Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje Poročilo o delu občinske orgonizacije SZDL Ljubljana Moste-Polje Od novembra 1985 do novembra 1986 Poročilo mora odgovoriti na vprašanje, ali smo v občinski organizaciji uresnfčili osnovne pro-gramske naloge ali ne, ali smo odpravili nekatere slabosti in utrdili ustavno vlogo socialistične zveze — družbenopolitične organizacije, ki združuje občane kot posameznike in člane drugih DPO, druž-benih organizacij, društev, združenj in je na samoupravnem socializmu zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih Ijudi in občanov in enotna fronta vseh njihovih organiziranih so-cialističnih sil. Kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja povezuje vse oblike politič-nega delovanja in združevanja delovnih Ijudi in občanov za uveljavljanje in uresničevanje njihovih interesov, samoupravnih in političnih pravic in dolžnosti ne glede na narodnost, družbeni položaj, nazorske, verske in druge razlike. V poročilu ne bomo naštevali, kaj smo delali, koliko sej smo imeli (statistični prikaz lahko pregle-date posebej in ga ne objavljamo) temveč bomo problemsko razčlenili delo ter ugotovili uspešnost ali neuspešnost. Posebno pozornost smo namenili pripravam in izvedbi volitev ter pripravi in izvedbi referenduma za IV. samoprispevek in drugim nalogam morda nismo namenili toliko pozornosti, kot bi je morali. Poudariti pa je treba, da smo v organih predsedstva, v predsedstvu, izvršnem odboru in konfe-renci razčlenjevali in oblikovali polltiko in jo uveljavljall prl neposrednem delu v krajevnih organiza-cijah SZDL, SIS in DPS, v DPZ ter družbenih organizacijah in društvih. Sodeloval! smo neposredno v mestni, medobčlnskl in republlški organizacljl SZDL. Politični sistem socialističnega samoupravljanja Razvijanje delegaiskega in skupščinskega sistema V organizirano razpravo o delovanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja v SFRJ smo vključili tudi konkretno analizo delovanja -delegatsko-skupščinskega sistema v občini ter z njim povezanega dela samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v OZD in KS. Ugotovili smo, da so potrebne spremembe v praksi in ne v Ustavi, da je treba zaostriti odgovornost za uresničevanje ustavnih načel. Treba je spremeniti tudi nekatere norma-tivne akte. med njimi tudi nekatere člene Zakona o združe-nem delu. Ugotovitve o pomanjkljivern delovanju delegat-skega sistema je še bolj zaostrilo vprašanje delovanja konfe-renc delegacij za ZZD in SIS, ki so najšibkejši člen delova-nja delegatskega sistema. Delegati lahko opravijo svoje delo kvalitetno le, če so dobro obveščeni o problematiki in usposobljeni za delo. Toda delegatov še nismo usposobili in ne razvili sistema stalnega usposabljanja za konkretno delo. Družbenopolitične organizacije so storile premalo za učinkovitejše delovanje delegatskega sistema. Kljub vses-plošni ugotovitvi pretiranega normativizma v naši družbi pa vendarle velja opozoriti na pomanjkljive opredelitve vloge delegacij, (kot nujnega sestavnega dela samoupravnega življenja in organiziranja) v samoupravnih splošnih aktih OZD in KS. Kljub sprejeti nalogi in opredelitvi zahteve po stalnem usposabljanju delegatov in nosilcev delegatskega dela (vodij temeljnih delegacij in konferenc delegacij) ter izdela-nem strokovnem programu stalnega usposabljanja smo se zaustavili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. (Stanje lahko primerjamo s slabostmi pri usposabljanju delavcev za delo na novih zahtevnejših proizvodnih sredstvih. Tako so rezultati slabi in nam zato moderna proizvodna sredstva ne dajo pričakovanih rezultatov.) Stalnega usposabljanja delegatov ne smemo več odlagati. Zagotoviti moramo osnove zanj, finančna sredstva, primerne programe in tudi pripravljenost delegatov za takšno usposabljanje, saj to zahteva njihov prosti čas. Samoupravne interesne skupnosti Delovni Ijudje in občani oz. njihove delegacije se pri ra-zreševanju problematike s področja komunale, energetike ipd. še vedho obračajo predvsem na Izvršni svet skupščine občine oziroma občinske upravne organe, kar kaže na od-tujenost mestnih samoupravnih interesnih skupnosti mate-rialne proizvodnje pa tudi možno odtujeno odločanje. Vzroke kaže iskati tako v nezadovoljivem delu delegacij za omenjene samoupravne interesne skupnosti, kakor tudi v prepočasnem razreševanju akutnih komunalnih, cestnih in energetskih problemov. Ustanavljanje enotnih. skupnih SIS materiaine proizvod-nje, predvsem skupne komunalne skupnosti Ijubljanskih občin namesto prejšnjih občinskih skupnosti in zvez občin-skih skupnosti še ni dalo željenih rezultatov, boljšega in hi-trejšega uresničevanja skupnega programa ter uspešnej-šega odpravljanja slabe komunalne opremljenosti. Zato je pred ustanovitvijo enotne in skupne stanovanjske skupno-sti v Ljubljani treba določiti takšne cilje in zagotoviti tudi nji-hovo uresničevanje. Volitve delegatov in delegacij za SIS in DPS Kljub relativno dobri udeležbi delovnih Ijudi in občanov na voliščih je treba kritično ugotovili, da temeljne usmeritve po več mladih, strokovno usposobljenih delavcih nismo v ce-loti uresničili. Ugotovljen podatek, da ima več kot polovica delegatov izobrazbo od I. do IV. zahtevnostne stopnje, terja intenzivnejše usposabljanje delegatov. Kritične pripombe iz večine okolij v zvezi z zapletenostjo volilnih postopkov so terjale takojšnje reagiranje RK socia- listične zveze in organiziranje delovne skupine z nalogo poenostaviti volilne postopke. Zahteve delovnih Ijudi in občanov po odprtih volilnih li-stah oziroma po večih kandidatih za najodgovornejše funk-cije moramo obravnavati večplastno. Omenjene zahteve niso bile uresničene v celoti. Razlogov je več, med njimi pa moramo poudariti preozko zastavljeno in nekontinuirano evidentiranje, politično kulturo, ki še vedno ne vsebuje do-volj demokratičnih elementov — od pripravljenosti kandi-datov za sokandidiranje, do splošnega javnega mnenja, da se kadruje v ozkih krogih. Praksa je pokazala, da bomo morali v prihodnje že v predkandidacijskih postopkih zagotoviti vse elemente za odprto kadrovanje in kvaliteto odločanja o primernosti evi-deniiranih kandidatov. Do sedaj to ni bilo uresničeno, saj smo predstavljali evidentirane kandidate zgolj z osnovnimi podatki, ki zelo malo oziroma nič ne povedo. Tako tudi nismo docela uveljavili kandidacijskih konfe-renc, tako v OZD in KS kot občinskih, ki niso pomenile do-govarjanja in ocenjevanja primernosti evidentiranih kandi-datov, saj se večina kandidacijskih konferenc in občinski kandidacijski konferenci niso opredeljevale do evidentira-nih kandidatov in so v celoti prepustile odločanje nepo-sredno volitvam, vse evidentirane kandidate brez izjeme pa smo določili za kandidate za najodgovornejše funkcije v SIS in DPS. V občini nismo spremenili slrukture delegacij in ne izkori-stili zakonskih možnosti razen nekaterih skupnih delegacij za SIS znotraj delovne organizacije. Zakonske spremembe same pa ne vplivajo na boljše delo temeljnih delegacij in ne na spreminjanje vloge ter mesta temeljnih delegacij v OZD in KS. Tako nam ostaja skupna naloga oblikovati osnove za delo temeljnih delegaicj v OZD in KS, za stalno usposablja-nje delegalov ter za uveljavljanje konferenc delegacij kot pomembnega prostora za usklajanje možnih različnih sta-lišč. Družbenoekonomski odnosi in ekonomska politika Posebno pozornost ob seveda nespremenjenih ciljih — gospodarski in s tem družbeni stabilizaciji — smo usmerili v planiranje ter uveljavljanje srečujočega planiranja kot tiste pomembne točke, ki šele oblikuje osnove za kvalitetno pla-niranje in izvrševanje planskih nalog. Ponovno moramo ugotoviti resne probleme pri uveljavljanju sočasnega in srečujočega planiranja, predvsem pri pripravljanju, spre-jemanju in seveda izvajanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS tako družbenih dejavnosti kot mate-rialne proizvodnje na vseh ravneh in še posebej republiških SIS. Odlok o začasnem finansiranju nas je celo malo uspa-val in pripomogel kstihijni aktivnosti in telefonskim akcijam. Stanje se je zaostrilo pri sprejemanju in uveljavljanju let-nih planov in programov SIS, ki jih nismo obravnavali ne ob akciji zaključnih računov 85, kar je bilo načrtovano in se-veda tudi smiselno, in ne kasneje. Ponovno se je pokazala stara slabost, da smo se osredotočili na finančne elemente in prispevne stopnje, čeprav so se v primerjavi z minulim letom v skupnem seštevku povečale in ne zmanjšale, ka-kršna je bila družbenopolitična usmeritev in ekonomska zahteva. Toda niti ugotovitev o povečanJL' prispevnih sto-penj ne more biti opravičilo za to, da tudi do danes nekatere OZD niso odločale, kar posebej velja za samoupravne spo-razume in letne programe SIS materialne proizvodnje. kar bistveno otežuje naloge in jih pogosto tudi onemogoča. Treba pa je vendarle povedati, da je stanje v občini vendar nekoliko boljše kot v Ljubljani kot celoti. Občinska konfe-renca je preizkusila tudi uresničevanje skupnega akcij-skega programa gospodarske stabilizacije kot odraz eko-nomske politike. Kljub skoraj neverjetni uspešnosti občin-skega gospodarstva, ki jo kazi le precejšnje zaostajanje izvozne uspešnosti, smo mdrali ugotoviti. da nismo uspeli pomembno spremeniti oziroma se približati trem strateškim ciljem — modernizaciji proizvodnih sredstev in novim kvali-tetnejšim tehnologijam, — primerni izobrazbeni strukturi — in k obema povezanemu cilju prestrukturiranja gospodar-stva. Ena izmed pomembnih nalog, ki smo si jo zadali v pro-gramu gospodarske stabilizacije, je povečanje vloge po- trošnika in njegovega vpliva preko svetov potrošnikov v KS. Nemoč konference svetov potrošnikov pri oblikovanju cen pa se dokaže tudi v pomanjkanju potrebe po organiziranju svetov potrošnikov v petih KS. Zato je potrebno preko SZDL pospešiti vse aktivnosti v smeri boljše organizacije in dela svetov potrošnikov v KS, ki se ne more v svojem delu osredotočiti le na politiko cen. Posebno občutljivo mesto ekonomske pa tudi socialne politike je gotovo delitev čistega dohodka in oblikovanje sredstev za OD. Posebej smo spremljali dvoje — rast sred-stev za OD z gospodarsko uspešnostjo oziroma dohodkom ter uskladitev rasti sredstev za OD delavcem v družbenih dejavnostih, ki nei >ravičeno zaostajajo za delavci v go-spodarstvu. Ugotoviiev, da se v občini pretežno ravnamo po gospodarski uspešnosti in realizacija tudi drtge naloge — uskladitev osnov za oblikovanje OD, kar pomeni v letoš-njem letu hitrejšo rast sredstev za OD ^ja delavce v OZD družbenih dejavnosti, ki so neupravičenoao sedaj zaostaja-li, dajeta vendar vzpodbudno osnovo za nadaljevanje smeri stalne in usklajene gospodarske rasti. Todatp bomodose-gli. ko bomo izpolnili vse dogovorjene elemente. tudi pove-čan izvoz na predvsem konvertibilno področje, tudi stabil-nejše planske osnove in usposobili OZD za smelejši razvoj tudi z zmanjšanjem obveznosti davkov in prispevkov, ko bomo oblikovali osnove za zahtevano odločanje ustvarjal-cev dohodka — delavcev. Še ostrejši kot v letu 1985 so odnosi v stanovanjskem gospodarstvu in zato je uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov. uveljavljanje družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje ter neposrednega odnosa uporabnik — izvajalec še težje. Gotovo je smiselno združiti vse nosilce stanovanj-skega gospodarstva v eni, mestni SIS, toda ta mora biti or-ganizirana tako. da bo resnično dajala boljše učinke kot do sedaj in tudi boljše osnove za samoupravno odločanje uporabnikov in izvajalcev. Vse prepočasi uveljavljamo sa-moupravne družbenoekonomske odnose v SIS predvsem materialne proizvodnje od enotne komunalne skupnosti Ijubljanskih občin do enotne energetske skupnosti, ob-močne \fl5dne skupnosti Ljubljanica-Sava do republiških SIS. ki so trenutno samoupravno organizirane tako, da so večini delegacije občinske oziroma mestne skupnosti, ki pa svoje vloge delegacije ne ali ne morejo opravljati. Tako se je tudi zelo težko pregristi skozi različne načine organizi-ranosti, da bi lahko soctalistična zveza svojo vlogo pričela resneje uveljavljati. Kaže. da smo družbenoekonomske odnose med upo-rabniki in izvajalci usmerjenih družbenih stanovanjskih gradenj še zaostrili. saj so za zadovoljevanje minimalnih družbenih potreb oziroma minimalnega družbenega stan-darda potrebni posebni samoupravni sporazumi o nekate-rih investicijah (šolah. vrtcih, zdravstvenih domovih...) ki ne sledijo usmerjeni stanovanjski gradnji in tudi niso med seboj soodvisni. Na zaostrene in neurejene družbenoekonomske odnose na komunalnem, energetskem in vodnem področju nas opozarjajo tudi ocene v javni razpravi o samoprispevku IV, kjer so bile izpostavljene in ostro kritizirane slabosti dose-danjega dela izvajalskih organizacij, pa tudi slabosti last-nega torej uporabniškega organiziranja. Družbenoekonomski odnosi med OZD in KS ostajajo še naprej premalo izraženi. Akcija posebnega samouprav-nega sporazuma za združevanje sredstev za poseben pro-gram za razvoj KS nam ni uspela, saj so ga sprejele le ne-katere OZD. Z akcijo kaže nadaljevati in postopoma uvelja-viti oziroma oblikovati odnos OZD-KS oziroma odnos do samoupravnega sporazumevanja tudi o nekaterih skupnih nalogah za vse občane v vsaki KS. Vzgoja in izobraževanje Načelna opredelitev naše družbe. da je vzgoja in izobra-ževanje eden izmed ključnih nosilcev razvoja, v praksi še ni zaživela. Ob upadu izobraževanja ob delu in \z dela velja ugotoviti. da znanje še vedno ni sestavina napredovanja, boljšega nagrajevanja in načrte kadrovske politike. ' Se vedno preveč oddaljen strateški cilj — primerna izo-brazbena struktura delavcev — kot izhodišče kvalitetnej-šega in hitrejšega gospodarskega in samoupravnega ra-zvoja, zahteva še intenzivnejše delo DPO v OZD, da dose- žejo uveljavitev izobraievanja za delo, ob delu ali iz delaza tiste delavce, ki nimajo primerne izobrazbe za opravljenje dela in pa stalnega usposabljanja, ki ga terja stalen tehno-loški razvoj. V socialistični zvezi smo dolžni preko delegatov druž-bene skupnosti uveljavljati poseben družbeni interes za vzgojo in izobraževanje od predšolske vzgoje in izobraže-vanja do visokošolskega. Občinska organizacija SZDL uveljavlja poseben družbeni interes do ravni srednjega usmerjenega izobraževanja. Toda priznati moramo, da nismo dosegli tistega pretoka stališč in informacij. ki so po-trebne za delegatsko uveljavljanje posebnega družbenega interesa in tako tudi uveljavljanja vzgojnoizobraževalnih organizacij kot žarišč družbenega življenja v okoljih, kjer uveljavljajo svojo posebno nalogo. Še vedno pa se moramo krepko boriti za uveljavitev hi-trejše gradnje objektov družbenega standarda v novih so-seskan, Wc ikretno v Novih Fužinah, kjer so bili potrebni po-sebni sklepi organov OK SZDL in DPS (uveljavljeni preko MKSZDL). da smo premaknili kolesje. Težkojerazumljivo, da je to možno doseči šele takrat, ko se mora voziti na dru-ge šole v občini. ki za to ne morejo razviti nekaterih oblik vzgojnega dela že 10 oddelkov šoloobveznih otrok, ki se jim bodo v novem šolskem letu priključili še novi oddelki. Posebnc pozornost smo usmerili tudi v urejanje odnosov in razmer na OŠ Jože Moškrič. kjer smo morali ugotoviti, da je edino zdravilo za ureditev odnosov in nadaljevanje kvali-tetnega dela ler skrb za učenčev psihofizični razvoj — ukrep družbenega varstva, ki ga začasni poslovodni organ uspešno uveljavlja, kljub velikim težavam pa tudi različnim stališčem, tako med delavci, kot med občani pa tudi druž-benopolitičnimi organizacijami v krajevnih skupnostih v . šolskem okolišu. Organi OK SZDL so tudi sodili, da je po-trebno iz tako velike enovite delovne organizacije ustanoviti dve delovni organizaciji. ki bosta sposobni kvalitetno uve-Ijaviti tako obliko celodnevnega življenja in deia kot druž-beno vlogo v šolskem okolišu. Težak materialni položaj srednjega usmerjenega izobra-ževanja v Ljubljani, (neprimerni delovni pogoji, v nekaterih primerih že nevarni in škodljivi) jeterjal povišano prispevno stopnjo za program vzgoje in izobraževanja oziroma za za-gotavljanje normalnth pogojev za delo v srednjih šolah usmerjenega izobraževanja v Ljubljani. Srednje usmerjeno izobraževanje je tista dejavnost posebnega družbenega pomena, ki je osnova uveljavljanju enotnega sistema in terja ob normalnih materialnih pogojih tudi kvaliletne in us-klajene vzgojno izobraževalne programe. Rešitev sredi leta je bila nujna posledica močno zaostre-nih odnosov in zahtev srednješolcev in njihovih vzgojiteljev. Moramo priznati, da nismo bili dovolj uspešni pri oblikova-nju in uveljavljanju stališč delegacij v skupščinah posebnih izobraževalnih skupnosti razen papirne in grafične, kljub prizadevanjem, da bi uveljavili strokovno delegatsko delo tudi tu. Toda še vedno ni mogoče izvedeti niti tega. na kak-šen način so skupščine SIS določile delegatsko povezova-nje uporabnikov, da bi lahko organizirali usklajanje stališč in uveljavili uporabniški interes predvsem neposrednih uporabnikov OZD. Poleg materialnih pogojev pa se v okviru srednjega usmerjenega izobraževanja srečujefmo tudi z vrsto.vsebin-skih problemov od povezovanja z združenim delom do raz-drobljenosti programov. vertikalne in horizontalne prehod-nosti in podobno. Vse to pa terja od socialistične zveze po-večano aktivnost za uresničevanje ciljev, ki jih je zastavila šolska reforma. Znanstveno raziskovalno delo Na področju znanstvenoraziskovalnega dela v OZD, inovacijske dejavnosti in tehničnih izboljšav lahko ugotovi-mo, da še vedno nismo ustvarili takšne družbene klime, da bi lahko govorili o bistveno izboljšanih razmerah in že ustvarjenih ugodnih pogojih za razvoj omenjenih dejavno-sti. Premalo definirani razvojni cilji DO za daljše obdobje vplivajo na pomanjkljivo načrtovanje raziskovalne dejav-nosti. Ugotovili pa smo, da razvila razvojno raziskovalna dejavnost pogojuje množično inovativno dejavnost, vendar pa moramo poudariti, da se motiviranost za tovrstno dejav-nost pojavi že pred vstopom mladih v združeno delo. V tej smeri je treba vlagati vedno več naporov, da postane VIZ proces — proces vzgajanja inovacijskega duha, množična inovativna dejavnost pa ne sme biti samo gibanje v gospo-darskih OZD, prežeti mora vse sfere družbenega dela. Zdravstvo in socialno varstvo Posebnih nalog na področju zdravstva in socialnega var-stva nismo opravili. Vključevali pa smo se v vse aktivnosti za zdravo okolje torej uveljavljali preventivne akcije in u!;repe za boljše zdravje ter spremljali socialno varnost. Tako smo posebno pozornost namenili stalni valorizaciji družbenih denarnih po oči ter aktivnosti ob uveljavljanju evidence družbenodenarnih pomoči na vseh področjih pri občinskih centrih za socialno delo. Sodelujemo tudi pri urejanju odnosov v domu starejših občanov ter pri pospeševanju aktivnosti za čimprejšnjo gradnjo zdravstvenega doma v KS Nove Fužine, ki bo po-menil pomembno pridobitev za osnovno zdravstveno var-stvo ter končno tudi za medicino dela, prometa in športa, ki je do seda; nismo imeli razvite v takšni meri, da bi zadostili povečanim zahtevam, kljub uveljavljanju zdravstvenih ambulant v OZD. Kultura Redno sodeiovanje na sejah občinske kulturne skupno-sti ter oblikovanje stališč, oblikovanje politike do posamez-nih problemov in nalog je bilo osnovno delo. Uveljavljanje programske podobe kulturnega doma Španski borci ter* oblikovanje predloga programa pa je bila posebna naloga občinske konference. Delo smo uresničili tudi v program-skem svetu ter sosvetih delovne organizaciie ter na ta način uveljavljali tudi poseben družbeni interes. Se vedno je uve-Ijavljen poudarek delu, ustvarjanju in poustvarjanju društev in skupin v občini ter posameznikov, ki dosegajo primerno kvalitetno raven. Hkrati je dom odprt tudi v Ijubljanski pro-stor in postopoma postaja tudi pomembnejši izvajalec skupnega Ijubljanskega programa. V program KD smo vključili tudi delo mladinskega kulturnega centra v občini, ki se uveljavlja tudi izven občinskih meja z modernejšimi, no-vimi načini ustvarjanja in poustvarjanja in novimi izraznimi sredstvi. Telesna kultura Programske usmeritve občinske zveze telesnokulturnih organizacij in samoupravne interesne skupnosti so doka-zale pravilno naravnanost, saj se kažejo uspehi tako pri stalni telesnokulturni vadbi kot pri vedno večjem uveljavlja-nju kvalitetnih ekip v skladu za razvoj kvalitetnega športa v občini. Sklad dela na osnovi načel, oblikovanih v sociali-stični zvezi in pomeni močno oporo nadaljnjemu razvoju te-lesne kulture in stalni skrbi za objekte in naprave, zgrajene s sredstvi nekdanje skupnosti za razvoj družbenega stan-darda. Posegli smo v delo tudi nekaterih društev oziroma zvez društev s področja telesne kulture, kjer je bila po-trebna večja skrb ali je prišlo do neposredne pobude. Tako smo skupaj z občinsko zvezo tabornikov pregledali pro-gram in finančne vire. se dogovorili za skupno delo in pod-prli prizadevanja zveze, da počitniški dom v Pacugu posto poma postane središče poletnih aktivnosti zveze taborni-kov; tako bi omogočili še večjo uveljavitev tabomiške orga-nizacije in taborniških odredov kot tiste oblike dela, ki ak-tivno neposredno pozitivno vpliva na psihofizični razvoj mladega človeka. Z aktivnostmi za uveljavitev taborni-škega centra in poletne taborniške šole, urejanja in vzgoje bomo nadaljevali, da bi s skupnimi močmi preuredili dom in njegovo okolico za organizirano, aktivno taborniško delo. Manj uspešni smo bili pri občinski strelski zvezi, ki svoje funkcije zveze ne opravlja. strelske družine pa ne kažejo in-teresa za skupno delo. Tako so tudi uspehi maloštevilni in jih neorganizirani tudi kljub nekaterim kvalitetnim skupinam in novim streliščem ne moremo pričakovati. Ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij V občinski organizaciji je osnovni nosilec vseh aktivnosti medvojni aktiv aktivistov OF, ki vztrajno oblikuje nov zbor-nik NOB v občini, ki bo izjemno pomembno pričevanje in hkrati spomenik NOB. Spomenik je tudi Pot spominov in tovarištva. ki je postala sestavni del življenja in izpolnjuje vse funkcije, ki so jih na-črtovali. Pot je edinstven pomnik osvobodilnemu boju in neuklonljivosti mesta ter športni in kulturni objekt. Delo za Pot je odbor podpisnikov družbenega dogovora zaključil in ga prevzema v nadaljnje urejanje nov skupni organ pri MK SZDL. Poseben pomen razvijanja revolucionarnih tradicij ima tudi tekmovanje v veščinah SLO in DS, kjer pomeni znanje o NOB sestavni del veščin in razumevanja koncepcije SLO in DS. Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita Uveljavljanje samozaščitnih mer in uveljavljanje druž-bene ureditve, ki je najkvalitetnejša samozaščitna druž-bena aktivnost, smo v občinski organizaciji oblikovali na več načinov in ob tesnem sodelovanju z občinskim štabom CZ, sekretariatom za LO in DS ter organi pri MK SZDL Skupna akcija stalnega usposabljanja delavcev — »OZD v SLO in DS« in občanov — »KS v SLO in DS« je dosegla cilj predvsem v OZD, kjer je bila udeležba primerna, česar pa ne moremo reči za udeležbo občanov v KS, kjer nismo do-segli pričakovanega. Ponovno je treba preizkusiti oblike in načine slalnega usposabljanja ob dejstvu, da je tjjja izbrana tema konkrelna in pomembna za vsakega občana. Kvali-tetno je bilo izvedeno občinsko tekmovanje v veščinah SLO za mladince osnovnih in srednjih šol. Mladinci delovnih or-ganizacij in krajevnih skupnosti se tekmovanja kljub mož-nostim ne udeležujejo. Samo tekmovanje je usklajeno z odgovornimi pedagoškimi delavci pokazalo sicer opazne razlike v znanju in veščinah, a hkrati tudi napredek, ki pa mora najti tudi stik s kasnejšim usposabljanjem in uveljav-Ijanjem znanja in veščin. Usmerjanje v vojaške poklice je ostalo premalo podprto z družbeno akcijo in predvsem ak-tivnost, ki je bila odvisna od posameznikov in manj kot skupna aktivnost koordinirana v organih občinske organi-zacije. Posebej smo proučili tudi iniciative za obvezno vojaško usposabljanje mladink oziroma žensk in ugotovili, da je predlog neprimeren ter predlagali uskladitev programa predmeta obrambe in zaščite v šolah srednjega usmerje-nega izobraževanja, prostovoljno usposabljanje pa podprli. Prvič je bilo izvedeno tudi enodnevno skupno usposab-Ijanje predsedstva občinskih družbenopolitičnih organiza-cij. Pomembne aktivnosti na podroČju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite so bile usmerjene predvsem na stalno spremljanje varnostno-političnih ra-zmer v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela, zlasti z vidika nadaljnje krepitve obrambnosamozaš-čitnih sposobnosti glede na zaostrene razmere v. svetu in težje pogoje gospodarjenja doma. Na tem področju so vsi frontni deli v skladu s svojo ustavno funkcijo in na osnovi^programov dela, kakor tudi skupno dogovorjenih aktivnošti v okviru občinske organi-zacije sodalistične zveze, svoje naloge uresničevali predv-sem za nadaljnjo podružbljanje nalog SLO in DS, spremljanje in ocenjevanje obrambnozaščitnih priprav, ažuriranje in dograjevanje obrambnih in varnostnih načr-tov: utrjevanje mobilizacijskega sistema, usposabljanje ter zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje nalog na tem področju. Družbene organizacije in društva V poročilu moramo ugotoviti, ali so družbene organiza-cije in predvsem društva uveljavila načela, politiko in reše-vala probleme v občinski organizaciji, ali pa se ne čutijo do-volj člane SZDL, da bi v organizaciji tudi usklajali širša od-prta vprašanja. Občinska konferenca.je posebej spremljala aktivnosti predvsem družbenih organizacij in občinskih zvez društev ter sodelovala pri urejanju problemov predvsem na pobudo organizacij. Tako smo ponovno hoteli pomagati urediti od-nose v občinski strelski zvezi, a aktivnosti za uskladitev niso dovolj, saj se nobeno od strelskih društev ni vključilo ozi-roma izpolnilo skupaj dogovorjenih nalog, ki so bile usmer-jene v ponovno ureditev občinske strelske zveze. Obravnavali smo tudi programe in predvsem načine fi-nansiranja, ki je v nekaterih družbenih organizacijah že kri-tično. Vse predolgo smo odlašali z enotnim samoupravnim sporazumom v Ljubljani, zato so nekatere rešitve neuskla-jene (črtanje iz programa financiranja) in pripravljane v ožjih krogih. Priprave na spremembe je potrebno družbeno verificirati in sprejeti v SIS in tu uskladiti različne elemente pa tudi možna različna stališča. Gotovo ne more biti vez v občinski organizaciji le dejstvo, da društvo za registracijo potrebuje soglasje občinske kon-ference oziroma organa občinske konference na osnovi pravil in programa, temveč mora bili to program sam in skupni citji, ki jih vključujemo v skupne programe. Zato je bilo toiiko bolj neverjetno, da se nekatera društva preprosto niso odzvala nekaterim vabilom za skupno akcijo pri obli-kovanju in pojasnjevanju predloga programa IV. samopri-spevka. Nekatera društva so v Ljubijani oblikovala stališča do akcije, toda posebej in mimo organiziranih javnih raz-prav, tako, da ni bilo mogoče soočiti različnih stališč in jih uskladiti. Ni zaskrbljujoče dejstvo. da ima posameznik ali društvo drugačno stališče, zaskrbljujoče je njegovo na-čelno zavračanje sporazumevanja in usklajanja zpotraj SZDL. Takšnega primera nismo imeli v občinski organiza-ciji, toda društva niso samo občinska, vanje se vključujejo občani po interesu in ne po kraju bivanja. , Opozoriti pa velja tudi na dejstvo, da se delegati društev oziroma združenj pogosto ne udeležujejosej občinske kon-ference in ne sodelujejo z mnenji, razpravami ali staiišči. Tako uveljavljajo samo ozek specialni interes, ki jih zdru-žuje v društva in se ne vključujejo v urejanje drugih tudi skupnih družbenih nalog. manjšo pripravljenost oziroma uveljavljenost kandidiranja in določanja možnih kandidatov. pa tudi uveljavljenost de-legatskega dela kot pomembne sestavine samoupravljanja oziroma samoupravnega odločanja. Ponovno velja pouda-riti odgovornost do delegatskega dela, do usmerjanja in us-klaj&nja stališč in zahtevnih poti delegatskega odločanja. Takšno delo zahteva usposobljenega delegata in usposob-Ijene strokovne delavce, da bodo pripravili strokovne in de-legatskemu delu primerne predloge oziroma variantne od-ločitve. Frontnost se je pri delu koordinacijskega odbora za ka-drovska vprašanja še najbolj izrazila, saj ni bilo seje (le-te pa so bile najštevilnejše), kjer ne bi svojih stališč oblikovali za to ustanovljeni organi vseh sestavnih delov koordinacij-skega odbora. Toda to je bilo praktično delo po zaključenih kadrovskih postopkih in razpisih, torej izbira med prijav-Ijenimi kandidati. Tako koordinacijski odbor ni mogel uve-Ijaviti pomembne usmerjevalne funkcije in pravočasno usmeriti nekaterih aktivnosti. Koordinacijski odbor nima možnosti odločanja. Ceprav OZD mnenje mora pridobiti pa ji ga ni trtba upoštevati. Sveti OZD preko delegatov družbene skupnosti običajno upoštevajo mnenje (ali obratno, koordinacijski odbor upoš-teva oblikovana rnnenja DPO v OZD) nckateri, pa čeprav OZD posebnega družbenega pomena, tega ne upoštevajo in izločijo stališča koordinacijskega odbora ob zaključku dela razpisnih komisij. Čepravsotoizjeme, pavendarkaže opozoriti na pomen skupnega dela ne