Polemika
Simon Lenarčič
Tuj Veliki slovar tujk
Izid Velikega slovarja tujk (VST) Cankarjeve založbe decembra 2002 je bil po izidu novega Slovenskega pravopisa {SP'01) drugi velik in težko pričakovan slovenski slovaropisni dogodek v tem tisočletju. Toda tudi ta slovar, ki je bil pompozno oglaše-van kot »elitni naslednik kultnega slovarja tujk; nov, sodoben,
ZA NOVO GENERACIJO JEZIKA; POPOLNOMA KREDIBILEN«. Se ni izkazal
za slovaropisni dosežek v pozitivnem pomenu, ampak, milo rečeno, za še eno v nizu zamujenih priložnosti, da bi Slovencem ponudili zares kakovostno in zanesljivo leksikografsko delo.
V tej kritiki obravnavam predvsem pomanjkljivosti in napake, ki sem jih opazil med občasnim naključnim listanjem VST v prvih nekaj dneh po tistem, ko sem knjigo prinesel domov. Kasnejše brskanje po knjigi je, podobno kot pri SP'01, ki sem ga skritiziral v članku Čeri v slovenskem pravopisnem morju v prvi in tretji številki revije Sodobnost leta 2002, prineslo na plan še celo povodenj napak. Seznam teh se je namreč vsakokrat, ko sem odprl VST, podaljšal za dve, tri ali več. In to ne da bi napake sploh iskal. Med listanjem so kar zazijale vame. Vendar o njih kdaj drugič.
Legenda: V poudarjeni pokončni pisavi so zapisane gesel-ske besede (iztočnice) iz VST, v poudarjeni ležeči pisavi pa
besede, kijih v VST ni. Napačne in nepotrebne besede (oziroma slovaropisne rešitve) so označene z asteriskom (*), vprašljive pa z vprašajema, napisanima nad besedo (").
Naslovi virov so zapisani v nepoudarjeni ležeči pisavi. LCZ pomeni Leksikon Cankarjeve založbe (praviloma izdaja iz leta 2000), VSL Veliki splošni leksikon založbe DZS, SSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika, SP'62 stari pravopis (iz leta 1962), SP'01 novi pravopis (izdaja iz leta 2001), SPP prvi del novega pravopisa (Pravila), ki je izšel leta 1990, ST68 Slovar tujk
Sodobnost 2004 I 1278
Simon  Lenarčič: Tuj   Veliki slouar tuj k
Cankarjeve založbe, t. i. "verbinc" (iz leta 1968 oziroma kateri koli ponatis1), EB Encyclopaedia Britannica (katera koli novejša izdaja), MW pa različne izdaje angleških razlagalnih slovarjev založbe Merriam-Webster.
Kratica CZ pomeni Cankarjeva založba, MK pa (Založba) Mladinska knjiga.
Narekovaji"-" označujejo poseben pomen besede, narekovaji»-«pa omejujejo citate, opise, predpone in pripone.
1) Zakaj bi bile črke dobro vidne, če so lahko slabo?
Tehnična izvedba (in deloma tudi zasnova) VST je slaba. Že res, daje grafična podoba platnic zelo všečna in da je tudi oblika pisave videti idealna. A to ne odtehta treh velikih slabosti.
a)  Tisk je obupen. Vsaj v mojem izvodu VST" so geselske in podgeselske besede namesto v temno modri natisnjene v različnih odtenkih modre barve, vse do blede, zelo slabo vidne. Z uporabo klasične "mastne" črne barve za geselske in podgeselske besede bi se možnosti, da bi bilo pri tisku kaj narobe, lažje izognili. Skratka, VST je kljub razmeroma velikim črkam in razmiku med vrsticami idealen pripomoček za kvarjenje vida.
b)  Ideja, da so ženske in množinske oblike geselskih besed natisnjene v enaki pisavi kot geslo le, če ne motijo abecednega vrstnega reda, je povsem zgrešena. Zdaj je stanje takšno, da bralec npr. besedo dadaistka, ki je natisnjena v krepki pisavi, zagleda, še preden do konca odpre stran, besede dakti-lografka pa ne, saj je zaradi podgesla daktilografija natisnjena v navadni pisavi in skrita v besedilu.
Tudi beseda čočekinja je natisnjena v navadni pisavi, čeravno za razliko od besede daktilografka niti ne moti abecednega vrstnega reda (naslednje geslo je namreč čokolada). Nesreča jo je doletela zgolj zato, ker ima beseda čoček dva pomena (»trebušni ples« in »poklicni plesalec trebušnega plesa«), žensko obliko pa ima seveda le drugi.
O slabi zasnovi in ureditvi VST priča tudi to, daje npr. pri iztočnici mazohist2 ženska oblika navedena v poudarjeni pisavi, pri iztočnici mehanicist v nepoudarjeni, pri iztočnici daoist je pa sploh ni3.
In zakaj je daktilografija le podgeslo" gesla daktilograf, če npr. daoizem ni podgeslo gesla daoist?
1 Čeprav ima veliko t. i. izdaj ST68 letnico izida 198X in 199X, gre dejansko v vseh primerih za slovar, ki je izšel že davnega leta 1968, saj so bile poznejše izdaje čisto navadni ponatisi, na kar pa uporabnik oziroma kupec sploh ni (bil) opozorjen. Nasprotno, navedbe, kakršni sta »deseta izdaja« (1991) in »dvanajsta izdaja« (1997), so kupce zlahka zavedle v zmoto, da gre za posodobljeno izdajo. Pravilna oziroma korektna oznaka za nespremenjeno izdajo je namreč ponatis.
2 O "natančnosti" VST priča tudi opis besede mazohist: »kdor je nagnjen k masohizmu«.
3 Opisani zmedi z ženskimi oblikami iztočnic bi se lahko najbolj elegantno ognili s tem, da bi v VST uvrstili le malo znane, pravopisno zahtevnejše ženske oblike iztočnic, kakršna je npr. eksotična čočekinja, ne pa pravopisno povsem nezahtevnih, kakršne so daktilografka, mazohistka in mehanicistka. Tako presejane ženske oblike bi potem lahko bile v slovar po potrebi uvrščene tudi kot samostojna gesla.
Sodobnost 2004 I 1279
Simon  Lenarčič: Tuj   Veliki slovar tujk
Delitev na gesla in podgesla, kakršno uvaja VST, je sploh skregana z logiko. Samostalniške besede, ki so pomensko celo nadrejene geselski besedi, ne bi smele biti navedene kot podgeslo (tj. v polkrepkem tisku). Pač pa bi brez večje škode lahko bile le podgesla (poleg manj pogostih različic geselskih besed ter pridevniških izpeljank in zloženk) samostalniške izpeljanke s pripono »-ist«, toda v VST so ravno te samostojna gesla (daoist, mazohist ipd.).
c) VST je zvezan oziroma obrezan tako, daje notranji stolpec besedila na vsaki strani potegnjen v "luknjo". Zaradi te "luknje" mora bralec med branjem telovaditi tako, da levo stran bere z nagibom glave v desno, desno pa z nagibom glave v levo. Če to ne pomaga, mora aktivirati še roke in knjigo ali stiskati ali pa obračati pod različnimi koti, odvisno od tega, pod kakšnim kotom pada na delovno mizo svetloba.
Snovalci VST bi si za zgled lahko vzeli npr. dvojezične slovarje DZS (ali pa kar ST'68), pri katerih bralec takšnih težav nima.
2) Slovar tujk opisuje tujke s tujkami
Kakšen slovar je slovar tujk, ki tujke razlaga s tujkami ne glede na to, ali imamo domače ustreznice ali ne? Zelo slab. Vsekakor zanj ne drži, da »dešifrira jezikovne neznanke ...«, kot je pisalo v oglasu.
Verbinčev slovar je glede rabe slovenskih besed v opisih tujk lahko zgled svojemu nasledniku, toliko bolj, ker so ti opisi delo posameznika, ne pa cele čete sodelavcev. Nič hudega namreč ni, če je v slovarju tujk navedena malce bolj poljudna, a vsakomur razumljiva razlaga, saj slovar tujk vendar ni strokovni slovar. Strokovni(?) opisi, v katerih se bohotijo tujke, sodijo kvečjemu v strokovne slovarje, npr. medicinskega, iz katerih so najbrž tudi bili prepisani ali povzeti.
Primeri novih (v primerjavi z ST'68), strokovno(?) namesto poljudno opisanih tujk:
- kuru, »kronična", progresivna77, letalna77 spongiformna77 encefalopatija77«. Pet besed, pet tujk. Groza. Če bi sestavljalci VST tekmovali v tem, komu bo
uspelo napisati čim daljši opis, v katerem ne bo niti ene slovenske besede, bi bil ta z njihovega vidika vsekakor med najvišje uvrščenimi, z uporabnikovega pa ravno nasprotno. Če namreč hoče razumeti ta opis, mora prebrati še opise najmanj treh ali pa kar vseh petih tujk. Vendar tudi tam ne bo vselej našel slovenskih sopomenk [gl. točko 3].
Vsakomur razumljiv slovenski opis bi bil: »dolgotrajna, postopno napredujoča smrtna bolezen možganov, pri kateri postanejo ti luknjičasti« (s kazalko k spongiformen). Seveda pa je za tak, slovenski opis potrebno veliko več sposobnosti, čuta za jezik in časa kot za citirano tujkarjenje.
-  efektor, »molekula, ki ob vezavi na specifično77 beljakovino spremeni konformacijo77 oz. funkcijo77 te beljakovine«.
Seveda bi lahko bil ta opis še bolj tuj, npr. z uporabo tujke protein namesto beljakovina, a to je za uporabnika VST bolj slaba tolažba.
- fungistatik, »fungistatično77 sredstvo; tudi mikostatik77«.
Sodobnost 2004 I 1280
Simon  Lenarčič:  Tuj   Veliki slovar tujk
Spet dve tujki od treh besed opisa, ki je tak, kot če bi bilo geslo heker opisano z besedami »hekerski strokovnjak«. Kaj pomeni beseda fungistatičen, v VST ni razloženo, pri geslu mikostatik pa tudi ne piše nič drugega kot »gl. fungistatik«. Pomen te geselske besede in opisa lahko torej razvozlajo le strokovnjaki za latinščino in grščino, dobri poznavalci tujk in tisti, ki uganejo, kaj od njih zahteva VST: da bo za ugotovitev pomena besede fungistatik prebral opise vseh gesel, ki se začenjajo s »fungi-«4, nato pa poiskal še razlago pomena končnice »-statik«5 in si sam napisal razlago. Ampak takšni mojstri slovarjev tujk običajno ne rabijo.
3) Pozabljene slovenske sopomenke
V opisih nekaterih tujk v VST ni navedena slovenska sopomenka, čeprav obstaja in je vsaj v eni od slovničnih oblik že kje uslovarjena (npr. v SSKJ, SF62 ali ST'68).
Primer:
- sterilizacija
Sopomenke v VST: steriliziranje (v opisu 1), X (v opisu 2).
Sopomenke v ST68: razkužitev (v opisu 2, ki ustreza opisu 1 v VST), ojalovitev, jalovitev (v opisu 1, ki ustreza opisu 2 v VST).
Beseda razkužitev je tako zelo navadna, daje avtorji VST nikakor ne bi smeli spregledati. Enega od možnih vzrokov, zakaj se je to zgodilo, razkrije že bežen pogled v SSKJ: v opisih besed sterilizacija, sterilizirati in steriliziranje slovenske sopomenke (razkužitev, razkuževanje, razkuževati) sploh niso navedene. Toda sleherni slovenski slovaropisec bi se jih moral spomniti tudi sam, brez pomoči s sopomenkami silno revnega SSKJ. Res je sicer, da ni vsaka razkužitev oziroma vsako razkuževanje sterilizacija v strokovnem pomenu (ti so navedeni v SSKJ), a pomenu, ki je naveden v VST (»uničevanje mikroorganizmov in njihovih spor«), povsem ustreza tudi slovenski izraz razkuževanje.
Besedo ojalovitev pozna tudi SP'62, v SSKJ sta navedena nedoločnika ojaloviti in jaloviti (iz katerih ni težko izpeljati glagolnikov ojalovitev in jalovitev), SP'01 pa navaja le nedoločnik jaloviti6, ki je edini omenjen tudi v VST, a ne pri geslu sterilizacija.
Vse kaže, da bomo morali tisti Slovenci, ki raje napišemo kakšno tujko manj kot več, še naprej uporabljati starega "verbinca". Njegovi zastarelosti navkljub.
4a) Slovar tujk uvaja tuje tujke
Snovalci VST so se odrekli mnogim Verbinčevim tujkam, med katerimi so resda tudi že zastarele, a se marsikatera vendarle najde vsaj v starejših knjigah.
4 Pri čemer pa vsa gesla, ki se začenjajo s predpono »fungi-«, niti niso povezana z glivami, čeprav bi po razlagi te predpone v VST lahko tako sklepali.
5 Kjer je, mimogrede, med zgledi omenjen baktriostatik* (pravilno bi bilo bakteriostatik).
6  Nedoločnika ojaloviti in obeh glagolnikov v SP'01 začuda ni. A takšna ignoranca vrhovnih besedoslovcev pač ne bi smela biti razlog, da niso navedene v slovarju tujk. Saj gre vendar za slovar.
Sodobnost 2004 I 1281
Simon  Lenarčič:  Tuj   Veliki slovar tuj k
Knjige so namreč vsaj pred izdajatelskim bumom, ki smo mu priča v zadnjih letih, veljale za trajno vrednost, zato jih lastniki nismo in ne bomo pometali stran. Da pa danes ni več tako, dokazuje s svojo nekakovostjo prav VST.
In s čim so v VST nadomeščene Verbinčeve zastarele in "zastarele" tujke? Ne le z »besedami, ki so bile v drugi polovici 19. stoletja ali v 20. stoletju
IZPOSOJENE V SLOVENSKI JEZIK ... ter SE UPORABLJAJO V KNJIŽNEM JEZIKU IN TEMU
najbližjih jezikovnih ravninah«7, ampak tudi s "tujkami", ki so bile uvožene neposredno iz tujih slovarjev tujk, mdr. hrvaškega, nemškega in angleškega. In to niso tujke, ki bi jih Slovenci potrebovali ali, Bog ne daj, celo uporabljali. Ne, uvožene so bile (tudi) tujke, ki se pri nas nikoli niso, in se, če nas pamet ne bo zapustila, tudi nikoli ne bodo uporabljale. Vsaj v višjih ravninah jezika ne. Kdor pa prebira oziroma prevaja (srbo)hrvaške, nemške ali angleške knjige, si pri tem navadno ne pomaga s slovarjem tujk, ampak z ustreznim tujejezično-slovenskim ali tujim enojezičnim razlagalnim slovarjem.
Primeri po nepotrebnem uvoženih "izmov" (mimogrede, gesla izem [> SSKJ] oziroma izmi v VST ni, čeprav zanesljivo ni slovenska beseda), ki, kot kaže, predstavljajo »globalni jezik za globalni čas«, kakor je pisalo v oglasu za VST:
- avlija77, »hišno dvorišče«77.
Ta beseda naj bi k nam prišla »prek srbohrvaščine iz turščine«, toda za slovensko hišo z avlijo še nisem slišal, prav tako še nisem zasledil omembe turške ali "turške" avlije v kaki manj kot tričetrt stoletja stari slovenski knjigi. Od kod torej razlaga »prek* srbohrvaščine iz turščine«, če je več kot očitno, da gre za srbohrvaški turcizem, ki med Slovenci ne živi?
V opisu takšnih gesel bi - če se jih že uvrsti v slovar tujk - moralo pisati »dvorišče turške hiše« ali »hišno dvorišče v balkanskem muslimanskem okolju«, ne pa »hišno dvorišče«. Da tega ne trdim kar tjavendan, lahko pokažem s primerom mednarodno znanega turcizma liman, katerega opis »plitev morski zaliv, ki zaliva ustje reke« se upravičeno razume kot »tak zaliv kjer koli na svetu«. Avlija pa še zdaleč ni "hišno dvorišče kjer koli".
- drummer77, »v zabavni in jazzovski glasbi bobnar«77.
Angleški drummer je po slovensko vedno bil in bo bobnar, ne glede na to, ali bobna v jazzovskem ansamblu ali pa sam, doma, v garaži. Saj vendar tudi jazzovski trobentač ni "trumpeter"8!
Ali je res treba v slovenske slovarje uvajati takšne "tujke"?9 Za razlago takšnih besed imamo vendar angleško-slovenski slovar. In ali uvedba te "tujke" pomeni, da bo naslednji korak podomačitev "dramer"?
7 Tb je nekoliko prirejen citat iz Temeljev Velikega slovarja tujk.
8 Sodeč po dejstvu, da te "tujke" v VST ni, so bili tega mnenja - presenetljivo - tudi njegovi sestavljala.
9 Beseda drummer" je bila bržkone prepisana iz kakega nemškega slovarja tujk. Toda tujka, ki jo iz kdo ve kakšnega razloga uporabljajo in uslovarjajo Nemci (v Dudnovem slovarju tujk je opisana kot »tolkalec v bandu«), ni nujno primerna za "presaditev" v slovenski slovar. Celo če jo morebiti res uporablja kak slovenski jazzist (ali pop glasbenik), ni rečeno, da si zasluži slovarsko priznanje.
Sodobnost 2004 I 1282
Simon  Lenarčič:  Tuj   Veliki slovar tujk
Sporen je tudi opis, ki razlikuje med zabavno glasbo in jazzom. Tudi jazz je namreč zvrst zabavne glasbe [> The Penguin Encjclopedia ofPopular Music], saj ga ni mogoče enačiti z resno, klasično glasbo.
- džul imbrišim77, »kitajska albicija, kitajska svetlica«.
Imeni, navedeni kot opis, sta edini slovenski dvobesedni imeni te rastline (mimogrede, v VST med njima manjka vejica). Res bi bilo zanimivo od avtorjev VST izvedeti, kdo od govorcev slovenskega jezika (in od kdaj) uporablja arabizem oziroma turcizem džul imbrišim77, ki ga je v VST lahko zaneslo kvečjemu iz hrvaškega Rječnika stranih riječi10 ali kakega prav tako neslovenskega slovarja turcizmov.
Sicer pa ime džul imbrišim77 ni videti novolatinskega77 izvora, kot trdi VST, ampak arabskega. Novolatinski je le zapis arabskega imena.
- hrisovulja77, »zlata bula, vladarski pisni odlok z zlatim pečatom«77.
Ta srbohrvatizem že zaradi predpone »hriso-« (namesto slovenske »hrizo-«) ne sodi v slovenski slovar tujk, kaj šele zaradi končnice »-vulja« (namesto »-bula«). Oblika, primerna za slovensko rabo, je hrizobula, ki celo je uvrščena v VST, vendar ni opisana kot »zlata bula«, ampak le kot »darilna listina«. Sicer pa je netočen in zavajajoč tudi opis iztočnice hrisovulja77, kajti pisati bi moralo še »v Bizancu in stari Srbiji« [> Opča enciklopedija JLZ\.
Po logiki "tujke" hrisovulja77 bi zbiralci gradiva za VST lahko samo s strani 271 Srbskohrvatsko-slovenskega slovarja DZS prepisali še vsaj naslednje silno zanimive besede: hrisovulf7 (pomeni isto kot hrisovulja77), hrka77 (»moški, ženski površnik, podložen z bombaževino«), hrkac" (»v Dalmaciji posmehljivo ime za pravoslavnega kristjana«), hrmzar (»ljudski pripomoček za depilacijo«) in hrnjar, hrnjicar (»človek z zajčjo ustnico«).
- jerarh77, »pravoslavni škof«.
Tudi za to besedo velja, da je v VST uvožena po nepotrebnem, saj imamo zanjo slovenskemu knjižnemu jeziku prilagojen izraz hierarh.
- kabadahija, »namestnik dahije; fig. nasilnež«77
Izraz kabadahija nima v slovenščini nikakršnega figurativnega pomena! Le kako naj ima beseda, ki je ne poznamo niti v njenem osnovnem pomenu, prenesen pomen?
- lal77, »1. rubinast, rdeč; 2. nem, neslišen«.
Namesto komentarja k temu turcizmu si bom sposodil citat iz Uvoda VST (v zvezi z besediščem VST): »... zato ga je bilo treba še posebej pregledati, posodobiti in ujeti pomene, ki so živi v slovenskem okolju«.
Seveda velja vprašanje o živosti »ujetih pomenov« in tudi samih besed še za marsikatero drugo v VST uslovarjeno "tujko" - nekaj jih opisujem prav pod to točko (4a).
10 Kolikšno zaupanje lahko vzbuja slovar tujk, ko njegovim avtorjem niti naslova dveh izmed glavnih virov ni uspelo prav prepisati? V poglavju Viri sta namreč omenjena kar dva Riječnika* stranih riječi, na katerih naslovnicah z velikimi črkami piše Rječnik stranih riječi.
Sodobnost 2004 I 1283
Simon  Lenarčič:  Tuj   Veliki slov ar tujk
- mindža77, »ženski spolni organ«.
Ta "ciganizem" (tako razumem oznako »cig.«, ki je v seznamu kratic" [gl. točko 7] sploh ni) italijanskega izvora, najverjetneje prevzet iz hrvaškega Rječnika stranih riječi ali kakega drugega hrvaškega slovarja, je brez kakršnega koli kvalifikatorja, ki bi čudečemu se bralcu pojasnil, kdo v Sloveniji uporablja ta izraz. Je morda del »besedišča, s katerim se študent slovenskih
FAKULTET SREČUJE MED ŠTUDIJEM« (citat iz Uvoda VST)?
- panos", »svetlobno znamenje, bakla, luč, zubelj«.
Ta "tujka" je kljub grškemu zvenu čisto navaden srbohrvatizem [> Srbsko-hrvatsko-slovenski slovar DZS], ki med Slovenci zanesljivo ni v rabi. Sploh pa bi Slovenci grško besedo phanos podomačili v fanos77.
-  srma77, »srebrna nit za filigranske izdelke in krašenje obleke«, in srt", »1. zadnja stran trupa, hrbet (človeka ali živali); 2. lisičje krzno pri repu«.
Še dve "tujki", prevzeti iz Srbskohrvatsko-slovenskega slovarja DZS ali hrvaškega Rječnika stranih riječi - čemu? Vsekakor bi namesto njiju v VST sodila beseda srf, h kateri zdaj v prazno kaže kazalka pri iztočnici surf.
Sicer pa, kaj sploh je tujka? Po SSKJje to (v jezikoslovju) »prevzeta beseda, ki ni popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku«. Ravnokar naštete besede to niso, kajti Slovenci jih nismo prevzeli. Prevzeli so jih avtorji VST.
V poglavju Temelji Velikega slovarja tujk je mogoče izvedeti, da osnovo besedišča VST sestavljajo prečiščena, pregledana in dopolnjena besedišča ST68, LCZ'3 in drugih leksikonov Cankarjeve založbe. S čim vse so bila dopolnjena, povedo pravkar navedeni primeri. Kaj vse seje moralo znajti šele v zbirki 400.000 besed in besednih zvez, katerih cvet (80.000 ali 20 odstotkov) je našel pot v VST!11
In zakaj v tem cvetoberu ni npr. tujk piar inpiarovec, ki sta že nekaj let pogosti gostji na straneh časopisov? Ali morda nista tujki? V VST je le PR, a od piarovca do PR je za iščočega, ki ni najbolj na tekočem z novotami, kijih (po sili razmer) proizvajajo novinarji, zelo zelo dolga pot. Ravno pogosta raba v dnevnem časopisju bi morala biti eno izmed najpomembnejših meril za uvrstitev besed tujega izvora v slovar tujk (seveda pod pogojem, da ne gre za pravopisno neustrezno podomačitev), ne pa enkratna omemba v kakšnem eksotičnem slovarju ali knjigi.
Da nabiranje "tujk" in tujk iz tujih slovarjev ni bilo pretirano kritično, se vidi tudi po tem, da kljub poplavi turcizmov v VST ni besede džaur, ki jo poznata tako LCZ'3 in SSKJ kot ST'68, precej domača pa je, če me spomin ne vara, tudi v (nekoč) priljubljenih delih Karla Maya.
11 Mdr. seje v tej preobsežni zbirki znašla beseda kolodont*, kije v Temeljih Velikega slovarja tujk izrecno omenjena kot ena izmed besed, ki so v slovar bile uvrščene. Toda v slovarskem delu VST jo boste iskali zaman. Pa saj je še dobro, da je tako, kajti nekoliko zastarel pogovorni izraz za zobno kremo je kalodont.
Sodobnost 2004 I 1284
Simon  Lenarčič:  Tuj   Veliki slovar tujk
Avtorji VST so se pometanja po ST68 vsekakor lotili s preveliko metlo, saj beseda džaur še zdaleč ni edina beseda, kije neupravičeno končala v smeteh. V VST manjka mdr. tudi ime Sefard, ki je nepogrešljiv par imenu Aškenaz. Pri tem geslu celo piše »prim. sefard77«, a kaj, ko v VST ni ne Sefarda z veliko začetnico ne sefarda z malo začetnico.12
Zavrženo je bilo tudi geslo langue d'oil (»srednjeveški severnofrancoski govor«) - morda samo zato, ker je v LCZ'3 in VSL le podgeslo gesla langue d'oc (»srednjeveški južnofrancoski govor«). Toda izraz zato ni dosti manj pomemben, predvsem pa sta ta dva pojma tesno povezan par (tako kot npr. sever in jug).
In po kakšnem kriteriju je bila v VST uvrščena beseda džuma (»druženje muslimanov ob molitvi vsak petek v tednu«), beseda džuba (»dolga brezrokavna obleka muslimanskih duhovnikov« [> Srbskohrvatsko-slovenski slovar DZS]) pa ne? Mar nista obe besedi enako povezani z muslimanskimi verskimi obredi?
4b) Sodijo izposojenke tudi v slovar tujk?
Ko listam po slovarju tujk in najdevam besede, kakršne so čebula, luk in škarje, ki so v slovenskem jeziku doma že vsaj štiristo, petsto ali več let (kdo sploh lahko z gotovostjo trdi, od kdaj?) in jim v nekaterih primerih nikakor ni mogoče ugotoviti zanesljivega izvora (takšna je beseda luk, ki je splošno slovanska [> Etimološki slovar slovenskega jezika} in morda sploh ni izposojenka)13, se sprašujem, kaj je vodilo snovalce VST k temu, da so vanj po eni strani vključili toliko izposojenk, po drugi pa izpustili prenekatero bolj ali manj aktualno tujko? Je bilo preprosteje zbirati gradivo iz domačih in tujih slovarjev z obširno etimološko razlago kot iz virov (npr. časopisov) brez nje?
Če je v Temeljih Velikega slovarja tujk pojasnjeno, da so za njegove avtorje tujke besede, ki so bile v slovenščino izposojene v drugi polovici 19. ali v 20. stoletju, pa za izposojenke (po SSKJ so to »prevzete besede, popolnoma prilagojene izposojujočemu si jeziku«) ni postavljena nobena omejitev, ne časovna, ne jezikovna. To pomeni, da bi morale biti v VST uvrščene čisto vse izposojenke in domnevne izposojenke, ki so v vsakdanji rabi. Pa je res tako? Se zdaleč ne, saj že bežno listanje razkrije, da jih manjka precej, tudi takšnih, ki so mlajše od v prvem odstavku omenjenih. Tako v VST ni besede čekan, ki je turškega izvora, grb, ki je izposojena iz severnoslovanskih jezikov, sicer pa nemškega izvora, hlače, ki je baje romanskega izvora, itd. Manjka tudi cela kopica izposojenk iz rajnke srbohrvaščine (npr. učinek, zlikovec, zločin; mar to niso izposojenke?), ki so v nekaterih primerih po mladosti sodeč celo prave tujke (npr. četnih, obala, povorka) in bi torej morale biti uvrščene v slovar s takšno zasnovo, kakršno ima VST.
12 Pravilno bi bilo z veliko začetnico, saj Sefard ni verska oznaka, ampak etnična.
13 Etimologija VST, na podlagi katere je bila beseda luk razglašena za tujko, je nadvse "prepričljiva": »[*]«.
Sodobnost 2004 I 1285
Simon  Lenarčič:  Tuj   Veliki slovar tujk
Etimologija slovenskih izposojenk iz tujih jezikov je že nekaj let obširno razložena v različnih etimoloških slovarjih (tudi v slovarju priročnega formata, po vsakomur dostopni ceni), zato slovar tujk, ki zajema le nekatere, po čudnih kriterijih nabrane izposojenke (pa še te na račun pravih tujk!), drugih pa ne, res ni potreben.
Glede na to, koliko izposojenk ni bilo uvrščenih v VST, je naravnost neverjetno, da so njegovi avtorji v svoj izbor uvrstili tudi besedo podi (po SSKJ »skalnata planota v gorah«), ki naj bi bila po VST izpeljana iz latinske besede »podium«*, v resnici pa je čisto navadna množinska oblika slovenske [> Slovenski etimološki slovar MK] besede pod, kije po SSKJ, Pleteršniku in Etimološkem slovarju slovenskega jezika prvotno pomenila skedenj, nadstropje, gumno ipd.! Sorodnost teh besed potrjuje tudi navedba pomenov v SSKJ: »skalnata planota v gorah«, »skedenj« in »obloga na spodnji površini zaprtega prostora, po kateri se hodi« v istem geselskem članku. Etimologija VST, ki slovenske pode izpeljuje iz latinskega podija, je zato toliko bolj neverjetna, že kar škandalozna.
Še bolj očitna in škandalozna neumnost je etimologija besede ranina, ki po SSKJ pomeni »trta, katere grozdje zgodaj dozori«, po VST pa »sorta vinske trte« in »zgodnje belo vino«77.14 Etimologija VST je tako zelo neverjetna, da ne verjamem, da bi lahko bila rezultat človeškega razmišljanja, ampak kvečjemu računalniške nespameti. Črno na belem namreč piše, da ranina ne izvira iz slovenske besede ran (»zgodnji«) [> Slovenski etimološki slovar MK], ampak iz latinske besede rana* (»žaba«!). Slovenci naj bi torej po mnenju avtorjev VST (oziroma njihovega računalniškega programa?) gojili nekakšno "žabjo trto" in pili "žabje vino". Bog nam (jim) pomagaj!
4c) Jezikovne smeti
V VST je mogoče najti spakedranke, ki jim jezikovno ozaveščen Slovenec ne bi prisodil niti nižje pogovorne jezikovne ravni, kaj šele višje, primerljive s knjižnim jezikom, kar naj bi bil eden izmed kriterijev za uvrstitev posameznih besed v VST.
Za ilustracijo navajam tri primere, ki sem se jih, ko sem jih ugledal, skorajda ustrašil.
a) Beseda golman je opisana le kot »gl. golkiper«77, kar pomeni, da naj bi bil golkiper77 boljša77, navadnejša77 tujka za vratarja. To seveda ne drži. Kljub temu, da berem časopise in tu in tam spremljam prenos kakšne tekme, za "golkiperja" še nisem slišal. Sanja se mi ne, kdo uporablja to novoto. Tisti, ki znamo slovensko in spoštujemo svoj jezik, zagotovo ne.
To pomeni, da bi kazalka »gl.« morala biti navedena v opisu gesla golkiper, ne pa golman. Seveda pa manjka tudi kvalifikator »slengovsko«, »žargonsko«
14 Vendar to, kar piše v VST, ni čisto res, kajti zgodnje bejo vino je radgonska ranina [> SSKJ\, ranina pa je kakršno koli zgodnje vino (tudi rdeče).
Sodobnost 2004 I 1286
Simon  Lenarčič:  Tuj   Veliki slovar tujk
ali »nižje pogovorno« (vendar bi bila takšna oznaka žalitev za večino vsakdanjih slovenskih izposojenih in neizposojenih besed, ki so jih jezikoslovci upravičeno ali neupravičeno ožigosali kot nižje pogovorne). Se bolje pa bi bilo, ko bi urednik takšno besedo preprosto črtal in jo poslal tja, kamor spada: na jezikovno smetišče.
b)  Besedi hobl* (»strgalka, strgača«; nemško Hobel) se že na prvi pogled vidi, da ne domuje v višjih ravninah slovenskega jezika, iz katere od nižjih naj bi izvirala, pa VST ne pove. Tudi nič kaj strokovno ne zveni.
Kaj torej dela v slovarju tujk, v katerega naj bi bile vključene le tiste stilno nižje označene prevzete besede, ki so se »ohranile na določenem strokovnem področju« (tako vsaj piše v Temeljih Velikega slovarja tujk)? Seje v njem morda znašla zato, ker so jo v svojem slovarju tujk, Rječniku stranih riječi, navedli Hrvatje? Naj bo vir hrvaški ali naš, zbiralci gradiva so spregledali, da bi ta "strokovna" beseda v slovenščini celo kot nižje pogovorna smela biti zapisana kvečjemu v obliki hobef (izgovor »hobl«).
c) Strokovni izraz za angleški rog naj bi po VST bil Englisch horn*. Prav rad bi izvedel, na kateri slovenski glasbeni šoli oziroma v katerem slovenskem učbeniku se uporablja to ime, ki niti ni pravilno prepisano (iz nemškega slovarja?), saj Nemci besedi English in Horn pišejo skupaj {Englischhornr [> Veliki nemško-slovenski slovar DZS, MyGT\). Seveda pa niti pravilno prepisana beseda ne sodi v slovenski slovar tujk, ampak kvečjemu v učbenike kakega ponemčevalskega Schulvereina.
Kaj pomaga prečiščevanje (že enkrat prečiščenih) besedišč slovarjev in leksikonov, če po drugih kanalih pridejo v slovar besede tako zelo dvomljive kakovosti? Če pa je slovensko strokovno izrazje res na tako nizki ravni in sta spakedranki golkiper77 in hobl77 vendarle strokovna izraza, bi bilo treba novo izdajo VST nujno dopolniti s podobnimi "strokovnimi" izrazi, ki jih v tej izdaji ni, npr. mebeF (ali morda kar mebFl), šravf (šrauf) in štekar71. Strokovnjaški tujki Englischhorn77 pa bi se lahko pridružili še podobni izrazi Blockflote71 in Scnabelflbte71 (»kljunasta flavta«), Querflote" in Traversflote7' (»prečna flavta«), MundharmonikaP (»orglice«), TrommeP (»boben«) itd.
5) Zgolj prepisovati ali tudi podomačevati, popravljati in usklajevati?
V zbirki gesel, zbranih z vseh vetrov, se kaj hitro pokaže, kako različen je pristop pri podomačevanju prevzetih besed v različnih strokah. Vendar tu ne gre le za vprašanje, ali so imena s področja X lahko pisana po domače, če so podobna imena s področja Y pisana v izvirni obliki, ampak predvsem za vprašanje različnih načinov podomačevanj.
V posameznih strokovnih slovarjih so podomačitve videti v redu, če so narejene po istem kopitu. Ko pa kompilatorji zberejo gradivo iz različnih strokovnih in "strokovnih" slovarjev, nastane sračje gnezdo, ki mu je le malokdo (če sploh kdo) lahko kos. Tako se je tudi v VST znašlo precej pravopisno
Sodobnost 2004 I 1287
Simon  Lenarčič:  Tuj   Veliki slovar tujk
vprašljivih gesel, ki bi jih morali redaktorji popraviti in poenotiti, ne pa zgolj prepisati. Zveneči naslovi slovarjev in leksikonov, iz katerih so nabirali tujke, pač ne pomenijo, daje vse, kar piše v njih, tudi res pretehtano in prav.
a)  V VST je nekaj besed, ki so v enem pomenu zapisane na en način, v drugem pa na drug, čeprav so v izvirniku enakopisnice.
Primer:
Beseda addukcija [> Pravopis medicinskih izrazov] je po VST medicinski izraz za »primikanje, premik dela telesa k ... središčni ravnini uda«, adukcija [> ST68, SP'01] pa mdr. fiziološki izraz za »pritezanje, pritegnitev uda (k središčnici)«. Opisa sta sicer različna, vendar opisujeta isto stvar, ki jo fiziologi, če je verjeti VST, imenujejo drugače kot medicinci.
Kadar se v slovarju znajdeta različni besedi, ki opisujeta isto stvar, sta običajno označeni za sopomenki, v tem primeru pa ni tako. To, da se izraza adukcija in addukcija uporabljata v različnih, a vendarle tesno povezanih strokah, se mi ne zdi ravno prepričljiv razlog za njuno "različnopomenskost".
Da pisanje oziroma slovaropisno obravnavanje teh dveh izrazov res ni povsem domišljeno, kaže iztočnica adduktor [> Pravopis medicinskih izrazov, VSL], ki v VST nima "fiziološke" dvojnice aduktor [> ST'68].lb Fiziološko adukcijo namreč opravlja ista mišica kot medicinsko addukcijo, zato je ni mogoče imenovati (le) adduktor.
V ST'68 sta bila uvrščena tako aduktor kot adukcija, kar pomeni, da so avtorji VST različico aduktor črtali namerno.
b)  Se več je izvirnih oblik besed, ki jih pišemo (oziroma naj bi jih pisali) samo in izključno v podomačeni obliki (v izvirni pa nekaterih izmed njih sploh nikoli nismo), a so vseeno našle prostor v VST. Pri njih sicer včasih piše le »gl. ...«, a to ne pomeni vedno niti tega, daje druga oblika boljša, kaj šele, da izvirna oblika ni primerna za rabo v slovenskih besedilih.
Primer:
Poleg že od zdavnaj podomačene besede etaža je v VST povsem brez potrebe uslovarjena tudi izvirna francoska beseda etage77.
c)  V VST je tudi precej tujih izrazov, ki so sicer novote (vsaj, kar se tiče uslovarjenosti v splošnih leksikonih in slovarjih), a bi jih po dosedanjih zgledih in/ali pravopisnih pravilih morali podomačevati, npr. besede iz kitajščine in japonščine.
Za primer navajam nepodomačene ali narobe podomačene besede s strani 1241, med katerimi je nekaj pravcatih čudes:
15 Izraz adduktor je v VST opisan kot »primikalna mišica«, slovenska sopomenka primikalka pa ni navedena [gl. točko 3].
Sodobnost 2004 I 1288
Simon  Lenarčič: Tuj   Veliki slovar tujk
- wingčun*: pravilno podomačena oblika bi bila vingčun. Kombinacija črk »w« in »č« v eni besedi je vsaj zame nekaj povsem novega,
doslej še nikjer videnega - niti v najslabših ugankarskih slovarjih ne.
- wucai77: podomačena oblika bi bila vucaj.
- Mrushu77: podomačena oblika bi bila vušu.
To, da je iztočnica navedena v izvirni obliki, v opisu pa cel kup drugih kitajskih besed v bolj ali manj pravilno podomačeni obliki (npr. šaolin-čuan, tai"-či čuan), je res nenavadna slovaropisna metoda.
- wutaj*
Od kod se je vzelo to skrpucalo, ne vem, a sopomenka za besedo mjCAi77 (opisano je z »gl. wucai«) že ne more biti. Očitno ne gre niti za zapis v pinjinu niti za angleško prečrkovanje (to naj bi bilo po VST »wu ts'ai«), ampak za nekakšen bržkone mize prepisan in z levo roko podomačen zapis.
- \vuwei77: podomačena oblika bi bila vuvej, sporen je tudi izgovor »vuvei«77 [>SPP].
Na eni sami samcati strani torej najmanj pet tujk(?), ki bi morale biti podomačene, a niso, ali pa so bile v poskusu podomačitve(?) skrotovičene do nerazpoznavnosti.
Vendar to sploh niso edine očitne napake na tej strani. V nebo vpijoča napaka je tudi iztočnica wurtemberžan*, ki bi morala biti zapisana ali v obliki ivurttemberžan ali v povsem podomačeni obliki virtemberžan, kajti za opuščanje drugega »t« iz imena Wiirttemberg ni nobenega razloga. Če so nemško ime Wurttemberger morda narobe podomačili slovenski konjerejci, še ne pomeni, da moramo zdaj vsi pišoči Slovenci (tudi slovaropisci in kompilatorji) zvesto prepisovati njihovo napako.
č) Za konec točke 5 še nekaj cvetk in spornih novot, nekritično (ne)prepisanih iz SF01.
- Le kakšen par sta gesli amonijak77 in salmiak? Čuden. Če so avtorji VST povsem uveljavljeno besedo amoniak po slabem pravopisnem zgledu pokvarili v amonijak", bi morali enako storiti tudi z besedo salmiak (končnica »-iak« je namreč od amoniaka!), čeprav so pravopisci nanj pozabili.16 Se bolje pa bi bilo, če bi amoniak vsaj zaenkrat pustih lepo pri miru in počakali, kaj se bo na koncu (se pravi čez nekaj let ali celo desetletij) izcimilo iz sedanje pravopisne zmede.
-  Drug nenavaden par, na čigar različnost je tako kot na v prejšnjem odstavku obravnavanega vplivala pravopisna "viroza J", sta besedi florijada77 (oziroma katera koli druga »-jada77«) in miriada.
-  V opisu gesla svadeša (in še nekaterih drugih) je znameniti priimek Gandhi po pravopisnem zgledu postal Gandi, v opisih gesla gandizem pa ostal v izvirni obliki.
16 Na salmiak so pozabili v prvi izdaji SF01 (iz leta 2001), po objavi moje kritike Čeri v slovenskem pravopisnem morju v Sodobnosti (leta 2002) pa so, opozorjeni na neskladnost para amonijak" -salmiak, pokvarili tudi to besedo (v drugi izdaji SP'01 iz leta 2003).
Sodobnost 2004 I 1289
Simon  Lenarčič:  Tuj   Veliki slovar tujk
- V VST ni besed DVD, DVD-ROM (in devede), čeprav smo jih v času, ko se je slovar pripravljal, že prav pogosto srečevali. Kot da ne obstajajo. Pri tem pa je najbolj zanimivo to, da so na iste besede pozabili tudi pravopisci.
-  Slovenec novote hammondorgle* še prebrati ne zna, ne da bi jo prej trikrat pogledal (še dobro, daje v VST zraven navedena izgovorjava), nekaterim slovenskim slovaropiscem pa se pravopisna domislica, da je treba zloženke pisati po nemškem vzoru, očitno zdi tako enkratna, da sojo nemudoma uvrstili v VST namesto edine zares slovenske oblike Hammondove orgle [> LCZ'3, Slovensko-nemški slovar DZS].
Pohiteli so tudi s promocijo pravcate ogabe, besede hi-figramofon*, ki je v opisu gesla hi-fi- uslovarjena namesto narazen pisane besede hi-fi gramofon. Niti nemškim jezikoslovcem še ni prišlo na misel, da bi skovali kaj tako nenaravnega, neizgovorljivega (meni ta beseda ne gre in ne gre z jezika) in tako zelo skrotovičenega (v nemških slovarjih je mogoče najti le oblike HiFi-xy in Hi-Fi-xy). Preseneča pa tudi to, da so avtorji VST navedli enako "hi-fizlo-ženko", kakršna je nastala v pravopisni delavnici, namesto da bi se odločili za kak izvirnejši zgled.
Niso pa v VST skupaj pisane vse kandidatke za skupaj pisanje, ampak predvsem (le?) tiste, ki so jih za zgled navedli pravopisci (v SP'01). Tako bi v slovarju tujk, v katerega so uvrščene hammondorgle*, tudi geslo biseau rez smelo biti zapisano le v obliki biseaurez*, a ni, saj te zloženke ni v SP'01. Prav tako bi poleg pravopisno "bolj pravilnega" izraza kokeršpanjel* (pravopisno "manj pravilnega" koker španjel v VST ni) ne smel biti uslovarjen narazen pisani izraz brakjazbečar, ampak brakjazbečar*. Toda te oblike v VST ni - najbrž prav zato, ker je ni v SP'01.
Da bi bila štorija VST glede pisanja zloženk skupaj in/ali narazen še manj smiselna, pa je poskrbljeno z geslom Englisch horn* [gl. točko 4c], ki je kljub temu, da gre za pristno skupaj pisano nemško besedo (Englischhorn), pisana narazen.17
6a) Kopica sodelavcev, korektorja pa nobenega
V obširnem seznamu sodelavcev VST ni naveden niti en sam samcat korektor. Temu primerno je tudi število spregledanih zelo opaznih računalniških in drugih škratov.
- Neopažene so ostale mnoge očitne tipkarske napake, kakršna je podgeslo efecienten* (namesto eficienten) pri geslu eficient, in računalniški škrati, kakršen je ta, daje na strani 532 izginilo nekaj »č-jev«, in sicer v besedah kaket* (namesto kačket), kaua* (namesto kačuča) in kaunka:: (namesto kačunka). Pri tem pa si niti v sanjah ne znam predstavljati, po kakšni logiki naj bi bila beseda kačunka (ali sploh je tujka?) izpeljana iz novolatinske besede Calla.
17 Za opisano zmedo s skupaj in narazen pisanimi zloženkami so vsekakor bolj kot nekritični posnemovalci zaslužni pravopisci, ki so se šli revolucijo tam, kjer ni bilo treba.
Sodobnost 2004 I 1290
Simon  Lenarčič:  Tuj   Veliki slovar tujk
Na strani 478 pa niso izginili le »č-ji«, ampak tri geselske besede (srbohrvaški turcizmi) v celoti. Najbrž zato, ker so sami ugotovili, da jih je v VST že preveč oziroma da niso ustrezno opisani [gl. točko 4a].
- Računalniški škratje, kot kaže, krepko ponagajal tudi pri zapisu mnogih japonskih besed [gl. točko 8]. Kot da bi vedel, da ne bo nikogar, ki bi pravočasno opazil, kaj je ušpičil.
- Ničkoliko je kazalk, ki kažejo v prazno, npr. pri geslu šit, katerega razlaga naj bi bila navedena pri neobstoječem geslu shit. V takem primeru naivnemu uporabniku oziroma kupcu slovarja ne preostane drugega, kot da si da duška z enim krepkim »šit!«.
-  Se več je delitev besed na mestih, kjer jih ne bi smelo biti. Pri tem ne mislim na slovnično pravilnost delitve, ampak na delitve na mestih, kjer je le ena vrstica besedila in ni zato kaj deliti.
- V zaglavju gesla hauyn ni med poševnicama, ki naj bi oklepali navodila za izgovor, ničesar. Verjamem, da gre za težji primer, a ravno pri težjih primerih je navodilo za izgovor nujno.
- Na strani 220 se sredi gesel, ki se začenjajo z »dio-« in »dip-«, sveti ekso-peptidaza, na strani 1190 pa sredi gesel, ki se začenjajo s »tro-«, betatron.
Za odkritje tako očitnih napak zadostuje en sam samcat kolikor toliko razgledan in priseben korektor, ki pred oddajo prelomljenih strani v tisk v miru, brez pretirane naglice, po vrsti prebere vsaj vse geselske besede (in preveri kazalke).
6b) Napake vseh vrst in teže
- Beseda bodvbuilder je v VST podomačena v bodibilder, bodibuilding pa ni podomačen v bodibilding [> VSL], čeprav gre za skoraj identično besedo. Opis gesla bodibilder (»kdor se ukvarja z bodvbuildingom77«) pa je enako čuden kot bi bil opis »kdor igra basketball« pri geslu košarkar.
- Beseda booking je v VST navedena samo v izvirni angleški obliki, beseda overbooking pa samo v podomačeni(?) obliki overbuking*, kar seveda ni prav že zato, ker sta obe besedi sestavljeni iz enake in istopomenske angleške besede. Prava slovenska podomačitev angleške besede overbook[ing] (ne pa over-booking", kot navaja VST) jeprebukiranje [> SSKJ], vendar te pri nas zelo uporabljane tujke v VST sploh ni. Poleg nje bi v slovar tujk sodila kvečjemu še izvirna angleška oblika, nikakor pa ne zmazek overbuking*.
- V opisu gesla šaatnec so judje napisani z malo začetnico, v opisu gesla šabos (na isti strani) pa z veliko (Judje), čeprav gre v obeh primerih za judovske običaje. Morda je res vseeno, ali v takšnih opisih govorimo o Judih kot ljudstvu ali o judih kot vernikih, ampak v istem leksikografskem delu bi morali uporabljati enotna merila - vsaj pri geslih, ki so uslovarjena eno zraven drugega.
- Mehiški goli pes, pasma t. i. golih psov, se v mehiškem (oziroma azteškem) izvirniku imenuje xoloitzcuintle [> Psi MK], to ime pa je v VST spremenjeno (podomačeno?) v xoloitzcuintel*, kar ni v skladu z nobenim pravopisnim
Sodobnost 2004 I 1291
Simon Lenarčič:  Tuj   Veliki slovar tujk
pravilom.18 Vprašljiva je tudi navedena izgovorjava, kajti mehiški »x« se na začetku besed ne izgovarja kot »ks«, ampak kot »h« ali »š«.
Se bolj eksotična in prav tako narobe "podomačena" sopomenka tepei-zeuintel* pa sploh ni pravilno prepisana, kajti "izvirna" (po VST) končnica »-[iz]euintle«* je v primerjavi s končnico >>-[itz]cuintle«, ki bržkone pomeni »pes«, kar preveč sumljiva in celo za Azteke neizgovorljiva.19
- Tkanina buksin* ne obstaja, še manj angleška beseda bucksin*. Tkanina se po angleško v resnici imenuje buckskin [> LCZ'3, VSL], po slovensko pa bukskin [> Besedišče slovenskega jezika, SloVL]. Napaka je bila nekritično prepisana od kdo ve kod, kajti oba napačna zapisa sem našel le v Tekstilnem leksikonu iz leta 1989, ki pa ga ni na seznamu virov, iz katerih so črpali podatke avtorji VST.
Vsekakor je to, da sta na situ, s katerim so avtorji VST presejali 400.000 zbranih besed, ostali pravilni različici (angleška in slovenska), znak, daje bilo z metodo presejanja nekaj hudo narobe.
- Nobene potrebe ni, da bi po tujem20 zgledu v sanskrtski soglasniški sklop »-krt« vrivali samoglasnik »i«, kot so to storili avtorji VST pri geslih prakrit77, prakritF in sanskrit77 (teh oblik LCZ'3, VSL in SFOl sploh ne navajajo, v SSKJ pa je le zadnja, vendar kot slabša različica besede sanskrt). Slovencem namreč izgovor soglasniškega sklopa »-krt« ne povzroča nobenih težav (saj imamo vendar celo svojega, domačega krta!), pa tudi sicer je naš jezik dovolj podoben sanskrtu, da nam vsaj pri pisanju njegovega imena ni treba delati ovinkov prek angleščine ali katerega drugega jezika s skromnejšimi potenciali od našega.
Na precejšno zmedenost pri izbiranju tujk za objavo v VST in njihovi obdelavi kaže tudi način navedbe spornih »-kritov«:
a)  prakrit" je geslo (z identičnim podgeslom prakrit* namesto prakrt!), prakrt kazalka;
b) prakritF je geslo, oblike prakrti pa sploh ni;
c) sanskrit77 je kazalka, sanskrt pa geslo.
Pa še to: tudi besedo sanskritolog77 bi lahko zapisali brez odvečnega angleškega »i« in v skladu z uveljavljenim slovenskim poimenovanjem za jezik, ki ga ta veda preučuje (torej sanskrtolog). Da bi to pravzaprav moralo biti samoumevno, pove opis VST »strokovnjak za sanskrt«.
-  Budistični pojem bodhisattva je kot geslo navedeno v izvirni obliki, čeprav besede, prevzete iz indijskih jezikov, načeloma podomačujemo. Ena od možnih podomačenih oblik bodhisatva pa je namesto kot geslo ali podgeslo navedena le v opisu gesla kvanon.
18 Ne verjamem, da bi šlo za pomoto oziroma nenamerno "podomačitev", saj je pravilna izvirna oblika navedena tudi v etimološki razlagi VST.
19 Vsekakor bi VST ne škodilo, če takšnih eksotičnih besed (le kdo jih bo iskal?), ki jih zbiratelji gradiva niti prepisati niso znali, v njem ne bi bilo.
20 Sestavljanje slovarja tujk ne pomeni, daje treba slediti tuiim zgledom!
Sodobnost 2004 I 1292
Simon  Lenarčič:
Tuj   Veliki slovar tujk
-  Pravilen nedoločnik, izpeljan iz besede anatema, je anatematizirati [> SP'62, SSKJ, MW], ne pa anatemizirati77. Daje to res, potrjuje podoben nedoločnik tematizirati, izpeljan iz besede tema. Napačen nedoločnik je sicer uvrščen tudi v ST68 in SSKJ, vendar ima v slednjem za razliko od pravilnega povsem necerkven pomen.21
Ta napaka sicer ni zrasla na slovenskem zelniku, vendar je v tujih slovarjih (npr. v MW) že popravljena, le v slovenskih je po zaslugi premalo kritičnih prepisovalcev neverjetno trdoživa.
-  Za konec te točke pa še eden izmed najbolj »elitnih in popolnoma kre-dibilnih« besedotvornih oziroma slovaropisnih dosežkov: ritenkongregacija*. Ne vem, iz katerih učenih krogov je ta izraz prišel v VST, vsekakor pa je bil "strokovno" prepisan in "podomačen" iz nemškega vira. Nemci namreč uporabljajo besedo Ritenkongregation22, ki pa je jezikovno ozaveščeni Slovenci ne bi krotovičili v "ritenkongregacijo", ampak prevedli v kongregacija za bogoslužje in zakramente (današnji pomen) in/ali kongregacija svetih obredov (nekdanji pomen) [> Nemško-slovenski slovar DZS].
7) Kakršen slovarski del, takšen tudi dodatek
Napak ne mrgoli le v slovarskem delu VST. Zlepa jih ni mogoče spregledati niti v seznamih kratic in okrajšav.
Za začetek se bralec lahko vpraša, kaj so kratice in kaj okrajšave. Na strani 1289 se namreč začenja seznam z naslovom Simboli, kratice in okrajšave, po katerem sta npr. BSE (»bovina spongiformna encefalopatija«) in Inc. (»Incor-porated* companv*«)23 okrajšavi77, povsem primerljivi CCE (»Conseil des Com-munes d'Europe«) in Ltd. (»limited«) pa kratici77. Na strani 1301 pa se začenja seznam Kratice v slovarju, kjer zanesljivo niso navedene kratice v pravem, ožjem pomenu te besede.24
Skratka, sodeč po naslovih poglavij naj bi VST razlikoval med okrajšavami in kraticami, iz konkretnih primerov pa je razvidno, da ni tako.
Mimogrede sem še opazil, da naj bi okrajšavi25 EEG in EKG pomenili »elektrokardiogram«*, kar pa drži le za EKG. Da posameznih delov besede elektrokardiogram ni mogoče okrajšati v EEG, je vsaj zame več kot očitno.
21 Toda pripisovanje drugačnega pomena (»obsoditi, prekleti, izobčiti« namesto »izobčiti iz Cerkve«) napake ne odpravi, pač pa jo le prikrije.
22 Sestavljena je iz nemških besed Riten, ki pomeni »obredi, ritusi«, in Kongregation, ki pomeni »kongregacija«.
23 V resnici je pomen okrajšave Inc. le »incorporated« [>MW\.
24 Po SSKJ sicer lahko okrajšavam rečemo tudi kratice (a to je le - po mojem slab - podpomen). Točna definicija kratice je navedena v Enciklopediji slovenskega jezika CZ: »beseda, nastala iz sklopljenih krnov večbesedne zveze, npr. OF,... TAM ipd.«. Od omenjenih kratic in okrajšav v VST sta torej pravilno imenovani oziroma razvrščeni le Inc. (»okrajšava«) in CCE (»kratica«).
26 Ti dve krajšavi sta malce trši identifikacijski oreh. Po mojem in po LCZ'3 sta namreč res okrajšavi, saj je okrajšana ena beseda, po VSL in SP'01 sta pa kratici77.
Sodobnost 2004 I 1293
Simon  Lenarčič: Tuj   Veliki slovar tujk
Pravilen pomen okrajšave je elektroencefalogram, kar je mogoče preveriti celo v slovarskem delu VST.
8) Brez očitnih napak očitno ne gre
Zaščitni znak večine slovenskih (in mnogih tujih) leksikonov in slovarjev so napake. Toda ne le prikrite, težje opazne, do neke mere dejansko neizogibne napake, npr. v opisih, ampak tudi takšne, kakršni sta že omenjeni "podo-mačitvi" wingčun* in wutaj*, ki kar butajo v (razgledanega) uporabnika. Ne razumem, kako je mogoče, da kaj takega ugleda luč sveta kljub temu, da so kot avtorji in uredniki leksikonov in slovarjev običajno podpisani sami strokovnjaki, večinoma s strahospoštovanje vzbujajočimi nazivi in naslovi.
Za omenjeni "podomačitvi" (pa tudi številne druge "podomačene" in izvirne oblike v VST, npr. japonski daimvou* in daitou*) ne najdem podlage v nobenem meni znanem navodilu za prečrkovanje ali podomačevanje, avtorji VST pa tudi niso razkrili, po katerih pravilih so se ravnali: slovenskih xy, izvirnih ali culukafrskih? V Navodilih za rabo piše le »Za... kitajščino in japonščino so v VST dosledno77 izpeljana transkripcijska pravila in izgovarjava ...«(poudarek je moj).
Vsekakor po SPP ali angleških pravilih za prečrkovanje omenjenih čudes ni mogoče ustvariti, prav tako ne predpisati različnega izgovora črke »i« v japonskih besedah daimyo in daito. Če pa zapisa daimtou* in daitou* nista nastala namenoma, ampak jo je avtorjem VST zagodel računalniški škrat (to je mogoče sklepati po besedi doujou*, ki je navedena na mestu, kjer bi po abecednem vrstnem redu morala biti beseda dojo), si toliko hujšo kritiko zaslužijo pre-gledovalci besedila (če so sploh bili najeti [gl. točko 6a]), ki tega niso opazili.
Če se po jutru dan pozna, bo stanje v slovenski leksikografiji, slovaropisju in pravopisju v novem tisočletju še bolj porazno kot v prejšnjem. Najprej se je konec leta 2001 "izkazal" Slovenski pravopis, konec leta 2002 pa še Veliki slovar tujk. Oba pa imata še eno nič kaj pohvalno skupno točko: molk, s katerim so se avtorji pravopisa odzvali na drugi del moje kritike, objavljene v Sodobnosti, in molk, v katerega so se ovili avtorji VST po šokantnih javnih očitkih o plagiatorstvu [> Delo, 31. 3. 2003]. Toda pozabili so, da odgovor na javno kritiko ne pomeni le odgovora kritiku, ampak predvsem odgovor zainteresirani javnosti, torej tistim, katerim so prodali svojega mačka v žaklju.
9) Zakaj kritika Velikega slovarja tujk?
Rad bi napisal, da je VST dober slovar in da so omenjene (in neomenjene) napake le malenkostni spodrsljaji. A to ne bi bilo pošteno. Tudi zanj namreč velja podobno kot za SP'01: glede na pomen in vpliv, ki ga ima oziroma bo imel za/na slovenski jezik in Slovence, glede na številčnost ekipe, ki ga je pripravljala, seveda pa tudi glede na visoko ceno bi moral biti tako rekoč brezhiben. Z drugimi besedami: samoumevno bi moralo biti, da vsaj očitnih napak v njem ne bi bilo (pa tudi manj očitnih ne prav veliko).
Sodobnost 2004 I 1294
Simon  Lenarčič:
Tuj   Veliki slovar tujk
V VST je večina gesel sicer zagotovo povsem korektno prepisanih oziroma prirejenih, vendar to za slovaropisne strokovnjake niti ni tak dosežek, da bi ga bilo treba na glas hvaliti.26 Posebej velja pohvaliti (poleg oblikovanja, ne pa tudi izvedbe27 platnic) le dejstvo, da so avtorji VST popravili (oziroma jih niso prepisali) nekatere napake drugih slovarjev in leksikonov. Tako se je v njem znašlo npr. pravilno napisano geslo ismailiti, ki ga večina slovenskih leksikonov piše v različicah, ki nimajo nobene podlage ne v izvirni obliki ne v SPP.
A uporabnik VST bo vendarle moral imeti precej sreče, da ne bo prepogosto zadeval ob napačno napisane ali razložene besede. Pri tem pa je najhuje to, da povprečen uporabnik ne more vedeti, kaj je prav in kaj narobe. Zanj je prav vse, kar piše v takšnem slovarju. In točno to je tisto, kar me je spodbudilo, da sem sklenil javno opozoriti na napake v VST (in SP'01). Da bi ljudi, ki verjamejo ali bi radi verjeli vsemu, kar piše v slovarjih, leksikonih in pravopisih, opozoril na temno plat slovaropisne in pravopisne medalje.
Nad starim slovarjem tujk, ki je, kot že popularno ime "verbinc" pove, delo enega samega človeka, nisem bil nikdar tako razočaran kot nad VST, čeprav je tudi v njem precej napak (vendar, če ocenjujem po dosedanji beri, manj kot v VST), za zastarelost mnogih opisov in nekaterih podomačitev pa pokojni avtor tako ali tako ni kriv.
Morda na ST'68 gledam manj kritično tudi zato, ker je starejši od mene. Vsekakor se mu marsikaj lahko odpusti že zato, ker je bil naš prvi pravi slovar tujk, narejen še v času, ko seje gradivo zbiralo "peš" na večinoma makadamskih cestah, ne pa z računalniki na informacijski avtocesti. Nasledniku, kije nastal v dobi računalniške obdelave podatkov in urejanja besedil, pač ni mogoče gledati skozi prste. Biti bi moral boljši od predhodnika, ne slabši.
Slovarja, kakršen je VST, izdajatelj preprosto ne bi smel dati v prodajo. Bolje bi bilo, da bi izšel še nekaj mesecev (pravzaprav let!) pozneje, kot pa daje izšel tak, kot je - praktično neuporaben. Zdaj, ko so napake natisnjene in prodane, jih pač ni mogoče popraviti drugače kot z novo, temeljito pregledano in popravljeno izdajo. Njen izid pa bo za založbo (tj. Mladinsko knjigo, ki je prevzela Cankarjevo založbo) priložnost, da postavi nove standarde v slovenskem založništvu s tem, da kupcem prve izdaje ponudi novo za kvečjemu simbolično ceno, če ne kar zastonj.
26  Pretirane hvale je bil VST tako ali tako že deležen pri profesionalnih kritikih. Naj mi bo dovoljeno citirati ključno ugotovitev enega izmed njih (poudarki so moji): »Skratka, izčrpnejši, natančnejši in modernejši od Verbinca, a z drobno nerodnostjo: Verbinc tehta 866, Veliki pa 2130 gramov. Brez težav, če ga imamo pred seboj na mizi, če pa segamo ponj na polico, se pokaže njegov edini
HENDIKEP - NEPRIROČNOST«.
27 Platnicam ne bi škodilo, če bi bile zaščitene s ščitnim ovitkom ali vsaj plastificirane. Jaz svojega izvoda VST skorajda ne uporabljam (saj se nanj ne morem zanesti, da bi ga sistematično pregledoval in popravljal, pa tudi nisem plačan), pa so platnice kljub temu že precej zdelane. Ali morda njihova (kratko)trajnost ustreza kakovosti vsebine?
Sodobnost 2004 I 1295