NOVI PODATKI O KLEMENU NAISTOTHU IZ LOKE V 27. letniku Loških razgledov leta 1980 sem zbral podatke o življenju in kulturnem prizadevanju loškega rojaka, Bernardovega sina Klemena Naistotha, najprej kaplana in od leta 1480 vikarja velike župnije sv. Petra (Špjetar) v Be neški Sloveniji. Od leta 1484 do 1498 je bil tudi župnik v Hočah pri Mariboru, a to župnijo je upravljal po namestniku, sam pa se je zadrževal predvsem v Špjet- ru. Leta 1487 je spremljal oglej skega vizitatorja, škofa Pietra Carla iz Caorle, na vizitacijski poti po Tolmin skem, Gorenjskem in Koroškem ter po Savinjski dolini in Podravju, leta 1492 pa koprskega škofa Jakoba Valaressa po Koroškem in Gorenjskem. Kot umetno stno zavzet mož je pozidaval, prenavljal in krasil številne cerkve obsežne špje- tarske župnije in za ta dela najemal po leg furlanskih tudi mojstre od slovenske strani, med drugimi tudi slikarja Jerne ja iz Loke. Jernej je bil, skupaj s stav- barjem Gašperjem iz Tolmina, leta 1531 celo Klemenova oporočna priča, kar ka že, da je vikar vseskozi ohranjal stike s slovenskim zaledjem in gotovo še pose bej s Škofjo Loko. Klemenovo povezavo z Gorenjsko do kazujeta tudi dve listini, ki sta bili sicer že zdavnaj objavljeni1, a ker omenjata duhovnika Klemena brez priimka, nismo v njem zaslutili loškega Naistotha. Listi ni hrani kranjski mestni arhiv. V prvi. z dne 17. julija 1502 (»an sand Alexen- tag«), naznanja kranjski meščan Lien- hart Puchlsperger. da dolguje Klemenu, župniku v Špjetru ob Nadiži. 200 ogrskih zlatnikov in da mu za to vsoto zastavlja desetino osmih in pol hub v Gorenji vasi v žirovski župniji in male davke v živi lih (oboje je zajem deželnega kneza). Dolg se plača vsako leto štirinajst dni pred ali po sv. Juriju. »Ich Lienhartt Puchlsperger burger zw Crainburg be- kenn. . . das ivier recht vnd redlich schuldig ivorden sein vnd gelten sullen dem ersamen herrn Clementen discr czeitt pharrer zw sand Petter in der Na- deyss vnd allen seinen eribem oder dem der soleh gerechtigkait innehaben wiertt 200 hungrisch vnd ducaten gulden guet am gold vnd gerecht auff der wagt die er uns in gueten trevoen zw mergklicher vnser notdurfft berait gelichen hatt. Vmb dy jetz bemeltt summa gulden ha- ben voir inn satzbeis versetzt vnd ai:i- geantvourt vnsern zehenndt auff newn- thalber hueben zu Oberndorff in Sey- ritzer phar gelegen gantze zehentliche recht mitsambt den khlain reehten da- von zw nemen vnd der von dem landes- jursten zu lechen herruertt.. .« (Po Ko- matarjevem izvlečku.) Izdajatelj je listino tudi pečatil in last noročno podpisal. Pisana je na perga- mentu, na pergamentnem traku obešeni pečat pa je odpadel. Na hrbtni strani je zapis: Lienhardten Puchellsperger schuldbrief hern Clemendten pharhern in der Nadeis gegeben betrejfend zway- hundert ducaten, darumben ain zehendt auf 8 1/2 versetzt worden.« Lienhart Puchlsperger je bil ugleden kranjski meščan in vsaj leta 1494 tudi mestni sodnik2. S Klemenom, ki se v li stini imenuje župnik in ne vikar, sta si bila gotovo dobra znanca, da mu je ta zaupal v posojilo kar lepo denarno vso to. Druga listina je bila izdana 28. junija 1518 v Vidmu pri Sv. Antonu3 (»datum Utini apud sanetum Antonium anno. . . indietione VI die vero XXVIII junii pon- tificatus... Leoni.?... pape X. anno VI.'<) in zadeva ustanovitev beneficija pri ol- 175 tarju sv. Katarine v župnijski cerkvi v Kranju, ki so ga pred kratkim ustanovili duhcvnik Klemen iz Špjetra, Hieronim Krevnich iz Kranja in kranjski meščan Andrej Parule (»altare sancte Catherine virginis et martyris noviter per te (Hie- ronymum), venerendum dominum pres- biterum Clementem vicarium perpetuum ad sanctum Petrum de Natissa et Andre- am Parule civem Crainburgensem. . . ere- cto et jundato et de propriis bonis suf- ficienter dotato...«). Videmski kanonik in generalni vikar oglejskega patriarha Dominica Grimanna, Joannes Angelus de sancto Severino) sporoča omenjenemu duhovniku Hieronimu Krevnichu iz Kranja, da ga vmešča in potrjuje za kaplana in mu potrjuje tudi patronatno pravico pri oltarju sv. Katarine. Po Hieronimovi smrti pripade patronatna pravica Andreju Parule in njegovemu sinu, nato duhovniku Klemenu in šele nazadnje kranjski srenji. Pravica vme- ščati in potrjevati kaplane pa pripada patriarhu. Na pergamentu pisana listina je bila potrjena s patriarhovim pečatom na rde či svileni vrvici, ki pa je odpadel. Priče so bili »presentibus venerabilibus frat- ribus dominis magistra Jacobo Tursio, Nicolao de Coloreto ordinis predicato- rum, no. br. Christophoro de Susanis či ne Utinensi«. Kot »cancelarius de man- dato« se je podpisal »Augustinus Sanc- toninus curie patriarchalis Aqui!eiensis cancelarius de mandato«.* Ta mož pa je bil sin znanega Paola Santonina, tajnika in spremljevalca oglejskih vizitatorjev — tudi v spremstvu vikarja Klemena Naistotha! — po slovenskih deželah in avtorja za naše kraje pod patriarhovo cerkveno oblastjo zelo pomembnega po potnega dnevnika (Itinenarium) v letih 1485 in 1486/87. Leta 1494 je postal Au gustinus pomočnik v patriarhovi pisarni in leta 1510 je nasledil v njej očetovo mesto. Umrl je verjetno leta 15235. — Oba Kranjčana, Krevnich in Parule sta bila bržčas premožna in ugledna mešča na. Za družino Parule vemo, da je imela — gotovo poleg še druge posesti — sredi 16. stoletja mlin v »Strahneči dolini« in Andrejev sin Peter je imel ok. leta 1520 kmetijo na Klancu pri Kranju6. Tudi s tema si je moral biti vikar Klemen pri jateljsko in najbrž tudi ekonomsko r.a roko. Predvsem pa listina dokazuje, da je mecensko skrbel ne samo za cerkve svoje župnije, marveč tudi za cerkve drugih župnij, tokrat na primer kranj ske. Kar težko si mislim, da bi ostal do same Loke praznih rok — a doslej viri o kakšnem Klemenovem mecenstvu do domačega mesta molče. Osebnost vikarja Klemena Naistotha se dokaj pričevalno vpleta v cerkveno in kulturno življenje na Slovenskem. S špjetarsko faro se je zasidral na skraj nem zahodnem robu slovenskega ozem lja, kot župnik v Hočah je segel na nje gov vzhodni rob, vendar se zdi. da je Klemenova aktivnost na Štajerskem da leč zaostajala za skrbjo, ki jo je posve čal dolinam ob Nadiži. Upajmo, da bodo arhivi razkrili še kakšno nadrobnost iz njegovega življenja, obžalovati pa mo ramo, da sta se obe ključni listini, ki sta bili svoj čas v špjetarskem farnem arhivu (druga je bila Klemenova opo roka), izgubili. V članku o vikarju Klemenu v Loškin razgledih sem nekoliko podvomil, če je D. A. Guyon, prvi priobčevalec Klemeno vega imena,7 priimek »Naistoth« pravilno prebral, kontrola pa je ob izgubljenih listinah nemogoča. Dvom še ni ugasnil, saj bi priimek utegnili brati tudi kot »Noistath« ali »Noistoth« — v tej obliki pa je v začetku 17. stoletja zapisano tudi ime Novega mesta, na primer v vdzita- cijskem poročilu nuncija Giovannija Batt. Salvaga kardinalu Scipionu Borg- hese leta 1608." Gre mar pri Klemenu ali njegovem očetu Bernardu razen za po vezavo z Loko tudi za kakšno zvezo z Novim mestom? Na to vprašanje ne morem odgovoriti, nakažem ga lahko le kot vabljivo uganko. Res pa bi bilo imen sko formulacijo »Clemens Bernardi Nai stoth de Loch, težko raztolmačiti z »no vomeškim« vrinkom. Vnovič naj se dotaknem tudi vpraša nja o Klemenovem razmerju do stav- barja Andreja iz Loke, ki je s pomočni- 176 kom Jakobom deloval leta 1477 v Bene ški Sloveniji in v osemdesetih letih še na Tolminskem9. M. Kos je dopuščal možnost, da je Klemen pospeševal An drejevo delo na Beneškem,10 podobno kot je v dvajsetih letih 16. stoletja pritegnil slikarja Jerneja iz Loke. Toda sam sem svoj čas podvomil, da bi bil Klemen že leta 1477 tolikanj veljaven, da bi mogel odgovorno povabiti stavbarja na delo v Beneško Slovenijo. Ce pa upoštevamo, da so kaplanu Klemenu že leta 1480 za upali kot vikarju v upravo zelo pomemb no in veliko župnijo sv. Petra, potem je gotovo imel za seboj že kaj več kot tri leta duhovniške službe in da si je pridobil tudi že primeren ugled, tako da so lahko sprejeli njegov nasvet, naj pokličejo na delo v Brišče, v Porčinj in v Landar in še kam loškega stavbarja, ki se je izkazal že dve leti poprej (1475) z zidavo prezbiterija podružne cerkve v Volarjih pri Tolminu in morda tudi že s cerkvenimi zidavami v Breginj- skem kotu. Seveda ostanemo pri tem le pri več ali manj verjetnih ugibanjih, res pa je, da se je prav za Klemenovega življenja v Beneški Sloveniji tudi z dru gimi mojstri (Martinus Petri, Gašper iz Tolmina, mojster Luka, Mihael in drugi) utrdil osrednjeslovenski ali kar gorenj ski stavbni tip in segel tudi čez današ njo etnično mejo — na primer do Re- manzacca med Vidmom in Čedadom (cerkev sv. Štefana), do Fojde (Faedis) s cerkvijo sv. Petra na pokopališču (S. Pietro degli Slavi) in do Ramandola severno od Nem (Nimis). Emilijan Cevc OPOMBE 1. I. Komatar, Kranjski mestni arhiv. Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz- Joseph-Gymnasium in Krainhurg fur das Schuljahr 1913/14, Krainburg 1914, str. 18, št. 37, str. 22, št. 43. 2. J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana 1939, str. 59. 3. Gre za cerkev sv. Antona Puščav- nika v Vidmu (Udine). Današnja cerkev, stoječa zraven nadškofijske palače, je iz baročnega časa. 4. J. Zontar. op. cit. str. 58 5. G. Vale, Itinerario di Paolo Santo- nino in Carintia, Stiria e Carniola negli anni 1485—1487 (Studi e testi 103), Citta del Vaticano 1943, str. 106 sq. 6. Zontar, ep. cit. str. 160, 113. 7. D. A. Guyon, Gli Sloveni del Friuli. Pagine Friulane VI, 1894, str. 133. 8. M. Premrou, Vatikanski dokumenti iz 1603—21 o vladiki Hrenu in cerkveni vizitaciji Kranjske 1607—8. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino V, 1926, str. 103. 9. E. Cevc, Stavbar Andrej in slikar Jernej iz Loke v Beneški Sloveniji. Loški razgledi 7, 1960 str. 101 sq. 10. O imenih in osebah nekaterih umetnikov na Slovenskem v srednjem veku. Zbornik za umetnostno zgodovino 5—6, Ljubljana 1959, str. 297. 12 Loški razgledi 177