BRUC 1966
Sem že obupal in se bal, da BRUC-a ne bom dokončal, zdaj ko je prišel med ljudi, naj se mu spet kaj ne zgodi!
Urednik
GLASILO KLUBA ŠTUDENTOV PREKMURJA Izšlo v Murski Soboti 6. marca 1966 ob 00 uri 00 minut 01 sekund Letnik VI.
Cena 2.00 N D
Študentje - posebna kategorija občanov?
ŠTUDENTJE ŠE ZDAJ NIMAMO UREJENEGA ENOTNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Z ZAKONITIM PREDPISOM. ŠTUDENT BI MORAL BITI ZAVAROVAN NA OSNOVI SVOJEGA STATUSA. NEUREJENO ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO ŠTUDENTSKIH DRUŽIN POSTAJA VEDNO VEČJI PROBLEM.
Mislite, ka mo šou študejrat? Zakoj, či san lejko privatnik
^Dragi prijatelji - bralci!
Navajeni smo že. da ob tradicionalnem študentskem plesu izide »Bruc«, ki v satirično humoristični obliki prikazuje razne nepravilnosti, ki nastajajo v naši ožji skupnosti. Tudi letos smo se študentje potrudili, da kljub finančnim težavam naš list zagleda beli dan. Marsikdo bi nam verjetno zameril, če tega ne bi storili tudi ob letošnji prireditvi. Prispevkov ni treba jemati kot žalitev, ker naš namen ni žaliti človekovo osebnost. Vzemite jih kot prispevke nekaterih študentov, ki v svojem listu izražajo v poljubni obliki svoja stališča, mišljenja in zahteve do dogodkov, predmetov, osebe ali skupine in institucij.
Sedaj pa bi vam še rad na kratko prikazal dejavnost KŠP.
Že vrsto let se trudimo, da bi bilo klubsko življenje boljše, naše delo kvalitetnejše in bolj vidno med našimi občani doma v Prekmurju. Imeli smo te vrsto razgovorov in posvetovanj o tem, bodisi s predstavniki družb eno-političnh organizacij ali s predstavniki delovnih organizacij, vendar zadovoljive rešitve še nismo našli.
Gre nam predvsem za to, da bi študentje svoj prosti čas, ko so doma, racionalneje izkoristili. Potrebno bi jih bilo angažirati v najrazličnejši obliki (zavisi od študija), da bi se neposredno seznanjali z delom, da bi jih delavci učili delati in pravilno vrednotiti delo. S tem pa bi formirali študentovo osebnost in sposobnost.
To ni imaginacija, četudi smo priča velikih zmot: odpovedovanje štipendij, odpuščanje visokokvalificiranih delavcev alijftrokovnjakov, kar ni samo odraz novih pogojev gospodarjenja. To je predvsem odraz vrednotenja del 9. naši praksi. Še danes, po tolikih letih upravljal " delu in človeku ne znamo dati v * praksi tisto čist, ki jima pripada. Umetno ustvarjen ugled ali ugied po položaju je še zmeraj marsikje bolj pomemben kot pa ugleden po delu. Zato se lahko 'upravičeno vprašam, kdaj bo industrijsko izobraževanje postalo del dejavnosti KŠP in gospodarske organizacije. Čas bi že bil, da bi tudi gospodarske organizacije pristopile k intenzivnejšemu izpopolnjevanju visokokvalificiranega kadra, omogočile pok\icno predpripravo, s tem pa razširjale splošno izobrazbo in dvigale tehnično kulturo svojih članov. Tudi študentje šipendisti so njihovi člani, čeprav se nekateri tega ne zavedajo. Prav tako bi problem morale reševati družbeno politične organizacije, kajti študentje smo v glavnem prepuščeni sami sebi, brez nasvetov in jasnih napotil.
Tudi materialno stanje študentov zasluži posebno pozornost, saj veliko število naših študentov nima normalnih pogojev za študij. Zaradi nejasne štipendijske politike in nezadostnega števila razpisanih štipendij so marsikateri naši kolegi že po nekaj mesecih študija morali zapustiti Ljubljano, ker niso mogli kriti stroškov šolanja. V zvezi s štipediranjem se še zmeraj dogaja, da štipenditorji ne upoštevajo tistih načel, ki smo jim predlagali z namenom, da bi štipendije bile zadostne, stimulativne in nepristransko dodeljene. Zadnje čase nekateri zagovarjajo kreditiranje. Toda ne bi smeli zato razpisov štipendij o-puščati in se zaletavati spet na drugo obliko. Znašli smo se v taki situaciji, da danes ni ne kredita, ne zadostnega števila štipendij, po katerih je potreba iz leta v leto vedno večja.
Klub posveča veliko pozornost tudi problemom maturantov. Izbrati primeren študij, najti stanovanje, dobiti zanesljiv vir dohodkov, navaditi se na novo okolje in nov način dela — vse to in še marsikaj se postavi pred maturanta, ki v veliki meri odločajo o tem, ali bo lahko študiral ali ne. Zato, smo se odločili, da jih seznanimo s fakultetami in višjimi šolami, z
oddelki in smermi študija; da jim razložimo, kako poteka vpis, kakšna potrdila bo potrebno oddati, kje so domovi in cenene menze, kako je treba študirali ipd. Zavedamo se, da je to samo del pomoči, ki jo maturant potrebuje. Zdaj bi mu morala pomagati tudi institucija, ki bi ga racionalno usmerjala v poklic: bolj podrobno bi ga morala seznanjati z različnimi poklici, na podlagi psiholoških diagnoz dijakovih sposobnosti dati informacije o področjih aktivnosti, ki so mu dostopna in ne nazadnje bi te dijake bilo treba seznaniti o sedanjih in bodočih družbenih potrebah visokokvalificiranih delavcev glede na gospodarske dejavnosti.
Družabno življenje še najbolj razgiba in aktivira člane. Decembra smo organizirali »Bujto repo«, zdaj pa je organiziran XIII. študentski ples z brucovanjem.
Kakorkoli že, ob vsem tem Klub študentov Prekmurja opravičuje svoj obstoj. Pomen kluba bi bil lahko še večji, če bi se ojačale vezi med KŠP in družbeno političnimi organizacijami, sekcijo starejših v Ljubljani in podobno sekcijo v Prekmurju, ki pa žal iz neznanih vzrokov še do danes ni bila konstituirana. Upajmo, da bomo s KŠP — sekcija starejših v Ljubljani — uspeli organizirati v kratkem razgovor o vprašanjih fiktivne regionalnosti Pomurja, razpravljali o problemih pisanja prispevkov za zgodovino NOB Prekmurja, organizirati avtobusni izlet po Prekmurju in na Madžarsko, prekmursko veselico, skupaj s Prleškim študentskim klubom pa razgovor z zveznim poslancem Antonom Vratušem.
To je bilanca letošnjega dela Kluba študentov Prekmurja.
Predsednik KŠP:
Štefan Huzjan
Pokrovitelj nocojšnjega XIII. študentskega plesa z brucovanjem je kolektiiv ČZP »Pomurski tisk«, častni član KŠP. Igra ansambel Mojmira Sepeta, poje Irena Kohont.
Vsem, ki so nam na kakršni koli način omogočili organizacijo nocojšnje prireditve, najlepša hvala.
2
Pesem od Lepe Vide
Dudnajst sem let pri k ijigi bedela, prišla reforma je, službo mi vzela. V žalost spreminja se moje veselje, jesti donači kruh aoje so želje.
Lepa Vida Ekonomsko je končala, v mestu zaposlitve je iskala.
Sivi Nem'c po črni cesti pride, avto ustavi, vpraša Lepe Vide: »Zakaj Vida!, nisi tak’ vesela, tak’ vesela nisi in tak’ smela, kot takrat, ko si učenka bila?«
Vida Lepa je odgovorila: »Kak' vesela b'la bi ino smela, ko družba mi ne more dati dela, oh. doma nas je devet in nismo mogli vsi živet, za socializem smo volili! Zdaj krepko so nas oslepili. Službe ni nikjer mi moč dobiti, kaj mi revi zdaj je za storiti?!«
Sivi Nem’c ji reče ino pravi: »Past’ ne moreš še po travi; v Nemčiji imamo dela dost' in jesti, pa ni družbenih posesti.
Kaj ti pravim, pote, Vida Zala, me gonja za profitom je prignala, ekonomski naš sistem, zaslužka daje vsem ljudem, pri vas pa imate le pravice, čeprav brez dela ste in brez petice. Pusti svojo lepo domovino in z. mano pojdi, delal v tujino!«
V avto Lepa Vida je stopila in ko čez mejo sta potegnila, ko je limuzina že po nemškem tekla, se smejala Vida je in rekla: »Oh, pa res sem prav storila!, oh, tu bodem si vsaj zaslužila kruha in oblek — tu bom ostala, o domu svojem več ne bom premišljevala!<
Ko pretekle bde so tri nedelje, Vido na izlet gospod že pelje. In čez leto dni je Vida Zala Z njim otroka pričakala.
Da lahko otroka bi dojila, za dopust gospoda je prosila: »Rad' otroka prosim vas dopust, za julij vsaj in za avgust!« »Kaj me briga zdaj tvoj sinek mali, mi na delo smo te pripeljali; če le froca boš dojila, kruha ne boš zaslužila.
Nisi sem prišla rodit!«, reče ji gospod srdit.
Ko na večer se že mrak napravlja, Vida od gospoda se poslavlja; da vlaka nebi zamudila, lepo gospoda je prosila: »Do vlaka \potegnite naj’ gospod, da čim prej se odpeljeva od tod!« Ni minila ura še devet.
ko moral Nem'c slovo je vzet’;
in vlak je peljal v domovino, ubogih src dveh bolečino: sinek zdaj je brez očeta.
Vidi pa mladost je vzeta.
V vlaku Vida se zajoka huje.
Jo sopotnica sprašuje: »Kaj se tebi dekle je zgodilo, da tak' silno jokaš in tak’ milo?« »Kak' bi s’rota uboga ne jokala, ko mladost sem Nemcu, čast prodala! Pri nas me niso mogli zaposliti, v Nemčijo po kruh sem mogla iti. tam pa sem gospodu hlapčevala, ker zahteval je, sem se mu vdala; drugega mi ni b’lo moč storiti, ker me čel je napoditi.
No, ko mati sem postala, je gospa negodovala; kaj mi b’lo je za storiti, morala sem pač oditi.«
Res je Vida nekaj zaslužila, res je družbi stroške prihranila; Vida Nemcu tud’ je čast prodala!, to pa naši družbi hvala.
(Po Prešernu)
MONOLOG. Som bog vas je prineso k nan. Italijani. Deset lejt san že garala, pa san nej znala, či na zlatoj liljknji sidin. Pa niti davka mi od njej nej trbej plačati.
3
Dete, če tebe ne bi bilo, bi že dobila v zakon roko! Ker si spočelo med šihtom se, nama obema odklenkalo je. Edino lepo pa se mi zdi, da socialno vsaj zate skrbi; zame se itak ne briga nihče, sedaj ko oskrunjeno sem dekle.
On, ki v podjetju »službeno« spi, obrača zdaj vstran od naju oči! Ali te gledal bo ali ne, dete boš svoje vsaj matere.
(Aktualizirana Prešernova)
^jezapoilena mati
Kaj pa je tebe treba bilo, dete nedolžno, nezakonsko, meni simpatični tajnici, zdaj odpuščeni uslužbenki? —
Oča tvoj prej so bdi ves za me, pod srajco so božali moje »srce«, na stolčku me mehkem vdrvali so in mi tiščali pod krilo roko.
In je prišel gospodarski zastoj, mesto tajnice šlo je v pokoj, ker delati v proizvodnji ne znam, da pošto nosila bi?, to me je sram!
Vijdin, ka si žmetno odijavlete!
/v met govori:
Zdaj gledam pusta te ravan, obujam grenke si spomine, ti prazna si iz dneva v dan, podoba zadružne lastnine.
»Nekdo« te mi je, njiva, vzel, ko b’la si polna, rodovitna, v kompleks te vključit’ ni hotel, ker nisi b’la zanj pridobitna.
In vendar zadružna ravan, te tudi danes ne preziram, čeprav bremen precej imam, te z žulji svojimi podpiram.
Moj bil nekdaj je ves ta kraj, očeta moj’ga dohodnina, ga zadruga upravlja zdaj, pšenice ni več, je praznina.
Če zraste včasih kak krompir, kot v praksi je in v navadi, ga zadruga pusti pri mir’ in gnije revež do pomladi.
List laiku v roke je prišel, on vse narobe je planiral, ker kalkulirat ni umel.
A kdo bi naj ga skorigiral?
Oh, zapuščena ti ravan!
Moj ded sejal tu, bab'ca žela, vesela pesem prek, poljan, je okopačev prej zvenela.
A zdaj utihnil ves je glas, le traktor kdaj pa kdaj ropoče, brez dela ne bo zrastel klas, četud’ poplav ne bo, ne toče.
Zatorej uboga ti iravan, ko nate moj pogled se upira; pogled v prihodnjost je mračan in v prsih sapo mi zapira.
Po prekmursko} se cesti, furati je fajn...
Sonetje nesreče
O ti kultura, ljuba hči domača,
za te so naši dedi se borili, a danes nate smo že pozabili, te vsak prezira, hrbet ti obrača.
Smo Cankarja že zdavnaj pokopali,
Van Goga nismo vid'H še, o Shakespearu jih malo ve. Kdaj Bacha bomo poslušali?
‘vpasod qvsA Ivu »pzuaoiupoj« 4 (.ivajs vu;suoq yoids »$0X17« 3f
(Vqd.il dl mvu v^ivdi fv^vz
■avq uivu pq Udqd^jod fjoq iq ‘vpdjS ds oj vu ouoijuy d^
•avudp vun vp Ivsa »svs^dj« vz
Potrošnik pride v trgovino malo, blaga ni, z-a katero vpraša;
taka je pač trgovina naša: dobiš le tisto, kar ji je ostalo.
V nebo ozre se. zaboli ga glava, ker gume ni, ne žebljev, ne železa. »Dobite jutri!«, to je le pretveza, si misli in gre brez ^pozdrava.
Tako občana je v biffč pognalo od jeze, ker ga zafrkava trgovec, ki prodaja mu zijalo.
Tam se nažrl ga je kot krava, ker to mu je le preostalo. Prekrasna naša si zabava!
Prijazna zora vrata mu odpira, ga luna v posteljo sprevodi, on dela v blatu, snegu, v vodi in „družba” še mu pot zapira.
On dvajset let že zddrugo \podpira. v zahvalo ta pa hrbet mu obrača in z njim tako kooperira.
da drago ji usluge plača; odkupne cene ona dirigira, se pravi, vedno kmet gor plača.
Komur je družbe dar bila garaža, si kupil je še wikend, limuzino, ta greje se le z električno blazino in socializem nam zaraža.
Kjer hodi, mu je s cvetjem pot posuta, privilegiran je, ne odgovarja, neumnež v pametnega se pretvarja in le s komolci v druge buta.
Okrog pa kup je delovnih občanov, Z žuljast'mi, krvavimi rokami, ki rekrutirajo iz vrst tlačanov.
Ljudje, sedaj je čas pred nami, ne bomo hranili več takih veteranov; morda nas reelekcija predrami?!
življenje kmeta, to so časi hudi; vsak le prezira ga, nihče miluje in občina mu davke napihuje, tem bolje, čim več on se trudi.
Pred tebe ni sedaj, prometna gneča, vsak dan se avto v pešca zaletava, ljudje srečujejo se brez pozdrava, nihče pozornost nikomur ne posveča.
Nihče nikogar več sploh ne spoštuje, soseda pred sosedo se postavlja,, odrasel otrok starše rad pozablja in sestra brata često zaničuje.
Prodrla med ljudi je tudi goljufija, preziranje, srd in razvade, pokvarja seks nas in manija.
Ljubezni ni več, le naslade so sreče naše iluzija. Kdaj opustimo te navade?
6
gazele
»Stolec ali
prav se piše

l’ prav se piše ^nnap ali dinar, se Zvezna skupščina kot taka.
sprašuje za petdesetaka, za nov’ga, ne za star’ kovinar.
Po pameti je naša sodba taka: Ko v Srbiji denar so naredili, na severne so brate pozabili in to zavestno, ni b’la to napaka.

Ker so CjlOBeHJlja celo pisali, nam s tem enakost dokazali, obhaja taka misel nas Slovence: vsaj javno mogli bi odgovoriti, ne pismeni odgovor obljubiti mu, ki zastopa nas ,,CjiOBeHu;e“
Pesem moja je USODA reveža študenta; smola, greh. NEZGODA reveža študenta; v nji pozivam vas občani, pokažite pot mi do IZHODA reveža študenta; na papirju BRUC-a danes se bo brala že zakorenela MODA reveža študenta; 'z. nje, da brez bo, po diplomi, službe, vidi se »SVOBODA« reveža študenta.
Bolj kot parazita birokrata bi bilo pozabit ŠKODA reveža študenta.
D enarnico sem večkrat vprašal, ali SMEM popiti kaj; odgovora ne ZVEM.
Od daleč sliši glas se s stadiona, a ker denarja nimam, tja ne GREM. Ak' dramo kako rad bi si ogledal, lahko plakate le približam si OČEM. Al’ ak’ si fdme dobre le ogledam, razkošneža pokažem se LJUDEM. Al’ splošno izobrazbo iskal bi al’ delo, žakaj sem pravzaprav v Ljubljani, siromak ne VEM.
Zalostna komu neznana je RESNICA, da sem suh, v pismih mojih neprestana GOVORICA, da sem suh. Ve že FAKS, ki redko sliši čevljev mojih cepetanje, ve že UNIVERZA, smole moje PORODNICA, da sem suh. Ve že »Slamič«, ve »e »Tišler«, ve že gnusni zrak »Emone« sočne kletve moj’ga bel'ga, vel'ga LICA, da sem suh. Prebival'šča mo j'ga gospodinji, je domačim mojim znano, tud' pr i j at'l jem mojim v mestu ni NOVICA, da sem suh. Ve že stara suknja, ki le suhe mi kosti pokriva, ve že. ki leteča plaši se me PTICA, da sem suh.
Ve že kruleči mi želodec, menza, ki ne misli nič na njega, ino ve, ki grenkih pljunkov deležna je STEZICA, da sem suh. Ve že vsaka stvar kar vedet’, preskrbeti zame in ustreči noče draga moja ŠTIPEND'JICA, da sem suh.

— Norec, ne vejš ka san štipendist soboške občine?
Draga. vem. kaj vse od mene govorijo ti ŽENICE. prav’jo tud’, da v pismih tvojih še nikol’ ni b’lo RESNICE, kak svarijo me kolegi in mi štejejo na prste fantje, k’terim ti sedaj poljubljaš LICE;
al’ ker vem. da me slepariš, tudi vem. da 'z moke najine nikdar ne bo POTICE. Dokler bodem diplomiral in prišel do kruha, vse zamrle najine ljubezni bodo KLICE.
Kdor zatrobi ti 'z Rekorda. Fička ali Kadilaka.
znaj, da ta ne ljubi, ta le plaši »PTICE«
Al’ so všeč ti le devize?, vzemi ’z Nemčije si fanta.
Švedske, Avstrije al’ ŠVICE.
Pred dekleta so ljubile, zdaj kadite, pijete in druge zganjate le VICE. To pomisli, ne zameri, če ti rečem, da ste nekatere take kot TELICE.
^i kemijo še študiral LANI. — čas hiti;
letos časopis prodajaš po LJUBLJANI. — čas hiti.
Koder hodiš, psi cafrdjo te povsod.
strganih te cajtung kup OZNANI, — čas hiti.
Zdaj kot Paula Anke krič je tvoj poklic;
»Delo!«. »Tete!«, »Dnevnik!« NEPRESTANI, — čas hiti. Občina prevzetna, zmisli, kak’ je težkih teh pet let, in štipendije prosilca ne ODSTRANI. — čas hiti.
Kot prošnika. Bruca že usliši, ko odhaja v svet, preden ga še križ življenja RANI, — čas hiti. Naj ne bo študent v Ljubljani hodil t’ko prezrt, drug’ pa spet bi letos grabi! si kot LANI. — čas hiti.
Al’ rži bo vsaj za seme, kdor ga SEJE, sam ne ve; kdor si svoja seka drva, al' njegovo vsaj bo VEJE, sam ne ve. Kmet, katera zadrugi proda teleta.
al’ pri njih bo kaj PRIREJE, sam ne ve.
In. ki službeno se vozi, al’ mu kaj ostalo bo od dnevnic, ki jih dvojno ŠTEJE, sam ne ve. In brezveznik. ko planira, misli, da je prav; zakaj se laik še mu SMEJE, sam ne ve.
Lej, tako tudi sestankar. al’ stoji, sedi al’ spi, a čemu so vsak dan SEJE, sam ne ve.
In al’ veš, da izkoriščaš s tem. da samo gobezdaš, al’ se smel ti bo upreti »kdo« POZNEJE, sam ne ve.
JK dor štipendira, vsak politiko drugačno VODI: eden boljšo 'če oceno, drug: »Na vaje naj le hodi!« Ta zahteva več izpitov, on povprečje boljše;
tretji da se guliš, kar več sploh ni v MODI.
Bo prijetna en'mu tudi praksa.
oni pa bo rekel: »Naj ga ne prinese ZLO Dl!« Nestrokovnim diplomanti bodo prenevarni in zato namesto službe raj' vtopili bi jih v VODI. Jaz pa šolo si želim le dokončati, ne oziram se na tisto, kaj se jim po glavi BLODI.
že spet je bil na sestanka
Razbijalci zbora v
Kapci
Tako je nekdo od bralcev Vestnika ocenil zbor zavarovancev kmečkega zavarovanja v Kapci. Če nam je članek v presojo, potem ga presodimo.
Izhajamo iz njegove ugotovitve, da višji materialni razvoj družbe o-mogoča položaj slehernega občana. Od koga je odvisen višji materialni položaj družbe? Od ljudi! Če je tako, koliko smo dali iri damo tem ljudem, ki jiih imenujemo kmetje. Vašiki dom. asfaltna cesta, nekje še mogoče vrtec, in ... Koliko objektov še? S temi objekti bodo lahko kmetje dvignili produktivnost in materialno bazo družbe? Izkazalo se je. da to ni zadosti. Kmetje trdo delajo za to, da 'lahko zamenjajo slamo na strehi za strešno opeko, da adaptirajo svoja stanovanja, da kupijo to ali ono za svojo družino. Toda predpogoj za vse to je, da Si zaslužijo devize. Vsaj za večino kmetov je tako. Za tiste, ki nimajo še zdaleč 10 ha zemlje in traktor, kot trdi pisec članka, ampak imajo majhno krpo; tisti, ki so na zboru povedali svoje mnenje med drugimi, da zadruga v Lendavi neopravičeno prilašča 8% od prodane živine. (N. pr. kmet je prodal zadrugi bika, tehtal je 495 kg, izplačali so mu pa za 462 kg po 500.—din. Hoteli so vedeti, zakaj plačajo toliko zadrugi, ki jim mi nudila nobene pomoči ali uslug). Dalje so se vprašali, ali niso mali kmetje z novim prispevkom v sklad za zavarovanje na slabšem od srednjih in večjih kmetov.
Ta in podobna vprašanja žal niso bila pojasnjena. Na tej živahni razpravi so dobili le takšen odgovor: »Komur ne paše, naj gre domov!« In kmetje so odšli!
Ta primer nam kaže, da kmetje več ne želijo samo poslušati, ampak hočejo povedati tudi to. kaj jih teži in kaj mislijo. Do tega imajo vso pravico, zato bi morali odborniki bolj prisluhniti ka j kmet je na zborih povedo in ne kako povejo. Z besedno igro kmetom še zdaleč ne bomo pomagali. Še najmanj pa tako, da bomo diskutante aretirali in zaslišali kot se je to dogajalo po tem zboru’ Miličniki so diskutante na zboru v Kapci zaslišali na domu ali celo na cesti in v njihovem avtomobilu.
Potem pa se še sprašujemo — Zakaj ... ?
^Najboljši razred
PREMIERA NA BRUCOVANJU V HOTELU »ZVEZDA«
Predstavljamo vam najboljši razred iz leta 1965. To ni navaden razred, kajti dijaki se učijo po najnovejši metodi: iz življenja, prakse, posebno pa iz napalk.
... Zazvonil je zvonec. Tišina in praznina. Nenadoma vstopi resna postava — učitelj.
UČITELJ: Ja za boga hudiči, »kje pa ste?! ... čez čas pride skupina dijakov.
UČITELJ: A?, paglavci, prišli ste?! Takoj na jutranjo telovadbo!
... m že telovadijo, kot bi trenirali želodce za kosilo. Po telovadbi pa kratek oddih in...
UČITELJ: No sedaj pa kot za vsak začetek, divjaška himna: DIJAKI:
Zvonec prvič pozvoni, bim, bim, bim. bim, bim, ker se zjutraj sladko spi, vedno zamudim.
Vsako uro listi glas, bim,..., in še vsak dan isti špas, vedno cvek dobim.
Mamca čakajo doma,
bim....
z očkom pa zapleševa, ko ukor dobim.
Nato vstopi stalni zamudnik Janezek.
JANEZEK: Zdraaavo!
UČITELJ: Ta packa mora biti vedno zadnja. Kaj je s tabo?
JANEZEK: Tovariš učitelj, opravičite prosim, ker sem zamudil...
UČITELJ: Vidim, da si zamudil. Kje pa si bil?
JANEZEK: Kravo sem k biku gonil.
UČITELJ: Pa to si moral biti prav ti. Ne bi lahko tega brat naredil?
JANEZEK: Mogoče ..., mogoče bi res lahko, ampak doma pravijo, da je bik vseeno bolj siguren.
UČITELJ: Sedi mrha!
Zadnjič sem vam dal za domačo nalogo naučiti se slovenske pregovore. No pa naj pove vsak enega!
VITI. DIJAK: Kdor ne dela, največ je!
VIL DIJAK: Kdor nima v glavi ima vsaj v garaži!
VL-DIJAK: Niso komunisti tisti, ki dajejo svoji organizaciji le članarino.
VI. DIJAK: Ko je prišel v Ljubljano, ni vedel za svojo fakulteto. Sedaj njegova fakulteta ne ve zanj!
TV. DIJAK: Izključen je bil zaradi misticizma. Hotel je biti bog bogova!
III.	DIJAK: Denar je sveta vladar. Da je pri nas demokracija, se vidi že iz tega, da nimamo denarja!
FRANČEK: človek je naše največje bogastvo. Zato Iga izvažamo! JANEZEK: En bedak zna več vprašati kot sto pametnih odgovarjati! UČITELJ: Kaj si rekel?! Povej še enega!
JANEZEK: Pametnemu zadostuje beseda!
UČITELJ: Ti že pokažem predrznež! Takoj grem po tovariša ravnatelja! ... in prišla sta tovariš ravnatelj in učitelj.
UČITELJ: Janezek, povej pregovor!
JANEZEK: Nesreča nikoli ne pride sama!
... ravnatelj ogorčen odide.
UČITELJ: Zadnjič smo načeli vprašanje, kakšna je razlika med pra-komunizmom in »socialističnim« komunizmom. Rekli smo, da so 1 judje v prakomunizmu bili materialno popolnoma enaki. Zaka j pa takrat še ne moremo govoriti o formalni enakosti?
VITI. DIJAK: Ker še ni bil razvit pravni sistem.
UČITELJ: Danes, ko imamo razvit že pravni sistem, posebno pri nas v Jugoslaviji, pa ne govorimo več o ...
VIII. DIJAK: ... materialni enakosti, ampak 'le o formalni. To se pravi, da smo si samo formalno enaki.
UČITELJ: Kaj pa je z materialno enakostjo?
VI. DIJAK: Materialno enakost pa smo prevzeli od razvitejšega sistema — od kapitalizma.
UČITELJ: Prav, rekli smo. da je bilo prakomunistično gospodarstvo avtarkično. Kaj to pomeni?
V. DIJAK: To pomeni, da so porabili vse kar so pridelali.
UČITELJ: Kako je pa z našim razvitim blagovnim gospodarstvom?
IV.	DIJAK: Naše gospodarstvo je idealnejše. Porabimo več kot sami pridelamo.
9
PROŠNJA PO PEJNEZASTOJ
PODPORI
Podpijsani poštenjak Pepi Potreb-nik, porojeni prvoga. petoga. pet-nik. porojeni prvoga, petoga, pejt-tresetoga, pošta Polana, Prekmurje, ponižno prosim poštiivano podjetje »Planika« (proizvodnja pa prodaja prvorazrejdnih prekmurskih punčo-kov, podplatov pa podobnih proizvodov) pejnezasto podporo.
Poštenjak Pepi Potrejbnik, prlej prvoklasni pekovski pomočnik, petič pohajam prvo polletje predavanj proizvodne psihologogije, pa potre-biijen povišano pnjnezasto pomouč pri polaganji psiholoških predmetov. pa pri pokrijvanji prehrambenih potreb.
Podrobno pojasnilo prošnje po povišanih prejemkih:
— pri profesori psihologije Ponči -još Pilatoši prvikrat povlekel pretežko pitanje, pa padel;
— poslednjič prežvečil psihološke predmete, pridirkal pred pišlijvo-ga profesora. potegno peto pitanje (po prejšnjon programi), pa ponovno padel.
Poštenjak Pepi Potrejbnik priznavam prle popisane pomanjkljivosti, pa posipavam pepbu po prvi porazni preteklosti; prisejgan pred pošto-vano publiko: po pouki postanem poniicljivi povsod po Prekmurji, po potrebi polkvalificirani poklicni pri-pognjenec pa podrejpnik.
Pni pričakovanji prerešetane pa pozitivno privolene prošnje, potrejb-ne pejnezov. pošijlan podjetji prisrčne pozdrave.
Pepi Potrejbnik
ŠPRICER ZA 125.000 STARI
DINAROV
Štipendista, šteri je že pou pejto leto vdablo od zadruge, štera je slabo vdrtivala, štipendijo, so pouzvali gorik ka si vo pogučijo. k a njem! jo hejnjajo pošijlati. Prišo je, pa so njemi tak pravli:
»Dragi naš štipendist! Tau ka si doubo pozabimo, dale ti pa več nem-remo davati nikše podpore.«
»Zadovolen« štipendist pa dene: »No či mi je nede trbelo nazaj dati, pa ote. ka idemo na 4 male.
Da tou spigejo, štipendist vo plača. pa pravi: »Znate zakoj ste zdaj pilij tej spricere? Za 500.000 zadružni pejnez.«
UČITELJ: V prakomunizmu so ljudje živeli v rodovih. Rodovi so se združevali v plemena, ta pa v plemenske zveze.
III.	DIJAK: Tukaj pa so bili pametnejši kot mi. Imeli so samo eno zvezo. Mi pa imamo Socialistično zvezo, Zvezo komunistov, Zadružno zvezo, Zvezo borcev. Gasilsko zvezo. Prosvetno zvezo, Te-lesnovzgojno zvezo itd, čeprav smo v eni in isti ljudje, z istimi cilji...
FRANČEK: Pa vsaka zveza ima svoj komite, svoje dotacije, svojo administracijo ...
JANEZEK: In kar je najvažnejše, svoje probleme, katerih ni sposobna reševati.
UČITELJ: Članstvo pa je prostovoljno. Vsak občan, ki izpolnjuje »določene« pogoje, se lahko prostovoljno -vključi v eno ali celo več od navedenih zvez. Vzemimo na primer Zvezo borcev ...
JANEZEK: V katero so se vključili poleg pravih borcev tudi taki..; .
FRANČEK: ... ki so se skrivali vsa štiri leta, spomladi 1945. pa kričali po cestah: »Živela Nova Jugoslavija!«
UČITELJ: No, kakšna pa je potem razlika med kapitalizmom in med socializmom?
FRANČEK: V kapitalizmu je izkoriščanje človeka po človeku, v svcializmu pa ...
UČITELJ: No kako pa v socializmu?
JANEZEK: V socializmu pa obratno.
UČITELJ: Kapitalizem stremi za čim večjim profitom, v socializmu pa je povdarek na blaginji ljudstva. V čem se to najlepše odraža?
III.	DIJAK: V tem, da pošiljamo ljudi tja. kjer boljše zaslužijo.
IV.	DIJAK: V tem. da smo odpravili revščino; ostali so nam le socialno šibki.
V.	DIJAK: V tem. da ni več stavk, ampak le prekinitve dela.
VI.	DIJAK: Da ni več služkinj, ampak gospodinjske pomočnice, ki pomagajo v gospodinjstvu.
VIL	DIJAK: V tem. da smo razbremenili utrujene kmečke roke in začeli, zemljo obdelovati z jeziki.
UČITELJ: Uvedli smo-tudi delavsko samoupravljanje, kaj pa to pomeni?
VIII.	DIJAK: To pomeni, da eden sam upravlja, drugi pa kimajo in poslušajo, drugače ...
UČITELJ: Še marsikaj si moramo zadati., marsikaj prediskutirati, pre-analizirati in prekritizirati. Sedaj je prišla v naše gospodarstvo kriza. En čas nam bo res slabo, vendar nato pride ...
JANEZEK: še slabše.
... vendar je prišlo naenkrat boljše. Zazvonilo je namreč in dijaki so se šli igrico »Leti, leti!« Vodi jo Janezek:
leti-------------leti DIREKTOR
— ta ne leti, ampak ostane
leti-------------leti STANDARD
— kje pa, ko se gibat’ ne more
leti-------------Rti INŽENIR
— ta pa leti v Nemčijo po avto
leti-------------'leti KMETIJSTVO
— to leti, muli v ...
leti-------------leti KULTURA
— ta nikamor ne bo letela dokler se ne prebudi.
Spet je zazvonilo. V razred stopi katehet.
DIJAKI. Hvaljen bodi gospod Tovariš!
KATEHET: Hvaljen in češčen na VEKOMAJ!
Kot za vsak začetek, naj bo tudi danes prva molitev.
NEMOGOČE
BETEŽNIK: »Nemrem na blato iti.«
DOKTOR: »Sklistejramo vas.«
BETEŽNIK: »Nemrem na blato, šankrejt spucajte.«
DIJAKI:
Ljubi štipenditor moj, vedno mi ob strani stoj; zanimaj se po moji hrani, da ne shujšam kot sem lani. Nagle smrti varuj me v službo k sebi vzemi me — Amen.
KATEHET: Zadnjič smo se učili o boigu. Rekli smo. da so ljudje v začetku poznali mnogo bogov, potem, da katoliška, evangeličanska in še nekatere religije poznajo samo enega boga itd. Kako pa mislite za socialistično vero?
VIII. DIJAK: Mi imamo politeizem ali mnogoboštvo.
KATEHET: Ali je združljiv politeizem s komunizmom?
VIL DIJAK: Pri nas. čeprav imamo v glavnem vse pogoje za komunizem. tega še ni. Manjka subjektivni faktor. Treba nam je le komunistov. pa smo tam.
KATEHET: Pa imamo vendar komuniste — partijce!
VI. DIJAK: Gospod, partijci so eno, komunisti pa drugo. Partijec je
1O
Naš dopisnik iz Lendave javlja
Izgleda, da je v Lendavi 8. februar le na osnovni šoli kulturni praznik. Za srednjo šolo pa je samo pouka prost dan. Vsaj tako misli vodstvo šole, ker za ta dan ni dalo organizirati svečane proslave. Baje zaradi počitnic, čeprav so dijaki bili pripravljeni to organizirati za 8. februar.
Že dalj časa kosim v otroškem vrtcu. Povem vam, da tu ni tako kot drugod, kjer dobiš kosilo na bloke. Pravijo, da so bloki nerentabilni. Tako jim vsaj ni treba varčevati. Imajo prav, kajne?
Pred dnevi sem se peljal s kolesom po Partizanski ulici in imel pred TSŠ defekt. Nekdo od dijakov mi je svetoval, daj grem v njiihovo delavnico za praktični pouk. Tam mi bodo kolo takoj popravili kot mnogim drugim.
V teh dne je krasno se sprehajati po Lendavi, še lepše pa poslušati pred TSŠ predavatelja, ki je predaval tako, da nisem mogel ugotoviti ali predava v srbohrvaščini ali v slovenščini. Dijaki, ki so bili zunaj, so mi pojasnili: »Govori pač tako, kot se mu zdi.« Ker pogosto napačno uporablja akcente, se mu dijaki, večkrat zasmejejo. Smeha pa ne prenaša. Zato »smehalice« pošlje na hodnik. Nekateri, ki jim ušesa ne prenesejo kakršne koli spačenke, predavanje v glavnem prebijejo doma.
Kakšno zabavo imajo izobraženci, kot n. pr. profesorji v Lendavi. Precej zanimivo. Ugotavljajo, kdo kakšno bismo dobiva na šolo, da ga potem lahko metodološko neoporečno vzgajajo.
Dober nasvet so slišali dijaki: »Učite se. študirajte, da vam ne bo potrebno delati (v delavnici)«. Tistim. katerim po glavi hodi samo ta randi (j), bodo nekoč dejali: »Zakaj nisem delal, da mi ne bi bilo treba »študirati«.
komunist, ki se skriva za svojo izkaznico, kar je v bistvu njegova posvečujoča milost, manjka pa mu komunistična zavest.
V. DIJAK: Komunist je tak človek, ki vidi v svojem bližnjem samega sebe, ki plačuje avtomobil v dinarjih in. ki potroši to kar zasluži. VI. DIJAK: PARTIJEC je pa svobodnejši človek. Pride lahko do deviz, v bližnjemu gleda svojo nesrečo in konkurenco in lahko potroši to. kar sam proizvede in še delček družbenega.
III.	DIJAK: Pa tudi odgovornost pred bogom je manjša zanj in peklenska vrata se mu pred nosom zapirajo.
KATEHET: Kdo pa je pravzaprav bog?
FRANČEK: Med drugimi je bog čestokrat tudi ta. ki je do 8. maja
1945 vsaj Qblekel vojaško suknjo.
KATEHET: Kje pa živijo bogovi?
JANEZEK: Bogovi živijo po navadi v »nebesih«.
KATEHET: Kaj pa na zemlji?
III.	DIJAK: Na zemlji ni bogov, tam so samo ljudje. Taki pa. ki so sedaj bili priznani za veterane, pa bodo po vsej verjetnosti angelčki. ... vstopi sluga.
SLUGA: Eti san von obkrožnico prineso. Čakajte, ka von jo vb
prečten:
OKROŽNICA!
Vzgojno društvo »Sedma umetnost« je na svoji seji dne 31. novembra 1965. izdelalo nov detajlni program poučnih filmov, ki jih priporoča tudi dijakom vaše šole, da si jih ogledajo v spremstvu svojih predmetnih učiteljev. Razen tega pa bodo predvajani tudi stanovski filmi, posebej za dijake in posebej za učitelje. Točen razpored bo objavljen v 3. polovici marca na vaši oglasni deski.
Filmi za skupinski ogled so kategorizirani po učnih predmetih in sicer za:
FIZIKO: »Brezno in nihalo«
KEMIJO: »Doktorja Jerija čarobni napoj«
ZOOLOGIJO: »Krava in ujetnik« BOTANIKO: »Drevo za obešanje« ZEMLJEPIS: »Obračun pri O.K. Koralu« ZGODOVINO: »Tridesetletna vojna« MATEMATIKA: »Minuta za umor« PREDVOJAŠKO: »Streljanje opoldne« GOSPODINJSTVO: »Privajanje na zakonsko življenje« TELOVADBO: »Ali Baba in 40 razbojnikov« MORALNO VZGOJO: »Gola Eva« TUJ JEZIK: »Pasje življenje« SLOVENŠČINO: »Zapeljana in zapuščena«
Dijakom se priporočajo za poseben ogled še naslednji filmi, za: OPRAVIČILO: »Mati, poslušaj mojo pesem« UČENJE: »iMoja nečakinja tega ne dela« ŠPRICANJE: Na smrt obsojeni je pobegnil« PROSTO URO: »Osamljeni so hrabri« ODMOR: »Pet minut raja« OPOMIN: »Ne joči, Peter« POPRAVNI IZPIT: »Nocoj ali nikoli« UKOR: »Zločin in kazen«.
Učiteljem pa posebno priporočamo tele filme; za:
ŠOLSKO NALOGO: »Ne obračaj se, sinko« KONFERENCO: »Trenutki odločitve« RODITELJSKI SESTANEK: »Sojenje v Nurnbergu« INŠPEKTORJA: »Zločinec je pred vrati« UČITELJSKEMU ZBORU: »Tollpa groze«.
Študentska založba —Akademski kolegij ima na razpolago leposlovne knjige s komentarji. Zato obvešča dijake, da zbirajo naročnike za posamezne knjige, proti nagradi. Da bo delo lažje potekalo vam svetujemo, pri kom boste iskali naročnike za posamezno delo. In sicer pri: MILIČNIKIH: »Morilci so med nami« UPOKOJENCIH: »Jama, po kateri se pride na oni svet« DIREKTORJIH
IN RAČUNOVODJIH: »Lov za milijoni«
PREDSEDNIKIH OBČIN: »Kralj na Betajnovi«
Če bi pa še našli še interesente za kaka druga dela, smo njim, kakor tudi vam pripravljeni ustreči. Za sodelovanje najlepša hvala vnaprej. ... sluga odide.
KATEHET: Ostati smo pri bogovih. Zakaj pa moramo vanje verovati?
IV.	DIJAK: Zato, ker se nam očitno razodevajo.
KATEHET: Rekli smo. da so bogovi vsevedi. Česa pa 'le ne znajo?
V.	DIJAK: Voditi gospodarstva.
KATEHET: No, čeprav so bogovi slabi gospodarstveniki, jim vseeno moramo posvečati pozornost. Bogovi so le bogovi. To se najlepše vidi iz 6 glavnih resnic. No Janezek povej jih!
JANEZEK:
11
Zapomnite si
... Našemu učencu ni potrebno znati zato, ker ste mu to vi rekli, ampak zato, ker je to on sam dojel; njemu se ni potrebno učiti znanost, ampak jo mora poiskati.
Tehnika je napor, da se izognemo naporu.
PRVA: da je mnogo bogov.
DRUGA: da družba vsakemu dobro plačuje in napake često spregleduje.
TRETJA: da njihovi otroci in žene dobro živijo od plače ene.
ČETRTA: da se je vsak bog ovekovečil, da bi nam s svojo roko dirigiral in oči zapiral.
PETA: da so nam »nebesa« nedosegljiva.
ŠESTA: da Rdeča knjiga za privilegije ni več nujna.
... pride sluga.
SLUGA: Gospod plebanoš. Ena ženska je na farof prišla, če ibi prej šli na spovid. ka je njeni oča na skragnjen.
KATEHET: >No potem pa tiisto lepo za konec, tisto prekmursko: »Lejpa si, lejpa ...«
DIJAKI:
Lejpa si, lejpa naša kmetija, štero te vodi birokracija, agronome piščavamo vbni njim kruha spravlamo.
Namesto fraze, ki jih mladina mrzi, ponudimo argumente, razumljive in prepričljive, četudi so neprijetni.
Lejpa si, lejpa tuj Industrija, vtebe se spravla že anarhija.
Pa tuj turizem in naprej, prinas se delati kaj štejč smej
Dugo smo delali že v nouro formo, te non pa »Un« je poslau reformo. Kak de zdaj dale šlo naprej, tou reformator son ne vej.
Konec.
12
Zapomnite si
Kdor ne ve odkod prihaja, ta ravno ne ve. kdo je in kam gre.
Bitko z besedami se ne da izbojevati, lahko pa jo začnemo.
Kritično mišljenje 'ne more biti zmeraj pravilno, toda pravilno mišljenje je vedno kritično.
Nosilci neusklajenih odnosov so redkokdaj posamezniki, ampak pretežno posamezne skupine ali skupinice članov,kake organizacije. Materialni interesi, privilegije in prestiž, — to je tisto, kar jih združuje.
Najstarejiši časi niso tisti, o katerih se bojimo govoriti resnico ampak tisti, v katerih nas je strah, da jiih poslušamo.
Govorite zmeraj tako, da potem, ko končate vam ne bo potrebno izpirati usta.
— Ja znaš, tildi Sobočanci se moramo držati reelekcije
. Profesorji, predavatelji!
Dijaki bi radi vedeli, kako dolgo boste ocenjevali po metodi takoime-novanega »halo efekta«? Dijaki so mišljenja, da človeka vsi predmeti ne zanimajo enako, zato tudi ocene enega predmeta ne bi smele biti podobne ocenam druigih predmetov oz. vsaj upoštevati jih ne bi smeli.
Komisija za sprejem in odpust delavcev (po novemi neposrednih proizvajalcev) (ne) uslužbencev podjetja
»DEFICIT« Murska Sobota
razpisuje na podlagi 77. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah 66. člena dopolnilnega Zakona k 55. členu Zakona o spremembi 44. člena Zakona o razveljavitvi 33. člena prejšnjega Zakona (Ur. list SFRJ 30/2 1965) in 22. člena Zakona o uveljavitvi 2. odstavka 112. člena sedanjega Zakona o volitvah DS in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, ter na podlagi 3. alineje 5. točke 7. odstavka 9. člena 4. poglavja v 6. delu statuta podjetja »Deficit«.
PROSTO DELOVNO MESTO
Hvala enako
Nacija je učitelj dobro poznal. ■ se bolj pa njegovega očeta. Tik pred novoletnimi prazniki, ko je Na-* ci zvedel, da jutri ne bo pouka, po zadnji uri prijel za taško in hitel iz razreda veselo proti domu. Toda na hodniku se sreča s svojim učiteljem, ki mu je zmeraj, vzkliknil: »Pozdravi starše!«
Naci: »Hvala, bom, tovariš!«
Učitelj: »Reci, da jim želim srečno novo leto!«
Naci: »Hvala enako, tovariš!«
Učitelj: »Reci očetu, da naj te da prek kolena in dobro te naj premlati!«
Naoi v sili: »Hvala, enako, tovariš!« in je zbežal.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev (član ZK. SZDL, ZB, RK, Ribiško društvo) izpolnjevati še enega od naslednjih:
L da imajo končano osemletno šolanje in 30 let prakse (na vodilnih mestih)
2.	da so vsaj vpisani v eno od večernih srednjih šol in imajo 25 let prakse
3.	da imajo najmanj 10 let študijskega dopusta in končana vsaj 2 razreda srednje šole.
Razen gornjih morajo izpolnjevati še naslednje pogoje:
L praksa v gospodarskem kriminalu
2.	pasivno obvladanje materinega jezika
3.	da imajo: avto, vikend ali lastno stanovanje (prednost, če imajo vse troje)
K prošnjam je treba priložiti:
1.	obširni življenjepis
2.	ustrezna spričevala (lahko se dokažejo tudi s pričami)
3.	potrdilo o vsklajevanju lastnih interesov z družbenimi (tu pridejo predvsem v poštev: devizni računi, hranilne vloge itd.)
Prijave oziroma prošnje s prilogami je treba poslati na naslov:
»DEFICIT« — Murska Sobota
Kriva pot 13. p. Mali Bakovci
13
Zapomnite si
Kako iznajdljivi so nekateri ljudje v štipendijski komisiji. Za sebe najdejo milijonske vsote, da naredijo višjo šolo, drugim pa delijo glede na to. koliko še ostane v skladu. Potem pa pravijo, za štipendije ni denarja ali pa: čez leto vam bomo že povišali (za dva tisočaka!) končajte čimprej, da nam ne boste v veliko freme.
Človeško delo se sme opazovati iz gospodarskega vidika samo takrat, ko predvidene spremembe istočasno zboljšajo objektivne in sub-jektine pogoje dela ali pa. da jih vsaj ne poslabšajo.
Poštena plača za pošteno delo, je trajna človekova pravica!
Moč, da se ustvarja bogastvo je mnogo pomembnejša od bogastva samega.
ENO PAR S SPITALA RESNIČNI DOGODEK V AMBULANTI
Dobri doktorge mijslijo na vse
V občini je problem najti primernega človeka, za vodilno delovno mesto. Pogoj je namreč, da mora biti delaven.
Kam bodo šli osmošolci in četrtošolci?
Žal. to še ni zapisano in še nihče ne ve v naši občini. Nekateri občinski možje svetujejo mladim tole: (e)-migrirajte!
Kakšna prijetna tolažba!
Od domačih specialitet vam lahko nudimo samo tole
Pravijo, da . . .
Potrebni so nam možje in žene, ki s spontanim skupnim delom znajo ljudi osrečiti in razveseliti.
Ena od izvorov siromaštva je v tem. da ljudje niso na pravem mestu; nekateri trgovec bi bil boljši proizvajalec, nek funkcionar boljši konjederec, nek kardinal boljši zvonar ...
NOTRANJE REZERVE
»Nede dugo trbelo čakati, ka de zguba v špitali ščista pokrita.«
???
»Z vatov so začali šparatii. Pa nej betežnicke. liki tisti kak reverze podpišavlejo.«
Pridejo gorička mamica k dok tori. Dugo so čakali na vizito, tak ka bi njim skorou ešče zagen avtobus vuj-šo. Zatou so GOSPOUDA doktora (v resnici zdravnika) prosili naj je naprej vzeme, ka da že skora zagen avtobus šou.
»Te vas pa naJ 'drgouč s tajgami notri pripelajo!«, se je obregno G0-SPOUD doktor.
TOGA SO ZMOŽNI SAMO
doktorge
— plačano majo ležarino.
— na den lej ko »delajo« tudi po 28 vbr.
plačano lejko dobijo tud-za tresti vor.
Tou se pa lejko opraviči z zdrav-niškov etikov, ešče bole pa s ten, 'ka je medicina prava znanost.
Križanka »BRUC«
VODORAVNO: 1. bruc; 7. prevozno sredstvo, ki mu pravimo tudi avto; 12. način izmenjave mnenj; 17. gozdna ptica (»s prelepim glasom«); 18. znamka švicarskih ur; 19. fakin; 21. neljuba ocena v izkazu; 22. s črevesnimi motnjami povezana športna panoga; 24. nasprotno od stara; 27. mati; 28. znan slovenski zoolog (Miroslav); 29. insekt; 30. naslov Nuši-čeve komedije; 32. pripadnik plemena, ki je prišlo k nam v 3. stoletju pr. n. š. iz Severne Italije; 34. sukanec; 35. kralica za delavski svet; 36. Frane Milčinski; 37. slovenska pevka zabavne glasbe; 40. zaimek; 41. kraljica športa; 43. Prekmurski pisatelj 44. lahkotna igrica; 46. zdravnik; 47. Etbin Kristan; 48. avtomobilska oznaka za Sarajevo; 49 preprosto orožje; 50 začetnici ameriške filmske igralke (Avtobusna postaja); 52. priprava za C1®Ce-nje krušne peči (znan kompliment); 55. najdaljša jugoslovanska reka; 56. povrtnina; 57- Prtiči, ki jih dojenčki zlatijo; 59. nada; 60. sij; 61. nevarna bolezen; »z. pripovedna pesnitev; 63. moška krepost; 66. pikajoča žuželka; 67. bodeči deli nekaterih rastlin; 69. cirkuški igralec, u" metnjakar; 71. slovenski tednik; 72. naslovni junak Shakespearove tragadije; 73. ameriška kratica za vse v redu; 74. oziralni zaimek; 75. ostanek žita pri mlač-vi; 77. planet našega osončja; 79. izdelani narejen; 34 prebivalci prekmurske
metropole; 88. uradni lis/; 89. popis blaga (pri nas najpogostejši pred podražitvijo); 91. industrijska surovina; 92. začetnici i-mena in priimka najboljšega slovenskega košarkarja; 93. čebula; 95. sanitetni material; 96. dalmatinski medincaed; 97 milost, dovoljenje; 98. neumen; 99. ober; 101. preprost plug; 103. hudič; 104. naj večja azijska puščava; 105. ljubljanski kraj sladkih doživetij; 107. grška boginja maščevanja; 110. spojina vodika in dušika; 112. slovenski slikar (Matija); 113. lepo vedenje; 114. vsaditev.
NAVPIČNO: 1. soboški hotel z astronomskim menom in cenami; 2. ime a-meriškega pisatelja (Komu zvoni); 3. važni artikli v barvarstvu in kozmetiki; 4. števnik; 5. predlog; 6. slovensko vino, ki se v malih količinah prideluje in v velikih prodaja; 7. študentski izraz za fakulteto; 8. grška boginja jeze; 9. veznik, 10. latinski veznik; H- ime mongolskih vladarjev; 12. povešen del; 13. ime črke f; 14. mariborska tovarna; 15. polet; 16. sinomim za študentsko hrano; 20. prijateljček tuje lastnie; 22. dalmitinski književnik (Marin) 23. naše največje pristanišče; 25. poetični izraz za vinjen; 26. krajše ime za Aleksander (angleško); 29. tarča; 30. darilo; 31. železov oksid; 33. različna soglasnika; 36. žensko ime (Jerica)
37. mladinska knjiga; 38. 2 črki iz besede din; 39. industrijsko mesto z Zahodni Nemčiji; 42. mesto na Poljskem; 45. poganjki, klice; 49. surovina za cement; 50. važen objekt v prometu in zobotehniki; 51. nebesni pojav; 52. žensko ime; 53. moja (lat.); 54. red; 55. vsota; 56. del o-končine, ki služi včasih za izmenjavo mnenj; 57. praznik smeha; 58. pokrajina v severozahodni Grčiji; 60. severni jelen; 61. geometrajski pojem; 64. del suhega drevesa — »ljubkovalno ime za zakonskega tovariša«; 65. najpogostejši rezultati našega gospodarjenja; 67. žareča; 68. poljska kultura; 70. razstava, ki se vrši vsako drugo leto; 74. otok v sredozemskem morju; 75. zaokroženost; 76. utežna mera; 77. križanec med belcem in črncem; 78. najnovejša geološka doba; 79. napake; 80. začetnici imena in priimka avtorja »Visoške kronike«; 81. mornarska pijača; 82. naplačilo; 83. priimek in ime izumitelja dinamita; 84. pobožne; 85. ime Chaplinove žene; 86. kemijski element (Nb); 87. slovensko mesto; 90. različna soglasnika; 94. osvežujoča pijača; 97. trening; 98. deveta stopnja diatonske lestvice; 100. o-kvir 102. makedonsko kolo; 103. kačji glas; 104. domača žival (»ljubkovalno ime za žensko«); 16. solrnizacijska zlog; 108. italijanski spolnik; 109. nikelj; 111. ime in priimek filmske igralke (»Poročna postelja«).
15
KMETIJSKA ZADRUGA
LENDAVA । i
INDUSTRIJA
NAFTE
LENDAVA
sodeluje s kmetovalci v rastlinski in živalski proizvodnji.
Kmetovalcem in ostalim potrošnikom nudi vse vrste reprodukcijskega materiala in zaščitnih sredstev za kmetijstvo, gradbeni material in kmetijsko opremo po konkurenčnih cenah.
Proizvodnja in predelava nafte, plina, metanola, formalina, umetne smole in strojna industrija.
INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA
PREDELAVO KOVIN IN
PLASTIČNIH MAS
MEHANIKA
LENDAVA
se še naprej priporoča svojim odjemalcem!
Trgovsko podjetje
MERKUR
Murska Sobota
nudi v .svojih poslovalnicah vedno kvalitetno blago po konkurenčnih cenah.
Se priporoča: delovni kolektiv »Merkur«

Trgovsko podjetje
UNIVERZAL
LENDAVA
Nudi potrošnikom bogato izbiro blaga.
Obrtno komunalno podjetje
LENDAVA
KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT »POMURKA«
Murska Sobota
$
s svojimi obrati priporoča svoje kvalitetne izdelke
Trgovsko podjetje na debelo in drobno
POTROŠNIK
Murska Sobota
Nudi v svojih skladiščih na debelo in v prodajalnah na drobno veliko izbiro blaga najboljše kakovosti in po zmernih cenah. Cenjenim odjemalcem se priporoča
KOLEKTIV
Pomurska kreditna banka
Murska Sobota
z ekspoziturami v
GORNJI RADGONI, LENDAVI IN LJUTOMERU
— sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od 5 do 7% letno
— opravlja posle po žiro računih občanov
— opravlja valutno-devizne posle
— daje potrošniška posojila
— kreditira delovne organizacije.
Z varčevanjem koristimo sebi in skupnosti!
IMDUSTHI3A KOVINSKE CALANTgWI|E
Murska Sobota
IZDELUJE: galanterijske izdelke za gospodinjstvo in gospodarstva in naprave za kmetijstvo kot: vinogradniške škropilnice, brzoparilnike in drugo.
Priporoča se vsem svojim odjemalcem!
CZP »Pomurski tisk« Murska Sobota
Gostilna Šparaš
V ZENKOVCIH
se priporoča cenjenim gostom z raznimi domačimi specialitetami in pristnim štajerskim vinom.
V poslovalnicah trgovskega podjetja
Prekmurski magazin
boste hitro in solidno postreženi.
Priporoča se vam za obisk in nakup:
TP »Prekmurski magazin« Murska Sobota.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
POMURJE
Murska Sobota
IZVAJA VSE VRSTE GRADENJ — SOLIDNO, POCENI IN HITRO!
Murska Sobota
srajce, perilo in konfekcija pojem kakovosti in sodobnosti
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
»BLISK«
Murska Sobota
opravlja v okviru svoje dejavnosti razne usluge, elektroinštalaterska dela, nameščanje vodovoda in naprav za centralno gretje ter izdeluje izdelke iz plastičnih mas.
škoda, da v mojem času ni bilo električnih kitar. Danes bi ljudje vsaj dobili mojo sliko.

BRUC — glasilo KŠP, izhaja enkrat letno ob družabni prireditvi z brucovanjem. S prispevki so sodelovali: Evgen Emri, Štefan Huzjan, Franc Roudi, Štefan Vučak, Franc Železen in Jani Žilavec. Glavni Urednik Jani Žilavec, odgovorni urednik Štefan Huzjan. Tehnično uredil Miodrag Radulovič, meterja: Janez Mataj in Niko Koršič — Tisk ČZP »Pomurski tisk«, Murska Sobota — Naklada 1500 izvodov.
20