Cu|!i®tto Bar Trst lestvica 4 4 0 4 4 0 4 3 1 5 3 2 5 3 2 ra 5 3 2 5 3 2 4 2 2 398:336 8 357:327 8 300:290 6 383:353 6 452:427 6 387:362 6 412:398 6 302:286 4 ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLVMPIA vpisuje k vadbi odbojke deklice rojene v letih 1978-79-80. Vadbo vodi prof. Miranda Kristančič. Vpisovanje ob torkih in četrtkih, od 16.30 do 18.00, v slovenskem športnem centru na Drevoredu XX. septembra v Gorici. ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v soboto, 1. in v nedeljo 2. decembra v dolinski telovadnici. V soboto od 14. do 19. ure; v nedeljo od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Zbiranje opreme bo v ponedeljek, 26., in torek, 27. novembra, od 19. do 20.30. SK BRDINA priredi 3. 4. in 5. decembra sejem rabljene smučarske opreme istočasno s knjižnim sejmom, ki ga organizira openska knjižnica »P. Tomažič in tovariši«. Urnik sejma od 16. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Zbiranje rabljene opreme bo v petek, 30. nov. od 19. do 21. ure na sedežu kluba, Proseška ul. 131 - Opčine. PLAVALNI KLUB BOR ima ob torkih in petkih na razpolago še nekaj prostih mest za plavalce (6-9 let) od 16. do 17. ure in neplavalce (nad 4 leta) od 15. do 16. ure. Telefonirati ob večernih urah na 51377. Sokolovi dečki uspešni MLADINCI 2. SKUPINA KONTOVEL - LIBERTAS 98:114 (42:60) KONTOVEL: Briščik 6 (2:2), A. Daneu 2 (0:1), Rebula 8 (2:2), Vodopivec 12 (2:3), Ban 4, V. Daneu 4 (2:2), Rupel 6, Gulič 28 (2:3), Gregori 17 (2:3), Milič 16 (2:5). TRI TOČKE: Gregori 1. Proti predvsem telesno močnejšim igralcem Libertasa so naši zasluženo izgubili. Kontovelci so predvsem slabo igrali v obrambi in so bili tudi pomanjkljivi pri zapiranju prostora v obrambi. Za nameček se je poškodoval še Kristjan Rebula. (I. E.) OSTALI IZIDI 7. KOLA: Bor - Latte Carso 83:69; Ricreatori - Barcolana 74:95; Inter 1904 - Santos 81:89; Sokol - Stella Azzurra 92:85; CGI Milje - Cicibona 93:96; prost Ferroviario. LESTVICA: Santos 12; Barcolana ih Ferroviario 10; Inter 1904 in Libertas 8; Bor, Cicibona, Ricreatori in Latte Carso 6; Kontovel 4; Sokol 2; Stella Azzurra 0. DRŽAVNI KADETI KONTOVEL - DON BOSCO 86:88 (45:47) KONTOVEL: Ban 2, Kralj 6, Milič 9 (5:8), Kapun, Briščik, Gulič 31 (3:3), Budin 12, Daneu 4, Vodopivec 2, Gregori 20 (3:5). TRI TOČKE: Gregori 2, Gulič 2, Gregori 2. PON: Budin (40). Kontovelci so drugič izgubili v tem prvenstvu, in to po zelo izenačeni tekmi, ki se je odločila prav ob koncu, ko sta sodnika spregledala očiten prekršek na Guliču in mu dosodila »korake«. S tem so naše prikrajšali za podaljšek. Treba je tudi omeniti, da so naši nastopili brez Kristjana Rebule, ki ima roko v mavcu. Njegova odsotnost pa se je še kako poznala. Gostje so po uvodnih izenačenih minutah povedli za osem točk, v glavnem po zaslugi metov za tri točke. Naši pa so takoj reagirali in jih dohiteli. Tudi v drugem polčasu se je bil izenačen boj, nakar je Don Bosco spet povedel za osem točk, ko sta sodnika izključila našega trenerja Igorja Medna. To pa ni potrlo Kontovel-cev, ki so značajno reagirali in razliko tudi nadoknadili. Nato pa »čudna sodnikova odločitev« in poraz je bil tu. (1. E.) OSTALI IZIDI: Largo Isonzo - SGT Buli 91:90; Stefanel - Santos 72:64; Ricreatori - Latte Carso 84:67; prost Bor. LESTVICA: Kontovel, Stefanel in Don Bosco 8; Bor in Ricreatori 6; Santos, SGT Buli in Largo Isonzo 4; Latte Carso 0. DEŽELNI KADETI NA GORIŠKEM DOM - GRADO 91:79 (47:34) DOM: Bordon 34, Pečanac 16, Silič 13, Zavadlav 17, Primožič 2, Skok 2, Covi 4, Lo Grasso 3. PON: Bordon in Covi. ON: Dom 27, Grado 23. 3 TOČKE: Pečanac in Silič 1. Sobotna tekma je bila za domovce pravo zmagoslavje. Premagali so namreč solidno peterko iz Gradeža, ki sodi med boljše v prvenstvu. Že v začetnih minutah so siBrumnovi varovanci zagotovili prednost, ki so jo v nadaljevanju sicer izgubili, ob koncu polčasa pa so si jo ponovno izbojevali. Tudi drugi polčas se je začel ob premoči slovenske peterke. Hitri protinapadi so bili ključ zmage. Deset minut pred koncem je prednost Brumnovih varovan- cev bila kar 26 točk (84:58). Odtlej pa so gostitelji umirili tempo igre in zaigrali predvsem obrambo v želji, da prednost ohranijo do konca. Tokrat gre pohvala celotnemu moštvu, predvsem pa Siliču, ki je z odlično igro v napadu v največji meri prispeval k prvi zmagi.v letošnjem prvenstvu. (Saša Primožič) NA TRŽAŠKEM BOR - DON BOSCO 93:74 (37:29) BOR: Bajc 17 (1:2), Filipčič 10, Škabar 2, Schiulaz 10 (0:3), Umer 4, Brus 10 (2:2), Križmančič 8, Spacal 12 (2:2), Corbatti 6, Rudež 18 (0:1). PON: Škabar (17), Spacal (18), Križmančič (19). Borovci so tokrat zmagali, a so predvsem z igro zadovoljili. Zmaga je bila pričakovana, saj nastopa Don Bosco z leto mlajšimi igralci. Borovci so že od začetka tekme vodili igro. Druga polovica tekme pa je bila gotovo zanimivejša. Nasprotniki so z uspešnimi protinapadi in malce sreče skoraj nadigrali »plave«. Naši pa so nato reagirali in nasprotnike spet potisnili v ozadje. Borovci so tokrat pokazali znanto boljšo in učinkovitejšo igro. Vsi so dobro igrali in prav vsi so primomogli k zmagi. (M. C.) LIBERTAS - KONTOVEL 101:79 (54:50) KONTOVEL: Turk 10, Pečar 20, Godnič 14, Ravbar 8 (2:4), Hmeljak 10 (0:2), Kre-vatin 14 (2:3), Bizjak 3. PM 4:9. ON: 15. TRI TOČKE: Bizjak 1. Kontovelci so pod vodstvom novega trenerja Bana stopili na igrišče v nepopolni postavi ter nezasluženo visoko izgubili proti izkušeni tržaški ekipi, ki je lansko leto nastopala v prvenstvu državnih kadetov. Zaradi klubskih problemov (Bor, Kontovel) spet ni mogel nastopiti Baitz, kar se je na igrišču še kako poznalo. »Plavi« so igrali ves prvi polčas presenetljivo dobro ter z odličnim metom in dobro obrambo vodili skoraj do konca polčasa. Vse je kazalo, da bo tekma izenačena do konca, toda sreča se ni nasmehnila Kontovelcem, ki so zaradi poškodbe izgubili Pečarja in Ravbarja. V takem položaju so naši zaradi utrujenosti in padca zbranosti popolnoma popustili ter visoko izgubili. Pohvalo si zaradi požrtvovalnosti zaslužita Krevatin in Pečar. (J. E. G.) OSTALI IZID 2. KOLA: Saba - Ferroviario 111:61; prost Inter 1904. LESTVICA: Saba in Libertas 4; Bor in Inter 1904 2; Kontovel, Ferroviario in Don Bosco 0. DEČKI LATTE CARSO - SOKOL 77:81 (31:27) SOKOL: Umek 29 (0:1), Širca 6 (0:2), Peric 7 (1:2), Vidoni, Ferlan (0:2), Kocjan, Masten 2, Pahor, Taučer 30 (2:14), Pipan 7 (1:5). Sokolove! so osvojili svojo prvo zmago v tem prvenstvu, in to kar v gosteh. Igra je bila vseskozi izenačena, v končnih minutah pa so bili naši le prisebnejši in predvsem po zaslugi razpoloženih strelcev Taučerja in Umka tudi zasluženo zmagali. OSTALI IZIDI: Bor - Kontovel 139:100; Ricreatori - Poggi 84:115; Don Bosco -Santos odi.; prost Stefanel. LESTVICA: Bor, Stefanel, SGT Buli, Don Bosco in Poggi 4; Kontovel, Sokol in Barcolana 2; Latte Carso, Santos in Ricreatori 0. Marko Kalc: Na vseh naših tekmah bi rad tako publiko O napetem, »vročem« sobotnem derbiju ženske odbojkarske C-l lige na Opčinah smo že zabeležili izjavi trenerjev slogašic Peterlina in borovk Kalca. Slednji pa je načel še eno zanimivo vprašanje. KALC: »Izkoristil bi priložnost in se še nečesa dotaknil, kar verjetno nima velike veze s tekmo samo, oz. jo ima posredno. Obe ekipi sta sicer v državni ligi (vemo pa, da je ta liga peta v Italiji) in da se verjetno lahko še izboljšamo, a ne Vem, do kam lahko pridemo, tako eni kot drugi, vendar bi prej ali slej morali sesti za mizo in narediti taktične variante ne samo za eno ekipo, ampak narediti eno samo močno ekipo, ki bo zastopala Slovence v zamejstvu.« PETERLIN: »Po taki tekmi, je razmišljanje o neki reprezentančni ekipi nekoliko tvegana stvar. Zadevo bi zajel nekoliko širše v smislu, da je bodočnost našega športa v drugačni projekciji kot smo jo do danes delali. To ne velja samo za odbojko, ampak tudi za nogomet in predvsem za košarko, skratka za vse panoge, ki imajo moštveni značaj: vsaj po letu 2.000, pa naj ta pojem izzveni še tako fantastično, bo treba drugače. Analize, ki jih opravlja odbor za telesno kulturo pri SKGZ, namreč kažejo v to smer. Vendar mislim, da je to tematika za leto 1991. Povsem jasno je, da bodo pri tem skorajda odločujoča društva, vendar tudi tisti, ki stojijo ob strani našemu športu, predvsem gospodarstvo in sploh naši dejavniki v zamejstvu. Če bodo številke jemali resno, brez kakšnih mafijskih prizvokov, bo lahko naš šport našel povsem novo pot. Če pa bo vsak ob podpori raznih dejavnikov, ki mirno prenašajpo vse to, kar se danes dogaja v naši zamejski telesni kulturi, če bo torej šlo še naprej tako, potem je jasno, da se bomo ob morebitnem derbiju, ne več v C-l ligi, temveč v D ligi ali mogoče celo v 1. diviziji, leta 2.000 spet srečali in rekli: kaj ni morda napočil čas, da bi v naši odbojki delali drugače?« Povrnimo se za trenutek k tekmi sami. Je bilo kaj (razen rezultata), s čimer nisi bil zadovoljen? PETERLIN: »Ne. Mislim, da je bil tokrat praznik odbojke. O tem priča res veliko število občinstva (ne vem sicer natančno, koliko je bilo gledalcev, a na oko je bilo vsaj 300 privržencev dobojke) in zdi se mi, da se nekako bližamo temu, kar je bil ali kar danes pomeni Jadran. Jadran danes tudi zbira približno 300 ljudi. To se pravi, da bi si morala odbojka danes tudi širiti neki prostor, tudi z večjo propagando, in jasno, da je to dodatna naloga za naša društva. O tekmi sami bi še rekel, da jasno nisem zadovoljen z rezultatom. Bolj bi bil zadovoljen, če bi tekmo zamagali, vendar mislim, da se kot novinci v ligi dobro držimo, da imamo 4 točke, da smo eno tekmo na tujem izgubili s 3:1, sedaj doma s 3:2, kar nam daje konkretnejša upanja na obstanek ligi: to je tudi naš osnovni cilj v letošnji sezoni.« Za nami so štiri tekme. Bi lahko ocenil ekipe, ki ste jih srečali in s tem v zvezi primerjal lastno ekipo? PETERLIN: »Pred začetkom prvenstva sem bil zelo zaskrbljen, rekel bi celo paničen. Vesti, ki so prihajale predvsem iz Veneta (vključeni smo namreč v skupino, v kateri igrajo ekipe iz Veneta) so bile namreč malodane pošastne za naše pojme. Govorilo se je o igralkah, ki so nastopale v 1. italijanski ligi in ki sedaj nastopajo v teh ekipah v C-l ligi. Po teh prvih kolih bi rekel, da bo liga izredno izenačena, da bo izredno hud boj za obstanek, a tudi za vrh lestvice. Napredujeta dve, nazadujejo štiri. To je zelo širok spekter. Skratka, dejal bi, da bo dostojanstveno igral tisti, ki se je na prvenstvo dobro pripravil. Jasno, čakamo, kaj se bo zgodilo tudi po novem letu. Vemo, da veliko ekip nima take priprave, kot jo imajo naša društva, ki se pripravljajo tudi poleti itd. Po prvi oceni sodeč bi torej rekel, da smo konkurenčni.« KALC: »Za kakšne ocene je še preura-njeno, ker ne poznam vseh. Na podlagi tega, kar sem videl, lahko rečem, da je liga rahlo slabša kot lani. Je pa destvo, da je ta liga letos peta in ne četrta. Zato je normalno, da je igralski kader oz. številčnost ekip višja kot lani in da je nivo tudi delno padel. Nekaj ekip je slabših in se bodo borile za izpad, nekaj jih ustvarja enoto v sredi lestvice, štiri ali pet ekip pa se bo borilo za sam vrh. Prvenstvo je razdeljeno na 3 kvalitativne dele. Ženska C-1 liga IZIDI 4. KOLA Sloga Koimpex - Bor Elpro Cunja 2:3 (15:8, 3:15, 16:14, 10:15, 13:15), Foče Colori Latisana - Tregarofani Padova 3:0 (15:10, 15:11, 15:5), Gamatex Pojana Maggiore - Volley Dolo 3:1 (15:13, 11:15, 15:12, 15:6), Volley Montecchio -Ghemar Piove di Sacco 2:3 (16:14, 3:15, 15:7, 10:15, 15:17), Vicenza Tre -AUSA Pav Cervignano 3:0 (15:10, 17:15, 15:6), Pandacolor Sarmeola -Conad Fontane Villorba 2:3 (15:7, 13:15, 15:10, 5:15, 10:15), Kennedy Videm - Fincantieri Tržič 3:0 (15:7, 15:8, 15:12). LESTVICA Foče Latisana 4 4 0 12:5 8 Kennedy Videm 4 3 1 11:4 6 Bor Elp. Cunja 4 3 1 10:5 6 Dolo Pallavolo 4 3 1 10:6 6 Ghemar 4 3 1 10:7 6 Conad Villorba 4 3 1 10:8 6 Sloga Koimpex 4 2 2 9:6 4 Pandacolor 4 2 2 10:7 4 Vicenza Tre 4 2 2 8:8 4 Gamatex 4 2 2 8:9 4 AUSA Pav. Cer. 4 1 3 4:10 2 Fincantieri 4 0 4 3:12 0 Tregarofani PD 4 0 4 3:12 0 Montecchio 4 0 4 3:12 0 PRIHODNJE KOLO (1. 12.) Bor Elpro Cunja - Foče Colori Latisana, Ghemar Piove di Sacco - Sloga Koimpex, Tregarofani Padova -Volley Montecchio, Coad Villorba -Kennedy Videm, Fincantieri Tržič -Vicenza Tre, AUSA Pav Cervignano -Gamatex, Dolo - Pandacolor. Mislim, da Sloga spada v drugi del, in da bi se brez večjih težav morala rešiti izpada in če bodo tako nadaljevala, bo samo še izboljšala svoj položaj.« Kaj pa občinstvo? »KALC: »Zadovoljen bi bil, če bi na vseh tekmah imeli tako publiko, tako pri nas kot pri njih. Taka publika samo dvigne tudi nivo motivacije igralcev in izboljša predstavo, ki se odvija na igriš- Nastopili bodo kar v osmih moških in ženskih prvenstvih Pri SZ Soča iz Sovodenj predstaviM delovanje Športno združenje Soča iz Sovodenj je stopilo v svojo deseto sezono delovanja z željo, da bi tudi v nadaljevanju dosegalo take uspehe, ne samo s tekmovalnega vidika, ki so bili značilni za to obdobje. To je na petkovi predstavitvi vseh odbojkarskih ekip, ki delujejo v okviru združenja, poudaril predsednik Soče Edi Pellegrin. Predstavitvene slovesnosti v sovo-denjski občinski telovadnici so se poleg vseh odbojkaric in odbojkarjev, njihovih staršev in prijateljev udeležili še sovodenj ski odbornik za šport Marjan Tomšič, predstavnik goriške odbojkarske federacije Dario Brezigar ter predsednica pokrajinskega odbora UISP Lucia Lamberti, ki je predsedniku športnega združenja izročila spominsko plaketo. ŠZ Soča se je v vsem tem času posvetilo izključno odbojki in povedati gre, da je posebno v mladinskih prvenstvih dosegalo zavidljive rezultate, tako na deželni, kakor tudi na državni ravni. V letošnji sezoni se bodo sočani predstavili kar v osmih prvenstvenih preizkušnjah. Kar zadeva ženske imajo ekipo mi' niodbojke Soča Čerimpex (trener je Dušan Carli), šesterko začetnic Soča Scame_ (Dušan Carli), postavo deklic Soča Čerimpex (Dušan Carli), ekip0 naraščajnic Soča Gostilna Devetak (Boris Jelavič) in postavo 1. ženske divizije Soča Cassa di Risparmio (Boris Jelavič). V moški konkurenci pa imajo tri postave: miniodbojkarsko ekipo Soče So-bema (Dušan Carli), začetniško šesterko Soča Sobema (Boris Jelavič) ih člansko vrsto Soča Sobema, ki nastopa v deželni D ligi (Štefan Cotič). (r. P-) Na sliki (foto Pavšič): trenutek s predstavitvenega večera v Sovod' n j ah. Moška C-2 liga IZIDI 4. KOLA Valprapor Imsa - Mobilificio Prata 3:1 (10:15, 15:1, 15:9, 15:7), Sistema Credito Villa Vicentina - 01ympia CDR Gorica (19:9, 15:11, 10:15, 8:15, 17:15), Rozzol Trst - Bor Agrimpex 2:3 (12:15, 17:15, 15:11, 8:15, 15:17), Pav Remanzacco - Itely Fojda 3:0 (15:7, 15:8, 16:14), Friuli Povoletto -Torriana Gradišče 3:0 (15:11, 16:14, 15:5), Cremcaffe Tržič - Volley Bali Videm 3:0 (15:10, 15:11, 15:3), Libertas Turjak - Pani-ficio Brdtto Gorica 1:3 (15:8, 12:15, 3:15). LESTVICA Sis. Credito 4 4 0 12:5 8 Pav Remanzacco 4 3 1 10:5 6 Bor Agrimpex 4 3 1 11:6 6 Pan. Brotto 4 3 1 10:6 6 Cremcaffe 4 3 1 11:7 6 Friuli Pov. 4 3 1 9:6 6 Itely Fojda Mobil. Prata 4 4 3 2 1 2 9:8 9:9 6 4 Valprap. Imsa 4 2 2 8:9 4 01ympia CDR Go Volley Bali UD 4 4 1 1 3 3 8:11 6:10 2 2 Libertas Tur. 4 0 4 6:12 0 Rozzol TS 4 0 4 6:12 0 Torriana 4 0 4 3:12 0 PRIHODNJE KOLO (1. 12.) Bor Agrimpex - Valprapor Imsa, 01ympia CDR Gorica - Rozzol Trst, Mobilificio Prata - Sistema Credito Villa Vicentina, Panificio Brotto Gorica - Crem-caffč Tržič, Volley Bali Videm - Friuli Povoletto, Torriana Gradišče - Pav Remanzacco, Itely Fojda - Libertas Turjak. Ženska C-2 liga IZIDI 4. KOLA Peroni Tržič - Sokol Indules 1:3 (10:15, 15:12, 12:15, 10:15), Mercato della Scarpa Casarsa - Agorest Posojilnica Sovodnje 3:0 (17:15, 15:1, 15:13), Promovolley Porde-non - Itar Fontanafredda 3:1 (15:12, 15:17, 15:10, 15:4), Solvepi Prata - Ottica Tom-masini Cordenons 2:3 (8:15, 15:10, 15:12, 11:15, 5:17), ASFJR Čedad - Pallavolo Al-tura Trst 0:3 (12:15, 12:15, 6:15), CUS Videm - Libertas Martignacco 1:3 (15:7, 13:15, 8:15, 5:15), Danone Rivignano -Banca Popolare Čenta 0:3 (13:15, 14:16, 5:15). Martignacco LESTVICA 4 4 0 12:3 8 Ottica Tomm. 4 4 0 12:5 .8 Banca Centa 4 3 1 11:4 6 CUS Videm 4 3 1 10:5 6 Sokol Indules 4 3 1 19:5 6 Altura Trst 4 3 1 9:4 6 Casarsa 4 3 1 9:5 6 Promovolley 4 2 2 8:7 4 Peroni Tržič 4 2 2 8:8 4 Danone Riv. 4 1 3 5:9 2 Agorest Pos. 4 0 4 3:12 0 Solvepi Prata 4 0 4 3:12 0 Fontanafredda 4 0 4 2:12 0 ASFJR Čedad 4 0 4 1:12 0 PRIHODNJE KOLO (1. 12.) Sokol Indules - Mercato della Scarpa Casarsa, Agorest Posojilnica Sovodnje -Solvepi Prata, Itar Cucine Fontanafredda - ASFJR Čedad, Banca Popolare Centa -Promovolley Pordenon, Pallavolo Altura Trst - Danone Rivignano, Libertas Martignacco - Peroni Tržič, Ottica Tommasi-ni Cordenons - CUS Videm. Moška D liga IZIDI 4. KOLA Prevenire Trst - Arniči del Cuore Trst 3:1 (11:15, 15:10, 15:8, 15:6), Volley Club Trst - Volley Bali Carnia 3:2 (15:13, 5:15, 4;15, 15:13, 15:12), Gasilci Caldini Gorica - Promelco Buia 0:3 (4:15, 11:15, 9:15), Car-mona Ruote Porcia - Falegnameria San Vito 3:2 (15:8, 13:15, 15:4, 10:15, 15:8), CUS Trst - Bo Frost Fiume Venelo 3:0 (15:4, 15:10, 16:14). (Nista ograla Soča Sobema in Pallavolo Trst.) LESTVICA Promelco Buia 4 4 0 12:1 8 Volley Club TS 3 3 0 9:5 6 CUS Trst 3 2 1 7:3 4 Caldini Gorica 3 2 • 1 6:4 4 Fal. San Vito 4 2 2 9:8 4 Carmona Porcia 4 2 2 9:9 4 Prevenire TS 4 2 2 8:8 4 Soča Sobema 2 1 1 4:4 2 Volley Carnia 4 1 3 7:9 2 Amici del Cu. 4 1 3 6:11 2 Bo Frost 4 1 3 5:11 2 Pallavolo TS 3 0 3 0:9 0 PRIHODNJE KOLO (1. 12.) Bo Frost Fiume Venelo - Soča Sobema, Volley Bali Carnia - CUS Trst, Pallavolo Trst - Carmona Ruote Porcia, Falegnameria San Vito - Gasilci Caldini Gorica, Promelco Buia - Prevenire Trst (počivata Volley Club Trst in Arniči del Cuore Trst). Ženska D liga IZIDI 4. KOLA Kontovel - OMA Trst 0:3 (6:15, 11:15, 9:15), Torriana Gradišče - Socopel 3:0 (15:5, 15:6, 15:9), Pizzeria Mario Trst - Pie-ris 3:0 (15:4, 15:3, 15:12), Lavoratore Fiera Martignacco - Pizzeria Al Ledra Humin 3:0 (15:3, 15:12, 15:5), Pallavolo Mossa -Pav Natisoma 3:0 (15:5, 15:7, 15:13), Car-rozzeria Emiliana Porcia - Libertas Itas Fiume Venelo 3:0 (15:12, 15:6, 15:10), Celima Maniago - Gammalegno Cecchini Pasiano 3:1 (16:14, 15:12, 6:15, 15:6). LESTVICA Porcia 4 4 0 12:4 8 Celinia 4 4 0 12:5 8 Martignacco 4 3 1 10:4 6 OMA Trst 4 3 1 10:6 6 Torriana 4 3 1 11:7 6 Ledra Humin 4 2 2 8:7 4 Mossa 4 2 2 8:7 4 Fiume Venelo 4 2 2 7:9 4 Kontovel 4 1 3 6:9 2 Virtus Trst 4 1 3 6:9 2 Pav Natisonia 4 1 3 6:10 2 Socopel 4 1 3 5:9 2 Gammalegno 4 1 3 4:10 2 Pieris 4 0 4 1:12 0 PRIHODNJE KOLO (1. 12.) Pizzeria Al Ledra Humin - Kontovel, Socopel - Pizzeria Mario Virtus Trst, Gammalegno Cecchini - Torriana Gradišče, Pieris - Celinia Maniago, Pav Natisoma - Carrozzeria Porcia, Libertas Fiume Venelo - Lavoratore Fiera Martignacco, OMA Trst - Pallavolo Mossa. Mladince Sloge Sagov čaka v prihodnjem kolu tekma za 1. mesto Mnoge naše šesterke pri vrhu Borovke ugnale slogašice tudi med mladinkami - Bretonke le za 2. mesto - Dečki: slavi le Gorica MLADINCI VOLLEV CLUB - SLOGA SAGOR 0:3 (8:15, 8:15, 6:15) SLOGA SAGOR: Antonič, Andrej in Martin Maver, Mijot, Riolino, Rupel, Stopar. Sloga Sagor je v nedeljo vknjižila četrto zaporedno zmago. Naši fantje sicer niso igrali najbolje, a še vedno dovolj učinkovito, da so strli odpor tehnično naprimerno slabših nasprotnikov. Povsem drugačno igro bo treba seveda pokazati v naslednjem kolu, ko bo Sloga Sagor gostovala pri tržaški ekipi Pallavolo, ki je prav tako kot naša še nepremagana in odkrito meri na osvojitev pokrajinskega nalova v tej kategoriji. (Inka) BOR - CUS 3:0 (15:3, 15:13, 15:8) BOR: Visintin, Ciliberto, Coloni, Furla-nič, Gombač, Koren, Pavlica, Stulle, Chert. CUS je bil prešibek, da bi lahko resneje kljuboval borovcem, za katere kaže, da jim nihče ne more ogroziti najmanj končnega tretjega mesta na lestvici. Trener Gombač je na tej tekmi preizkusil vse igralce, več različnih postav in nekaj taktičnih različic. Vse se niso obnesle, če upoštevamo na primer, da je šibki nasprotnik v drugem nizu že prepričljivo vodil in so ga plavi prehiteli šele v zadnjem hipu. OSTALI IZID 4. KOLA: Altura - Pallavolo TS 0:3 (6:15, 7:15, 6:15). LESTVICA: Pallavolo TS in Sloga Sagor 8, Bor in Volley Club 4, CUS in Altura 0. MLADINKE SKUPINA A SLOGA KOIMPEK - BOR FRIUL- EXPORT 1:3 (10:15, 2:15, 15:13, 7:15) SLOGA KOIMPEX: Bogateč, Ciocchi, Fonda, Kosmina, Milič, Spacal, Starc, Gruden, Čebulec, Pertot. BOR FRIULEXPORT: Ažman, Flego, Gregori, Legovich, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Vidah, Grbec, Fučka, Čok. Neposrečena izbira začetne postave v 3. nizu in nedopustno podcenjevanje nasprotnika, a tudi požrtvovalna reakcija gostiteljic, vse to je borovkam preprečilo, da bi si derbi zagotovile samo po treh nizih, saj so v L, zlasti pa v 2. in 4. nizu prepričljivo držale vajeti igre v svojih rokah. Tekma na Opčinah je bila vsekakor za pokrajinske razmere na zelo dobri ravni, živahna in dopadljiva, še zlasti, če upoštevamo, da ogrodje obeh ekip sestavljajo igralke kategorije »deklic«. Upamo pa si trditi, da zmoreta šesterki še več, a pri slogašicah se je poznala odsotnost perspektivne Brišnikove, med borovkami pa sta starejši Vidalijeva in Fučkova stopili na igrišče le dobrih 12 ur po sobotnem članskem derbiju in nista mogli biti zelo razpoloženi, tako da se je med Tržačankami pravzaprav izkazala zlasti Ažmanova. Ker v finalni del napredujeta po dve ekipi iz vsake skupine je nedeljska tekma verjetno odločala le o končnem prvem mestu v skupini (treba pa še odigrati povratno srečanje!), obe šesterki pa imata dobre možnosti, da se spet pomerita med sabo celo v finalu za naslov, v katerem pa bi borovke, sodeč po tem kar je bilo tokrat razvidno, štartale kot favoritinje. (ak) OSTALI IZIDI 4. KOLA: OMA - Altura neodigrana, Julia ni igrala. LESTVICA: Bor Frulexport 6, Sloga Koimpex 4, OMA in Altura 2, Julia 0. (OMA ima tekmo manj) SKUPINA B BREG - CUS 1:3 (15:17,15:10,11:15, 12:15) BREG: Giorgi, Seganti, Kralj, Gaburro, Gobbo, Pettirosso, Kosmač, Bandi, Sonja in Alenka Mauri, Lauirca, Ota. Brežanke so nastop nestrpno pričakovale, da bi se "nasprotnicam oddolžile za poraz v prvem delu prvenstva, ko so v gosteh izgubile po tie-breaku. Na žalost pa jim to ni uspelo. Delno zaradi napak in delno zaradi sreče in premoči nasprotnic. Povedati moramo, da je standardna igralka Seganti igrali z vročino in tudi druge so naletele na slab dan, medtem ko sta nasprotnici Pizzale in Pontini stalno servirali v skoku in napadali z druge linije. Trener Brežank Anton Jurman je o tekmi dejal sledeče: »Igrali smo dobro in bi lahko tudi zmagali. Najhujša napaka je bila ta, da smo v prvem setu dvakrat zaporedoma zgrešili servis (pri 14:11 in 14:13). Ko bi ta niz dobili, bi tekma gotovo potekala drugače.« Omeniti moramo tudi pozitiven krstni nastop podajačice Gobbo v tej kategoriji. S porazom je Brežankam pošlo upanje, da bi osvojile prvo mesto v skupini, vsekakor pa imajo še mnogo možnosti za uvrstitev v nadaljnji del prvenstva. (Ota) OSTALI IZID 4. KOLA: Kontovel -Prevenire 3:0. LESTVICA: CUS 8, Breg in Kontovel 4, Prevenire 0. DEČKI VALPRAPOR TEKNOPROGRES - ACLI RONCHI 3:0 (15:3, 15:6, 15:0) VALPRAPOR: Paoletti, Devetak, Makuc, Gravner, Brisco, Maraž, Korečič, Sfiligoj, Florenin, Kovic. Nasprotniki so bili mlajši in slabše pripravljeni. Dober servis naših je onesposobil njihov sprejem in posledično napad. Naj omenimo, da je po poškodbi spet zaigral Florenin. (Brisco) CUS TS - OLVMPIA 0:J (3:15, 3:15, 1:15) OLVMPIA: Hlede, Di Battista, Povša Seni, Figelj, Frandolič. Goričanom ni bilo treba dolgo časa in napora, da so na gostovanju v Trstu stri1 odpor slabega CUS-a. Gostitelji so bili v vseh elementih ?a dva razreda slabši od Goričanov, čeprav so ti nastopili v okrnjeni postavi. Trene1" Sušič je tekmo izkoristil tudi kot doW0 pripravo za naslednji prvenstveni nastop- VIVIL - SLOGA 3:0 (15:0, 15:2, 15:9) SLOGA: Andolšek, Čuk, Germani, Gr' gič, Glavina, Kralj, Marc, Strain. Slogini dečki so v Villi Vicentini nal^ teli na premočnega nasprotnika, ki j naše odbojkarje tudi telesno prekasA Poleg vsega so slogaši tokrat imeli r® nično črn dan, saj so kolikor toliko zao voljili le v tretjem nizu. Kot delno oPra vičilo lahko navedemo le to, da je ®or.j1 la Sloga na igrišče brez standarda1 podajačev, saj je eden zbolel, drugi pa nastopil s starejšimi soigralci na mlad . Fal- skem prvenstvu. OSTALI IZID 4. KOLA: Ranger lavolo TS 1:3 (2:15, 8:15, 16:14, 3:15). LESTVICA: Teknoprogres in PaU®^?, [ TS 8, Vivil 6, Sloga in 01ympia 4, A Ronke 2, Ranger in CUS 0. DEKLICE SKUPINA A 3-() SLOGA A - ZAULE RABUIESE (15:4, 15:7, 15:5) . lu- SLOGA A: Carli, Corsucci, Fen'/ctig-ga, Mahnič, Perini, Prelec, Radetti. liani, Stopar, Tensi, Živec. tefli A ekipa Sloginih deklic nastopa ^ prvenstvu v kombinirani sestavi, saj v njej nekaj igralk lanske kategonJ z3 der 14, ostale pa so naraščajnic® -anje marsikatero je predstavljalo to srestav-tudi prvi uradni nastop. Slogo A 5 eIjit) Ija 18 igralk, ki se bodo v prvens tekmah izmenično vrstile, tako da^jg vse imele možnost do nastopanja, tudi glavni društveni cilj. Že v uv^ srečanju so se na igrišču zvrstile v trejii0 položljive igralke, ki so premagal® krstnega nastopa in tudi zasluzen 9ale- priul®*" OSTALI IZIDI 1. KOLA: Bor r ^ port A - Virtus 3:0, Sokol Indules 1:3, Ricreatori - CUS A 2:3. SKUPINA B ,^e%. IZIDI 1. KOLA: CUS B - Bor Frl gii. port B 2:3, Kontovel - Sloga =39 pj, rrrana c i n ruAi Qanf',AnHrG3 " ^ Kljub neodločenemu izidu v 10. kolu 1. amaterske nogometne lige Štandrežci le ostali na vrhu lestvice rezultati Juventina potrdila šibkost svoje napadalne vrste JUVENTINA - PONZIANA 0:0 JUVENTINA: Pascolat, Marussi, Ca-Potorto, Trevisan, Travagin, Černigoj, Klanjšček, Bastiani, Tabai, R. Andalo-ro, Kavs (Del Negro). PONZIANA: Marsich, Bertoli, Pu-sich, Mesghetz (Rossi), Musolino, Cer-chi, Papagno, Parisi, Voljč, Toffolutti, Damiani. SODNIK: Macorig iz Vidma. IZKLJUČENI: Andaloro, Bertoli, Travagin, Damiani. Nič novega z "blatnega dola" stadiona Baiamonti v Gorici, kjer je Juventina v nedeljo z 8 neodločenim izidom v 10 srečanjih le ohranila prvo mesto na lestvici skupaj s Pro Cervignanom. Tudi tokrat nismo mogli v beležko vPisati nobenega strelca, pač pa je po svoje poskrbel sodnik, da se nismo dolgočasili: potem ko je v začetnem delu tekme spregledal nekaj prekrškov (zdi se nam, da predvsem v škodo domačih), je nato začel neusmilje-110 vihteti rumene in rdeče kartone. David Klanjšček Obračun je dva izključena v vsaki ekipi, toda povedati je treba, da je zaradi zaporedja izključitev Juventina igrala več kot pol srečanja z igralcem manj. Vse napisano pa nikakor ne pomeni, da je delitev točk krivična. Obe ekipi sta imeli po nekaj priložnosti, nobena pa jih ni znala izkoristiti. Juventina je potrdila svoje slabosti v napadu, Pon-ziana, ki sicer razpolaga z zavidljivo napadalno vrsto (predvsem Voljč in Toffolutti), pa tako kot že mnogi drugi pred njo ni našla pravega ključa, da bi odprla Pascolatova vrata. Prvi resnejši napad je Juventina poskusila v začetnih minutah s Klanjškom. V 15. minuti je vratar Ponziane ubranil lep vole Travagina z roba kazenskega prostora. Po nekaterih protinapadih Ponziane je Trevisan s prostim strelom v desni kot vrat prisilil vratarja gostov k lepemu posegu. Le dve minuti kasneje je prišel na vrsto Pascolat, ki je dobesedno poletel, da je ubranil strel Mesghetza. Tik pred koncem je Toffolutti z nezadržnim prodorom spravil na kolena domačo obrambo, ne pa Pascolata, ki je zanesljivo ubranil. V drugem polčasu je Juventina z igralcem manj napela vse sile in ustvarila nevarne priložnosti s podajo Černigoja in za las zgrešenima streloma Travagina in Trevisana. Manj kot 10 minut pred koncem pa bi Ponziana lahko povedla po lepi akciji Toffolut-tija, ki je podal v sredino kazenskega prostora, od koder je prosti Damiani streljal v prečko. Prav Damiani je nato zaradi reakcije ob ustavljeni igri podaljšal spisek izključenih, v mkate-rem sta se sredi drugega polčasa zaradi dvojnega opomina znašla tudi Bertoli in Travagin. Končni žvižg je tako zapečatil neodločen izid in prinesel odrešitev igralcem, ki so se na blatnem terenu in pod nadležnimi sunki vetra pošteno namučili, (mm) V 2. AL Zaija še naprej neustavljiva zARJA - FOGLIANO 1:0 (0:0) STRELEC: Germani v 70’ ZARJA: Kočevar, Antonič, Ridolfo, Gr-Rlč (v 59' Borelli), Germani, Auber, Voljč, č^rljen, D. Fonda, Mauro, R. Kalc (v 81' ^onzoni). Kljub slabemu vremenu in žilavemu Nasprotniku je Zarja tudi v nedeljo zrnast a' ,^remenski pogoji so bili tokrat Koraj nemogoči, saj sta močan jugovz-|'0aruk in razmočeno igrišče zelo pogo-J®vala vsako akcijo. V brk vsemu temu s9 zarjani pokazali dopadljivo iaro in jnali tudi veliko zrelih priložnosti. Ze od ®®9a začetka so se namreč podali v na-Paa in večkrat spravili v težave obrambo VsSt°V' Toda v ključnih trenutkih jim je aakokrat zmanjkalo prisebnosti. Foglia-nj .Pa je poskušal v protinapadih s po-N vetra presenetiti zanesljivega Ko-Dn9-a' Ki je moral nekajkrat odločno eoseči. Le nekje sredi polčasa so imeli y9.ani nekaj več od igre. Najprej je v gneči streljal proti vratom, žogo it.v,ratar odbil do Roberta Kalca, njegov Pa )e banilec odbil na sami gol črti. ®teni bi Grgič s strelom od daleč skoraj jg es®neitl vratarja gostov, ki pa je usnje yr nJbil v kot. Proti koncu polčasa je i J1!® znova resno zaposlil obrambo Fog-ai}a' Ki je nevaren strel odbila v kot. ^ Drugi del tekme se je začel ob pritisku ds!)6' ki si je na vse kriplje prizadevala, vse ■ eŽe 0CIrešui0či gol. Gostje pa so z OnctOVlt™ strelom že premagal vratarja cb \?v' totIa žoga se je odbila od vratni-biac nasIep a kot začarana. Končno so Bazovci G®rmaii?a £ £ « ( Žogo a je s silovitim strelom i7v„ ■ zrelih priložnosti, ki pa jih niso Jermani silovito je za las preletela uusp j- •T-djč po lepem prodoru ra7, gol, ki pa ga je solidni sodnik v t ®1*iavi! zaradi ofLsidea Kalca, ki se je fej-^tovoljenem položaju dotaknil žoge, žo p V ]e tn'a Ie'ta že namenjena v mre- VESNA - MORARO 0:0 VESNA: Giardino, Soavi, Germani, Ba-rilla, Niko Sedmak, Pichierri, Pertan, Venturini, Canazza (Puntin), Leonardi, Kriscjak. SODNIK: Cosutti iz Cervignana. Tekma na repenskem igrišču med kriško Vesno in Morarom je bila lepa in borbena. Na igro je zelo vplivala burja, ki je v prvem polčasu šla na roko gostom, v drugem polčasu pa domačinom, toda ne eni ne drugi tega niso znali izkoristiti. Gostje so v prvem polčasu skušali povesti s številnimi streli izven kazenskega prostora. Edina resna priložnost pa se jim je ponudila okoli 35. minute, ko je srednji napadalec streljal z glavo proti vratom. Toda Giardino je žogo izvrstno odbil. Tudi Vesna je imela dve ugodni priložnosti za zadetek, vendar nista ne Germani ne Canazza imela sreče. V drugem polčasu je Puntin zamenjal Canazzo, a sreča niti njemu ni bila naklonjena. Čeprav so Križani močneje pritisnili v napadu, niso ustvarili resnejših priložnosti. Edina taka resna priložnost se jim je ponudila v 88. minuti, ko je Barilla v kazenskem prostoru odločno streljal v vrata, toda vratar je žogo odbil. Tekma se je tako končala z neodločenim izidom, ki je zadovoljil obe ekipi. Bodisi Vesna kot Moraro nadaljujeta svojo pot visoko na lestvici. Pohvale je vreden tudi sodnik, čigar odločitve so bile na mestu. (S. K.) CAPRIVA - GAJA 1:1 (0:0) STRELEC za Gajo: Čermelj. GAJA: Zemanek, Grgič (d.p. Šuc), Stranjščak, Neppi, Pangoni, Gabrielli, Kalc, Vengust, Chelemen (d.p. Križman), Ghiotto, Čermelj. V nedeljo je gropajsko-padriška enajsterica slabo opravila svojo nalogo, saj je proti skromnemu nasprotniku iztržila le neodločen izid. Razmočeno igrišče in zelo slabe vremenske razmere so onemogočile, da bi zeleno-rumeni predvajali tak nogomet, kot smo ga vajeni videti. Poleg tega moramo povedati, da so Tre-mulovi varovanci igrali pod svojimi sposobnostmi tudi zaradi odsotnosti nekaterih ključnih mož v ekipi. Odpovedala je vezna vrsta in nasprotniki so prevzeli vajeti igre v svoje roke ter tudi prvi povedli. Hladna prha je ga-jevce predramila, tako da so takoj zatem bili nekajkrat zelo nevarni v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Zaigrali so tako kot znajo in tudi prišli do izenačenja, ko je Čermelj z izrednim tempom preigral nasprotnika in usnje natančno preusmeril preko nasprotnikovega vratarja v mrežo. Delitev točk je pravična za obe enajsterici, saj je Capriva s prikazano igro potrdila, da si ne zasluži skromnega položaja na skupni razpredelnici. Povedati gre še, da sta se tokrat izkazala Čermelj in Kalc, ki je v drugem polčasu zagospodaril na igrišču in njemu gre tudi zasluga, da je gropajsko-padriška enajsterica prišla do predragocene točke. (Pečar) VILFANOVA - PRIMORJE 1:0 (0:0) STRELEC: Dindo v 61’ PRIMORJE: Coronica, Štrukelj, Milani, Štoka, Pipan, Antoni, Livan, Trampuš, Savarin, Crevatin, Sullini (v 78' Comino). , IZKLJUČEN: Trampuš Prosečani so nepričakovano klonili proti dokaj skromni ekipi iz Villanove. Na izredno težkem igrišču so bili skoraj vso tekmo precej boljši od domačinov in predvsem v prvem polčasu so izpeljali nekaj nevarnih akcij v napadu. Zaradi odsotnosti Miclaucicha in De Marca sta tokrat zaigrala bolj napadalno Crevatin in Antoni, seveda ob Sulliniju, in prav ti trije igralci so v prvih minutah poskusili s streli na vrata, a brez uspeha. Že proti koncu polčasa pa so nekoliko popustili, tako da je se je žoga »vrtela« skoraj izključno na sredini igrišča. V drugem polčasu je bilo zelo težko predvajati hitro igro, saj je igrišče postalo še težje in Primorje je še z večjo težavo prodiralo do nasprotnikovega kazenskega prostora. Domačini pa so poskušali s protinapadi izključno z dolgimi podajami do napadalcev, tako da je Coronica res počival. Vse to pa je trajalo do 61. minute: tedaj je Štoka podal žogo proti Coronici, a jo je prestregel nasprotnikov napadalec, ki je sicer po prekršku nad vratarjem dosegel odločilni zadetek. Poleg tega je sodnik kmalu zatem izključil Trampuša, tako da je položaj postal res kritičen. Do konca tekme so se »rdeče-rumeni« sicer podajali v napad, a edino resno priložnost je imel Comino, ki je preigral par nasprotnikov in streljal za las ob vrata. Domačini so tako brez večjih težav igrali v protinapadu in so si proti koncu tekme ustvarili dve res ugodni priložnosti, vendar je izid ostal nespremenjen. (Š. M.) Akcija s srečanja Vesna - Moraro (foto Mario Magajna) V 3. AL sta Breg in Kras slavila teniški zmagi ASTRELFr:sclVOD,NJE, 2;^0:0) ScivTr^C za Sovodnje: Lmsa (2). Tomf-x ^^TE: Mastroianni, Hmeljak Luis?1C’ GriHo, Čevdek, Bicciato, Fajt M0duiaButkovič (Acconcia), Agosto tretji 0denM so v Nabrežini zabeležili Sodjjr,ZaP°retIni remi proti ekipam, ki ob te: slabše v prvenstvu. Tudi Prišle Priložnosti so pri Sovodenjcih žnačiin ° *zraza določene hibe, ki so VedaH ?iSt ?e ekipe. K temu pa gre po-srečs J,~a ie Moduli in tovarišem tudi pCa obrnila hrbet. ?virai VnV(7n Polčasu, ki ga je precej !ievanin .n veter, so gostje v nada-lh z l,,; zai!Jrali dosti bolj agresivno Pa ni h1Si° Prešli v vodstvo. Prednost ^ nap0adalmraiula;' Saj je^unsina v Premij, olni akciji izenačila. Pa in no,0 vodenjcev pa je bila očit- Več nrii^?dab 9re, da so zamudili tudi !luisi , oznosti za gol. Kljub temu je 'PTafe^Pei0 še enkrat premagati bosti ipT? vratarja. Tudi ob tej prilož-SJostitoi- ,ost trajala zelo malo, saj žadetej< e P kaj kmalu dosegli drugi MUDoSt c ?TREt c ' s- ANNA 1:1 (0:0) r. klLAnricVza Mladost: Marušič v 56' ^Ptin p°ST: Baldan, Černič, M. Ar-320, '(f alcicchia, A. Devetta, De Lo- C(kD- ArgentjVlarušič’ R' Devetta' K(> dl6 Praktil6 Bda Z09a skozi vse sreča-rpSt do *0 na polovici gostov, Mla-liai S bitriSa5e m Prišla- Začela je si-Aala na tempom in je večkrat stre-d^be, a K>-rata odličnega vratarja S. Sa: Se je n,?2 usPeha. Sterilnost napa-s° dnri2ri;aia tudi v nadaljevanju, oracini številne priložnosti nerodno zapravljali, večkrat pa se je izkazal tudi gostujoči vratar. V drugem polčasu je S. Anna nepričakovano povedla, vendar je par minut kasneje Mladost z Marušičem le izenačila. V zadnjem delu tekme so domačini zaigrali na vse ali nič, gostujoča obramba pa je bila vedno na mestu. Leprejevi varovanci so tudi tokrat pokazali, da so povprečna ekipa, tehnično še nedorasla. To pomankljivost pa lahko nadoknadijo le z borbenostjo in zagrizeno igro. (D.G.) SAG RADO - KRAS 1:5 (0:2) STRELCI za Kras: Božič v 30', Pis-chianz v 35', Albertini v 65' in v 85', Spazzapan v 75' (11-metrovka). KRAS: Caputo, Fadda, D. Škabar, Spazzapan, Candotti, A. Škabar, Albertini, Lepore, Pischianz (v 80' Tul), Božič, Cucarich. Nezadržni Kras je v nedeljo kar sredi Zagraja nasul višjeuvrščenemu domačemu moštvu kar pet zadetkov in se z izdatno zmago prebil na odlično 2. mesto lestvice. Tako je v celoti izničil poraz, ki ga je z istim rezultatom *■ doživel v 4. kolu proti solidnemu San Lorenzu. Začetek nedeljskega obračuna z vrha razpredelnice sicer za kra-sovce ni bil najbolj obetaven. Domačini so namreč takoj prevzeli pobudo v roke in imeli terensko premoč. Izvedli so tudi nektij nevarnih strelov proti Caputovim vratom, vendar žoga ni bila nikoli usmerjena naravnost v vrata, kar pomeni, da so »rdeče-beli« dobro nadzirali obrambni prostor. Na izredno blatnem in spolzkem igrišču je bilo zelo težko obvladati žogo, a niti to ni zaustavilo Krasovega »bomberja« Božiča, ki je v 30. minuti v protinapadu povedel svoje v nepričakovano vodstvo. Prav ta zadetek je spravil na kolena Goričane, ki pa bi sicer takoj zatem skoraj izenačili, vendar je na sami gol črti posredoval Krasov branilec. Kar ni uspelo domačinom, je minuto kasneje uspelo Albertiniju in tovarišem, ki so v protinapadu z efektnim zadetkom Pischianza postavili rezultat na varno. Odtlej je postala naloga »rdeče-belih« vse lažja, pred iztekom prvega dela pa se je proslavil tudi Krasov vratar. Domačinom ni pomagal niti odmor, saj je Albertini v 65. minuti iz gneče v nasprotnikovem 16-metrskem prostoru dosegel svoj prvi zadetek. Kmalu za tem je Caputo ubranil 11-metrovko, v obrambi pa je nato slabo posredoval Alan in dopustil, da so domačini poceni dosegli častni zadetek. Nekaj minut kasneje je skušal isti igralec popraviti prejšnjo napako, saj mu je uspelo preigrati kopico branilcev z vratarjem vred in ko je že slavil zadetek, je ob začudenju vseh žogo ustavilo blato le nekaj centimetrov pred belo črto. Kra-sovo zmagoslavje sta v zaključnem delu srečanja dopolnila še zadetka Spazzapana iz 11-metrovke in drugi zadetek razigranega Albertinija. (Z.S.) UNION - BREG 1:8 (1:3) STRELCI ZA BREG: Castellano v 25', Diminich v 33', Švara v 38’, Zeug-na v 55', 67’ in 8T, Lacalamita v 57' in 72'. BREG: Petronio, Pečar, Pavletič, Diminich, Prašel, Švara (Slavec), Olenik, Lacalamita, Zeugna, Udovicich (Sancin), Castellano, Fidez, Buzzi, Zupin. Kot je že iz rezultata razvidno, je bilo osrednje vprašanje nedeljske tekme med zadnjeuvrščenim Unionom in Bregom le eno, in sicer, koliko zadetkov bodo dosegli gostje. O tekmi sami ni kaj dosti povedati. Igra se je ves čas odvijala na polovici domačinov. Bje-žani so zapravili zares veliko drugih priložnosti za gol, tako da bi bil laHko rezultat še izdatnejši. Seveda je tudi sam nasprotnik pripomogel k uspehu gostujoče ekipe, saj je poleg nekaterih naivnih napak v obrambi že v 20. minuti ostal v desetih po izključitvi branilca zaradi nesramne kretnje do publike. Prvi zadetek so Brežani dosegli v 25. minuti s Castellanom po podaji Zeug-ne. Domačini so pet minut zatem izenačili s svojim edinim strelom na Bregova vrata v vsej tekmi. Toda Brežani so takoj spet prevzeli vajeti igre v roke in podvojili z Deminichem direktno s prostega strela. Pred koncem polčasa pa je tudi Švara realiziral z močnim strelom izven kazenskega prostora, ko vratar ni uspel zaustaviti žoge. V drugem polčasu sta se razigrala Zeugna in Lacalamita, ki sta dosegla vse ostale zadetke. Proti koncu tekme so se tudi vsi Bregovi branilci podali v napad, da bi se vpisali med strelce, a le Pečar je zadel prečko. S to zmago se nadaljuje pozitivna serija Brežanov, ki so že šest tekem nepremagani in upati je, da bodo tako tudi nadaljevali. (E.B.) SANTANDREA - PRIMOREC 0:0 PRIMOREC: Leone, Sardiello, Cop-pola, Purič, Castro, Rados, Pitacco, Santi, Smilovich, Canziani, Kralj (Bus-sani, Ciuk, Leghissa, Kelemenich) 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 10. KOLA Sangiorgina - Aguileia 0:1 Pro Aviano - Lauzacco 2:1 Trivignano - Costalunga 0:0 Pro Cervignano - Tamai 2:1 JUVENTINA - Ponziana 0:0 Ruda - San Canzian 1:1 Cordenonese - Fiumicello odi. Fortitudo - Percoto 1:1 LESTVICA Cervignano 10 4 4 2 13:8 12 JUVENTINA 10 2 8 0 5:2 12 Costalunga 10 3 5 2 10:7 11 San Canzian 10 4 3 3 9:9 11 Trivignano 10 4 3 3 6:8 11 Percoto 10 4 3 3 10:13 11 Tamai 9 4 2 3 15:10 10 Pro Aviano 10 3 4 3 11:10 11 Fiumicello 9 3 4 2 9:9 10 Fortitudo 10 2 6 2 6:6 10 Sangiorgina 9 3 3 3 9:7 9 Ruda 10 2 5 3 7:6 9 Aguileia 10 4 1 5 10:10 9 Cordenonese 9 2 3 4 6:10 7 Ponziana 10 2 3 5 6:11 7 Lauzacco 10 2 3 5 7:13 7 PRIHODNJE KOLO Pro Fiumicello - Fortitudo, San Can-zian - Cordenonese, Ponziana -Ruda, Tamai - JUVENTINA, Costa-lunga - Pro Cervignano, Lauzacco -Trivignano, Aguileia - Pro Aviano, Percoto - Sangiorgina. 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI lO. KOLA Corno - Mossa 0:4 Capriva - GAJA 1:1 ZARJA - Fogliano 1:0 Mariano - Audax 0:0 VESNA - Moraro 0:0 Piedimonte - Villesse 0:1 Villanova J. - PRIMORJE 1:0 Pro Romans - Pro Farra 1:1 LESTVICA LESTVICA ZARJA 10 8 2 0 19:2 18 Moraro 10 5 4 1 16:6 14 VESNA 10 5 3 2 14:8 13 Pro Romans 10 4 5 1 15:10 13 Mossa 10 2 8 0 8:3 12 Corno 10 4 4 2 11:9 12 Villesse 10 4 3 3 13:15 11 Pro Farra 10 2 6 2 10:8 10 PRIMORJE 10 3 4 3 12:11 10 Villanova J. 10 2 4 4 6:8 8 Fogliano 10 3 2 5 14:17 8 Piedimonte 10 3 2 5 6:9 8 Audax 10 2 4 4 8:12 8 GAJA 10 1 6 3 7:12 8 Mariano 10 0 6 4 5:11 6 Capriva 10 0 1 9 3:26 1 PRIHODNJE KOLO PRIMORJE - Pro Romans, Villesse -Villanova J., Moraro - Piedimonte, Audax - VESNA, Fogliano - Mariano, GAJA - ZARJA, Mossa - Capriva, Pro Farra - Corno. 3. AMATERSKA LIGA Skupina H IZIDI 9. KOLA Medea - Isonzo S. Pier 0:0 MLADOST - SanfAnna 1:1 Poggio - San Lorenzo 4:1 Sagrado - KRAS 1:5 Begliano - Azzurra 0:1 CUS Ts - Vermegliano 1:3 Junior - SOVODNJE 2:2 LESTVICA Medea 9 6 3 0 14:3 15 SOVODNJE 9 4 4 1 21:11 12 KRAS 9 4 4 1 17:10 12 Poggio 9 4 3 2 17:10 11 San Lorenzo 9 5 1 3 12:9 11 Sagrado 9 4 3 2 13:12 11 Azzurra 9 4 3 2 7:6 11 Isonzo S.P. 9 3 4 2 14:10 10 MLADOST 9 2 4 3 8:13 8 Junior 9 2 3 4 11:18 7 Vermegliano 9 2 2 5 11:14 6 Begliano 9 1 4 4 7:12 6 CUS Ts 9 1 3 5 8:12 5 SanfAnna 9 0 1 8 3:23 1 PRIHODNJE KOLO Vermegliano - SOVODNJE, Azzurra - CUS Ts, KRAS - Begliano, San Lorenze - Sagrado, SanfAnna - Poggio, Isonzo S. Pier - MLADOST, Medea -Junior. Skupina I IZIDI 9. KOLA Montebello - Opicina 1:2 S. Andrea - PRIMOREC 0:0 Stock - Giarizzole 2:1 Union - BREG 1:8 Don Bosco - San Vito 0:1 Roianese - Fincantieri Ts odi. • CGS - Chiarbola 0:0 Počitek: Exner LESTVICA Chiarbola 9 5 3 1 21:8 13 Fincantieri 8 4 3 1 12:6 11 San Vito 9 3 5 1 13:9 11 S. Andrea 9 3 5 1 7:5 11 BREG 8 3 4 1 18:9 10 Roianese 6 4 2 0 12:4 10 Opicina 7 3 3 1 9:5 9 Stock 8 3 2 3 12:12 8 Exner 8 3 2 3 7:7 8 CGS 8 3 2 3 6:8 8 Giarizzole 7 2 3 2 8:8 7 PRIMOREC 8 1 5 2 8:9 7 Montebello 9 0 5 4 5:10 5 Don Bosco 8 1 0 7 8:17 2 Union 8 0 0 8 6:35 0 PRIHODNJE KOLO Chiarbola - Exner, Fincantieri Ts -CGS, San Vito - Roianese, BREG -Don Bosco, Giarizzole - Union, PRIMOREC- Stock, Opicina - S. An-drea, počitek: Montebello. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00,- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik torek, 27. novembra 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar član italijanska zvaza časopisnih založnikov FIEG Lech Walesa, ki bo šel z njim na balotažo, razočaran nad doseženim rezultatom »Prodajalec sanj« Stanislav Tjminski nepričakovano pregazil Mazowieckega VARŠAVA Rezultat nedeljskih predsedniških volitev na Poljskem je presenetil in razočaral. Voditelj Solidarnosti Lech Walesa, ki Poljakom obljublja korenito in hitro vsestransko reformo, je sicer zmagal v prvem volilnem krogu, vendar s številom preferenc, ki je daleč od pričakovanega. Sicer še nepopolni podatki, ki pa omogočajo zelo verodostojno projekcijo, so pokazali, da je VValesa dobil nekaj več kot 40 odstotkov glasov. Močno pa je presenetil rezultat, ki ga je dosegel »prodajalec sanj in self made man«, Stanislav Tyminski (na sliki AP). Dobil je namreč več kot 23 odstotkov preferenc, medtem ko je Mazowiecki dosegel (in priznal) močan poraz; deležen je bil le nekaj več kot 16,5 odstotka glasov. Stanislav Tyminski in Lech VValesa se bosta torej ponovno pomerila 9. decembra. Poznavalci menijo, da bo VValesa nesporno zmagal, vendar obstaja resna nevarnost, da bo imel s Tyminskim veliko več težav, kot bi jih imel z intelektualcem Mazowieckim. Ankete so namreč pokazale, da je za Tyminskega glasovala dobra tretjina delavcev, večina najmlajših volilcev ter ljudje z ulice in kmetje, ki se dan za dnem srečujejo z istimi problemi pomanjkanja in brezposelnosti. Gotovo je psihološki trenutek igral odločilno vlogo: Ty-minski je izseljenec, ki je komaj polnoleten zapustil dom in se brez prebite pare odpravil v svet, kjer je v razmeroma kratkem času uspel. Obogatel je na »mitičnem« Zahodu. Nemara še večjo vlogo pa je igralo dejstvo, da Tyminski nima »rdeče« preteklosti, torej je brez »političnega izvirnega greha«. Mladina je glasovala zanj verjetno v upanju, da ji bo omogočil uspešnost, s kakršno se lahko ponaša sam. Zgovoren pa je tudi podatek neke ankete, ki je spraševala, komu bi Poljaki najraje zaupali svoje (pičle) prihranke; 56 opdstotkov jih je brez pomisleka odgovorilo: Ty minskemu. Poljski resnejši tisk pa ima o Tyminskem nekoliko drugačno mnenje. Včeraj so vsi pomembnejši časopisi ponatisnili tako VValesove izjave kot izjave Mazowieckega, da je »človek brez preteklosti sramota za Poljake in da se jim bo v primeru njegove zmage smejal ves svet«. Skratka, »pojav Tyminski« ne more delati čudežev. Politični predstavniki in intelektualci, ki so prispevali svoj delež na poti v demokracijo, kot na primer predsednik Geremek, pa preko časopisov opozarja, da »je uspeh Tyimnskega odločen dokaz, da Poljaki še niso zreli za demokracijo«. VValesa včeraj še ni komentiral volilnega rezultata, veliki poraženec Mazowiecki pa je že napovedal, da bo odstopil z vodstva vlade. Kljub temu pa je svoje podpornike povabil, naj ne razrešijo volilnih odborov, saj namerava Mazovviec-ki sodelovati pri ustanavljanju »Zveze za demokracijo«, to je gibanja, ki se bo borilo za otrditev demokratičnih opcij v državi. Na Zahodu zdaj strah pred begunci z Vzhoda PARIZ — Po triumfalističnih komentarjih na Zahodu po nedavnem pariškem vrhu KVSE se med Vzhodom in Zahodom poraja nov problem, ki lahko močno skali nove odnose med nekdaj nasprotnima blokoma. Gre za problem beguncev z Vzhoda in še posebej za problem sovjetskih beguncev. SZ je namreč napovedala, da bo že v Kratkem povsem sprostila potovanja v tujino, kar pa bo po mnenju mnogih že v letu dni na Zahod privedlo na milijone beguncev. Ukrepe proti temu potencialnemu navalu so že sprejeli v Avstriji, ČSFR. na Madžarskem in na Finskem, na nedavnem srečanju županov Dunaja, Budimpešte in Prage pa so na ta problem opozorili krajevno in mednarodno javnost. Tako je na primer na Madžarskem že približno sto tisoč sovjetskih in romunskih beguncev, v Avstriji pa naj bi bilo še več Poljakov. Ob tem pa so se že razvnele tudi polemike. Avstrijska Cerkev svari pred morebitnim ustvarjanjem nove »železne zavese«, oblasti in gospodarstveniki pa svarijo predvsem pred negativnimi posledicami in velikim’ ekonomskimi težavami. V prometni nesreči šest mladih v smrt LICATA (AGRIGENTO) — V nedeljo zvečer se je na državni cesti med Licato in Agrigentom pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrlo šest mladih ljudi. V čelnem trčenju med pando in mercedesom z nemško ragistracijo so umrli trije mladeniči in tri dekleta. V mercedesu sta potovala dva mladeniča, Vincenzo Anzalone in Giuseppe Di Fal-co, v pandi pa so bili poleg voznika še tri sopotnice. Prometna policija je ugotovila, da sta oba voznika vozila s pretirano hitrostjo, kar je bilo usodno tudi zaradi mokrega in splozkega cestišča. Sunek med voziloma je bil tako močan, da so razbitine našli tudi nekaj sto metrov daleč. Mercedes se je po trku vnel, kar je še dodatno otežkočalo delo reševalcev, saj je sprva kazalo, da so bili v avtomobilu trije potniki. Pri padcu helikopterja 13 žrtev RAVENNA — Včeraj zgodaj zjutraj so v vodah Marine di Ravenna nadaljevali z iskanjem enajstih od trinajstih trupel ponesrečencev, ki so umrli v nedeljo zjutraj, ko je kmalu po vzletu strmoglavil helikopter družbe Eli-tos. Reševalci so v nedeljo našli le trupli dveh oseb, zaradi slabega vremena pa so morali že popoldne z iskanjem prekiniti. Helikopter puma SA330J (arhivski posnetek AP) je v nedeljo dopoldne poletel s helikopterskega pristajališča Agip v Marini di Ravenna in naj bi ponesel novo posadko na morski ploščadi Cervia - A in Porto Corsini - C. Na krovu so bili trije člani posadke, osem tehnikov Agip in dva delavca družbe Ligabue. Le. nekaj minut po vzletu pa je helikopter iz doslej še neznanih razlogov strmoglavil v morje nekaj sto metrov od obale. Reševalna akcija je stekla takoj, toda vremenske razmere so bile tako slabe, da so reševalci na kopno prinesli le dve trupli, na kraj nesreče pa sta takoj prispela tudi predsednika Enija in Agipa Cagliari oziroma Santoro. Vodstvo Agipa je tudi sporočilo, da od pristojnih oblasti pričakuje vse informacije o vzrokih nesreče, istočasno pa je imenovalo posebno komisijo, ki naj bi ugotovila vse okoliščine, ki so morebiti vplivale na nesrečo. Teroristična ofenziva islamskega fundamentalizma Krvava nedelja v Izraelu JERUZALEM — Po nedeljskem napadu nekega egiptovskega obmejnega vojaka na izraelskem ozemlju pri Tabi, v katerem so življenje izgubili trije izraelski vojaki in neki civilist, 26 oseb pa je bilo lažje in težje ranjenih, je izraelski obrambni minister David Levi včeraj izjavil, da v »ozračju terorja in napadov na izraelsko ozemlje ni mogoče mirno sožitje z arabskimi sosedi«. Levi je na srečanju s francoskimi židovskimi organizacijami v Jeruzalemu poudaril, da je »Izrael previsoko plačal mirovni sporazum z Egiptom, zato mora Kairo sprejeti ustrezne ukrepe, da bi mejo z Izraelom zavaroval«. Za Levija je bil obenem nedeljski atentat »dokaz stopnjevanja islamskega funadamentalizma v arabskih državah«. Egiptovske oblasti le s težavo skrivajo zadrego za nedeljski krvavi incident. ŽU-^ nanji minister Butros Gali je že izrazil obžalovanje in izrazil upanje, da dogodek ne bo skalil izraelsko-egiptovskih odnosov. Medtem se je izvedelo, da je atentator 22-letni Aiman Mohamed Za-gazig, doma z vzhodnega dela Nilove delte. Trenutno še ni jasno, če je Zaga-zig, ki se je po atentatu vrnil na egiptovsko ozemlje, kjer so ga aretirali, član kake skrajne verske organizacije. Odgo- vornost za atentat je namreč prevzela islamska sveta vojna, ki je včeraj napovedala nove atentate. V Izraelu je ozračje do skrajnosti napeto. Pred atentatom so v noči na nedeljo izraelski izvidniški čolni pri libanonskem Tiru prestregli sumljiv gumenjak in v spopadu ubili osem »palestinskih teroristov«. Le dobri dve uri po streljanju pri Tabi, se je neko dekle z eksplozivom pognalo proti neki izraelski postojanki v južnolibanonskem »tamponskem pasu«. V samomorilskem atentatu sta bila dva izraelska vojaka ranjena, skupil pa jo je tudi neki mimoidoči. Skoraj ob istem času je na nekem avtobusnem postajališču v Jeruzalemu eksplodiral peklenski stroj, ki pa ni terjal žrtev. V takem napetem ozračju je izraelska policija napovedala posebne varnostne mere, da bi zaščitila arabsko in palestinsko prebivalstvo pred napadi židovskih verskih skrajnežev. Izraelska vojska pa je poostrila budnost na vseh mejah, ker jemlje skrajno resno grožnje islamske svete vojne o novih atentatih. Na sliki (telefoto AP): izraelski avtobus, ki ga je pri Tabi z avtomatsko puško prerešetal egiptovski obmejni vojak. CCT CERTIFICATI DI CREDITO DEL TESORO — PETLETNI • CCT se koristijo s 1. decembrom 1990 in zapadejo 1. decembra 1995. • Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,30% bruto, bo izplačan 1. 6. 1991. • Naslednji kuponi bodo enaki šestmesečnemu bruto donosu BOT na 12 mesecev plus premija, ki znaša 0,50 točke. • Obveznice se nudijo po 97,25% ceni in se lahko rezervirajo pri okencih Banca d'Italia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. novembra. • CCT bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku. • Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Dodeljene obveznice je treba poravnati do 3. decembra po ceni, ki jo bo določila dražba, ne da bi plačali obresti ali kakršnekoli provizije. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 28. novembra Najvišji letni donos Bruto Neto 13,80% 12,04%