14
!, d?>' jri^
ji no'’
ainez®* m ^
a:
J*
yn,
»IK yč
lArP'
jim11
A
tri0'
,rt<’
jk«’
v9eie
sr?
gsu!
tsf>
na)(
Našlo* — Addr um: “NOVA DOBA”
8117 St. Clair At«.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3880)
NOVA
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLlSKB JED N OTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
Naše geslo v lem letu mora bili: dvajset tisoč članov do konvencije!
^ 8«e©nd Claaa Matter April 15tk, 192«, at Th« Fant Off k« at CUretmnd. O, Undar Tka Art «f Mudi trd, 1171. — AceaptuK« f*r mailing >t special rat* of paatac«, »rorlded for ia Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March l?ih. 1154.
ŠTEV. 12.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH 21ST 1928 — SREDA, 21. MARCA 1928
VOLUME IV.
LETNIK IV.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA v siamskih pragozdih
02IV
ZA VOLITVE DELEGATOV ZA XIII. REDNO KONVENCIJO JSKJ
k Je kilo že objavljeno, se bo prihodnja konvencija ^ly> Minn. Konvencija se prične zadnji pondeljek me-u‘ia t. l. Clen IX. določa sledeče:
'REPREZENTACIJA IN VOLITVE DELEGATOV
^ ■ ^sako društvo, ki šteje od 25 do 100 članov, tri mesece Ht4. nvencij° in ob času konvencije, sme poslati po enega dele ’ društvo, ki šteje 101 ali več članov, sme poslati dva ■ fos|d • ^anJ^a društva, ki nimajo zadostnega števila članov ^5'^' delegata, se lahko združijo v svrho izvolitve delegata. iV,n,Žena drujtva pa morajo šteti najmanj 25 članov. Cia-Je 1 društev so izvzeti in so lahko voljeni za delegata, ne 5 ^ ^°> akoravno niso člani jednote eno leto.
olitve delegatov za redno konvencijo se morajo vršiti .rT'arca 'n aprila, na redni ali izredni seji društva, v letu, IV v lerri vrši konvencija. Društva, ki ne izvolijo delega-,6Heii marcu ali aprilu, nimajo pravice do zastopstva na kon-
™ Nomi:
%
linacije so javne, volitve pa morajo biti tajne. Ce a tri ali več članov, mora odločiti absolutna večina od-
Slas
bita
°v; ako ni absolutne večine, morata iti dva kandidata, 5Pk največ glasov, v ožjo volitev in tedaj odloči navadna '^Vni	Vsak	kandidat mora imeti absolutno večino, da
za delegata, to je, da ima vsaj en glas več kot polo-
H„?>h oddanih glasov. °lje:
Kandidat ki prejme največ glasov 3 "^im, je namestnik delegata.
Jelegat
za redno ali izredno konvencijo zamore biti le Je zmožen čitanja in pisanja; biti mora član jednote J eno leto in član društva najmanj tri mesece ob času, I Se volitve in biti mora ameriški državljan, j aJniki krajevnih društev morajo poslati glavnemu taj-i6lla *n nasl°ve izvoljenih delegatov na vzorcih za, pove-S»,’ atere preskrbi glavni lajnik, najkasneje do 31. maja v ^sl a^erem se vr^i konvencija. Glavni tajnik objavi imena j/’w* delegatov v Glasilu trikrat pred konvencijo.” tjv Jevne odbornike in članstvo v splošnem se opozarja, da O0 volitvah delegatov natančno po predpisih ustave ^ > da ne bo potem kakega oporekanja, da se ni pravilno
nstvo se tudi prosi, da se polnoštevilno udeleži sej kra-
•‘iškim pozdravom
JOSEPH PISHLER, glavni tajnik.
vesti iz ^Evelanda
kjjki Sokol Narodni
Nu $25.
je daroval Čitalnici v
f*
rok«.
l lv^° dramatično dru-P» 25 ^ankar vprizori v ne-% ' marca igro ‘'Mladost”
hi"*'
eir> Narodnem Domu Ave. Predstava 111 zvečer.
DS	*
y-k\< ^esečna seja skupnih plftdfj *' S* K. Jednote v bo vršila v pe-Na	marca v Sloven-
,|fAver°dtlem Domu na St.
TEDENSKI PREGLED
slovenski trgovec
’ ih!n gramofoni,
»Vvto kl
Frank dni veliko razdaja do vključno
\ j	*
i:;VPrila Predaval v .odlični Jugoslovan, ržavnik Todoroff.
K
mjače”
Triglav v nede-
lo
Rženih društev J.
' Sg. ° e v Clevelandu in ° Vl'šila v soboto 21. ,3 J) * v Slovenskem Na-IfcN <^u na St. Clair Ave. v ega dobička je na-SemPOmož stavkujočim
Sokv
^6 (j °viteljstvom Carroll ia^^t ^redil dne 6. ma-„	h tla^ jugoslovanski
f. >■«	Mr.	Zlatko
'*C lian ncer^ se vrši v na Euclid Ave.
b<'°
l h v<isi —■------------
. •S', u nasclbini še ni dru-
KS*
N>,
*note, 1zakaj bi ga Osem novih c/o-
SILNA POPLAVA je zadela v zgodnjih urah 13. marca del južne Californije. Nekako 45 milj severno od mesta Los Angeles, v kanjonu San Fran-cisquito se je podrl velikanski vodni jez in na mala mesteca v Santa Clara dolini se je razlila silna povodenj. Posledice so bile grozne. Povodenj, ki je divjala po ozki dolini, je odnesla s seboj vse, kar je dosegla. Le malo ljudi se je moglo rešiti, ker se je katastrofa pripetila ob eni uri ponoči, ko je vse spalo. Dozdaj so iz raz-denjanja spravili okoli 300 trupel. Več sto oseb se pogreša. Vseh trupel najbrže ne bodo nikoli našli, ker gotovo jih je povodenj odnesla mnogo naravnost v morje in jih zasula z blatom in kamenjem.
Prizadeta so bila mesteca Newhall, Fillmore, Saugus, Piru, Santa Paula, Saticoy, Castiac, Oborg in Camarillo. Materijalna škoda se ceni na 15 milijonov dolarjev. Veliki jez je bil zgrajen pred dvemi leti in je zadrževal 38,000 akrov vode za potrebe mesta Los Angeles. Vzroki za zruše-nje jeza se navajajo različni. Uvedenih je osem različnih preiskav, ena teh tudi od države Californije.
SENATNA komisija meddržavne trgovine še vedno vodi preiskavo o razmerah v pre-mogarski industriji in je verjetno, da bo posredovala v dolgotrajnem premogarskem štraj-ku, ki se vrši v državah Ohio in Pennsylvania. Operatorji in zastopniki organiziranih delavcev so mnenja, da bo mnogo škode na obeh straneh, če se sporazum ne doseže v kratkem času. Senatni pododsek,
a» 4. 9*rMl),
Skoro vsak človek je že po naravi nekoliko lovca ali ribiča, kar nam je nedvomno ostalo v krvi iz tistih davnih časov, ko so se naši pradedi preživljali večinoma z lovom ali ribolovom in jim je tudi največ zavetja nudil gozd. Zato še danes ljubimo gozd in zato ima lov še danes veliko privlačno silo za marsikaterega izmed nas. Naša lovska hrepenenja seveda ostanejo največkrat neizpolnjena, kajti mnogo nas je usoda in ta-kozvana civilizacija stlačila v velika mesta, kjer so psi, mačke in vrabiči akoro edina “divjačina”, ki jo vidimo. Pa tudi v okolici, recimo v okrožju 50 milj, bomo le po izredni sreči naleteli na zbeganega zajca, veverico ali prepelico. Pri tem so še vsakovrstne sezonske omejitve, ki kratijo veselje navdušenim lovcem in tistim, ki bi radi bili.
Največkrat nam ne preostaja druzega, kot da svojo lovsko strast tolažimo z lovskimi do-godljaji srečnejših lovcev, ki so imeli priliko študirati življenje v tropičnih džunglah in so znali to tudi na zanimiv način opisati. Tak zanimiv opis lova velike divjačine je nedavno priob čil v nekem ameriškem magazinu Meriam C. Cooper, ki se je par let mudil v pragozdih Siama.
Mr. Cooper se ni podal v tro-pične pragozde z namenom, da strelja in pobija divjačino, am-
največ divjih živalij, druge pa
fotografirati ali pa proučevati njih način življenja v divjini. Posebno so ga zanimali tigri, ki so pravi kralji pragozdov. Tiger se po navadi boji človeka in se ga ogne, če ni ranjen. V Nan distriktu pa so tigri posebno krvoločni in so v teku par let raztrgali in- požrli več 'sto domačinov. Mr. Cooper sodi, da se lotijo ljudi v prvi vrsti ostareli tigri, ki so prepočasni ali preslabotni za srne, bivole in podobno divjačino. Verjetno pa je, da se že mladiči navadijo na slast človeškega mesa in postanejo ljudem nevarni ko odrastejo. Ko se džungla polagoma umika riževim poljem, se krči lovski revir tigra, plen postaja redkejši in velika mačka začne najprej napadati domačo živino, potem pa tudi otroke in odrasle ljudi. Naravno je, da se domačini tistih krajev,, ki žive v lahkih bambusovih kočah in ki so oboroženi k večjemu z nožem, silno boje teh velikih mačk in jih smatrajo za nekake poosebljene hudobne duhove.
Tudi leopardov , je v tistih krajih mnogo in dasi so zelo drzni, ne napadajo odraslih ljudi. Pač pa odnašajo iz vasi pse, prešiče, kokoši in včasi tudi otroke. Po gozdih je tudi mnogo pitonov, to je velikih kač, divjih maček, mravljinčarjev, medvedov in opic.
V Siamu je tudi mnogo slonov. Mnogo tisoč jih imajo domačini ukročenih in jih porabljajo za lov ali za razna teška dela. Nadaljne tisoče pa jih živi v obširnih gozdih. Ti potujejo za pašo iz kraja v kraj v večjih ali manjših čredah. Čredo navadno vodi kakšna starejša slonovka. Slone pobijati je v Siamu prepovedano, pač pa se jih sme loviti v svrho udomačen j a. Splošno je priznano, da so sloni mirne narave in niso človeku nevarni. VČasi pa kakšen slon nekako podivja, bodisi vsled kakšne bolezni ali vsled kakega druzega vzroka in taka žival je
iDtlje st 4. strani)
DOBRA BESEDA 0 KAVI
Malokatera pijača se je tako splošno vdomačila po vsem civiliziranem svetu kot kava. Seveda jo mnogo popijejo tudi narodi, katere v naši domišljavosti imenujemo necivilizirane. Kava se prideluje fv tropičnih krajih in sicer se jov največ pridela v veliki južno-ameriški republiki Braziliji. Glavni pridelek brazilskih držav Sao Paulo, Rio de Janeiro, Mspirite Santo in Minas Geraes je kava. Od tam jo letno izvozijo okoli 15 milijonov vreč in iztržijo zanjo nad 200 milijonov dolarjev, Več kot polovico tega eksporta gre v Zedinjene države, kar znači, da nikjer na svetu ne popijejo toliko kave kot pri nas. Statistika namreč kaže, da štiri petine kave, ki se pridela na svetu, zraste v Braziliji. I11 Zedinjene države kupijo več kot polovico tega pridelka. Iz tega sledi, da tudi v zavživanju kave, kot v marsičem drugem, Zedinjene države prednjačijo vsem drugim deželam sveta.
Med povprečnimi ljudmi jih najdemo le malo število, ki bi ne marali za kavo. Skoro povsod se pije kava pri zajutrku in mnogokje po vsaki jedi. Malokatera pijača vživa tako splošno priljubljenosti pri vseh slojih in pri vseh prilikah. Skoro nihče nima ; proti kavi kakšnih opravičenih pritožb. Seveda se od časa do časa tudi pri tem oglašajo reformatorji, ki hočejo na svoj način rešiti jSVet. Kava namr?.'} vssbuje gotovo količino nekega strupa, ki se imenuje “caffeine.” Količina morda ni večja kot količina alkohola v navadnem kruhu. Vendar sitnim reformatorjem zadostuje že to, da se obregajo ob našo vsakdanjo kavo.
Nedavno pa smo čitali v Science Service izjavo profesorja biologije na newyorški univerzi, Ralph H. Cheneya, glasom katere kava ni niti najmanj škodljiva, ampak nasprotno celo koristna in zdrava. Omenjeni profesor piše, da so preiskušali vpliv kave na ljudeh in živalih in da so pronašli pravilno pripravljeno kavo koristno v več kot 90 procentih pri normalnih in zdravih ljudeh in živalih. Strupa “caffeine” je tako mala količina v čaši povprečne kave, da ne more niti najmanj škodovati, ampak le koristiti. Po izjavi pofesorja Cheneya bi moral normalni človek popiti 150 čaš kave, predno bi spravil vase toliko caffeina, da bi moglo sistemu škodovati. Toliko kave pa ne bo nihče popil pri enem kosilu. Kava je po,s mnenju profesorja Cheneya pravi blagoslov za človeštvo. Kava je neke vrste stimulant, ki lahno razburja živce in vzbuja ljubeznjivost in dobro razpoloženje. Ozdravi večkrat tudi lahen glavobol, ako isti ne izhaja iz bolnega želodca. Kava lahno vzpodbuja k delovanju srce, možgane in mišice in pomaga pri fizičnem in duševnem delu.
Važno je, da ta stimulant ne pusti nikakih slabih posledic, kot na primer opojne pijače. Kdor se navadi vživati kakšne druge stimulante, postane sčasoma njih suženj in jih hoče vživati v vedno večih količinah. Pri kavi ni nevarnosti, da bi se je človek tako navadil, da bi jo zahteval v vedno večjih količinah. Pravilno pripravljena kava, ki se servira v povprečnih domovih in restavracijah, ni normalnemu, zdravemu človeku niti najmanj škodljiva.
Tako sodi o kavi znanstvenik,
ZDRAVNIŠKI NASVETI
(Piše dr. Jon. V. Grahek, vrhov ni zdravnik J. S. K. J.) Visok krvni pritisk (dalje).
Preprečitev otrditve žil. — Vzroki visokega krvnega pritiska, Brightove bolezni in otrditve žil so si zelo podobni. Kot že preje omenjeno, spadajo med važne vzroke omenjenih nepri-lik faktorji, kot preveliko razburjenje, trgovske in druge skrbi, prevelika zavest odgovornosti, prehudo stremljenje po kakšnem cilju, jeza, zavist itd. Kar bi se lahko smatralo za nekaj lahkega za sistem enega, more biti zelo teško breme za druzega. Tako obrabljanje krči življenje skoro vsakemu. Iz tega vzroka je dobro in pametno za vse, ki niso preveč založeni z zemljeljskimi blagri, da žive mirno, ne skrbe preveč in se ne razburjajo preveč. Važni faktorji za omenjeno bolezen so tudi: pretrdo fizične delo, prenasičenje, prevelika telesna teža, zabasanje in posebno še nezmerno vživanje opojnih pijač. Sifilis, protin in za-strupljenje s svincem igrajo prav pogosto tudi važno vlogo.
Preprečitev otrdenja žil in visokega krvnega pritiska obstoji v tem, da odpravimo vzroke ali se jih izognemo. Ce se otrditev žil in visok krvni pritisk enkrat vdomači, treba je odpraviti vzroke in potrebna je taka previdnost, kot je bilo najedeno pri srčnih ali ledvičnih boleznih. Kogar se loti taka bolezen, bi pioraJ takoj iskati zdravniškega nasveta. Napačno je za vsakega, brfez ozira ha to, kako inteligenten je, da se skuša zdraviti sam. To je nemogoče uspešno izvesti. Zdravniki, ki so morda najboljši v svoji profesiji, se v slučaju bolezni ne zdravijo sami, ampak se podvržejo oskrbi svojih stanovskih tovarišev. Ti vzamejo slučaj v roke in zahtevajo, da se bolni zdravniki prav tako ravnajo po njih navodilih, kot drugi bolniki, ki so v njihovi oskrbi.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
V Globasnico na Koroškem je došlo pismo vojnega ujetnika Ivana Pavliča. Od leta 1915 se ni nič vedelo o njem. Tako se utegne oglasiti iz Rusije še marsikdo, o katerem doma menijo, da je mrtev.
Sokolski dom v Trbovljah bodo ogradili z živo mejo, obenem pa posadili okoli njega lipe in kostanje. Projektirano je tudi kegljišče.
V kratkem bo po dolgem času pričel delovati antimonski rudnik v Mediji. Antimonski rudniki so v Jugoslaviji precej redki. Medijski je prav živahno obratoval pred vojno in med vojno. Z njegovo ponovno otvoritvijo bo mnogo domačinov preskrbljenih z delom.
V Izlakah pri Litiji bodo pričeli z zgradbo nove petraz-redne šole. Stroške bosta plačali aržiška in kolovratska občina. V šoli bodo stanovanja za učiteljstvo, poleg tega pa bosta nastanjena v njej stalna gospodinjska in kmetijska šola. Poleg šole bo lep prostor za telovadišče in igrišče.
Po najnovejših podatkih kranjskega sreskega poglavarja je v kranjskem srezu, izvzemši škofjološko okrožje, 41 osebnih avtomobilov, 12 tovornih ter 24 motornih koles. Med osebnimi avtomobili so najbolj zastopane znamke Fiat z 11, Steyr s 7. in Peugeot s 6 vozovi. Kranj sam ima 24 osebnih avtomobilov.
Med postajama Trbovlje-Hrastnik je nastal na treh krajih ogenj, ki je zavzel velik obseg. Delavstvo progovne sekcije je takoj pričelo gasiti. Zaradi strmega in skalovitega terena pa je bilo gašenje zelo otežkočeno. Požar, ki je trajal šest ur, so končno vendarle udušili. Ogenj je nastal najbrže zaradi isker z lokomotive.
Tlakovanje cest z železom.
Inženirji priporočajo, naj bi se v bodoče prometne ceste velikih mest tlakovale z železnimi ploščami, ker se vsak drugi materija! prehitro obrabi in popravljanje stane ogromne svote denarja, ter ob enem ovira promet. Vozila imajo danes itak večinoma gumijaste kolesne obroče, torej bi železen tlak ne' b;l nepraktičen. Plinove cevi in električna napeljava bi prišla pod železne plošče, katere bi bilo mogoče v slučaju poprav hi-' tro vzdigniti in nazaj položiti.
Bivši nadvojvoda Josip bo izdal v kratkem svoje vojne spomine pod naslovom "Doberdob — krajina smrti.” Za pričakovano knjigo vlada veliko zanimanje tudi v inozemskih krogih.
Kovinske žuželke.
Nemški kemist dr. N. D. Zelinsky more spremeniti žuželke v kovino s tem, da jih potrese z gotovimi kemikalijami in jih močno razgreje ■ v vročem, s plini nasičenem zraku. Take v kovino izpremenjene žuželke, bodo posebno pripravne za muzeje.
ki je več let eksperimentiral s to splošno priljubljeno vsakdanjo pijačo. Okoli sto milijonov pivcev kave v tej deželi je bilo že davno takih nazorov. Prav je, da je končno potrdil našo sodbo tudi znanstvenik, ki iz mnogih poskusov ve, kaj govori, in s tem izpodbil tla črnogledim reformartorjem, ki bi najrajši iz vseh ljudi napravili trapiste in spokornike. ,c ;
V Beograd sta prispela dva delegata poljskega monopola, da definitivno skleneta pogodbo glede nakupa pol milijona kilogramov hercegovinskega tobaka.
Iz Mostarja se poroča:	Se-
ljaki iz štirih okoliških sel so
OatiR na 4. strani)
VSAK PO SVOJE
Angleški komisar otočja Ellice in Gilbert v Južnem Pacifiku poroča, da so bili tamkaj-šni domačini mnogo bolj snažni in moralni, dokler jih niso misijonarji pregovorili, da so začeli nositi obleko. Ce je Obleka kriva telesne in moralne umazanosti, potem so naše flaperice na najboljši poti k čistosti in morali.
*
Rojak je pri čaši iskreče kapljice vprašal dobrostoječega prijatelja. katere uspehe ali srečne slučaje smatra v svojem živčen ju za naj večje.
In prijatelj je odgovoril: “Bil sem za časa svetovne vojne eno leto na francoski fronti, pa nisem dobil niti najmanjše praske; bil sem dva dni v Chicagu, baš ob času, ko je bilo med butlegarji podpisano dva-dnevjio premirje zaradi pogreba enega njihovih voditeljev; v Floridi se mi je polomil avto- • mobil, ko sem bil baš namenjen iti pogledat neke lote. V Clevelandu so bili baš zaprli bančne prostore, ko sem hotel vzdigniti denar, da kupim delnice neke oljne družbe; končno sem se iznebil sitne žene, brez alimonijev.”
*
Ugleden in bogat bankir je s posebnim ponosom in povdar-kom pripovedoval časniškemu poročevalcu, da je pričel svojo kari j ero s samo štiridesetimi centi v žepu.
'‘Yes, in ketj ste storili s temi štiridesetimi centi?” je dalje poizvedoval časniški poročevalec.
“Kaj?” se je zavzel bankir, “telegrafiral sem domov po več denarja!”
♦
V Mehiki so nedavno začeli delati v rovu, ki je bil zaprt 250 let. In najlepše pri tem je, da ves ta čas ni bilo v bližini uiti miličarjev, niti štrajkarjev, niti skebov.
*
Iz Tibeta prihaja poročilo, da so tamkajšni oženjeni moški osnovali unijo in stoprocentno zaštrajkali v protest tiranijam njih boljših polovic. Pa še kdo trdi, da so Kitajci zaostali in nazadnjaški!
*
Iz New Yorka je nedavno izginil star bankir in z njim mlada plesalka in sto tisoč dolarjev. Bankirja mogoče še najdejo, vse drugo bo pa čista izguba.
♦
V Hollywood je prišla zala Dunajčanka, upajoča, da postane filmska zvezda. Pogledali so jo in poslali v neke toplice,
(Dalje na 4. strani.)
NAŠA RAST
POROČILO O SPREJEMU NOVEGA DllUšTVA
Društvo “Western Sisters” št. 190, sprejeto v jednoto meseca februarja 1928.
Pristopile so:
Anna Anjjel, 28455; Frances Angel, 28456; Celia Bizal, 28457; Helen Boucher, 28458; Annie Fajon, 28459; Mary Jeniker, 28460; Pauline Klune, 28461; Josephine Kunst, 28462; Mary Lauch, 28463; Emma Lind, 28464; Valetie Lynch, 28465; Antonia Malerich, 28466; Danica Muretic, .28467; Katherine Petritz, 28468; Katie Pczdark, 28469; Anna Špehar, 28470; Elizabeth Stayer, 28471; Elizabeth Stepan, 28472; Angela Stepan, 28473; Vera Wucetich, 28474; Marie Patrich, 28519; Agn:s Patrick, 28520.
Joseph Pishler, gl. tajnik.
HWinnmiiiiitiiiifmmii!iiiiiiiimHMn!iiiiiimmiiimiiimiiMiMmiimMiiiHiiMMiHMfiimiiuimiHiiHmiiiini!fniiiiiwnwiiinii!!wii!iiiiiiiiiimiiiiimi^^
ir
S
c
m MLADIJ	fSKI ODDELEK - JUVENI	LE DEPARTMEN'	r if
6SSuilllllIZIlSllIllllllll!lIIIIIIIIIIIIHIlllIIIIIlIlllfllfilllllllIllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllliIlll&IIIIIIIlllIIlIIII!III|||lllllIllRIBISIIIIlilIlllllllllllllElllIllIlIIIIIAIIIiBll1llIIIIIilllIllllllllllllllIIIIIIIB9illIIIIllIIIIIIlIIIIIllll]lIlIIlllIlllIilllllI8II3IIIIllllllIlllllIllllll81IllllllIllllll311llIll811ilEIlllllllllllISIll31llllllilSl{llElIiIl^^^^^
ji pa smeje,
POMLADNA BAJKA
“Otročiči,” rekla je nekega dne vijoličja mamica pod zemljo svoji deci; ‘‘otročiči, čas bi bil, da pridemo na svetlo! Saj bi rada še malo pospala, ker je tako lepo toplo in prijetno temno tu spodaj — d ne pomaga nič, naš čas je prišel. Zvončki so že vsi davno zunaj, pravila mi je tolsta deževnica, ki je plazila včeraj tod mimo, in jagleci tudi. Poglejmo malo, kdo je pa sploh še tukaj, dajte, ganimo se, začnimo malo delati!”
In male vijolice so se zganile, zleknile in stezale; napolnile so si žilice in koreninice z vlago in toplino ter se poskušale dvigniti ... Bum! je zadela prva z glavico ob površje in skoraj bi bila omahnila, tako ji je zabliščalo. Urno je zaprla očesci — bila je izmed najmlajših in še nikoli zunaj. Poznala je le tesnobo in temino pod zemljo in je bila silno radovedna, kakšen je novi, neznani svet zgoraj. Da bi bila čini prej zunaj, se je bila z radostjo tako požurila. Kaj je bilo pač to, kar jo je tako zbpdlo. y drobni očesci? To je bilo uprav čudežno! Vseh novosti, ki jih je ugledala, ni sploh mogla pojmiti mala vijolica! Kje je vendar, ostala mamica?
Vijolica je potočila okroglo solzico, ki je zdrsela stari, debeli travni bilki,pred noge.	mala,	si li prišla tudi ti na svetlo?
Kdo sigpa>prav za prav,.mala zelena krpica? Aha, že vem. Tu zdolaj stanuje vijoličja rodbina in tej pripadaš najbrže? Kaj pa gledaš tako otožno?”
“Tako me bode v oči!” stoče vijolica; bilka se da je kar odmevalo.
'"Nb, to si že lahko mislim, malčka! Spodaj v temi svojih očesec sploh rabiti nisi mogla, sedaj se pa nahajaš naenkrat v polni solnčni svetlobi.' Ah, odpri očke na stežaj in poglej naokoli! Modrina nad tabo je mehki nebni prt, po katerem se sprehaja svitlo solnce, ki je tako krasno, kadar se smehlja; toplota se ti preliva po vseh udih! Ah! . . .” Bilka se je zleknila od razkošja in pripovedovala dalje o lepem svetu, v katerega je bila došla vijolica, kakor pač zna pripovedovati preprosta travna bilka.
“Ah, sčlnče! To je najlepše, kar je sploh na svetu. Žal, da ga ni zmiraj pri nas. Modri nebni prt se včasih zamaže; pokažejo se na njem večje in manjše bele in sive pege in lise______________
ljudje jfh nazivajo oblake.' Ljudje — veš, vijolica, to so silno velike in čudne’ rastline, ki pa niso priraščene ^ tlom, ampak hodijo prosto po zemlji, sedaj sem, sedaj tja — vedno po različnih krajih. Jaž jih ne morem trpeti, 1 j udi j! No, torej sivi madeži postone jo vedno temne ji in ko dobi cel prt temnosivo b&rto,-gm da solnefe oprati. ' Solnce pa tedaj popolnoma zgine. Tako silno * pero-tam zgoraj, da dere voda časih v potokih na zcml.V.x ‘Kliče Se dež in jako dobro de; mi vsi ga pijemo. Ali preveč ga. ne sme biti I’ Nato se pa vrne solnce zopet in prt je vnovič-čudovi-to opran in modre barve. Sedaj je’ ljubo solnce vedno'pri nas, ali nekaj časa nas je prav skrbelo, da je umrlol INikoli se ni prikazalo. Na nebu je bilo sivo in polno drobeznih, belih ■ krpic, < je sipalo n»;.«emljo. Vsi smo drgetali tuge in mraza j” .
Belfi .krpice so bilp sneg, ali travna bilka tega ni vedela.
Dostikrat postane solnce tudi čisto majhno in se sprehaja POtfm po temnem prtu, posutem z drobnimi, srebrnimi pičicami.”
To so bile zvezde, ki jih, je mislila bilka, luno in solnce je pa imela oboje za eno.
Strmeč je poslušala vijolica — toliko čudežnih novostij ni mogla pojrniti. “In sedaj?” je zavprašala, “kaj pride sedaj, ko odrastem ?”
“To ti povem jaz,” zakliče naenkrat soseda trobentica. “Mi jegliči in marjetice, žefran in še mnogo drugih smo že davno zunaj. Prvi so pa vedno zvončki, in veš zakaj? Ti imajo najboljši sluh! Ko tod pri nas tako dolgo traja mraz in zima, žalu-' jejo vse rastline in drevesa, misleč, da ostane na svetu vedno ledeno, pusto in prazno, ter da morajo vsi, vsi umreti . . . . Tedaj pa prispe angeljček z neba s srebrnim zvončkom in zvoni tako-le:
“Bo pomlad vrnila se zopet na zemljo — dvomiti nikar!
Spet z neba zasvetil, ogreval vas kmalu bo solnčeca žar!”
Ali čisto pritajeno zveni zvonček in mi ga ne čujemo. Le neka sladka slutnja nas obide. Toda zvončki imajo silno tanek sluh, ti ga slišijo in mu zaupajo. Podvizajo se kvišku in zvoneč ponavljajo resnico, ki jo je pel angelski zvonček.
Toda ti hočeš vedeti, kaj še pride? Sedaj vsi delamo, da okrasimo svet za prihod kraljičine Vesne. Po tleh moramo me cvetke razgrniti pisano preprogo, v zraku razobesiti drevesa plapolajoče zastave in koprene. Ko prihaja potem kraljičina, zacveto vsa drevesa belo in rdeče, cvetke se ji smehljajo in solnce se raduje, da raja veselja. Tedaj je velik, velik praznik.! Napočil bo kmalu, dnevi so že dolgi in topli, le urno rasti in pij mnogo solnca in mnogO rose!”
In vijolica je slušala in srkala vase toploto in vlago in zrla krog sebe. Sprva drobno očesce ji je postajalo večje in večje in razvila se je čudokrasna vijolica! Uverjena sem, da se je nahajala,med dragocenimi cvetkami v šopku, ki si ga je pripela kraljičina Vesna, ko je romala skoz deželo — največja čast, ki more doleteti malo cvetko.	Mira.
,• 1 1 THE TRAIL OF A LITTLE CANOE
4,
There are trails that wind o’er the distant hills,
There are trails that lead to the sea.
There are gypsy trails in the autumn woods,
But this trail is dearest to me.
The trail of a little birch bark canoe,
White and gray, it winds away.
The dip of paddles, while the sun sinks low As it goes to rest until another day.
Oh silvery trail, gently flowing afar,
The starlit trail of a little canOe.
1 love it best of all earth’s trails,
Because it leads to you.
CHRISTINE TROYA, Richmond, Calif.
:	••	‘	..s'..	>
EARLY ARRIVALS
AN INDIAN MYTH
A CHINESE FOLK TALE
When Betty heard such mournful notes out in the trees today
She stepped outside to hear just what the birdies had to say.
“Oh, dear,” chirped one, “it’s winter still! We thought without a doubt
That lovely spring had come up here and put Jack Frost to rout.
Just think we’ve left that sunny south for this! It’s going to snow!
We’ve nothing but our summer clothes—we’ll freeze to death I know.
1 hope indeed that little girl who fed us all last year
Will see us soon or else we’ll starve, as well as freeze, I fear.”
“Indeed you won’t!” then Betty cried; “I’ve crumbs and suet, too,
For every little bird that comes up here too,soon like you.”
There is a bird in the southern part of China which is often heard, but very seldom seen. It is shaped like our brown trush, but is a little larger. Its color is jet-black, and it has but one loud clear double note sounding like “Ko-o-o-o.” The Chinese tell this story of the bird:
Many, many years ago two beautiful young girls went walking, ohe moonlight night. Hand in hand they wandered towards the hills to see the blossoms of the strawberry tree which open their petals only at night. This strawberry tree is a curious 'thing.' It is a small avergreen with white flowers md fruit that is somewhat like our strawberry in shape and color. As the two girls were walking along together, chat-ing and singing, a great tiger suddenly sprang between them, and catching Ah Ko in his pow-arful jaws he carried her away into the depths of the forest.
Poor As Saw was so frightened that for a few moments ihe stood rooted to the spot in iilence. Then she looked wild-y around for Ah Ko. She ran ’nto the forest calling as she an:	“Ah Ko, Ah Ko, my sis-
ter, where are you? Ah Ko-o-o-o!”
And she is still darting about .he woods in the form pf a lit7 tie bird, calling. continually as she flies:	“Ah	Ko-tKo-o-o-o!”
/ i
BUGLE CALLS
An evening breeze sings soft and low,
And shadows dancing, come and go.
Stars that shine in the suhimer sky, Glimmer faintly, then fade and die.
A bugle calls from some mountain high. Across the night its clear notes flk The bugle blows softly, and seems to say, “Sleep. Sleep, until another day.’*? Orily'the^pirtes whiVptef. The Woodn'are still. A tricklinft' iš heard. Tis the woodland rill. Flowing On gently, down the mountain side, Onward it goes, ’til it reaches the tide;
The bugle is sounded like a silver bell,
And its message to me is just “Farewell.” CHRISTINE TROYA, Richmond,
Calif.
me ca Cowc'f
DESSERT—BX)R A PARTY
Bake a plain white cake in a shallow pan so that it will be ’bout three-fourths inch thick hen finished. Recipe for this cake has been published before.
When ready to serve, cut sections from the cake, using a heart shaped cutter.
Make a slight hollow in the ’.enter of each heart and fill vith red jam—strawberry or aspberry is fine.
On top of this put one serv-ng of vanilla ice cream. Cut the cream from bulk ice cream ising a round scoop so that the portion will be both neat and •ound. Sprinkle the top with ocoanut and drop on the very op three or four red candy earts.
A dressy finish may be made by covering cream, but this is not really necessary. •
This dessert is not only very attractive but is convenient as well for cake and cream are thus served together.’
—*------~o--------
OTROCI SE ŠTEJEJO
En panj, pet podgan,
štiri miši,	\
očke briši, semkaj glej, brž povej,
kdo bo mance šel lovit? Eden, dva in tri in štiri, pet, lovi, lovi sedem let!
(Slavko Savihšek).
MARCH
Blow winds, blow, Old March is here,
The blustering blubbering fellow;
Wlien he opens his mouth the cold blasts come And the wintry winds all bellow.
He shakes his mane and the woodlands rock,
And the little birds cower in fear,
And by these signs the world may know That the month of March is here.
But when ’tis time for him to go
Much calmer is his roar,
And from the woods the little birds
Will venture forth once more.'
And as he leaves with gentle
1 tread
He leaves no one in doubt—
March often comes in like a lion, bold,
But like a lamb goes out.
HIGH JINKS
Hey, come on Fellow.
jinks are on,
The kids are cutting UP -They’re climbing the tre Rover’s Woods . k And the limit you kn°'vlS sky.	$
They’re swinging 1°"' 0 hanging boughs, | They’re springing fr°113 to limb,
They’re playing traP^ the old forked tree * Out there on the fores ^
High jinks! Where there
such stunts as these Since the circus last. caBl town	.,
It’ll be all right jinks stays high And no one comes tun1 down!
k
tt
%
in
V
V
Ai
SOLNcE
POREDNO
Solnce se je zameglil0’ .. sredi dne v oblak se skrI ker se trudno spat je
natf6
Pa so sitni vrabci se
smeJ*
se smejali, in ponorceva'j \ “Fej te bodi, solnce-šlcva' ,s Sredi dneva si zaspan0, f' Sram te bodi! Sredi ^ne |
Rado solnce bi zlasalo ptičjo čredo razcapan0' pa za bele roke se je k8 |
Urno kapljic si je z mrzlo ploho ptičke 03 f* vrabce mokre vse je v :;i i gnalo,	se	$
skoz oblake škodeželjn0 , ;
jato.
(Slavko Savi' j
r0-
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Merab®1*
MOJ ROJSTNI DAN
Dne 4. marca sem obhajala svoj 15. rojstni dan, nastopilo je zadnje leto otroške dobe. Prihodnje leto bom imela čast prestopiti k odraslim in enakopravnim članom J. S. K. Jeclno-te. Vsi moji dosedanji rojstni dnevi so mi v najslajšem spo-! minu. V krogu domače, tihe j sreče s par ožjimi prijateljicami se poveselimo po par ur v i uajpriprostejši zabavi.
Vreme zadnje čase je dokaj pusto in kislo, komaj že čakam krasnih solnčnih žarkov, kajti | ni dvoma, da se po vremenu tu-! ni mnogi ljudje obračajo, tako la primer naši učitelji in učite-jice. Pri najboljši volji jim ne noreš z nobeno stvarjo ustreči, ko pa jih bo obsijalo zlato solnce, se bodo razjasnili njihovi obrazi in zopet bodo naši najboljši prijatelji.
Pustovega pogreba se mi ni nlo mogoče vdeležiti, radi tega ne vem poročati o poteku. Ne* kaj veselejšega pa se približuje, Velika noč, moje največje veselje že od nekdaj. Barvati . piruhe, za vse na svetu bi nikomur ne prepustila užitka te nedolžne zabave. Cesto mi uhajajo spomini v priproste koče in vasi onstran oceana, kjer so tekle zibelke roditeljev naših. O! kako slovesno se vse cel teden pripravlja k tem praznikom. Družinske sobe se očistijo, pobelijo, celo pod se poriba z drobnim belim peskom. Vsa kuhinjska posoda se očisti, vse mera izgledati kot novo. Zadnjih par dni pa se kuhajo klobase, gnjati in pečejo kolači, potice, da se prijetni duh širi daleč, na okoli.
Vsi otroci dobijo nove čevlje in obleke. Tudi jaz sem dobila kričeče živo rudeče krilce, da sem lahko šla z drugimi otroci v procesijo k vstajenju. Oh! srečna leta tedanjih dni, kake j vas jaz srčno nazaj poželim . .
Pozdravljam vše mlada'in od-; rasle člane J. S. K. Jednote ir
mu
rt? -hi jih vW$®-nf
rV,i
Sh
'"'n.
When	the	little	Indian	boy
stood at	the	door	of his	tent
and looked with wonder at the brilliantly starred heavens, his old grandmother would whisper low in his ear the whyfor of the stars	and	the	sun and the
moon in	the	sky.	Long	ago
there were no lights in the sky, no §tars, no sun, no moon. There was, no night and no day, but one long continuous gloomy twilight. Finally a meeting of the wise men of the tribe was called, and they discussed for many lenghty hours the advisability and the practicability! of having jnore light. As each on^ thought his way was best the progress was slow, but finally it was. agreed thpt the sun-—a golden ball of light—should illuminate the sky in the day and that a moon and stars . should be placed in the sky at night.
The first task after the decision was reached, was to manufacture the sun and the moon and the stars and this the wise meen next set about to do. W'hen the sun and the moon were made, the wise men arranged a plan for keeping them where they belonged in the sky and for this purpose two dumb flute blowers were engaged to carry the sun and the moon through their courses. At first they found the task very diffi cult and staggered so beneath the load of their biirdens that the one who carried the šun allowed it to hang so low that it almost burnt.- the earth’ before he reached the mountain cave through which he was to pass during the night, i; But practice made perfect this task as it, does all things and in clue course the flute blowers "car-’ ried their precious burdens safely through the paths of the sky.
Now the next task was that of arranging the stars in the sky and all the people gathered together to embroider the stars into beautiful patterns. Bears and fishes and all kinds of animals were skillfully made and fitted into their place in the heavens. This was long and tedious work, and while the people were still faithfully at it an old prairie wolf rushed ipon the scene and noting what to him seemed an inordinate waste of time and a great fusS over a lot of useless embroidery, he willfully upset the plans of the patient people and scattered a large pile of stars all over the heavens.
And that is why the Indian grandmother carefully explains to the little Indian boy, there is such	a confession of stars
among the few patterns, which the Indians had arranged so carefully.
THTC	SAYS
DETE ZLATO, KAJ TE ČAKA . . .
Dete zlato, kaj te čaka, ko iz jutrnjega mraka dan zbudi se smehljajoč — sanje sladke, lahko noč!
Dete zlato, ali sluti duša tvoja v tej minuti kaj prinese beli dan mladim rožam sred poljan?
Kaj obišče slavčkov gnezda, kdaj odklenka zadnji zvon čez večerni nebosklon?
For roses in a florist’s shop Much money must be spent; With Sweet perfume I ll sprinkle these—
They’re worth at least a scent.
Dete zlato, kaj te čaka — plašč ti stkem iz sanj, iz
mraka,
da se varno skriješ v njem, da se skriješ težkim dnem.
(Griša)
ček ne' zgrešil.
Jeannette Sega ^ društvo Zvon, št. 70 J'
THE HOME P0^! *’>' Since we usually 1**^ of ^ on the history of ^^jgo great presidents, it lS to write 011
oets ' A I.11'
_|%v
01'
of	some,	great	P--.	^
who	have written P°	^	9	*«]|.
oth	tM	.	' J
t	]•*	''•I |
I™1	i K
l-voiflf h(f
worth Longfellow,	ft
in Portland, Main6’ ,g b5, ary 27th, 1807;	1
fellow enjoyed fishing ^
he wrote many p°el11
S°01? f
interest 1 young.
The one referring to
many
ing this sport. . u ily moved to Bruns' fti) he might have an 0 of going to college
It was now that b« » ft start to write P°e^ <r Ji*s jj, sors at college seelI^(j/^j ity along this line>	*
to keep an eye 0,1 ^ee1' knowing that his day would be a P°et'r Longfellow’s t’at hjss' lawyer, and he	$
but
'4
1:1
/
•A
lh
h
i ^
it
p,
IS
4*!
rest
lii1”.
stutf
ed 111 w
terature. On college; he was
at
u piuiconm ^1Cl °	I	'
and having adv»n jg • ;
continued for	Jj	'	th
u pi^ ' J"1 he V #
i°ve \ w >
was So sreat poems experessinfc' for them.	e	/’j
His poems	a'	.rrov'' f ij
help us forget	-s	,s <’,p
that are fit	10	de" ((i5]
and then ot lC, o$eLi1 places in this fU1, e tries. Such al'e	^
touch the. heai' •	.
Longfellow is ■ {lifct'
(Continued 0 __ j
Ulj
do the same, seem to inter1
therefore kept °n
g-ra(lu
the professors ai	\\	k'
a professor there 0
_ ancC i g ), ib0«4 r f°( After being Pl'oJt>' lafll1*1 long a time.
»spend all of poetry. His
t: ft
K
IK
k
K
, tt
A
il
\’S,
P ;ree»
j! 8
,v is
Ladinski dopisi
^°nMbutions from our Junior Members.
“Htinued from page two)
any nf* i.
%\.	poems	are	set	to
■ c‘and sung as well as read, j. e vvhole family enjoy ."S his poems, Longfellow
ttomethlS manner
on
:
Poet.
L a" best ^ Easter.
called the
wishes for a
im
li«*
%nes Jurecic (Age 15), ljodge No. 170 j. S. K.
I World war
^ American soldier who had ,t-s $ f(:ž.1,1 World War, told me
peze
er®
0
\t tho World War, Ger-^ °'d America that if any , ’^tizens or foreigners >ai’d the ship “Lusita-® G Would torpedoed her. flWTSlt u Cornmissioner of New sta ar^ors gave the right S' one could get aboard.
K after a number of for-
■	’ bounded for 'America,
^ ^le the great ocean
$%****S,K'
al°-
the great
was struck
,'“'lrig with two hundred .	j; *°st.
f	I	^ *^ent	Wilson then	de-
l*i	!	CUr'	Then the soldiers
k3'	!ir 0 ^*'ance and joined	the
W0J all‘es. They then ne ‘	, into the forest with
^ J'^ed men and later (i ,ilck	with eighty	six.
^fed and fourteen lives soldiers food was *L.n? corned beef each,
give you a home and shall love you as my own son, for once I had a boy just like you and he died.”
With this {hey started and two persons were made happy at one time.
I thank the Editor for the dollar check I received for* an article in January issue.
Albert Godec (Age 14), Lodge No. 78 J. S. K. J., Sa-lida, Colo.
Nova Doba and I think they are very interesting.
Mary Unetic (Age 11), Lodge No. 37 J. S. K. J., Cleveland, 0.
and
f1” !js, chew on.
till
few hard This was
Hlri"em three days. Wa-$ I be a week old in their 3 5	■?,	t^ailSe	they	didn’t	know
ey are going to get it
in trenches in winter and sum-^ "eii‘ shoes would be full by morning from the n winter their shoes Tlioiiv mom r jeiV "as of no use. They’d
r S-
uma cost
tcnP1! K-i'■ Had to shoot some-al9 |itl j % clirl
o’1 V
er^ijK
r ai'1
ricKi
\'h ^reds of miles ^ Crests without seeing A small green apple two bits. They o life this way for
no harm to you. seen him or he see
HOME
To have a home is one of the best things on earth. No matter if it is comfortable or not, well furnished or meager. To say you live at a certain place is better than all machines or aeroplanes or any other thing.
The mother and father working and striving, saving and putting money away, so that in their older years they may have a thing called home and roof for their children. Some parents who have better education earn money easier, but, others ■vho have come from distant lands, have to start by themselves, having no one to advise them. Then later in years after having a wife and few children, the parents are still working so that one day they might have rest. No one can imagine the happiness of a father, who comes> home after working hard all day, to find he is greeted by smilling faces and a happy mother, who also is all tired. An old ricktey stove stands in the small kitchen, old furniture neathly dusted and placed in order properly, brightens up the rooms. An old oil lamp is flickering on the table, the children are playing en the floor, while mother and father reading the evening papers. Even though with' such small possession the parents are happy for they have been blessed by a home and are living happily.
Anna Leskovec, Lodge No. 71 J. S. K. J., Cleveland, 0.
,< ^ S t',llS is hard life, especial
i *l0Pe you all will en-i fitfj 5,1 b.ng story> because m ^ i ^wUe' I wish some one "y ■ 4 V,‘= to me. My address
years.
b	Mary	Turk,
jJ°X 471, Roslyn, Wash. ge No. 39, J. S. K. J.
>pP'
i0r
i flakes
^TS MADE HAPPY
colcl
stormy night, when came dancing
k'^n in the streets a
J F ^ boy
• mi - was running 'd ^A A tither across the
iii'
0*
ei'. sa 1 h‘s -i his 1
jtu®. fl*
»tl!
xA
* 25s
<u
;SOr J , pl</
and
papers, but no ,to buy of him.
1	^°°lcecl very sad
'If^^^d. Just than a ^in good cl°thes> ^ if, j	street, he was a
l>Oy	very rich. The
to him and asked ,, ^nts a paper. The vllrned and looked at ,%(li^'nS paper of him a f't'ty-cent i6,	c°uld have the
J ^ ^ glad heart the ' lh9.,e rnoney and gave p \ ^ ,s to the man, but IV^, not leave the boy
SOPHIES FALSE NECKLACE As Sophie entered the door and took off her coat and hat, she took off her necklace, but it was not there.
“Father, father,” she screamed, “I had lost my necklace.” Father took the same route as Sophie was walking, but there was no trace of it.
She had borrowed the necklace from her neighboring friend. Mother had heard of this and said:
“Well, I 'suppose I’ll have to buy another necklace and they are so expensive.”
“Elizabeth!” cried Sophie, “I have lost your necklace. Father went to town to buy another one.
“Sophie, you foolish child,” screamed Elizabeth, “it was ‘False Necklace’.”
JuliaYuhant, Lodge No. 20, J. S. K. J, Gilbert, Minn.
Salida, Co’o.
This is my first letter to Nova Doba. I read so many interesting stories and letters, that I thought I would write one. 1 belong to Lodge No. 78 J. S. K. J.
One day last summer my sister, two girl friends and I went out for a walk down to the river. It was very nice and warm. We came to a bridge and we were looking down into the river. We girls have seen a stick we thought it was a fishing pole. Then us girls start to throw rocks into the water. One of the girls went into the water to get the fishing pole, while the rest of Us girls stood on the bridge and threw rocks down. So I found a sharp rock and I threw it and hit my girl friend right on the head.
The rest of us girls got scared because she didn’t say a word and nearly fell into the river. Us girls ran down from the bridge to our friend, but we didn’t have nothing to bandage her head. So one of the girls gave me an handkerchief and I put the handkerchief on her head and wiped the blood off. It sure did bleed. Then we took her to my house, washed her head and bandage it. Then she went home, her mother gave her a scolding, she said, she should know better next time.
We all forget about the fishing pole when the accident come so suddenly. Now' from this day it bothers my girl friend yet where I hit her.
Amelia Papesh (Age 13), Lodge No. 78 J. S. K. J.
ii*c> '/
f0V u ■«.
iis
to;’f(*
spoke to the Why don’t you
J 1-‘ttl
*t is too cold oui
i
„ (".J
d«*y.
,ved
W
M ^"we'chap like you.” <W.. llVried away, a tear
% v
H "j j/1*3 cheek and he 1 Of . aVe no home, nor ;Vuther or any one of me- 1 stay
the
rnine and have
'll556lf,”‘c consequences all 'if,Ni i
; %	very	sad
Cqw,1 spoke this, and with me, 1 shall
THE NIGHT WALKER
“There’s a ghost in the houso!” said my sister to my uncle.
“How do you .know?” questioned my uncle.
“Why,” she exclaimed, “every morning the stair door1 is open.” •
“Yes, I know,” he said, “we will see tonight.”
That night my uncle and my father sat up late into the night. When all was quiet, they heard a noise that sounded as if some one was opening a door.
“Here it comes,” exclaimed my father.
In came a figure, clad in white. Who was it, but my little sister walking in her sleep.
“So this is our ghost, is it?” said my uncle laughingly.
Mary E. Stalcar (Age 13),
Lodge No. ? J. S. K. J.
and am very thankful. I did not think the letter would be published, so I didn’t expect anything. I like to read the letters and stories in the Juvenile page, and wish there were more.
The weather over here is all mixed up. At first it snows and then the sun shines on it the next day; makes mud; dries up and snows again. Today the sun is shining and it is quite warm outside.
As there is no news in this little camp, I think I will close with “good luck” to all the members.
Sincerely yours,
Rudolph Cvelbar (Age 12), Lodge No. 58 J. S. K. J.
THE CLOUDS 1 The clouds that sail across the sky,
I watched with joy as they hurry by,
The wind that blows them along so free,
Dancing, singing merrily.
And sometimes they, shut out the sun,
Then one by one the raindrops come,
Faster, faster, faster yet,
Until they make the whole world wet.
Then the wind comes hurrying by,
To chase the rainclouds out of the sky,
Then the sun comes out unfurled,
To smile upon the lonesome world.
Dear Editor:	This	is	the
first time I tried to write a poem or story to the Nova Doba. I hope my first piece is not sent to the waste basket. I always read the stories in the
McIntyre, Pa.
This is my first letter to the Nova Doba. I have seen so many interesting stories, that I thought I would drop a few lines. I am a girl 12 year of age. In our town we have a school, but not so very large school, it is just a small one, it has four rooms in it and eight grades. I am in the sixth grade. Our teacher name is Mr. C. K. Conrath. He is kind to me.
Wo had snow here, we had a good time while we had snow. Now the snow is melting. It is getting Spring. We will have a good time in Spring. The birds will come back and they will sing beautiful songs. The grass will grow, the flowers will bloom.
This is all I got to write for this time. If my letter don’t go in the waste basket, I’ll write more next time. If some one, want to write to me, my address is:
Miss Mary Kostick, Box 128, McIntyre, Pa.
(Lodge No. 122 J. S. K. J.)
CAUGHT IN A TRAP
One day my friend and 1 went to try out a new hatchet. We had turns chopping down trees. We chopped down about ten, when we heard a noise. We went in the direction of the noise. We came up to a boy who was crying.
We asked him why was he crying. He said he could not get the wood home. We asked him:	“Why	don’t	you	drag
it?”
The boy did not answer, and we then asked him why did he not go home. He said he had his foot in a hole. We tried to pull it dut and found that he was caught in a trap. We got his foot out and asked his name.
He said, “Roller Bearings,” and we laughed for a long time. We helped him take the wood home and he said he would not go into the woods anymore.
Jerry Verrant (Age 14), Lodge No. 109 J. S. K. J.
Keewatin, Minn.
Davis, W. Va.
This is my first }etter to the Nova Doba. I am twelve years old and a member of the J. S. K. J. Lodge No. 10«. I am in the' sixth grade and my teacher's name is Miss Anna Bogdanovich. Our school is a three-story building u'hich contains twenty rooms and a large auditorium, At the right hand side of the school building there is a good sized gymnasium. Many games have been played in the gymnasium by boys and girls from different places.
Since mining is about the only industry in Davis, many people have moved away *md there are not as many pupils as there were a few years back from now.
In order to pass my subjects, I am studying very hard as 1 would like to graduate from the eighth grade as soon as possible.
In high school the boys and girls have different clubs and also a one-hour period for playing in the gymnasium on certain days.
Thi^s is all I have to write this time and I hope it will not be thrown in the waste basket.
Stanley Ujcic (Age 12), Lodge No. 106 J. S. K. J.
under a tree. Soon I fell asleep. When 1 awoke I felt something in my pocket. When I looked there was a big snake. I began to cry. Some boys nearby hear me and came toward me. I told them about the snake. They took it out with some sticks.
I said:	“Thank you,” and
away they went with it. I went home, too. It was late when I came home. I told my mother about the snake. When we looked in the pocket there were only sticks and some grass and a big hole in the pocket. After that I never went for a walk myself. But best of all I wish that my first letter will not go in the waste paper basket.
Julia Verrant (Age 10), Lodge No. 109 J. S. K. J., Keewatin, Minn.
GEORGE WASHINGTON OUR FIRST PRESIDENT George Washington was born on February 22nd 1732. He lived in Virginia. George Washington was our first president, and so we call him the father of our country. Washington was a very thoughtful man. lie was also polite and courteous and also a brave man. He was first in war, first in piece, and first in the hearts of his country men.
George Washington was very thoughtful of others. I love Washington very much for all his truthfulness and bravery to our country. On the twenty second of February we took one whole history period talking about Washington. I learned very many new things about Washington that day.
1 hope this letter will not go into the waste paper basket. Josephine Bombich (Age 13), Lodge No. 110 J. S. K. J.
Elcor, Minn.
face and hips. I recovered soon.
Come on boys and girls, join this lodge, for it is a good one Join and make it a success. It will help you some time when you won’t know it.
Thank you very much for the dollar check.
Stanley Debevetz (Age 12), Lodge No. 20 J. S. K. J., Gilbert, Minn.
Center, Pa.
This is first time I am writing to the Nova Doba, and I belong to the lodge No. 33 J. S. K. J.. I am twelve years of age, and I am in the seventh grade, and I go to Harding School which is between Center and Unity. I have to walk to school every day, which is about a mile. I do not mind going to school, because on rainy days we can play indoors. When I am through grade school, I expected to go to high school.
My father is a miner, and is out of work for about a year now. I have two brothers, and five sisters, one of my sisters is married, and two of them work in the Westinghouse.
The ladies of Center are holding meetings every week for the miners, that are in need. They held a yoker party at Universal on March 10th, and gave prizes to the best players. For the money they get. they expect to buy things for the needy miners. They got a truck load of clothes for the miners, which they gave to the needy ones. There are many miners out of work and are living in barracks, and many of them are in need of food	and	clothes, and I	feel
very	sorry	for them, and I am
glad that I do not have to live in the barracks, because I think they	are	very cold	in	this«
-•hange of weather.
Sending my best regards to the	young members	of	our
Union.
Catherine L. Sheffler,
R. F. D. 1, Box 139, Turtle Creek, Pa.
A TRIP ON A PUSH CAR
I have read so many interesting stories and letters that t thought I would write one.
One day some girls and I went for a walk. We came to i a river, there was some nice ice, so we went skating. Then some boys came along, and asked us to take a ride on the push car. We all went. Then we pushed the car up the track we all jumped on. It went down full speed.
It fell off the track. We could not get off because we held oil so tight. Then we girls went home. And the boys stood there and laughed at us.
T hope my story will be in the March issue.
Annie Struna (Age .12), Lodge No. 78 J. S. K. J.
Salida, Colo.
NOVO PRISTOPLI ČLANI
MLADINSKEGA ODDELKA ZA FEBRUAR 1928
Društvo št. 1. — Fred Ser-shen, 9511: Julia Sershen, 9512.
Društvo št. 3. — Edward Aj-ster, 9485.
Društvo št, 12. — Ludvig Cvetkovič, 9487.
Društvo št. 16. — Mary L. Semerl, 9502.
Društvo št. 21. — Daniel Krosovich, 9488.
Društvo št. 25. — Joseph Dolinšek, 9513; Mollie Dolinšek, 9514; Frank Dolinšek, 9515.
Društvo št. 29. — Margaret Medved, 9516.
Društvo št. 36. — William Milavec, 9517.
| Društvo št. 44. — Amelia Škraba, 9518.
Društvo št. 66. — Louis Smrekar, 9503; Robert Smre-■ kar, 9504; Edward Smrekar, i 9505; Louis RatkoVich, 9506.
Društvo št. 70. — Marcells I Roseman, 9519; Henrietta Ro i seman, 9520; Helen Roseman r j 9521; Elizabeth Roseman, 9522
GENERAL SCIENCE
Genpral Scienc£ yyi study,
That children do not like well,
And the teacher usually gets angry
Whenever she takes a spell.
When we got our promotion cards,
Most children always ponder,
But I got a passing grade,
And that was a wonder.
Gerald was the smartest lad, And always answered a ques- i tion,
Whenever the teacher would ask him About spontaneous combustion. The teacher always liked him Because he was so smart,
And she was almost crying When they had to part.
The children always gave the blame
To their dearest teacher (like fun),
Who once as I heard said,
Was a very excellent preacher. And now dear children, I do think
That I will have to close.
And if you want a picture I do not think I’ll pose.
Jane Nagoda, Lodge No. 108 J. S. K. J., Girard, O.
AN ACCIDENT This accident occured on the 20th of December. It was about 5 o’clock when a bunch of boys and I were playing hockey on the road. As some one shot the puck on the road, I went quickly after it, not noticing that there was a large bus near me. But it was too late, before I could get the puck, I was caught under the axel of the back wheels. The bus dragged me about 50 feet forwards. The bus stopped, people crowding to see me, but I was already in a man’s arms. He brought me in a car to the hospital. My mother and father also came with me. 1 was unconscious for quite a long time. I stayed in the hospital for two days and suffered a great deal of injuries on my
NEVER CLIMB A TREE Tom was climbing a tree, lie fell and broke his knee,
He had to go to the doctor to
see
What could be done to his broken knee,
The doctor thought it was quite bad.
“You’ve moved ' a bone, my lad,”
Tom couldn’t go out to seek What he had planned to do that week.
So Tom decided he would not climb a tree,
In fear he might again break his knee.
Angela Zadnik (Age 11), Lodge No. 20 J. S. K. J., Gilbert, Minn.
Društvo št. 72. — Donald Maynick, 9524.
Društvo št. 84. — Edward Gerl, 9489; Pauline Gerl, 9490.
Društvo št. 99. — Theresa R. Macek. 9491.
Društvo št. 122. — Helena Mlinarich, 9509.
Društvo št. 129. — Julia M. Skubitz, 9492; Stanley Skubitz, 9493; Albina F. Skubitz, 9494.
Društvo št. 133, — Stanley Shaus, 9495; Jack Shaus, 9496; •Julia Shaus, 9497; Angela Ma-loverh, 9498; Mary A. Shaus; 9507; Annie Shause, 9508.
Društvo št. 149. — Frank Barbie. 9486.
Društvo št. 154. — William Snyder, 9523.
Društvo št. 172. — Paulina Plesničar, 9510.
Društvo št. 183. — Ethel Brandstetter, 9499; Paul Brand stetter, 9500; Herman Brandstetter, 9501.
Joseph Pishler, glavni tajnik.  o---------------------
NEKAJ NAVODIL MLADIM DOPISNIKOM.
Pišite s tinto in samo na eno stran papirja.
Predolgi dopisi niso zaželje-ni; okoli dvesto besed je najbolj primerno.
Pazite, da bo vaša slovnica pravilna, posebno če pidete v angleščini.
Prepisane pesmi ali članki se ne sprejemajo.
Navedite svojo starost in Številko svojega društva.
Vaši spisi naj bodo snažni in pisava razločna; to mnogo šteje.
A FEW DIRECTIONS FOR JUNIOR CONTRIBUTORS
Absher, Mont.
Dear Editor:	I received the
one dollar check you sent me,
THE BIG SNAKE
One bright summer day I set out to go for a walk. It was in the afternoon, and the sun was hot. I felt tired and sat
Write with black or blue ink only on one side of the paper.
Contributions that are too long aren’t preferable; a composition of about two hundred words is most satisfactory.
Be careful of your grammar, especially when you write in English.
Copied poems or compositions will not be accepted.
State your age and your Lodge number.
Above all, be neat in vour writing. Neatness counts a great deal.
NAGRADE
Za dopise priobčene v februarski mladinski prilogi so dobili nagrade sledeči člani, mladinskega oddelka, in sicer po en dolar:	Jeannette	Sega, društvo
št. 70; Amalija Zupančič, društvo št. 29; Agn.es Jurečič, društvo št. 170; Alice Usnick, društvo št. 78; Louis Tekauc, društvo št. 78; Mary Rezek, društvo št. 70; Alfred Godec, društvo št. 78; Anna Eržen, društvo št. 33.
Častno priznanje (honorable mention) zaslužijo: Frances J. Novak, društvo št. 85; Marij Gombach, društvo št. 138; Frank Bouha, društvo št. 71; Mamie Jurecic, društvo št. 170; Anna Leskovec, društvo št. 71.
VINčEK
Ta je v temnici podzemeljski bil,
bil je rezan, bil je vezan,
svojo sladko kri je prelil, prišel na to slavje — bratcem vsem na zdravje.
(Oton Župančič)
MODRIJANOM
Bog vam odpusti,
Modri možje,
Vaše nauke,
Moje gorje!
Vaši modrosti Trap sem verjel,
Leta mladosti Starec začel.
Doba mladosti Jemlje slovo,
Mlade norosti ’Z groba gredo.
Vrag naj jo vzame,
Vašo modrost,
Ki mi je vzela Mojo mladost!
(Stmon Jenko),
Jr
“JVohJo. "Doba
9 9
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
= ==========
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
______________ISSUED	EVERY	WEDNESDAY_________________
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
POZIV DRUŠTVOM J. S. K. JEDNOTE
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
NOVA DOBA,
Volume IV.
83
NO. 12
PRIHOD POMLADI
Veseli smo, če se snidemo z dobrim prijateljem, katerega nismo videli dolge mesece. Vzdigne nas lepa melodija, navduši nas krasna pesem, katero imamo priliko slišati o posebnih srečnih prilikah. In pomlad je kot dober prijatelj, po katerem smo dolgo hrepeneli, pomlad je kot sladka pesem, katere lepota nikdar ne zatemni, nikdar ne ugasne. Vsako leto pride in vsako leto ji prihiti naproti naše hrepenenje, ker je pač simbol življenja in naravnih lepot. Narava vztrepeče v neznani radosti in ta radost objame tudi nas, ki smo otroci narave. Morda ne izrazimo te radosti glasno, toda čutimo jo v notranjosti, cvete nam na licih, sije nam iz oči. Pomlad ovije naravo s svežim zelenjem, potrosi jo z duhtečim cvetjem, napoji jo z zlatim solnčnim sijem, prežene nam mračne misli in malodušnost ter nam zbudi upanje na lepše čase.
Gibanje v svežem zraku, katero nam omogoči prihod pomladi, in kopanje v zlatih solnčnih žarkih, koristi našemu zdravju več kot vsa umetna zdravila. In če se k temu pridruži še dobro duševno razpoloženje, ni čuda če zopet vzljubimo življenje z vsemi napori in prijetnostmi. Pota življenja se nam zde udobnejša, vsakdanje skrbi in neprilike manj trnjeve, cilji naših hrepenenj bližji in lažje dosegljivi. Dokazano dejstvo pa je, da kjer se malodušnost umakne samozavesti, niso uspehi več daleč.
Milijonkrat so že bile opevane in opisovane lepote in prijetnosti pomladi, pa so nam ti slavospevi še vedno dobrodošli. Radi govorimo o dobrih prijateljih in prijetnih doživljajih, radi poslušamo ali opisujemo lepe kraje, radi se pogovarjamo o sladki pesmi ali glasbi, ker imamo pač v tem nekak ponovni duševni užitek. Saj nas navduši celo lepa slika, dasi vemo, da je le skica ali posnetek predmeta, katerega predstavlja. Zakaj bi torej ne govorili o pomladi, o kateri vemo, da prinaša v deželo lepoto, zdravje in dobro duševno razpoloženje!
Po koledarskih računih je danes prvi pomladni dan na severni polobli. V naših južnih državah se pomlad res že smeje v vsem svojem razkošju, nas v takozvanih zmerno gorkih krajih pa še ni dosegla. Vendar so med nami že njene prednje straže, njeni glasniki: dolgi dnevi, gorki solnčni žarki in prvi robini. To pa je dovoljni vzrok, da beži iz prs malodušnost, da se nam jasnijo lica, da se nam vrača samozavest in veselje do dela.
Pomlad je v naravi čas dela in temu pozivu za delo se ne moremo izogniti, četudi smo zalezli v velika, zakajena mesta. Klic pomladi, klic na delo nas najde tudi v prašnih sobah in na trdih mestnih hodnikih. Načrti se snujejo, razpletajo in prepletajo v naših mislih kot mrežasti beli oblaki na sinjem pomladnem nebu.
Ne pozabimo del aktivnosti, ki nam jo vzbuja dih pomladi, posvetiti tudi naši J. S. K. Jednoti. Naše tozadevno delo se lahko vrši v različnih smernicah. Važno je na primer, da v krajih, kjer so pogoji .za to, zbiramo prostovoljne prispevke za naše brate, ki so že skoro leto dni na stavki in ne morejo več zmagovati prispevkov za našo dobro organizacijo. Da te naše brate in njih družine obdržimo v organizaciji, je naša prva dolžnost. Dalje je važno, da na društvenih sejah in v našem uradnem glasilu razpravljamo o izboljšanju pravil in o potih, ki naj našo organizacijo pripeljejo do viška, ki je v obstoječih razmerah sploh dosegljiv. In končno, ne pozabimo, da nam še manjka nekaj stotin članov do števila dvajset tisoč. Rekli smo, da hočemo doseči lo število do prihodnje konvencije. Ni baš preveč časa, toda v štirih mesecih se da še marsikaj doseči, če se resno zavzamemo. Posebno za mladinski oddelek ne bi bilo teško dobiti vsaj tisoč novih članov. Pokažimo, da smo na mogočnem drevesu JSKJ žive veje, katerih ni zaman poljubil dih pomladi!
V zapisniku letne seje gl. odbora JSKJ, ki je bil priobčen v Novi Dobi dne 22. februarja, je navedeno, da izide dne 18. julija, to je ob 30-letnici J. S. K. Jednote slavnostna številka Nove Dobe na 32 straneh.
Navedeno je, da društva, ki tako žele, zamorejo za dotično izdajo poslati svoje slike v pri-občitev. Stroške klišejev pa bodo morala trpeti • prizadeta društva.
Dalje pooblašča sklep glavnega odbora društvene tajnike, da morejo nabirati v svojih naselbinah oglase za slavnostno izdajo Nove Dobe. Od vseh nabranih in kolektanih oglasov dobe 25°/< provizije.
Urednik-upravnik prosi društva, ki žele imeti svoje slike v slavnostni številki, da mu jih pošljejo najkasneje do 15. maja 1928. Klišeje bo preskrbel urednik-upravnik, nakar bo obvestil društva, koliko imajo plačati zanje. V slavnostni številki se bo priobčila tudi zgodovina tistih društev, ki jo bodo pravočasno poslala. Tudi to mora biti v uredništvu do 15. maja. Isto velja za oglase.
Zgodovina društev naj bo opisana kolikor mogoče kratko in točno. Imena in številke naj se pišejo kolikor mogoče razločno. Društveni tajniki, ki žele v svojih naselbinah nabirati oglase za slavnostno številko, naj se obrnejo na ured-nika-upravnika za cene in druga navodila.
Društva, ki se v svrho priob-čitve slik v slavnostni številki dajo fotografirati, naj povedo fotografu, da potrebujejo sliko za kliše j (cut) in da bo slika priobčena na časniškem papirju. Fotograf bo vedel potem na kak način sliko izgotoviti. Pred odposlanjem slike naj se na zadnji 3trani s svinčnikom zapiše ime >n številka društva, da se ne pripeti kakšna zmešnjava.
Cenjena društva naj izvolijo vpoštevati, da je urednik-upravnik v tem predkonven-čnem času zelo zaposljen, slavnostna številka bo pa še posebno delo, katero bo moral vršiti, kadarkoli bo imel kakšno prosto uro časa. Iz tega vzroka naj ne odlašajo predolgo z vposlanjem slik, gradiva in oglasov. Vsaj 15. maja bi moralo biti vse v uredništvu.
Urednik.
IZ URADA GL. TAJNIM
VIII. IZKAZ DAROV ZA ŠTRAJKAIIJE
Mary Agnich, pomočnica v glavnem uradu $5.00.
Nabral sobrat Anton Zidanšek, Box 163, Farrell, Pa., od članov J. S. K. Jednote in S. N. P. Jednote:
Frank	Strach,	$1.05.	Po
$1.00:	Peter Slesnik, Mrs.
Gorenc, Frank Hribar, Anton Valentinčič, Joseph Cvibler. Lovrenc Peršin, Frank Rupert Albin Germadnik, Mary	Ger-
madnik,	Matevž	Steblaj,	Joe
Germ, George Yosiny, Mary Malovich, Rosie Grubič.
Pa 50 centov:	John	Smolej,
Mrs. Okron, John Šušteršič, Frank Žagar, Joe Novak, John Novak, Martin Žagar, John Maček, Rudolf Ločnikar, Mrs Franko, Mrs. Paulinič, Frank Novak, Nik Kurtanič, Frank Rupnik, Ignac Heglar, Joseph Gramc,	George	Okoren.	Joe
Kramar, Jakob Irc, Frank Ža-lac, Frank Germ, Peter Zuban, Frank Kramar, Mike Rupert, Frank Spek, Martin Peles.
Matt Laurich, 64 centov; Frank Štembal, 60 centov.
Po 30 centov:	Mary	Speck
in Mrs. Furlan.
Po 25 centov:	Antonija
Gašper, Mary Matkovich, Frank Žagar, Frank Steblaj, Mary Biček, Kristina Lenarčič, Anton Bogolin, Karolina Smit, Joe Cimperman, Martin Miklec in neimenovan.
Joe Glavan, 17 centov.
Člani mladinskega oddelka: Albin Žagar in William Matkovich po 15 centov; Mary Rupnik 10 centov. (Opomba: Ce ni kateri izmed darovalcev označen v tem izkazu, naj se obrne na naslov nabiralca).
Skupaj .................?	33.50
Društvo Duluthski Slovani, št. 107.
Duluth, Minn. —	...	5.00
PISANO TELE
ZLATO VODILO
Zarja dan pripelje,
Dan darove razne S sabo nam prinese,
Tožne in prijazne.
Žalosti se znebi,
Predno dan ugasne,
A spomin ohrani Na trenutke jasne!
To vodilo zlato Za življenje kratko Kožo ti ohrani Dolgo časa gladko.
(Simon Jenko).
Farme v polarnih krajih.
Znanstveniki pravijo, da bodo tudi polarni kraji koristno ; izrabljeni, kadar bodo gorki in J zmerno gorki kraji preveč naseljeni. Kraji kot Spitzbergen,
| severni canadski otoki in deli Alaske, Canade in Sibirije zamorejo prerediti velikanske črede severnih jelenov in muskov. Te nam morejo zasigurati skoro neizčrpno zalogo mesa in kož. Transportacija bo prilič-no lahka in tamkajšni kolonisti bodo lahko v zvezi z ostalim svetom potom radio postaj.
SkUpaj $	43.50
Prej izkaz:, no	1,453.99
Skupaj do sedaj spr. $1,497.49 Joseph Pishler, glavni tajnik.
V SIAMSKIH PRAGOZDIH
(Nadaljevanje iz 1. strani) nevarna. Tak slon bo raztrgal bajto, da pride do ljudi in če dobi človeka, ga pohodi, da ni kaj pobrati. Edino takega podivjanega slona je dovoljeno v Siamu ustreliti. Posamezne črede divjih slonov se včasi tudi med seboj divje borijo za boljše pašnike. Vdomačeni sloni pa so v splošnem mirni in pohlevni, poslušni svojim vodnikom in zelo inteligentni.
Divje slone lovijo v Siamu na različne načine. Najbolj priljubljen je način, da jih ponoči naženejo v trdno zgrajene korale kje v gozdu. Gonjači včasi zasledujejo črede slonov in po več dni in jih naganjajo proti ko-ralu s širokim vhodom. Kadar pride čreda pred vhod korala, pričnejo gonjači kričati, streljati in spuščati rakete in sloni preplašeni zadrvijo v past. Močna vrata se zapro, nato pa ouste lovci v.jete slone v miru do prihodnjega jutra. Drugi dan se odpravi v koral skupina lovcev na vdomačenih slonih. Izberejo si mlade živali, katere z močnimi lasami vjamejo za zadnje noge in trdno privežejo k drevesom. Ti vjeti sloni se toliko časa trudijo oprostiti vezi da se utrudijo in oslabijo. Lovci jih potem s pomočjo vdomačenih slonov odpeljejo v ujetništvo. Starejše živali, ki ne bi se dale več vdomačiti potem izpustijo iz korala v prostost.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
*
da nekoliko shujša. Revica pa se je nekoliko zredila, nakar so ji trdosrčneži pokazali železniško postajo in ji povedali, kdaj odpelje prvi vlak v smeri proti Evropi.
*
Prijatelj je Vprašal prijatelja, kako se počuti, odkar je zaročen.
“Tako se počutim,” je odgovoril fant resignirano, “kot bi imel veliko trgovino, pa da moram vsak čas napovedati ban-kerot.”
*
V državi Ohio je tekla zibel Antisaloonske lige, zato je samoumevno, da nas prohibicija hudo zdeluje. Požirek dobre pijače je treba drago plačati. Celo jetnikom v Cuyahoga okrajni ječi so do nedavnega računali 75 centov za kozarček raki j e.
‘ *
Neki prijatelj, ki je svoje-časno bival v Ameriki, mi poroča iz Jugoslavije med drugim hudi sledeče:	“V Beogradu so
po treh tednih medvladja srečno skovali novo ministrstvo, imena novih ministrov (izvzem-ši tri) «e končujejo na ‘ič.” Slovenec j6 med njimi samo eden, Hrvat«; nobenega. Naše narodno gospodarstvo je divno, Ako se prodaja eno erarično kobilo za 500 dinarjev, vnašajo stroški komisije 480 dinarjev, tako, da ostane erarju 20 dinarjev čistega izkupička ...”
Iz tega kratkega poročila je razvidno, da ima tudi Jugoslavija svoje Sinclairje in Dohe-nyje. Razlika je le v tem, da se tam šari z dinarji, tukaj pa z dolarji. Nat od pa trpi in — pije, tamkaj postavno, tukaj pa
protipostavno.	A.	J.T.
(A. J. T.)
Bilo je v tistih časih, o katerih pravijo, da so lepi in zlati in bogve kakšni še. Hišica očetova, pa vinogradi, njive, travniki in gozdovi, ki so jo obdajali, bilo mi je pol sveta; drugo polovico pa je tvorila starinska ljudska šola, ki se je nahajala v pol ure oddaljeni vasi, kjer je bila tudi fara in sedež občine.
Moji mladostni ideali, kolikor jih ni viselo na zorečih jagodah in črešnjah ali opletalo za kravami in junci domačih logov in dobrav, bili so v šoli. Rad sem hodil v šolo in prilič-no dobro sem izhajal z-učitelji. Manj sreče pa sem imel s svojimi součenci, ker sem bil med vsemi skoro najbolj droben, bled in boječ. Resno bolan nisem bil nikoli, pa me je kljub temu učitelj večkrat vprašal, če mi je slabo, in mi svetoval, da naj grem malo vode piti. Po sili so me hoteli’ napraviti za bolnega, jaz pa nisem nič vedel o |em.
Sorodniki in znanci so svetovali starišem, naj me dajo učit krojaške obrti, ko dovršim šolo, češ, da za kaj druzega sem preslaboten. Jaz pa sem sovražil šivanko, ker sem preveč ljubil prosto naravo. Noben hrib ni bil prestrm zame, nobeno drevo previsoko. Vedel sem za vsa ptičja in veveričja gnezda v okolici, znal sem kje čmrlji znašajo med, natančno mi je bilo znano, kje dozore prve jagode in prve čreš-nje. Kot mora me je tlačila misel, da me po šolski dobi morda res privežejo k šivanki in mi bo vse življenje poteklo v zbadanju. Obraz mi je še bolj bledel, a srce mi je bilo veliko, zdravo in v beli svet hrepeneče. Kadar sem pasel živino; sem rad splezal na grič ali na visoko smreko in ugibal, kakšen je svet tam na zapadni strani, kamor je hodilo' solnce spat. In v srcu mi je vstajala upornost, zakaj bi baš jaz moral biti vse življenje privezan na cviren in šivanko v mračni sobici. Ta ubornost ni nikoli zamrla in še danes je živa in aktivna.
Toda tiste čase sem bil droben, bled in plah. Nihče ni vpošteval mojih srčnih občutkov, razen učitelja, ki je bil, dasi po postavi pravi hrust, v resnici mehka in blaga duša. Samo mamice in učitelja se nisem bal, pred vsemi drugimi pa sem imel strah. Součenci, močni in rdečelični, so me prezirali, in celo veroučitelj, ki je prišel dvakrat na teden v šolo. ni dosti maral zame, dasi tudi v njegovih predmetih nisem bil med zadnjimi. Bil sem pač revež, droben, bled in plah in določen za šivankarstvo.
Neki dan me je katehet poklical, da čitam svetopisemsko zgodbo o izgubljenem sinu. Saj sem bil dobei' v čitanju, toda ne vem kaj mi je bilo, da sem ga pri tisti priliki regi-mentno polomil. Mesto da bi bil čital, da je oče v proslavo vrnitve izgubljenega sina zaklal pitano tele, dejal sem, da je zaklal “pisano” tele.
Součenci so se zakrohotali, meni pa j^ izginil zadnji sled krvi iz lic in plaho sem se ozrl okoli. Katehet se je muzal in mi ukazal, naj še enkrat preči-tam dotični odstavek. In jaz sem še enkrat čital o “pisanem” teletu. Sledil je še glasnejši krohot in jaz sem se sesedel, osramočen v dno mlade duše. Nihče mi ni prišel na pomoč, in jaz bi se bil najrajši razjo kal, toda oči so mi bile vroče in suhe kot pasji dan. Saj sem pozneje jasno videl v knjigi, da je bilo tele “pitano,” ne pa “pisano,” toda součenci so me še tedne potem dražili £ pisanim tefetom.
In takrat se je drobna rast linica upora, ki je klila v mojem mladem srcu, razvila v mogočen hrast, ki je bil odločen kljubovati vsemu svetu. Ta krat sem se odločil, da se
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1888
Katol Jednola
Inkorporirana
1. I«01
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, P*-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, ^ Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn.	_	,ir(	I
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12tn * Duluth, Minnesota.	,,
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State*' Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb’
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Col«'
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo,
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn-
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich-
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, 0.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.	^
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilj8 sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in spričevala naj se pošilja na vrhoVnepa zdravnika.	.	upP
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov ^ membe naslovov naj se pošiljajo ‘na: Nova Doba, 6117 St. CW Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugo5 2g|«5' za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj s_ je fl tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društe' j & obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi i ° članicami.	>
uprem šivankarski obrti, da se umaknem malenkostnim razmeram domačega kraja in debatam o pitanih in pisanih teletih in pri prvi priliki odpotujem tja daleč za solncem. Upor je pričaral rdečo kri v bleda lica in mladostno moč v šibke ude.
Cez čas se je nudila prilika, odšel sem za solncem in ni mi žal. V tej deželi sem videl mnogo telet, štirinogatih namreč, in vsa so bila pisana. In nikomur ne pride na pamet, da bi se norčeval iz njih. Naj žive pisana teleta in se razvijejo v to, za kar jih je namenila narava. Ne bo mi obledel obraz, četudi mi bo eden ali drugi zabrusil, da sem na pisanem teletu prfjezau v to dežel6*"^th-pak mirno bom odgovoril s pesnikom: “Kaj me briga, kaj mi mar vaša govorica, dasi se vi smejete, rdeča so mi lica!”
--------o------
TEDENSKI PREGLED
(Nadaljevanje iz 1. strani)
ki je preiskaval razmere v pittsburškem okrožju, je izjavil, da je položaj kritičen in nevaren narodnim interesom. Pohvalno se je izrazil o štraj-karjih in njih ženah, ki se s tako odločnostjo borijo za ameriški način življenja.
MESTU SEATTLE, Wash, je dve leti županila stroga Mrs. Bertha K. Landes. Zdi se pa, da so se meščani tega največjega severozapadnega mesta pošteno naveličali njenega vladanja, ker so jo pri volitvah 13. marca zopet poslali domov za peč. Izvoljen je bil z znatno večino njen protikandidat Frank Edwards, lastnik gledališč.
ZVEZNI SENAT je z 48 proti 25 glasovom sprejel predlogo senatorja Norrisa, ki določa. da vlada obdrži velike vodne naprave Muscle Shoals, katere bi nekateri silno radi spravili v roke privatnih družb. O predlogi zdaj razpravlja kongresna zbornica.
LETALEC Walter Hinchclif-fe je dne 13. marca poletel iz Anglije, z namenom doseči ameriško celino. Z njim je bila hčerka multimilijonarja, Miss Elsie Mackay. Drzna zračna potnika pa sta najbrže našla smrt v mrzlih valovih Atlantika, kot nekateri pred njima, ker od 13. marca ju ni nihče več videl ali slišal o njuni usodi.
DETOUR, malo mestece v državi Michigan je bilo 16 dni odrezano od civilizacije vsled snežnih viharjev in zametov. Edina tzveza z zunanjim svetom je bil telefon. Živila so pohajala in v mestecu sta bila dva bolnika. Končno je dose-
 —Tv^^l ^
i'el mestece s sanm>, j, ’ di'
so bili vpreženi Psl- ^, Deadman. pripelja* ^ funtov mesa. Par 111 ^ tem je pribmel ael°Lvil
e prinesel ziveza, * stfe
pošto. Enega nevarn0^
dr
da
ki
tič
nil
cij
ti,
Poi
ist'
in
ie
Prs
De
Je
lic
Pa
Pa
teg
Prg
Ali
Ječ,
*Ho
*t>r.
k
Več:
'’ati
\
ttlO|
'10(1
&>0
lil
k
l’8el
meščana je aeroplan nesel v bolnišnico v v Marie. Letalec je	•
par poletov in založ1 ^ jjt!| !j bivalcev mesteca z n || 'Simi potrebščinami- ((1
NEWYORSKE oblasti prosto razdeU^pli ke nove vrste serum P j>
nici. Baje ta serum ,jS
odstotkov bolnikov, 1 J umrli.
fen OOPfK
(o.
s
ILASOVI Z
(Nadaljevanje iz
te dni prišli okrajni podporni z sijo za hrano. V skoraj izključno r11115.
;o s solzami v očeh • J1 da bodo v veliki bed1 J. v,voj “ramazan” tei bi za ta veliki P^^jjti vsaj suhega kruha-
v Mostar- _ zadrgi
ie v okolici nima.1° oa> —^ gramov hrane, .1°
seljak kupi v
,o<‘:
ma| prinesti domov r bi mu jo sicer vze sed j e.
p0?:
Kakor se “Jadranska straža velik film o Jadran11’ p#
,'itavljal jugoslova«:i' Jjf-i
3	ffif	ft
in vojaškega s^a f giu^ J dovršen v letu dm> $
za jugoslovansko Pr
inozemstvu.
A
v
v
'<kl
s
N
V bližini 'Šibenik9At? J r y .1
i**1 h*
nasedla ameriška p »j queror” na kateri s^jcjli ^ večja skupina aItieLj|i j nar jev, ki so P°* vansko rivijero. ^ -efi vojna ladja “Moči11 ^v0l na pomoč ter j ah 0 mučnega položaja-
. zjt$
O nenavadni ,*{l11 čajo iz Mostarja- ^ j
“ • *	»	*	—	o	J	C
tolče
čič iz Jasenice	Z	^
60 ilade
'let, V?
»ie
tret j ič dekletom.
1
go v tekmi Mate je star zdrav kakor ^eda^/J seti mi leti. A tJj«l f oženil 2 d« !
Pres*
in
se
visoko ograjo 'f kor mačka P° j nje j/ nimivejši trdota glave.
- ..v O
Jasenice živi P1®.. že 15 let ni oW' ^
kruha, marveč ’’ jje1*1' kom, mesom 1,1
vil in razbil z ^ grama mandeljeV
S
s
s
V
s
s
k,.
%
Ni
s
%
s
h
s
/
iota
1801
o.
Ave-.1 0an‘
icb.
Col«-
5$
bol"15'
;>°vS! %P
in«5!
• k*'
’ J dr-
1 je,t
rnin
roPla
*dr»l
boi
r#
ult
Sa1 <1 116 nai»uJ
DOPISI
*	Detroit,	Mich.
, ein potom poživljam člane *stva Triglav, št. 144 JSKJ, ., Se udeležijo prihodnje seje, tj*.Se vršila 1. aprila. Na do-seji bomo imeli več važ-točk za rešiti. Vsem je
c‘ja
ti,
°> da se letos vrši konven-naše Jednote, zato je žele-
^a članstvo mnogoštevilno Neča istih
društvene seje in na izraža svoje prepričanje 1 Nasvete za izboljšave. Brat-sestre, zdaj je čas raz-‘Jati in govoriti o pravilih.
Pa
'lani
Po konvenciji. Nekateri
J s° že taki, da se zdaj, ko Hj£Cas Za razprave o pravilih, Pa u6 brigajo. Kakor hitro bo Pa |?Vencija končana, se bo k )r^ kateri oglasil, češ, da j, a ali onega delegati niso jj.1" opravili, in da bi bilo to ^0n°' ^eba predrugačiti. Ne Po v^asi	treba kak-
L točko predrugačiti, ker 6111611 jene razmere tako za-kolj,^0. Vseeno pa se moramo L* mogoče izogibati pre-^.^tnega splošnega glaso-ker to stane denar.
H a^a zadeva, katero bomo j a > rešiti na prihodnji seji, K v°iitev delegata za pri-H,0 konvencijo. Izbrati bo-.;i Jerali iz naše srede moža, 0 lrnel zmožnosti in voljo, flela za korist JSKJ in nas
'Ma
igo«
jj. Polnoštevilno, da se vse v največjo zadovoljnost ^ Va- Seja se bo pričela o \ ^desetih dopoldne 1. apri
H ? ,
^ fe' lrn torej, bratje m se-se te seje udeležite kar
s 9 'u
“i
>#
kib'
i/	Mile-	Do	tam	se
* Woodward poulično ka-pridete do “6. Mile/’
>it,
b,
6 se proti “John R.” ulici,
11
str«1
,ni)
d3
iaf'
11^5 *" ■ ,sli*
^ '°ste hitro na določenem ! . 0l’u. Torej na veselo svi-^ v nedeljo 1. aprila!
“.fe si štejem v dolžnost, da l^enu društva Triglav, št. • S. K. Jednote najlepše vsem, ki so. pripoji k dobremu uspehu' naše * Je veselice, ki se je vršila ’»area.
Ih;
#ii> zborom, ki so nam pri-
Posebna hvala gre
Pomoč z našo lepo pes-
. J8'
i n
i*
ti
jjiti .
,u V*
not*
Lepo je bilo videti in še [Mih ^0slušati nastope naših Pevcev. Nastopila
so
„ llree
I« 8e ir, •
I avif• Vldelo, kaj more na-1 Navdušenje in sloga. Na
Pevska društva:	Bled:
in Ljubljanski vrh,
J
po< >li
j'v društva Triglav, št, K. Jednote pa apeli-a ne pozabi požrtvoval-$ ly ^Cenjenih pevskih zbo-^ ti* ^0Se^a njih prireditve in
D?1 i if
I 1(11 n.
•a-jo*"
v Jifh v«. •
a Pn vsaki priliki skuša M ^ t^0 in gmotno pomagati. ^ način jim bomo vsaj de-l^t Vrnili njihovo naklonje-CPr?» nam.
^L; enkrat hvala vsem
^ Viv^Cem» posebno pa še na-‘lm Pevcem in pevkam! Peter Klobuchar,
/^ik društva Triglav, št
S- K.
Jednote.
* ft?*
p
H
ogrj
n je I
v/
C)SV
Iz tega razloga so se vsa slovenska podporna društva v tej naselbini zedinila za skupno prireditev 31. marca in 1. aprila, potom katere upamo nekaj storiti v pomoč stavku j očim premogarjem. V Slovenskem Domu se bo 31. marca v ta namen vršila plesna veselica, v nedeljo 1. aprila pa bo vprizor-jena igra “Lovski tat”. Po igri bo kot govornik nastopil veliki prijatelj zavednega delavstva, Mr. R. Sodostrom.
Dne 1. aprila bo poteklo leto, odkar stojijo unijski pre-mogarji v boju s kapitalom, Borijo se samo za delavske in človeške pravice, za človeško ekstistenco. Pomagajmo jim torej, kolikor nam razmere dopuščajo. Res je, da časi niso najboljši, niti za tiste, ki delajo; kakšni so za one, ki so že leto dni na stavki, to si lahko predstavljamo. Pozabiti pa ne smemo, ako stavkarji izgubijo v tem boju, bomo izgubili mi vsi, ne samo premogarji. Torej, rojaki in rojakinje v La Salle, Oglesby, De Pue in drugih bližnjih naselbinah, udeležite se kar v naj večjem številu gori omenjene prireditve in pomagajte s tem trpečim premogarjem in njih družinam. Natančni program obeh prireditev bo pravočasno naznanjen v slovenskih listih. Rojaki te okolice pa naj ne pozabijo 31. marca in 1. aprila. Pričakuje vas in vljudno vas vabi
ODBOR.
Matt Vogrich, predsednik dr. Danica št. 124,
JSKJ.
K
o<
n j*1
ti
a
lct»
, V r	La	Salle,	111.
Sličnih slovenskih listih Sljlj Can za dnem poročila iz \ J*raJev širne Amerike, SjiH ušajo stavkujočim pre-S Pomagati rojaki, ki
I ki J It ^ra-'ku prizadeti. Že |^<1	0	dni	se	vrši	oster	boj
^tii2-ezsr^nimi kapitalisti in :	b0UUll'mi delavci. Uspeh
thj. v veliki meri od-
i!V tetn* 0<^ nas‘ Vzdržali bo-
I j! 0ffr , boj u do končne zma-
h J11Zlrani delavci le, če
l ^ „ °dpiramo, ne samo mo-
^i.^pak iJr
Gilbert, Minn.
Na seji društva sv. Ane, št. 133 JSKJ se je čulo, da je neka članica pisala na glavni urad zaradi neke bolne članice, in s tem isti škodovala na bolniški podpori. Ker se mi zdi, da ta sumnja na mene ieti, se hočem oglasiti. Pismo, o katerem se govori, da je bilo glede te zadeve poslano na gl. urad, je bilo baje brez podpisa. Mislim, da na pisma brez podpisa se v glavnem uradu ne ozirajo. Zakaj se dotična članica ni podpisala? Odkritosrčno povem, da če bi bila jaz kaj pisala, bila bi pisala resnico in po pravilih, ter se ne bi bila sramovala ali bala podpisati svoje polno ime. Nesmiselno je torej dolžiti ali sumničiti članice brez dokazov.
Dalje mislim, da je zdaj tisti čas, da se razmotriva o pravilih, bodisi na sejah ali v našem glasilu. To je pravica vseh posameznih članic in posebno še tistih, ki redno posečajo seje in imajo torej vpogled v poslovanje društva in skupne organizacije. Dolžnost vsake članice, kakor tudi člana je, da gleda na to, da se ne sprejema bolehnih članov ali članic v društvo. Kdor gleda na to, čuva našo jednotino blagajno, ki je lastnina nas vseh in v katero moramo vsi prispevati če nastane primanjkljaj. — Toliko za enkrat na razne neosno-vane govorice in sumničenja.
S Sestrskim pozdravom Frances Bojc, članica dr. št. 133 JSKJ.
cije, ne odlašajte, ampak pri prvi priliki stopite v vrste J. S. K. Jednote, ki vam bo v pomoč preje ali sleje. Nihče namreč ne ve kdaj in kje nas nezgoda čaka. Pokojni sobrat Frank Briški zapušča žalujočo soprogo in šestero odraslih otrok. Bodi mu lahka ameriška gruda, njegovim milim in dragim pa naše iskreno sožalje.
Ivka Segota,
tajnica dr. št. 39 JSKJ.
Anaconda, Mont.
NAZNANIL O.—Članom društva Slovenec, št. 142 JSKJ in drugim rojakom naznanjam tem potom, da je bilo na seji tega društva dne 9. marca sklenjeno, da se priredi plesna veselica na velikonočno nedeljo, to je 8. aprila. Veselica še bo vršila v sv. Petra in Pavla dvorani in se prične ob osmi uri zvečer. Vstopnina za moške je 75 centov; dame so vstopnine proste.
Vabljeni so tem potom vsi Jugosloveni iz te okolice, kakor tudi iz Butte, da nas poselijo na omenjeni večer. Igrali bodo slovenski tamburaši in gotovo ne bo nikomur žal, ki pride na našo zabavo 8. aprila. Čisti dobiček prireditve je namenjen društveni blagajni.— Torej na veselo svidenje v sv. Petra in Pavla dvorani na velikonočno nedeljo zvečer!
Frank Petrovčič, tajnik dr. Slovenec, št. 142
JSKJ.
Aurora, Min..
Poživljam člane društva sv. Jožefa, št. 85 .JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila 25. marca ob deveti uri dopoldne v navadnem prostoru. Na dnevnem redu bo volitev delegata za 13. redno konvencijo J. S. K. Jednote, katera se prične 30. julija 1928 v Ely, Minn. Na isti seji, to je 25. marca, volili bomo tudi predsednika glavnega nadzornega odbora. Priporočljivo je torej, da se omenjene seje udeležijo vsi člani odraslega oddelka, da ne bo potem kakšnega prerekanja in kritiziranja.
Z bratskim pozdravom
John Bradach, tajnik.
Chisholm, Minn.
Tem potom želim opozoriti slovensko občinstvo na Chis-holmu in v okolici, da vprizori društvo sv. Ane KSKJ na dan 25. marca dramatično igro “Prisegam”. Cisti dobiček prireditve je namenjen v pomoč stavkujočim premogarjem. Vabljeno je torej članstvo J. S. K. J., kakor tudi ostalo slovensko občinstvo, da prireditev v kar največjem številu po-seti in s tem pomaga nekoliko olajšati bedo stavkujočih pre-mogarjev. Upajoča, da moj klic ne bo zaman, pozdravljam vse člane in članice J. S. K. Jednote!
Mary Champa, članica dr. št. 150 JSKJ in 156
KSKJ.
gmotno. Stavku-
cti’1
^vi	in	njih	druži-
. ojji uJej° ferano, stanova-
dv
i,, # ji*
j js
iil'V
ivtV
"V
v*
nv tudi finančno poplačani zanje
NT1-
i
nag.
h 11
IV
l)l'i podpornih orga Med štrajkarji, ki
i .
dJ
efl'
te'* C0trebu^0 P°moči' -ie ;	^	naših	rojakov,	to-
«nožtiaša dolžnost, da jim Pomagamo. Njih ' naŠa zmaga’ Vse '1 'Ji Pomenil poraz za
Roslyn, Wash.
Bratom in sestram J. S. K. Jednote javljam, da je društvo sv. Barbare, št. 39 JSKJ izgubilo iz svoje srede vrlega člana Franka Briški. Bolehal je dolgo in končno ga je smrt rešila trpljenja. Spadal je k društvu sv. Barbare, št. 39 JSKJ od leta 1906, ter je bil dober ir zvesti član, ki je redno plačeval svoje prispevke. Spadal je tudi k društvu sv. Josip P. K, S. J. v Cie Elum, Wash. Tem potom se lepo zahvaljujemo naši J. S. K. Jednoti, ki je bila pokojniku v veliko pomoč in mu njegovo podporo redno izplačevala. Zato, rojaki, ki še niste člani te dobre organiza-
Shinnston, W. Va,
Tem potom naznanjam članom društva sv. Janeza, št. 179 JSKJ, da je bilo na seji dne 4. marca sklenjeno, da se premeni čas naših mesečnih zborovanj. Dozdaj so se seje vršile vsako prvo nedeljo v mesecu, v bodoče pa se bodo vršile vsako DRUGO nedeljo v mesecu, točno ob dveh popoldne, v Shinnstonu, W. Va. Toliko v obvestilo vsem članom našega društva.
John Cvetan, tajnik.
Diamondville, Wyo
Rojakom širom te dežele sporočam žalostno vest, da je društvo sv. Mihaela Arhangela, št. 27 JSKJ izgubilo dobrega člana, sobrata Jurija Kalana. Umrl je dne 2. marca t. 1. v Mayo kliniki v Rochester, Milin. Pokojnik je bolehal od 20. decembra 1927, in dne 26. februarja se je odpeljal v prej omenjeno kliniko, kjer je po operaciji za žolčne kamne, (katerih je bilo
245), umrl. Rojen je bil leta 1880 v vasi Pevna, fara Stara Loka, okraj Kranj na Gorenjskem v Sloveniji. Pristopil je k JSKJ 21. julija 1907 v Cum-berlandu, Wyo., in sicer k društvu Marija Danica, št. 28 JSKJ. Ob pristopu v društvo je bil star 28 let. Pogreb se je vršil po katoliških obredih in z mašo zadušnico iz društvene dvorane v Diamondville na pokopališče sv. Patrika v Kem-merer, Wyo., dne 6. marca dopoldne. Pokojnik je bil tudi član društva Bratje Miru, št. 253 SNPJ. Obe društvi, to je JSKJ in SNPJ sta se udeležili pogreba korporativno; istotako tudi Sublet-Cumberland Zveza. Omenjena zveza, in obe društvi so mu na krsto položili krasne vence v zadnji spomin.
Pokojni Jurij Kalan zapušča tu žalujočo soprogo s tremi nedoraslimi otroci in sestro Marijano Cenar na farmah v Home-dale, Idaho; v starem kraju pa očeta in dva brata in dve sestri. Starejši brat BVank Kalan ima gostilno v Stari Loki, mlajši Matevž je oženjen na posestvu (po domače pri Šimovcu) ; sestra Marija je omožena Bergan, Ivana pa je še neomožena. Vsi bivajo v Stari Loki na Gorenjskem.
Tem potom se v imenu družine in društva št. 27 JSKJ naj-prisrčnejše zahvaljujem vsem udeležencem pogreba in darovalcem vencev in cvetlic. Hvala vsem, prizadeti družini in sorodnikom pa iskreno sožalje!
Ti pa, sobrat Jurij Kalan, počivaj v miru, blag Ti bodi spomin in lahka ameriška gruda!
Z. A. Arko, tajnik-blagajnik dr. št. 27 JSKJ.
Cornwall, Pa.
Cornwall je stara slovenska naselbina, kljub temu pa se le malokdaj vidi kakšen dopis od tukaj. Zato sem se jaz namenil nekoliko opisati ta kraj. Slo vencev nas je okoli 20 družin, precejšno število pa je tukaj rojenih fantov in deklet, Ponaj-več so člani J. S. K. Jednote. Na društvenem polju še dosti dobro napredujemo. Društvo št. 159 JSKJ šteje 39 članov odraslega in 26 članov mladinskega oddelka. Zgradili smo si svojo dvorano, ki nam vedno prinaša dobiček. V par letih se bo sama izplačala in nam bo lahko v ponos, da se članstvo tako zanima.
Na zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da se prihodnja seja vrši 1. aprila ob deseti uri dopoldne. To izpremembo smo napravili zato, ker je druga nedelja v aprilu velikonočna. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, zato prosim člane, da se polnoštevilno udeležijo seje 1. aprila, da ne bo potem kakšnega prerekanja. — Z bratskim pozdravom
Frank Meze, tajnik dr. št. 159 JSKJ.
Sharon, Pa.
Članom in članicam društva Sloga, št. 174 JSKJ sporočam, da je bilo na zadnji seji 4. marca sklenjeno, da se pozove vse člane, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 1. aprila v Slovenskem Domu. Pričetek seje točno ob dveh popoldne. Na tej seji bo volitev predsednika gl. nadzornega odbora in volitev delegata za 13. redno konvencijo JSKJ; ki se prične 30. jujija 1928.
Dalje opozarjam društvene nadzornike, da je bilo na seji meseca decembra 1927 sklenjeno, da se pregleda društvene knjige vsake tri mesece. Prva revizija tega leta se vrši pred prihodnjo sejo 1. aprila in se prične o polu ene popoldne, torej eno uro prej kot se prične pobirati asesment. Prosim nadzornike, da to obvestilo vpošte-vajo, vse ostale člane in članice pa, tla se polnoštevilno udeležijo seje dne 1. aprila, to je^na cvetno nedeljo popoldne. — Bratski pozdrav!
Anton Zidanšek, tajnki dr. št. 174 JSKJ
Chisholm, Minn.
Tem potom naznanjam članicam društva Danica, št. 150 JSKJ, da se bo prihodnja seja vršila prvo nedeljo v aprilu, to je 1. aprila. Premestile smo sejo zato, ker je druga nedelja \ aprilu velikonočna. Ta izpre-memba velja samo za mesec april. Vse Članice so naprošene. da se seje udeležijo, izvzemši seveda one, ki so bolne ali preveč oddaljene. Na dnevnem redu bo volitev delegatinje za prihodnjo konvencijo, ki se bo vršila v Ely, Minn., ter se prične 80. julija. Poleg tega imamo še nekaj drugih važnih zadev za urediti. Torej, sosestre, ne pozabite priti na sejo 1. aprila!
Annie Trdan, tajnica
Claridge, Pa.
Članom društva sv. Mihaela št. 40 JSKJ naznanjam, da je bilo na redni mesečni seji sklenjeno, da se vrši izredna društvena seja dne 25. marca ob deveti uri dopoldne. Znano je, da se bliža konvencija naše vrle organizacije in treba bo izvoliti delegata. Pri našem društvu se je članstvo v zadnjih par letih precej pomnožilo, zato smo po pravilih opravičeni do dveh delegatov. Kot predsednik društva priporočam članom, da si izberejo iz svoje srede dva moža, ki bosta zmožna svoje naloge na konvenciji. Torej vsi na sejo 25. marca; tudi enakopravne članice so dobrodošle.
Z bratskim pozdravom Louis Lebar, predsednik dr. št. 40 JSKJ.
New Duluth, Minn.
Poživljam člane in članice društva sv. Ime Jezus, št. 128 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 8. marca v navadni dvorani. Začetek točno ob deveti uri dopoldne.
Na dnevnem redu bo volitev delegata, ki nas bo zastopal na prihodnji konvenciji. Ob enem se bomo kaj pomenili in razpravljali glede izboljšanja pravil. Tore j’’pridite na sejo vsi, da se na seji zmenimo in pola-samo če bo treba.
Z bratskim pozdravom
Anton Chernich, tajnik dr. št. 128 JSKJ.
RAZPRAVE 0 PRAVILIH
podpore izplača za prvih osem ali deset dni, toda vzemimo družinskega očeta z veliko družino, ki komaj toliko zasluži, da se preživljajo. Mož zboli in je bolan osem dni. Ali ni on potreben podpore za vseh osem dni? Se mu vsaj stroški pokrijejo za zdravila in zdravnika. Zdravniški stroški so precej visoki, posebno če je zdravnik »recej oddaljen. Jaz mislim, da dokler je človek zdrav in dela, da lažje pogreši en dolar, kot pa kadar je bolan.
Glede tridolarskega razreda pa naj bi se dalo na razpravo tistim članom, ki so v tem razredu zavarovani. Če si ga upajo vzdrževati, naj obstoji tudi za naprej; če ne, naj se odpravi. Ker prizadeti člani sami ta razred vzdržujejo, ni umestno, da bi ga odpravljali tisti, ki niso v istem zavarovani in se jih torej ne tiče. To ne bi bilo bratsko. Veselilo bi me, če bi se glavni odborniki nekoliko oglasili glede tega, kajti oni imajo boljši vpogled v poslovanje Jednote. Na konvenciji se marsikatera reč lahko popravi z manjšimi stroški kot po konvenciji.
Zaradi delegatov je moje mnenje, da je dovolj en delegat od vsakega društva. Vsa društva, ki štejejo 25 članov ali več, naj bi poslala po enega delegata in nobeno več. Čemu pošiljati dva delegata od enega društva, ko imate oba eno in isto poročati in na isti način glasovati. Zakaj ne bi se enemu ne dalo dveh glasov? S tem bi se prihranilo mnogo časa in denarja.
Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Valentin Dagarin, tajnik dr. št. 41 J. S. K. J.
Barberton, O.
Ko sem pred dobrim mesecem podal svoje mnenje glede imena naše jednote, nisem direktno mislil na črko “K.” Moje mnenje je, da se ime spremeni toliko, da bo imelo nekako privlačnost. Gledati moramo, da bo odgovarjalo členu XXX., točka prva in tudi morebitni izpremembi iste. Člen XXX.. točka 1. se glasi:
“Za člana jednote se sprejme lahko vsaka oseba moškega ali ženskega spola, ki govori katerikoli slovanski jezik itd.”
V koliko da odgovarja im« tej točki, se ne maram ukvarjati. Dobesedno zavoljo tega ne, ker je društvo sv. Martina, št. 44 J. S. K. Jednote na svoji zadnji seji sklenilo, da naroči svojemu delegatu, da glasuje na prihodnji konvenciji za to, da ostane ime neizpremenjeno. Kar se tiče člena XXX., točka L naših pravil, mu moramo da-, ti posebno pozornost. Ne glej- j mo na prošlost, ne na sedanjost, poglejmo v bodočnost.'
Kar se tiče priseljevanja,! istega sploh ne velja omenjati,! tega bo vedno manj. Poglejmo | pa malo med našo slovensko, tukaj rojeno mladino. Poglejmo na primer med sinove in hčere naših pijonirjev. Poglejmo med take, katerih stariši so bili poročeni pred osemnajstimi ali dvajsetimi leti. Ali res vsa ta mladina koraka za nami ? Je-li prepojena z istim duhom kot njeni roditelji? So nekateri, ki so ponosni na svoje slovenske roditelje, ponosni na 3voj slovenski jezik in na svoje prednike. Ti se niso in se ne bodo sramovali slovenskega jezika. Ne bom trdil, da so ti v manjšini, ali vedno več je takih, ki ne marajo za svoj materinski jezik, sploh nočejo govoriti slovensko. Dandanes je pa že veliko tudi takih, ki svojega materinskega jezika sploh govoriti ne morejo. To se pa ne dogaja samo med Slovenci, isto je z vsemi drugimi narodi. Vsa mladina, pa najbo od sta-rišev katerekoli narodnosti, se pa dobro zaveda svojega ameriškega rojstva. Vsi vedo, da so Amerikanci po rojstvu. Ta mladina hodi skupaj v šolo, in sklepa vsestranska prijateljstva, ne glede na narodnost.
East Palestine, O.
Ker se vrši konvencija J. S. K. Jednote to leto, se tudi jaz nekoliko oglasim k razpravam o pravilih. Precej se piše in razpravlja o izpremembi imena. Po mojih mislih bi bilo najboljše, da bi se ta zadeva enkrat končala na eno ali drugo stran, kajti to dolgo prerekanje glede imena škoduje napredku Jednote. Moja želja bi bila, da naj se ime izpremeni, in da bi ne ostali samo pri črki “K.” Če se že ime izpreminja, naj se ga izpremeni bolj na kratko, bolj primerno duhu časa in razme-raip. Mladina je bolj nagnjena k ameriškim običajem in le na mladino moramo računati, da nam bo pomagala k obstoju in napredku. Ime naj se torej primerno izpremeni in skrajša, da bo mladini ugajalo. V prvi vrsti bi mogli gledati, da zadovoljimo in pridobimo mladino. Ni dovolj, da mladino samo vpišemo v organizacijo, dati jim moramo tudi vse pogoje, da bodo radi med nami ostali. Mi le preradi mislimo samo na to, kar nam ugaja, pri tem pa pozabimo na mladino, ki bo v doglednem času morala prevzeti vodstvo organizacije, če nočemo, da organizacija ne umi’j e z nami starimi vred. Veselilo bi me, če bi se še kaj več članov oglasilo glede te važne točke in povedalo svoje mnenje.
Kar se tiče bolniške podpore, je moje mnenje, naj bi ostala pri starem. Kdo hoče Jednoto izkoriščati, jo bo vseeno, pa naj se podpora plačuje od prvega ali od tretjega dne. Eni so že tako nagnjeni k temu, da menda ne morejo drugače. Sicer je res, da se največ bolniške
Zakaj pa ne, saj so vsi Amerikanci !
Naša jednota sprejema samo take člane, ki so zmožni kateregakoli slovanskega jezika. Ali hočemo to še za naprej obdržati? Ali bomo še za naprej zagradili drugorodcu pot pred pristopom k naši organizaciji? To lahko storimo, in še par let nam ne more morda nič škodovati, ali sčasoma pa utegne roditi zle posledice. Le pomislimo, |li niso dvomljivi naši upi, ako se zanašamo, da bodo malčki od petih let ostali po dvajsetih letih še vedno zvesti načelom svojih očetov! Res dvomljivo!
Po mojem mnenju bi se morala preje omenjena točka popolnoma izpremeniti. Član jednote naj bi lahko postala vsaka oseba moškega ali ženskega spola, ki pa mora biti kavka-škega, to je belega plemena. Vem prav dobro, da se marsikateri ne bo strinjal s tem mojim nasvetom. Osebno sem že slišal opazko, češ, če se to zgodi, potem bo jednota prešla v druge roke. Gotovo, če od sedaj petindvajset let ne pride v ameriške roke, jo skoraj gotovo več ne bo. Če bi se vzdržala toliko, časa na površju, v katerimkoli slovanskem jeziku, ne bo taka kot je danes. Ostali bodo le ostanki njene sedanje moči. Ni pa treba misliti, da bodo drugorodci kar pridrli notri, prevzeli vodstvo, nas Slovence pa potisnili na stran. O, ne. To bi vzelo še dosti časa.
Poglejmo nazaj, kmalu bo dve leti, odkar je ena slovenskih jednot spremenila pravila toliko, da lahko vzame pod svoje okrilje kogarkoli, samo da je človek njihovega prepričali ja. pa naj bo potem bel, črn ali Mongolec. Ravno zavoljo tega je bilo ogromno hrupa po časopisju,' češ, da bo jednota v par letih prešla v druge roke, da je že takorekoč prodana. Pa jih pojdite gledat danes, po dveh letih, pa so še vedno okrog 99‘a Slovani. Če se ta ideja uresniči, bomo vsako to-!'ko časa pridobili jednoti člana ali članico skozi prijateljstvo. To priložnost bodo imela seveda le angleško poslujoča društva
H koncu moram omeniti, da je dolžnost vseh članov in članic, da se udeleže društvenih sej, vsaj sedaj pred konvencijo. Prihodnja seja se vrši dne 25. marca v spodnjih prostorih dvorane dr. Domovina. Velike važnosti je za vsakega člana in članico, da se udeleži. Na dnevnem redu bo več važnih stvari, med temi tudi volitev delegata za prihodnjo konvencijo in razprave o pravilih.
Joseph Hiti,
tajnik dr. št. 44 JSKJ.
Sharon, Pa.
Letošnja konvencija bo tako važna, da še ne pomnim take. Dobro se zavedam, da bom napaden od nekaterih članov ali Članic, toda nič zato, jaz se bom kljub temu boril za napredek društva in Jednote. Boril se bom za koristi vsega članstva in naše slavne JSKJ, ki mi stoji na strani že 27 let. (Kar se tiče izpremembe ime-i na je izpuščeno, ker more vsak član glasom sklepa glavnega odbora o eni in isti točki razpravljati v glasilu le dvakrat, da morejo priti na vrsto vsi člani. ki tako želijo. Op. ured.) Boril se bom proti vsaki stvari, ki bi utegnila škodovati Jednoti na ugledu ali premoženju. Z menoj se bodo gotovo borili vsi družinski očetje. Poživljam vse, da dobro premislijo o čem bodo glasovali, da si ne naklopljemo nadaljnih naklad. Po toči zvoniti je prepozno, torej je treba odpreti oči dokler je čas. Nekateri si glave belijo, kdo je sposoben za delegata. Povedano je bilo že, da vsaki dobrostoječi član ali članica, ki zna pisati in citati, je vsaj eno leto član JSKJ in vsaj tri mesece član dotičnega društva, in ki je ameriški dr-(Dalje na 6, strani)
RAZPRAVE O PRAVILIH
(Nadaljevanje iz 5. strani)
žavljan. Delegat bo moral zastopati društvo po naročilih svojega članstva. Boriti se bo treba tudi za to, da pride na konvenciji vsak delegat v javnost, da bomo vsi člani vedeli, kaj je delegat delal na konvenciji. Predlogi morajo priti v zapisnik, da bo na ta način javnost vedela, če je delegat vršil svojo dolžnost po naročilu društva. Na zadnji seji sem prečita! poziv glavnega tajnika, tikajoč se volitve delegatov, pa me nekateri niso razumeli, ali pa me razumeti niso hoteli. Kdor me še danes ne razume, mu pač ni za pomagati, bratskim pozdravom Anton Zidanšek,
tajnik dr. št. 174 JSKJ.
Z
Hollsopple, Pa.
V eni izmed zadnjih številk Nove Dobe smo videli letno in polletno poročilo naše Jednote. Napredek je vsestransko povo-ljen. Upajmo, da bo za svoj 30-letni jubilej dosegla število 20 tisoč članov. — Zdaj je čas, da se člani oglašajo z dobrimi nasveti v glasilu ali na društvenih sejah. Izvolijo naj se delegati, ki jim bo res napredek in korist Jednote pri srcu. Organizacija naj ostane še naprej s svojim sedanjim imenom, ki še ravno tako odgovarja duhu časa kot pred 30 leti. Ali bi ne bilo bolje denar, ki bi se potrošil za nepotrebno izpremem-bo, dati v sklad za stare in onemogle člane, ki jih bo čimdalje več. Gotovo bi bilo več priznanja in hvaležnosti. Kdo more jamčiti, da bo organizacija, če izpremeni ime, bolje napredovala kot sedaj. Kar bo novih pravil po konvenciji, pa soglašam s tistimi, ki so za to, da bi se posebej natisnile.
Valentin Vidmar,
član dr. št. 145 JSKJ.
—.—.—o----------
Barberton, O.
Obljubil sem, da bom pisal o konvenčnih stroških, o času, ki da se tam po nepotrebnem trati. Ko sem to zapisal, nisem niti z daleka mislil reči, da delegati hodijo samo lenobo past na konvencijo, ali pa se samo zabavajo. Res je ravno nasprotno, in kdor je bil na konvenciji, bo povedal da je vse kaj druzega kot prijetno sedeti na enem mestu celi dan. Kar imam v mislih, je gotovo delo, ki se vrši na konvenciji in kateremu se bi lahko izognili ali pa ga izvršili že pred konvencijo in tako imeli veliko manj stroškov.
Pred vsako konvencijo so nasveti, kako se mora delati, da bo konvencija izvršila svojo nalogo, oziroma delo v štirih ali petih dneh. Vse to se bi tudi lahko doseglo, ako bi ne ostalo samo pri nasvetih in se bi delegati resno za to pobrigali. Zadnja konvencija je zborovala devet dni. Vzemimo, da bi konvencija izvršila svoje delo v štirih ali petih dneh, namesto v devetih, bi si na ta način prihranili okoli pet tisoč dolarjev ali kaj. Torej kateremu delu se bi lahko izognili na konvenciji? Začnimo po vrsti.
1. Volitev poverilnega odbora. Potem ko se nominira delegate za v ta odbor, se vrši volitev. Ali ko je naposled ta odbor izvoljen, se isti ne more podati na svoje delo, dokler še prej glavni nadzorni odbor Jednote tem ne pregleda njih poverilnice, a|<o so v redu. Konvencija niti zborovati ne more, dokler niso pregledane vse poverilnice in mora vsled tega čakati. Ako bi ta nadzorni odbor potem, ko pregleda poverilnice tem izvoljenim šel z delom kar naprej in pregledal poverilnice še ostalim delegatom, ne bi bilo treba nobene volitve. nobenega čakanja. Lahko se bi naredilo in pametno bi bilo, da se bi nadzorniki zbrali v konvenčni dvorani par ur prej, predno se začne zborovanje in tako se bi samo pri tem prihranilo par ur časa. Člen
VI., točka 4. sicer pravi, da se voli odbor, vendar ako imajo nadzorniki pravico pregledati poverilnice nekaterim, zakaj ne bi imeli pravice in dolžnosti pregledati še ostalim? Pri tem, o čemur sedaj pišem, moramo pomisliti pa še nekaj druzega. Zgodi se namreč lahko, da je navzoč kdo izmed delegatov, kateri nima v redu svoje poverilnice in vsled tega neopravičen voliti. Bi-li bila v takem slučaju volitev sploh veljavna? Nikakor ne. Videli pa smo ravnokar, da se je vršila volitev tega odbora, brez da bi bili gotovi, ako so vsi upravičeni voliti. Točka, katera zahteva to volitev, se lahko v eni minuti suspendira, ako so delegati za to, in brez te ceremonije bi bili že lahko na tej konvenciji.
2. Volitev konvenčnega predsednika in podpredsednika. O tem rečem le to, da ako je predsednik in ako slučaj nanese podpredsednik zmožen voditi in zastopati Jednoto skozi dobo med konvencijami, zakaj ne bi bila njegova dolžnost tudi predsedovati na konvenciji?
3. Nadzorniki ali pa porotniki Jednote bi tudi lahko šteli glasove, kadar se vrši volitev z listki, ne , pa poseben odbor. Kar se tiče volitve druzih konvenčnih odborov, se je temu že malo odpomoglo, ker kakor razvidno iz seje glavnega odbora, se bo imenovalo že pred konvencijo tri delegate za v odbor za pravila, kateri odbor se bo sešel v mestu konvencije deset dni pred pričetkom konvencije, da bo izdelal provizorična pravila. To se mi vidi zelo pametno, le doba desetih dni je predolga. Pravila naše Jednote so precej popolna in ne rabijo zelo dosti sprememb ali dodatkov, in k večjemu pet dni bi zadostovalo, da ta odbor izvrši svoje delo.
4. Poročila glavnih odbornikov, ki jih ti čitajo na konvenciji. Poročila glavnih odbornikov so potrebna. Iz njih je
razvidno, kaj vse so ti delali tekom štirih let za v prid Jed-noti in v njih je nadalje poro-čano stanje Jednote. Poročila glavnih odbornikov, namesto da se čitajo na konvenciji, kar vzame zelo dosti časa, naj se bi dala tiskati v glasilu en ali dva tedna pred konvencijo ali še prej. Tako bi imel vsak delegat priliko natančno preštudirati vsako posamezno poročilo in potem dati svoje pripombe, ako potrebno, na konvenciji. Konvenčni zapisnik zadnje konvencije, kateri obsega 89 strani, vsebuje 51 strani teh poročil glavnih odbornikov. Citanje teh poročil na konvenciji je nepraktično, je potrata časa. Pri-občitev teh poročil že pred konvencijo ne samo, da bi bilo praktično, bi bilo tudi v pomoč delegatom, ker tako bi bili bolj pripravljeni razmotrivati o tem, kar ta poročila priporočajo in poročajo.
5. Poročila delegatov. Glede teh poročil naj bi bilo tako kot s poročili glavnih odbornikov. Ne bi bilo dobro in potrebno, da bi imel že pred konvencijo vsak delegat črno na belem, da bi videl kaj vse društva priporočajo, in ne bi bilo li potem razmo-trivanje na konvenciji olajšano? Ako se vse to ne bi moglo priobčiti v glasilu, se bi lahko vse to skupaj dalo tiskati na pole papirja in potem razposlalo delegatom.
6. V glasilu tudi vidimo sem pa tja, kako so eni za delavca, :a sotrpina. Ko pa pridejo na konvencijo pa takoj zahtevajo unijske plače, linijske ure. Vse naj se dobro plača. Je že res, da večina delegatov nikakor ne more brezplačno žrtvovati časa na konvenciji, vendar gledalo se naj bi, da se plača delo na konvenciji le toliko, da delegat ne trpi materijalne škode. V to svrho se naj bi, ako je mogoče, preskrbelo, da dobe delegati hrano in stanovanje za primerno odškodnino. Dobro bi bilo, da se bi še kdo drugi oglasil in svetoval, kaj vse se naj vkre-ne, da ne bi konvencije naredi-
le tako velike stroške.
6. Gledalo se naj bi na to, da se opuste vse prireditve v po-čast in zabavo delegatom med časom, ko konvencija zboruje. Vse tako kolikor toliko moti zborovanje in vse take stvari se naj bi priredilo šele potem, ko se konvencija zaključi.
Ako kdo misli, da sem preveč naravnost kaj povedal, naj se mi oprosti. V mislih sem imel le to, kako se bi dalo konven-čne stroške znižati.
■ Anton Okolish. član dr. št. 44 J. S. K. J.
NEKOLIKO NASVETOV K RAZPRAVAM O PRAVILIH
Vsi dopisniki, ki se odločijo javno razpravljati o izpremem-bi ali izboljšanju naših pravil, naj bi v prvi vrsti vpoštevali, da ima pisana beseda lahko vse drugačne posledice kot izgovorjena. Marsikaj se včasi lahko reče, kar ne bi bilo priporočljivo zapisati.
Dobro bi bilo dalje, da vsak dopisnik Upošteva sledeče: —
Z lepo besedo se da mnogo več povedati in dosti več doseči kot z robatostjo, zmerjanjem ali zasmehovanj eni.
Dostojna razprava, opremljena s stvarnimi argumenti, im-ponira Uidi nasprotniku.
O vseh dopisnikih, ki posežejo v razpravo, bi morali soditi, da jim je pri aren dobrobit in napredek Jednote; četudi se naša mnenja križajo, s tem še ni rečeno, da imajo naši oponenti slabe namerne.
Osebnosti ne spadajo v noben dostojen list, najmanj pa v glasilo bratske podporne organizacije in v razprave o pravilih.
Pri razpravah o pravilih organizacije, v kateri smo vsi bratje in sestre, naj bi se polagalo večjo važnost na to kaj je pisano, kot. kdo je pisal.
Glasom obstoječih pravil se ne more niti priporočati in hvaliti, niti napadati ali zasmehovati nobene politične ali verske skupine.
Dopisniki naj izvolijo tudi vpoštevati določbo glavnega odbora, katera je bila sprejeta na polletni seji meseca julija 1027, in glasom katere sme vsak član v glasilu razpravljati o eni in isti točki pravil samo dvakrat. Ta sklep je glavni odbor osvojil zato, da bodo mogli priti do besede vsi člani, ki bodo želeli razpravljati o pravilih.
--------o-------
JOLIETSKE VESTI
Slovenci v Jolietu zopet poslušajo, kaj se bo rodilo iz nenavadne aktivnosti, ki vlada pri društvu sv. Petra in Pavla, št. 66 J. S. K. Jednote. Poroča se, da bo to napredno naše društvo na dan 19. aprila zopet povabilo tukajšne in okoliške rojake na veliko slovensko veselico v Slovenia dvorani.
V College of St. Benedict v St. Joseph, Minn., se nahajata hčerki poznanega tukajšnega rojaka Josipa Sitarja. Obe sta muzikalično nadarjeni in priznani lepotici. Tukaj šni list “Spectator” prinesel je sliko dvojček Genevieve in Bernice Sitar na čelni strani dne 2. marca. List med drugim navaja, da učitelji in prijatelji dostikrat ne vedo, katera je Genevieve in katera je Bernice.
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 J. S. K. Jednote namerava privabiti k vzajemnemu delovanju v gotovih ozirih vsa jo-lietska slovenska društva, kar bo vsem v korist. Posebne važnosti je, da se društva primerno razvrate s svojimi prireditvami.
V sedanjem terminu okrožnega sodišča morda pride na vrsto pritožba J. E. Farrella proti Antonu Golobichu v Rockdale. Pri županskih volitvah lanskega aprila je namreč zmagal Slovenec Golobich z devetimi glasovi večine. Golobich je dobil 253 glasov, Farrell pa 244; Slednji se je pritožil, da so za zmagovalca volili nekateri, ki niso bili opravičeni. Končno besedo bo imelo sodišče.
Tukajšna slovenska društva jso dozdaj prijavila sledeče prireditve:
Dne 15. aprila priredi igro in ples društvo št. 2 K. S. K. Jednote v Slovenia dvorani.
Veliko ameriško-slovensko zabavo priredi v Slovenia dvorani društvo sv. Petra in Pavla, št. 66, J. S. K. Jednote 19. aprila.
Društvo št. 87 K. S. K. Jednote priredi o priliki svoje 24-letnice izlet v Rivals Park dne 17. junija.
Dne 4. julija priredi društvo Hrvatsko More izlet na Gajeto-vo farmo v Homewood.
Dne 15. julija priredi izlet v Rivals Park društvo št. 2 K. S. K. Jednote.
Dne 29. julija se vrši izlet društva št. 115 S. N. P. Jednote na Gajetovo farmo v Homewood.
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 J. S. K. Jednote priredi velik izlet v Rivals Park dne 12. avgusta.
Društvo št. 1 D. S. D. vpri-zori 28. aprila ples v Slovenia dvorani, dne 1. julija pa izlet v Rivals Park.
Župan G. F. Sehring prerokuje, da se bo v prihodnjih treh letih potrošilo v Jolietu nad deset milijonov dolarjev za razne javne naprave. Nekaj teh izdatkov bo odpadlo na državo, nekaj na železniške družbe in nekaj na mesto.
Sin pokojnega Mike Koche-varja, Mr. Joseph E. Kochevar, bo skušal dobiti republikansko nominacijo za v državno legislature o priliki primarnih volitev dne 10. aprila.
Naš rojak in član J. S. K. Jednote Louis Lukancich se namerava v maju podati za nedoločen čas na obisk v staro domovino. Nekateri ugibajo, da se morda ne vrne sam.
Dne 12. marca je po kratki bolezni umrla tu Miss Henrietta Rogina, stanujoča na 103 Indiana St.
Davki na nepremičnine se morejo plačati vsak čas, toda brez nadaljnih stroškov se za-morejo plačati le do 15. aprila. Od 15. aprila do 1. maja doplača se z davki le stroške za oglaševanje. Po prvem maju je treba doplačati globo enega odstotka, po 1. juniju pa globo dveh odstotkov prave davčne svote.
Rojak in sobrat Joseph Horvat, ki je bil več mesecev brez dela, je nedavno otvoril “tovarno za kranjske klobase.” Baje zna dobro zadovoljiti svoje odjemalce.
Dva jetnika tukajšne stare jetnišnice, Herbert Ott in Ralph Hill, ki sta delala kot “zaupnika,” sta dne 12. marca pobegnila v avtomobilu civilnega uslužbenca Luke Flanniga-na. Sodi se, da sta pobegnila proti Chicagu.
Zadnji teden smo videli v tu-kajšnem listu “Spectator” sliko National Twins Basketball Team. Igralke, pet po številu, so si medsebojno zelo podobne, so zelo dobro izvežbane in igrajo po vsej državi Illinois. Najboljša med njimi je Miss Vida Zalar, hčerka Josipa Zalarja, člana J. S. K. Jednote in glavnega tajnika K. S. K. Jednote.
Poroča se, da krožijo v tej okolici ponarejeni 20-dolarski bankovci, izgotovljeni na ime Federal Reserve banke. Eden teh ponarejenih bankovcev je nosil seri.jalno številko G36419-836A.
Dva jolietska letalca, E. J. Nicholson in B- Harms, sta bila v Canadi obsojena vsak na $250 globe, ker sta pristala blizu mesta Sarnia, Ont., in se nista javila carinskim uradnikom.  -o—---------------------
NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrtih src sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je nemila smrt pobrala dragega očeta, oziroma bratranca
Franka Spilar, ki je po dolgi in mučni bolezni preminil dne 24. februarja, previden s tolažili za umirajoče. Pokojnik je bil pred 54 leti rojen na Kalu pri Št. Petru na Krasu. V Ameriki je bival okoli 25 let. Spadal je k društvu sv. Jožefa, št. 45 J. S. K. Jednote, k društvu sv. Alojzija, št. 52 K. S. K. Jednote in k tukajšnemu društvu Naprednost. Pogreb se je vršil dne 27. februarja po katoliških obredih in mašo zadušnico na pokopališče sv. Jožefa v Indianapolisu.
Prav lepo se zahvaljujemo odbornikom in članom vseh treh društev za trud in požrtvovalnost za časa pokojnikove bolezni, ob mrtvaškem odru in c priliki pogreba. Prav iskreno zahvalo izrekam'o družini Kna pič, kjer je pokojnik stanoval, ker so mu v času bolezni tako lepo stregli in potrpljenje z njim imeli dolge mesece. Hvala dalje vsem, ki so ga obiskovali in tolažili za časa njegove bolezni, hvala vsem, ki so ga prišli kropit in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem darovalcem vencev in vsem, ki so dali za pogreb na razpolago svoje avtomobile in ki so na kakoršen koli način izkazali svoje sočutje in pomoč.
Pokojniku pa bodi sladek počitek in lahka naj mu bo ameriška gruda.
Žalujoči ostali:	Frank Spi-
lar, sin; Andy Jankovič in več drugih bratrancev v Clevelandu, O. — V stari domovini: Marija Spilar, soproga; Pavel Spilar, sin; mati in dve sestri. Indianapolis, Ind., dne 1. marca 1928.
NAZNANIIO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom in prijateljem tuž-no vest, da je po dolgi in mučni bolezni preminul nepozabni soprog
Karol Zakrajšek
v najlepši moški dobi 39 let. Bolehal je dolgo časa, za rakom, kateri bolezni je podlegel 24. februarja 1928. Podvrgel se je tudi operaciji v bolnišnici v Johnstownu, pa ni nič izdalo; moral je v prezgodnji grob. Civilni pogreb se je vršil dne 26. februarja ob mnogoštevilni udeležbi sobratov in prijateljev. Pri tej priliki se je videlo, kako je bil pokojnik priljubljen. Bil je član J. S. K. Jednote in je dosti pomagal pri ustanovitvi društva Slovenski Premogar, št. 146 J. S. K. Jednote. Med sobrati je bil cenjen in spoštovan, kot dober in napreden član. Spadal je tudi k S. N. P. Jednoti in k Moose. Obe društvi sta mu priredili sijajen pogreb. Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem udeležencem pogreba. Zahvaljujem se dalje darovalcem vencev:	Društvu	Slovenski	Pre-
mogar, št. 146 J. S. K. Jednote, društvu Zarja Svobode, št. 349 S. N. P. Jednote in društvu L. O. of Moose, družinam Ulle, Martinčič, Dormish, Cuk, Lau-rič, Matičič, G. Cekada,, F. Berdan, Frank Martinčič. Hvala vsem za vso naklonjenost in sožalje.
Ti pa, nepozabni Charles, od-počij se od truda in napora, oddahni se od trpljenja, ki Ti ni prizanašalo vse življenje. Naj Ti bo sladek počitek v naročju matere zemlje.
Mrs. Mary Zakrajšek, žalujoča soproga; številni prijatelji. Iiockwood. Pa., dne 29. februarja 1928.
ZAHVALA
Tem potom izrekamo iskreno zahvalo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sočutja in naklonjenosti ob času bolezni in smrti našega nepozabnega sinčka, oziroma bratca
Mariina Žagarja Jr. ki nas je zapustil v nežni mladosti, star šele 7 mesecev. Zahvaljujemo se darovalcem vencev, kumu in kumici Johnu in Annie Koprivšek, družini John Žitko in družini Frank Pogorelčnik. Posebno se moramo pa še zahvaliti društvu Bi’atska Sloga, št. 149 JSKJ in ženskemu društvu Kraljica Majnika, št. 194 KSKJ za darovana krasna venca, dasi maliček vsled svoje mladosti še ni mogel biti član mladinskega oddelka. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala!
Ti pa, nepozabni sinko in bratec, ki so Ti bila prihranjena razočaranja in trpljenja resnega življenja, počivaj sladko v rodni ameriški zemlji!
Žalujoči ostali:	Martin	in
Pavla Žagar, stariši; Helena in Pavla, sestri.
Canonsburg, Pa., dne 15. marca 1928.	v
E URADA GL. TAJNIKA
RAČUN MED DRUŠTVI IN JEDNOTO
(ODRASLI ODDELEK)
Za mesec februar, 1928 St. dr.
1
2
3
4
5
6 • 9 11 12
13
14
15
16 18 20 21 22
25
26
27
28
29
30
31
32
33
35
36
37
39
40
41
42
43
44
45 47
49
50
51
52
53
54
55
57
58 60 61 64 66 68
69
70
71
72
75
76
77
78
79 81 82
83
84
85
86
87
88
89
90 92 94 99
101
103
104
105
106
107
108
109
110 111
Dohodki	Izdatki
$ 1,237.97 $	1,169.23
853.71	206.00
165.36	222.00
161.20	17.00
314.62	61.00
684.01	256.76
579.40	1,385.00
172.83	40.00
342.84	77.00
131.49	18.00
59.93	30.00
361.97	116.02
335.57	55.50
521.39	103.00
561.52	402.64
441.12	145.00 53.50
605.37	334.00
869.35	309.00
137.13	431.00 110.00
274.91	1,151.00
749.10	130.00
316.57	142.50
301.58	10.00
•320.51	190.50
996.86	50.3.00
1,321.77	457.38
' 595.90	299.17 78.00
107.90	35.00
314,46	67.00
162.89	74.00
470.88	2,049.00
631.33	376.00
141.86	125.70
312.38	
	66.60
40.54	
66.94	109.00
341.82	115.00
111.13	
231.19	77.00
358.17	294.00
212.59	63.48
109.29	59.00
212.72	
53.34	17.00
437.77	82.00
135.62	
102.34	113.00
428.38	141.33 173.00
55.99	
208.91	106.50 50.00
275.25	163.00
199.84 36.36	
123.63	51.00
201.47	147.08
124.18	
214.20	47.00
297.01	254.00
132.70	95.00
179.03	82.00
204.03	85.00
220.10	10.00
217.03	
423.31	1,105.00
202.36	203.00
167.72	
306.16	386.50
169.27	120.00
308.86	43.00
238.96	303.00
92.88	68.00
234.68	109.52
196.12	126.00
228.45	97.00
82.66	166.00
112	107.90
114	533.46
116	167.00
117	73.29
118	
119	56.51
120	369.23
121	49.71
122	524.13
123	106.56
124	133.56
125	
126	117.49
127	55.94
128	
129	214.90
130	55.34
131	153.07
132	
133	211.78
134	103.33
loO 136	146.64
137	
138	194.15
139	100.33
1N40	211.02
141	94.14
142	
143	152.44
144	295.16
145	168.95
146	108.58
147	67.22
148	99.24
149	335.65
150	176.83
151	
152	121.24
153	20.24
154	240.39
155	55.86
156	77.76
157	64.68
158	145.11
159	96.11
160	143.73
161	36.30
162	184.65
163	82.15
164	55.36
165	
166	118.17
167	78.70
168	107.88
169	88.97
170	23.32
171	390.49
172	
173	81.97
174	145.16
175	87.19
176	274.90
178	35.47
179	69.47
180	118.75
181	53.90
182	46.52
183	84.79
184	36.50
185	85.28
186	
187	43.77
188	36.33
189	19.69
50 za jan.	142.99
119	53.37
125	91.61
135	95.00
189	21.27
<if
J*
Skupaj §32,677.27 Joseph Pishler, glavi11
RAČUN MED DR}1*
IN JEDNOTO
(Mladinski oddele
. 192* A Za mesec februar,
Št. dr. Dohodki
1	$	35.10
2	37.80
3 '	3.60
4	4.65
5	4.35
6	17.70
9	7.20
11	6.00
12	7.50
13	9.90
15	6.60
16	12.60
18	13.35
20	21.00
21	7.65
22X
25	20.40
26	35.40
27	l-8()
28
29	l9-0;’
30	18-15
31	6.75	j
32	A	^
33	I6-2
35	7.35	j
36	27.60
37	23.55
(Dalje na 7.'sUa'n'
^tlJN
med društvi in JEDNOTO
naffi
151
Nadaljevanje iz 6. strani)
13.20
6.00 9.60
3.30 13.65 26.70
2.40
9.45
1.65 ‘
10.35
2.40 8.10 9.00
5.40 2.85
11.25
7«(U	*	-3°
i	«8	2L9°
9#' .:	{j	6.90
irfjt.	%	345
2* 11 * 10-05 •tj	5	75
^	5	filn
#	J	6.30
4	5	3.30
74.00	IS	7-80
d	«1	1-05
I	12	4-50
Zf	i	^
21'	|{	1.20
„4.01	$i	3.60
51	5-40
,H	I:	4-60
Vl	I	3.45
‘j,0D	Is	1.80
nc\$	5.55
’	\	9.45
*	18.30
7.95
jj.0*	\	3.90
5(I0	i	4.50
g4.P	%	4.95
V	\	3.75
4.80	300.00
#0	k	.45
Ulo	Jli	10.20
^	5	3.15
I	9.00
I	4.95	58.00
|	-75
,,fs	15.15
'■ m/>	»s«
2.70
fij	j
m	\	9.30
3.45
J	I	14.25
16-5	I	3.30
ni!	5	3'60
I
J	f	4.65
.60
j 5
M	J	9.90
/	J	4.65
2.40
1
3.30
4.80
k
5.55
i
y,	?	5.55
if	.90
;25,	11	1	«r,
i	\	60
r	i	2-i°
ieK)	Ik	2-25
le	J	3.00
192«'J	j	1.05
1>*	1.50
i	1.65
ij	9-90
LiJ	3.45
:
1.95
t	\	-15
4.20
iSj	1.35
k	-45
I,	3.45
fe	3.75
1.35
I,	5.25
\	.75
^	.45
: !s<
\	6.45
!ta	2.70
; !)ij	1.95
/ i'l	1.50
^	1.05
6.15
V ?!	,-2»
*	6.60
. %	.GO
#l	3.45
I I	,7G
179	-r---- - -4t3S-		
180	.90
182	1.35
183	1.50
185	3.60
187	1.65
188	.15
189	.45
50 za	jan. 1.80
119	3.30
125	1.50
135	2.85
189	.45
Skujlaj $895.95 $938.00	
Joseph	Pishler, glavni tajnik.
■O’ MIROSLAVU VILHARJU
Miroslav Vilhar je bil Notra-njec, sin našega slovenskega Krasa, katerega je skoro docela zasužnjil verolomni Lah. Kras je zdaj jugoslovanska Alzacija-Lotrinška. Na glavnem trgu Postojne, tega bisera Notranjske, je stal spomenik Miroslava Vilharja, na katerem so bile vklesane besede njegove pesmi: “Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!”
Lahe je seveda to bodlo v oči in zavlekli so spomenik kraške-ga slavca v neki zakotni prostor. Ostala pa je še v mejah Jugoslavije Vilharjeva rojstna hiša v Planini. Dobrih par korakov proč pa se že vleče italijanska meja. Sestavil se je odbor za Vilharjev spomenik, ki bo stal na kraju njegovega rojstva in kazal Lahom, “da sinovi Slave smo.”
Za ta spomenik se zbirajo prispevki tudi med ameriškimi Slovenci. Na posebne uspehe se ža enkrat pač ne more računati radi slabih delavskih razmer v tej deželi. Vendar pa je
Rojstna hiša Miroslava Vilharja v Planini m Notranjskem,
Jugoslavija.
i 1
čih slojih in tiskovno tožbo, ki mu je prinesla šest tednov zapora v ljubljanskem Žabjeku. Nekaj časa je bil tudi poslanec v kranjskem deželnem zboru.
Miroslav Vilhar je bil resničen pesnik in skladatelj. Njegove pesmi niso bile umetniške in globoke, toda ljubke in neprisiljene, ker so bile vzete iz duše naroda. Umrl je leta 1871 na Kalcu in pokopan je v Knežaku, a njegove pesmi žive in bodo živele, dokler se bo glasila na svetu slovenska govorica. Mnogo njegovih pesmi je prešlo v last naroda, malokdo ve, kdo jih je spesnil, toda prepevajo se še vedno, kjerkoli bivajo sinovi in hčere Slovenije. In to je največje odlikovanje, ki ga more dati narod svojerhu pesniku, namreč, da vzame njegove pesmi za svoje in z njimi daje Izraza svojim srčnim čutilom. Komu hi znana ljubka pesmica: “Lipa' zelenela je, tam v dišečem gaj j, s cvetjem me posipala, djal sem, da sem v raju!”
* v
Do iskrenega prijateljstva z Italijo je moči priti le preko ureditve naših manjšin v Julijski Benečiji.
Za naše manjšine zahtevamo svobodo narodno-kulturnega življenja.
službi.
Toda povsem drugačen pa je položaj Slovencev in Hrvatov, kateri so po fatalni odločitvi postali italijanski državljani. Italija se ni mednarodno obvezala, da jim pod kako zunanjo odgovorno formulo osigura njih prirodna narodna prava, toda gospod Mussolini ne sme pozabiti, da se je to storilo, ker je Evropa, ne izvzemajoč Jugoslavijo, verovala v to, da tudi Italija svoje prirodne obveznosti sarna izvrši. To je italijanski kralj pred vnanjim svetom v svojem prestolnem govoru tudi svečano obljubil. Te obljube ni še nobena italijanska vlada formalno ovrgla in demokratski režimi Italije so vsaj skušali na videz, da vodijo o tem račun, dasi so jih po svojih dejanjih dementirali.
Fašistični režim, kateri je ukinil vobče vse ustavne svoboščine, je napravil seve konec tudi tej misli in Slovenci ter Hrvati v Italiji so postali naj-krutejše preganjana manjšina v Evropi. Ta krivica je tem večja, ker je naš živelj v Italiji kulturno tako na visoki stopinji in politično tako zrel, da ne more Italija svojega postopanja proti njemu na noben način opravičiti z nikakim pozivanjem na narodne manjšine v Jugoslaviji, katerih položaj se ne more primirjati položaju naših bratov v Italiji. Slovencem in Hrvatom ni odvzeta samo šola, temveč s kruto roko se uničuje celo njih kulturne organizacije, da se na ta način onemogoči njihovo privatno kulturno delovanje na temelju materinskega jezika. V zadnjem času se je pričelo uničevati tudi njih gospodarske organizacije, kakor tudi izvrševanje verskih dolžno-
že določena prva prireditev v ta namen med ameriškimi Slovenci, in sicer so se zavzeli 'za to idejo naši vrli rojaki v Wau-keganu, Illinois. Tam se bo vr-
v ne-.
gUji. YilUajieya, sla v mat v deljo 29. aprila.
Ne bo torej odveč, ako dobe čitatelji vsaj skromen obris življenjk in delovanja našega notranjskega slaVca, Miroslava Vilharja. Rojen je bil ta tipični pesnik slovenskega Krasa 7. septembra 1818, torej bo letos poteklo od njegovega rojstva 110 let. Bil je sin premožnih starišev in šolal se je najprej v Postojni, potem v Št. Pavlu na Koroškem in končno v Gradcu in na Dunaju. Od tam se je vrnil na očetovo posestvo Kaleč, blizu Bača, oziroma Št. Petra na Krasu. Po preselitvi na Kaleč je postal Vilhar prava duša narodnega življenja na No- j tranjskem, ki je bilo takrat še- j le v povojih. Napisal je več j iger in spesnil večje število pe- j srni. katerim je večinoma tudi j sestavil napeve, ker je bil dober j glasbenik. ’ Bil je med sotrud-niki “Novic” že leta 1845 in le-. ta 1863 je ustanovil list “Na-1 prej,” katerega-je izšlo le 78 ! številk. V nekaterih člankih je pisal, da bi med Slovenci ne smelo biti mej in v drugih se' je zavzemal za enakopravnost slovenskega jezika. To mu je nakopalo zamero pri ‘ vladajo-
171, Republic, Pa. Umrl dne 27. novembra 1927. Vzrok smrti:	samomor. Zavarovan je
bil za $1000. Sprejet v jedno-to dne 21. avgusta 1926.
Umrla sestra, Frances Škraba, cert. št. 17540, članica društva sv. .Martina, št., 44, Barberton, O. Umrla dne 16. decembra 1927. Vzrok smrti: bolezen na jetrih in žolču. Zavarovana je bila za $1000. Sprejeta v jednoto dne 31. marca 1914.
Umrli brat, Mijo Karaturo-vich, cert. št. 27540, član društva Sloga, št. 166. Indianapolis, Ind. Umrl dne 25. decem-! bra 1927. Vzrok smrti: pluč | nica. Zavarovan je bil za 8500. j Sprejet v jednoto dne 27. maja 1927.
Umrli brat, ‘Valentin Peternel, cert. si. 16436, član drii-
Celo mlade, v Ameriki rojene slovenske deklice sem slišal peli:,,
“Rožic pe bom, trgala, da bi vence spletala ; iiAsv.obocl1 j ubo po. planinami, naj cveto!” Vilharjeva je tudi znana planinska :
“Na goro, na goro. na strme vrhe!
Tja kliče in miče in vabi srce!”
Našteti bi bilo mogoče še precejšno število Vilharjevih pesmi, ki jih narod smatra za svojo lastnino in jih prepeva ob tisočerih prilikah. Menda najbolj globoko v srce naroda pa se je vkoreninila tista večno-lepa:	“Po jezeru bliz’ Triglava,” ki se končuje:	“Tukaj
Slava vence vije, srce bije nam gorko! Cujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!”
A. J. T.  o--^——
Potovanje steklenice.
Na zapadni obali Irske je neki William Hannapin pobral iz vode steklenico, v kateri je bila j številka in navodilo, kam naj jo i najditelj pošlje. Omenjeno ste-! klenico je z mnogimi drugimi vred vrgel v valove raziskovalec | Beebe V Karibejškem morju pred letom dni. Najdena je bila 2,800 milj proč. Večino steklenic pa so valovi zanesli • na obrežje Centralne Amerike'.
šiva sv. Jožefa, št. 29, Imperial, Pa. Umrl dne 7. februarja 1928. Vzrok smrti: samomor. Zavarovan je bil za $1000 Sprejet v jednoto dne 19. ma- j ja 1913.
Umrli brat, Rudolf Tičar cert. št. 13300, član društva sv, Janeza Krstnika, št. 112, Kitz-ville, Minn. Umrl dne 8. februarja 1928. Vzrok smrti: ponesrečen v rudniku. Zavarovan je bil za $1000. Sprejet v jed-noto dne 26. junija 1910., Tekom obeh mesecev se jt l nakazalo kakor sledi:
Za posmrtnino čl. $15,250.00 Za bolniško podporo, operacije in odškod. 25,143.00 Za izredno podporo h sklada onemoglih ':, ’	,908.16
Skupaj	$41,301.16
J Joseph Pishler, glavni tajnik.
(Naslednji članek je povzet iz “Manjin- I ski presbiro-a” — “Manšinski Presbiro” — ki je uradno izvestje “Jujcoslovenske Mati- j ce.” Podružnica “Jugosloveniske Matice’' bo od časa do časa priobčevala članke iz te publikacije, ki zastopa narodne manjšine Slovencev in Hrvatov, posebno pa onih, ki so pod italijansko vlado. Ta članek vam bo pokazal, da je delo “Jugoslovenske Matice” tako važno in pomenljivo za nas vse, da bi moral biti vsak izmed nas član te organizacije, ki zastopa naše interese in se poteguje za interese in človečanske pravice naših, ki ječe pod tujo peto. — Tajništvo podružnice “Jugoslovenske Matice” v Clevelandu, Ohio. — M. P. — L. F. T.)
Prema odredbi rimskega sporazuma, oziroma pogodbe o prijateljstvu je potrebno, da ^e ta sporazum eno leto pred potekom istega obnovi ali pa prekliče. Ker je ta rok neposredno pred nami, in ker so baš sedaj v teku pogovori med jugoslovansko in italijansko vlado, se je ta rok podaljšal za šest mesecev. V tem času je potrebno najti izhod iz sedanjega težkega položaja, ki vlada v odnosa j ih med jugoslovansko državo in Italijo.
Ob tej priliki smatramo za našo dolžnost, da opozorimo merodajne kroge na zelo važno vprašanje, brez ko j ega ni mogoče priti do iskrenega prijateljskega sporazuma z Italijo. To važno vprašanje ni izključno mednarodno-pravnega značaja, neposredno predmet razgovora med Italijo in Jugoslavijo, vendar je neobhodno potrebna i stipulacija, pogoj, da postanejo naši odnošaji v interesu miru znosljivejši.
•Vsak tak odnošaj, ako hoče biti po mogočnosti stalen, je potreba čiste atmosfere, katera nastane le tedaj, ako se vodi o našem razpoloženju račune. Italija nima v tem pogledu od nas ničesar zahtevati. Neznatno število Italijanov, kateri žive v nekaterih mestih ob našem Jadranu, je za svoj obstanek — naroden obstanek — zagotov-1 ljenih ter ima poleg te garancije ' tudi svoje lastne učitelje, kateri se nahajajo v italijanski
-sti v cerkvi v njih materinskem jeziku.
To postopanje fašističnega režima je nepremostljiva zapreka, katera deli našo državo od Italije toliko časa, dokler se poslužuje politike raznaradovanja. Ako hoče Italija, da se odnošaji med jugoslovansko državo izboljšajo, tedaj bomo verovali v iskrenost te želje samo tedaj, kadar nas Italija prepriča, odnosno omogoči stvarno in zakonito kulturno avtonomijo Slovencev in Hrvatov, živečih v njenih mejah. Ako Italija želi iski-enega sporazuma z nami, kar je obojestranskega interesa, tedaj sledi iz te želje, da mora imeti obzir z našimi čuv-stvi, zahtevami in potrebami svojih slovanskih državljanov. Ako Italija odbije sporazum na podlagi teh zahtev, ne preostaja Jugoslaviji nič drugega kot da izjavi, da je v tem slučaju vsak sporazum nemogoč, da nam že v naprej stavi nekaj nemogočega, in če bi se sploh na taki osnovi moglo skleniti sporazum, je isti čisto iluzorič-nega značaja. Mi smo o tem'že nekolikokrat govorili, toda Zdi se, da potrebuje Italija tak opomin večkrat, posebno pa sedaj, ko mora biti vsakemu jasno, da se tak položaj kot obstaja sedaj med Jugoslavijo in Italijo, ne more več nadaljevati. Italija bo prišla v stadij, ko bo o tem spregovorila jasno bešedo.
V razgovorih z Italijo je treba slednjo vedno opominjati, da živi v njenih mejah del našega organizma, čigar bol vsi čutimo in da ne bo prišlo nikdar‘do iskrenih odnošajev, ako bo Italija nadaljevala raznarodovalno politiko, Kako Jugoslovane v tem oziru podpira Francij,a, smo obveščeni, da se v Rimu baš sedaj zelo veliko proučuje
0 željah jugoslovanskih maitj-šin.
»
Rojake širom Amerike ^opozarjamo, da pazno čitajo razpe članke, ki jih bo priobčilo; t| j-
1	(Dalje na 8. strani)
POROČILO UMRLIH ČLANOV f
in Članic, kojiii posmrt- t
NINE SO BILE NAKAZANE 1 V JANUARJU IN FEBRUAR- i JU 1928.	;
1
Umrla sestra, Mary Schar.k, j cert. št. 21867, članica društva s sv. Štefana, št. 26, Pittsburgh, < Pa. Umrla dne 19. decembra 1927. Vzrok smrti:	Vnetje	j
maternice. Zavarovana je bila < za $1000. Sprejeta v “jednoto < dne 21. februarja 1922.	,
Umrli brat, Joseph Plankar, , cert. št. 3180, član društva sv Jožefa, št. 52, Mineral, Kans Umrl dne 23. decembra 1927. Vzrok smrti:	Vnetje črevesja.
Zavarovan je bil za $1000. Sprejet v jednoto dne 1. junija 1905.
Umrli brat, Matt Simsic, cert. št. 3644, član društva sv. Alojzija, št. 6, Lorain, O. Umrl dne 28. novembra 1927. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan je bil za $100. Sprejet v jednoto dne 21. junija 1905.
Umrli brat Louis Gregorich, cert. št. 17577, član društva sv. Alojzija, št. 6, Lorain, O. Umrl dne 11. novembra 1927. Vzrok smrti:	Povožen	od poulične že-
leznice. Zavarovan je bil za $500. Sprejet v Jednoto dne 26. aprila 1924.
Umrli brat, George Bosanec, cert. št. 947, član društva sv. Štefana, št. 11, Omaha, Neb. Umrl dne 6. januarja 192$. V^rok smrti: srčna bolezen in ličnica. Zavarovan je bil 81000. Sprejet v jednoto dne 17. februarja 1904.
Umrli brat, Jacob Fabec, cert. št. 21812, član društva sv. Štefana, št. 26, Pittsburgh, Pa. Umrl dne 3. januarja 1928. Vzrok smrti: plučnica. Zavarovan je bil za $250. Sprejet v jednoto dne 25. januarja 1922.
Umrli brat, Joseph Dekleva, cert. št. 6595, član društva sv. Štefana, št. 26. Pittsburgh, Pa. Umrl dne 25. decembra 1927. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000. Sprejet v jednoto dne 28. februarja 1907.
Umrli brat, Andrew Tanca-bel, cert. št. 13331, član društva sv. Barbare, št. 60, Chisholm, Minn. Umrl dne 6. januarja 1928. Vzrok smrti: plučnica. Zavarovan je bil za $1000. Sprejet v jednoto dne 5. julija 1910.
Umrla sestra, Mary Gornik,
1 cert. št. 1.5279, članica društva sv. Jurija, št. 111, Leadville. Colo. Umrla 14. novembra 1927. Vzrok smrti: žolčni kamni. Zavarovana je bila za $1000. Sprejeta v jednoto dne 25. maja 1912.
Umrli brat, Frank Škerl, icert. št. 5856, član društva sv. Martina, št. 44, Barberton, O. Umrl .dne 11. januarja 1928. Vzrok smrti: jetika. . Zavarovan je bil za $1000. Sprejet v jednoto dne 21. oktobra 1906.
Umrli brat, Matija Kogovšek, cert. št. 12693, član društva sv. Roka, št. 94, Waukegan, 111. Umrl dne 18. januarja 1928. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan je bil za $1000. Sprejet v jednoto dne 11. februarja 1910.
Umrli brat, Mah Lamuth, cert. št. 828, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 9, Calumet, Mich. Umrl dne 27. ja-I nilarja 1928. Vzrok smrti: je-j tika. Zavarovan je bil za I$1000. Sprejet v jednoto dne 25. oktobra 1900.
Umrli brat, John Korbar, cert,- št. 26513, 'član društva “ Vsi za enega, eden za vse,” št.
/Hi
f&L/
lužnih src javljamo sorodnikom in prijateljem, da nas je dne 12. februarja za vedno zapustila naša nepozabljena hčerka, oziroma sestra
Draga pokojnica je bila rojena v Sloveniji 19. julija
materjo v decemhru 1915
cveteii dekliški dobi osemnajstih 1910, ter je prišla v Zedinjen
Dolžnost nas veže, da se teni piKom zahvalimo vsem onim sobratom, sosedom in prijateljem, ki so nam stali ob strani za časa kratke bolezni drage pokojnice. Posebna hvala gre Mrs. Frank Golob, Mrs. Joseph Mitilič in Mrs. ,lchn Halkpvec. Za pogreb so dali svoje avtomobile na razpolago brezplačno Mr. John Balkovec. Mr. Frank (Jolob, Air. Frank (.’vetič in Mr. 1’aul Klun, za kar jim najlepša hvala. Hvala za darovane vence in cvetlice društvu sv. Štefana, št. 2(> JSKJ in družinam: John Balkovec, Frank Golob, John Trempuš. Joseph Mati-lamcs Kastelic, Joseph Pogačar, Mati Jakša, Joseph Kroteč, Frank Gorišek, Frartk Kr-žen. John Pavlesich, Zvonko Jak.^c, Anton Curl, Erwin Shull in Dav. Littman. Hvala vsem, ki so jo obiskovali,	počivajočo	na mrtvaškem odru in	jo spremili na njeni zadnji poti.
Ne moremo	pa	se	dovolj	zahvaliti uradnikom in	članstvu društva	sv. Štefana,	št. 2fi
JSKJ za vso izkazano pomo', skrb i:i sočutje, za straženje odra, za razvitje zastave, okinča-nje s cvetjem itd. Hvala še posebej sobratu Anton Zhašniku, predsedniku društva št. 2fi J. S. K. J. in glavnemu predsedniku JSKJ za na seji izraženo sožalje naši družini, kakor tudi tajniku društva	št.	2(>	JSKJ,	sobratu Jok. Pogačarju	,za vse izkazane	usluge. Hvala čast.
šolskim sestram	na	57.	cesti,	ki so preskrbele deklice	Marijine družbe,	da so nosile	vence
ob pogrebu in istotako hvala Ivev. Jos. škurju za tolažbo pokojnice in nas v teških urah.
Ti pa, d riga in nepozabna Anica, ljubljena od vseh, porivaj sladko v ameriški zemlji. Tvoj spomin ostane med nami lep in svetal, dokler se ne snidemo tam, kjer ni več žalosti in trpljenja.
Žalujo'i ostali: VINKO in MARY BESA L, s'.arisi; ADOLPH, brat; MARY, FREDA in JOSEPHINE, sestre.
Pittsburgh, ra., dne 8. marca 192a.
nova doba, march 21 st 1028
i:
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M.
V
(Nadaljevan)*)
Mož, ki ga je imenoval Morgan — star, sivolas, zagorel mornar — je precej nerodno prišel bližje in vrtel svoj tobak v ustih.
"Torej, Morgan,” je rekel Dolgi John zelo resno, "ti nisi nikdar poprej videl tega Črnega — črnega psa, ali si?”
‘‘Jaz ne, gospod,” je dejal Morgan in pozdravil.
‘‘Ti nisi vedel njegovega imena, kaj ne?”
"Ne, gospod!”
“Bogme, Tom Morgan, to je dobro za-te!” je vzkliknil gostilničar. “Ako bi bil znan s kakim takim človekom, nikdar več ne bi stopil v mojo hišo, veruj mi. Kaj pa ti je pravil?”
“Ne vem prav dobro, gospod!” je odgovoril Morgan.
“Ali imenuješ to tukaj na svojih ramah glavo?” je vpil Dolgi John. "Ti ne veš dobro, kaj ne! Morebiti celo nisi dobro vedel, s kom si govoril, kaj ne? Le dalje, kaj je govoričil — o potovanjih, kapitanih, ladjah? Povej vendar! Kaj je bilo?” “Pogovarjali smo se o neki kazni,” je odgovoril Morgan. “Ali res? Zelo primerna stvar, zanesi se na to. Vrni se na avoj prostor nazaj, Tom.”
In potem, ko se je Morgan vrnil zopet na svoje prejšnje mesto, je meni pristavil Silver z zaupljivim šepetanjem, ki je bilo zelo laskavo zame, kakor sem mislil.
“Popolnoma pošten človek, ta Tom Morgan, samo nekoliko trapast. Sedaj pa,” je govoril zopet glasno, “poglejmo — Crni pes? Ne, ne poznam tega imena, jaz ne. Vendar se mi zdi — da, videl sem tega lopova. Zahajal je semkaj z iiekim slepim beračem, navadno.”
"Zagotovljeni bodite, da je,” sem rekel jaz. “Tudi slepca sem poznal. Njegovo ime ji bilo Pew.r'
“Ali res!” je kriknil Silver sedaj zelo razburjen. “Pew! Tako mu je bilo ime. Ah, izgledal je kakor kak morski volk' Ako vjamemo sedaj tega Črnega psa, to bo novica za kapitam Trelawneya! Ben zna dobro teči, malo mornarjev zna boljšt teči nego Ben. Hitro ga bo vjel, preklicano! Govoril je o nek kazni! Jaz mu pokažem kazen!”
Ves čas, ko je govoril te besede, je hodil s svojimi berglja-mi po gostilni gorindol, udarjal z roko ob mize in se kazal tako vznemirjenega, da bi lahko prepričal vsakogar o resnobi svojih namer.
Moje 'sumnje so se na novo zopet vzbudile z vso močjo, kc jem našel Črnega psa pri “Daljnogledu” in ostro sem opazova kuharja. Vendar je bil prezvit in prespreten in premeten zame ko sta se onadva mof.a vrnila brez šape ter povedala, da sta v neki množici izgubila njegovo sled ter bila opsovana kakor dve tatva; ifem bil popolnoma prepričan o nedolžnosti Dolgega Johna Silverja.
"Poglej Hawkins,” je rekel, "zelo nerodna stvar zame to lie ? ^ukaj^e kapitan Trelawney — kaj si bo .mislil ? Proč ij^m i%am t^a preklicanega Nemca, ki sedi v moji lastni fuS|'in 'pije tnbj rUfii! * S«daj pa prideš ti ter mi poveš o vsem tvlit naravnost brez ovinkov! Hawkins, bodi mi pravičen ■ pri kaipitapu! Ti si fant, seveda, imeniten dečak kakor le mogoče Opazil Sem %> takoj, ko si prišel notri. Vendar kaj sem mogel storiti s tem starim lesom, s katerim šepam? Ako bi bil zdrav, bi ga bil vjel nat mestu sam ter mu že pokazal; gotovo! Toda sedaj--” '
Nato pa je kar nenadoma prenehal in njegova usta so se zaprla, kakor da-bi še bil nekaj spomnil.
' “peha!” je zavpil potem. “Trikrat rum! Razlomi moj les »ko niSem" pozabil niv svojo ceho!”
,In zgrudil se je na klop in se smejal. Tudi jaz sem se za-Sel smejati in smejala sva se skupaj, da je odmevala vsa gostilna.;-
j '‘Oh, kako imenitno staro morsko tele sem!” je dejal navse zadnje tel* si brisal svoja lica. “Ti in jaz se bova dobro razu mela, Jakec. Sedaj pa se pripravi na pot. Tako ne pojde. Dol žnost je dolžnost, tovariš. Jaz denem na glavo svoj stari tri oglati klobuk in pojdem s teboj h kapitanu Trelawneyu, da mi sporočim ta dogodek. Kajti vedi, mladi Hawkins, stvar je resna, in niti ti niti jaz se nisva obnašala tako, da bi se mogla drzniti zahtevati zaupanja. Ti tudi ne, praviš; nisi razumen — nobeden izmed naju ni. Vendar, preklicano, to je bila slaba šala z mojo ceho!”
In zopet se je začel smejati in sicer tako prisrčno, da sen. se zopet čutil primoranega pridružiti se njegovemu veselju, četudi nfscm razumel Sate v njegovem smislu. >- '
Na najinem'malem izprehodu po obrežju mi'je bil zelo zanimiv družabnik; pripovedoval mi je o ladjah, mimo katerih sva prišla, o nosilni moči in narodnosti, tolmačil delo, ki se je na njih vršilo — kako je ena izlagala, druga nalagala blago in se tretja pripravljala na pot; vmes pa je vpletal majhne pripovedke o ladjah fn mornarjih, ali pa ponavljal kak mornarski izraz toliko časa, dokler se ga nisem popolnoma naučil. Začel sem »poznavati, da je bil eden najboljših mornarjev.
Ko sva dospela do krčme, sta mirovni sodnik in dr. Livesey sedela skupaj in ravno z zdravico izpila svoje pivo, predno sta se namenila oditi ogledati si ladjo.
Dolgi John je povedal celo zgodbo od začetka do konca zelo duhovito in popolnoma resnično. “Tako se je zgodilo, ali ne, Jakec?” je ponavljal in jaz sem vedno le pritrjeval.
Obadva gospoda sta obžalovala; da je Črni pes utekel; vsi pa smo bili v tem edini, da se ničesar ne ukrene, in ko sta onadva še čestitala Dolgemu Johnu, se je poprijel berglje in odšel.
“Vsi mornarji na krov danes popoldne ob štirih!” je zaklical sodnik za njim.
“Dobro, gospod,” je odgovoril kuhar v hodniku.
"No, sodnik,” je dejal dr. Livesey, “kakor navadno, jaz ne zaupam dosti vašim odkritjem; toliko pa rečem, ta-le John Silver mi ugaja.”
“Ta človek- je pravi biser,” je rekel sodnik.
“Sedaj pa,” je pristavil sodnik, “Jakec naj gre z nami na ladjo, kaj ne?"
“Gotovo da/ 'odvrne sodnik. "Vzemi Hvoj klobuk, Hawkins, in potem'pojdtemo pogledat Iad3o.°	,	.	,	-	?	,
IX. POGLAVJE
Oroije in »modnik.
Hispaniola je ležala nekaj daleč zunaj in, mi smo šli pod lad-jinimi glavami in okoli zadnjega dela mnogo drugih ladij in njihove vrvi so včasih škripale globoko pod nami, včasih se pa zibale visoko nad nami. Naposled smo dospeli do ladje, kjer nas je sprejel in pozdravil, ko smo stopili na krov, podčastnik Mr. Arrow, rujav, star mornar, z uhami v ušesih in škilečih oči. On in mirovni sodnik sta bila velika prijatelja, vendar sem kmalu opazil, da ni bilo tako med Mr. Trelawneyem in kapitanom.
Poslednji je bil mož špičastega obraza in zdelo se mi je, da je jezen na vse na krovu; in res smo kmalu izvedeli vzrok; kajti komaj smo prišli doli v kabino, je za nami prišel nek mornar:
“Kapitan Smolett, gospod, želi z vami govoriti.”
“Kapitanu sem vedno na razpolago. Povej mu, naj vstopi,” je rekel mirovni sodnik.
Kapitan, ki je bil takoj za mornarjem, je nemudoma vstopil in zaprl vrata za seboj.
"No, kapitan Smolett, kaj mi imate povedati? Vse do^rp, upam; vse v redu in pripravljeno?”
“Dovolite, gospod,” je rekel kapitan, “bolje je, da govorim odkrito, tudi če bi vas s tem razžalil. Meni ne ugaja to slepomišenje; meni ti možje niso všeč; meni ne ugaja moj podčastnik. To je na kratko vse.”	•£, . .j , , .
“Morebiti, gospod, vam tudi ladja ne ugaja?” je vprašal sodnik zelo jezno, kakor sem opazil.
"O tem ne morem ničesar reči, gospod, ker je še nisem preskusil,” je rekel kapitan. “Zdi se mi pa, da je ladja dobra, več ne morem reči.”
“Morda vam tudi vaš gospodar ne ugaja?” pravi sodnik. Toda tukaj mu je dr. Livesey prestrigel besedo,
“Počakajte malo,” je dejal, “počakajte malo. S takimi /prašanji ne dosežete drugega kakor zlovoljnost. Kapitan je povedal preveč ali pa je povedal premalo, in pravico imam, da zahtevam pojasnila njegovih besed. Vam ne ugaja slepomiše-lje, kakor ste se izrazili. No, kaj naj bo to?”
“Sprejet sem bil v službo, gospod, z zapečatenimi povelji, Kakor mi pravimo, da vodim to ladjo za vas gospode, kamor mi ikažete,” je rekel kapitan. “Do semkaj vse dobro. Sedaj sem ;e pa prepričal, da ve vsak preprost mornar več o tem nego jaz. vaj takega vendar ne morem odobravati in vi tudi ne!”
"Ne,” je rekel dr. Livesey, “jaz tudi ne.”
“Dalje,” je rekel kapitan, “zvedel sem, da gremo iskat za-cladov — čul sem od svojih lastnih mornarjev, pomnite to. No, ;aklad je kočljiva stvar; meni potovanja za zakladi pod nobeni-ni pogoji niso po godu; ne ugajajo mi pa niti najmanj, če so krivnostna in če je, prosim oproščenja, Mr. Tralewney, skrivnost jovedana papigi.”
‘Silver je papiga?” je vprašal sodnik.
"To se le tako pravi,” je rekel kapitan. “Žlobudra je. 'iloje mnenje je, da nobeden izmed vaju, gospoda, ne ve, kaj aju čaka; toda jaz vama povem, kar jaz mislim o tem: življenje tli smrt, pa nevarna vožnja.”
"To je vse lepo jasno, in smem reči, tudi prav resnično,” je )dvrhil dr. Levesey. "Mi prevzamemo vso odgovornost; vendar ako nevedni pa vseeno nismo, kakor vi mislite o nak. Dalje iravite, da vam ne ligaja moštvo! Ali niso dobri mornarji?” “Meni ne ugajajo/’ je odvrnil kapitan Smolett.1 “In mislim. !a bi se morala meni poveriti izbira mojih mornarje^.'*
"Morebiti bi se morala,” je odgovoril zdravnik. “Moj prijatelj bi vas morebiti moral vzeti s seboj; vendar se to, ako se -ime govoriti o tem, ni zgodilo namenoma. In Mr. Arrow vam ne ugaja?”
“Ne, gospod; Mogoče je dober mornar; pa on je preveč domač z mornarji,' da bi mogel biti dober častnik. Podčastnik mora nekoliko nase gledati — in ne sme piti z možmi pred jam-)oro (z mornarji).”
“Vi hočete reči, da pije,” se je razjezil sodnik.
(Dalje prihodnjič)
VAŠKA TRMA
(Anton Okolish.)
V naši stari domvini po vaseh ieveda ni elekotričnih žarnic, la bi svetile ponoči. Pa kaj jih e treba! Komu jih je treba! Kmet ne pohaja ponoči okoli, fantje no, ti pa itak nočejo luči. Sicer pa tako vsak ve za vsako |lužo, graben in lahko z zaveza-limi očmi pride od enega konca vasi do drugega brez vsake nezgode. Pa smo vendar v . temi videli ali bolje rečeno spoznali po hoji vsacega ako je šel po vasi mimo nas. Ta je šel po kopcu, kakor nemški vojaki, kadar delajo, svetovno poznane gosjp korake, in pri tem brcnil vsak kamenček, ki mu je prišel na pot, da je daleč odletel naprej. Drugi je delal nerodne korake in kresal cesto. Kadar smo slišali v temi “šlep, šlep, šlep,” smo tudi takoj vedeli, da gredo Terličkov stric na šest-najstinko buščeka v gostilno. Terličkov stric so namreč vedno bili obuti v škornje in irhaste hlače, najsibode v navaden delavnik ali na največji praznik \ letu. Ta kombinacija obleke in obuvala je bilo ravno tisto, kar je indentificiralo Terlička in povzročalo tisti značilni in vsem poznani “šlep, slep, šlep” pri njegovi hoji. Ali je vredno pisati o Terličku? Da, moji dragi sorojaki, vredno je.
Kdo pa je bil ta Terliček? Prvič bil je kovač v vasi Nadlesk, katera vas, čeravno nima kake posebne slave in nima niti
kaj zvoniku podobnega za svoja dva zvonova pri cerkvi, daje pa že veliko let iz svoje sred«' župana Ložki dolini.
Kovačija strica Terlička je bila v naši vasi to, kar je nam tukaj v Ameriki društvena dvorana, le s to razliko, da se je tam obravnavalo vse mogoče in da nismo imeli nobenih pravil, katere bi nam bile prepovedovale doprinašati na dan stvari, tikajoče se vere, politike, osebnega prepričanja in strank. Stric Terliček so sicer največkrat opravljali delo predsednika, ali .imeli so železno kladivo namesto lesenega in miza je bilo nakovalo. Terliček niso imeli nikdai najetega ali plačanega pomaga ča, niti niso nobenega prosili, da naj pomaga, vkljub temu pa so imeli vedno zadosti pomagačev in na izbiro. Bolj majhni fantalini smo gonili meh in na kladali oglje. Da so nam to pustili Terliček, smo si šteli v veliko čast. Sicer navsezadnje pa ni bila nobena igrača goniti ta meh. Bil je namreč že zelo star in imel je lastnost, da ako se ni posebno pazilo se je rad neka ko zaletel, nakar mu je popolnoma sape zmanjkalo. Pri vsaki taki priliki so se Terliček takoj razjezili in precej na glas zagodrnjali:	“Permej, lej la, beži
| proč, ti ne znaš,” in takoj je bi) na mestu drug fante. Stari dedi so radi posedali na ješi in pušilj iz svojih “potošk.” Krepki fantje in možje pa so prijemali za težka kladiva in pomagali stricu kovati. Kadar ni bilo silnega
dela v kovačiji', so stric radi postali in kaj pripovedovali. In kako lepo so znali Terličkov stric pripovedovati! Dosti so izkusili Terliček in dosti pretrpeli. Tako naprimer so stric vodili dolgo pravdo proti grajščaku šneberske grajščine, potom katere so hoteli zopet priti do svo-jih pravic in pravic druzih sok-metov v Ložki dolini, katere jim je, kakor so trdili, vzel ta graj-ščak. To pravdo so Terliček gnali do najvišje pravne instance v Avstriji, do justičnega ministra na Dunaju, kamor so šli osebno. In ko jim je tudi tam Spodletelo, so sklenili iti do sa mega cesarja. In do cesarja samega, do svitlega cesarja pokojnega Franca Jožefa so šli Terliček ob priliki, ko se je ta mudil na manevrah pri Pulju. Terliček so pripovedovali, kako so pokleknili pred cesarja, kako so k njim pristopili visoki gospodje s cilindri na glavi in jim pomagali na noge. Kako so ti gospodje potem njih prošnjo izročili cesarju, katero je 011 površno pogledal in obljubil da bode dal stvar preiskati in poskrbel, da se nikomur ne zgodi krivica. Pa tudi cesar ni hotel nič pomagati, da bi prišli Terliček in drugi kmetje do svojih pravic in grajščinski oskrbnik si je veselo mel roke in sc jim smejal ter norce bril iz kmetov. Kak< j.e prišlo do te pravde? Terliček so nam pripovedovali, da je bilo pred davnimi leti ko ni bilo na grajščinskem gozdu še nič seno-
Nenavadno mesto.
Riceland, Ohio, je malo mestece, katero lastuje en sam človek, namreč Mr. T. E. Rice. Nahaja se med mesti Wooster iii Massilon ob Lincoln cesti. Riceland ima dober hotel, restavracijo, prodajalno muzika-lij, prodajalno avtomobilskih potrebščin, grocerijo, garažo oljno postajo in igrišče za golf. Avtomobilisti zapravijo v tem malem obcestnem mestecu okoli $50,000 letno. Mr. Rice je zapustil mesto Wooster radi previsokih davkov in si postavil “lastno mesto.”
~~ SKUPNA.................
POTOVANJA
Ako ste namenjeni v stari kraj, boste najbolje potovali, ako se pridružite enemu izmed naših skupnih potovanj, ki se bodo vršila kot sledi:
1. Velikonočno potovanje —
17. marca — na naj novejšem in naj hitrejšem parniku Francoske linije — Ile de France.
2. Majniško potovanje — 28. aprila — tudi na največjem in najmodernejšem parniku Francoske linije — Ile de France.
3. Tržaško potovanje — 6. maja — na novem in hitrem parniku Saturnia, ki rabi samo 12 dni do Trsta.
4. Poletno ali glavno potovanje — 9. junija — zopet na slavnem Ile de France.
Poznejša skupna potovanja bodo pravočasno naznanjena.
Lahko potujete tudi po kaki drugi liniji ali z drugim parnikom. Mi zastopamo vse važne linije in vam lahko postrežemo v vsakem slučaju.
V vašo korist je, da se čim prej prijavite (er si tako zagotovite dober prostor in nam omogočite pravočasno preskrbo potrebnih pravic itd.
Za eene, vozni red in druga pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & CEŠARK
455 W. 42(1 St. New York, N.V.
Imam na zalogi že nadjjj*
LUBASOVE HARMONItf
vseh vrst in modelov, ne_1 ške, kranjske ne; tri in krat, trikrat	in
uglašene.	J
Imam na zalogi tudi F čeke, glasove, nove i ^ mehove in druge P08810^ dele. Cene harmonik*1® znatno znižal.
Pišite po cenik d** ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brookl^
Edini zastopnik Ib **	7
LUBASOVIH HARMONIK *
Državah
10 chr0D1Ž
štiri vrstne.
Štir
I Lepe
I tiskovine
za raša društva, *®
E	posameznike,	za ,TS yge|t|
E	ne prireditve	dobite
I	,	v
5 po nizkih cenan
=	iJ le
▼ prvi slovenski	^ \
karni v Zjed. drz*	'	jr j
dobite ob vsakem
E	nesljivo in
S točno postrežbo
Se priporočam druSt pfi-jakom, trgovcem 7B jvtt)’ like. Prevzamem0 kot najmanjša del*-
žeti in nič lazov in gospoda tam si je domislila, da bi bilo dobro, da bi imele srne v gozdu kaj več paše, da se bi tako bolj množile in bi bilo več za loviti. Pa je grajščak povabil kmete k sebi in jim rekel, da si vsak lahko izbere kos sveta v njegovim gozdu, katerega naj izčisti. Da bo de to potem njegovo za uživati in kjer si bode lahko vsako leto nakosil sena za svojo potrebo. Koliko so ljudje pri tem pretrpeli si moremo pač misliti, vendar trud ni bil zaman, ker na dobri zemlji je zrasla visoka trava in cele vozove sena so dobili tam vsako leto. Niti na misel jim ni prišlo, da bi kedaj te laze zahteval grajščak nazaj. Prišel pa je na grad nov oskrbnik in povedal kmetom, da morajo laze izročiti nazaj in da ako hočejo še tam kositi, da morajo plačevati grajščini najemnino. “Naše je,” so rekli kmetje. “Mi smo z našim žulji laze naredili. Mi smo trpeli za nje in ne graj-ščina.” “Kje imate lastninsko pravico? Kje so vaše lastninske listine?” jim je odgovoril oskrbnik. “Grad plačuje davek od zemlje, na kateri so lazi in ne vi.” In tako se je vlekla pravda kmetov, katero so izgubili. Bilo je več let po tem ko so Terliček bili na vasi in se pogovarjali z drugimi možaki, ko pride iz Starega trga kaplan in reče Terličku:	“Terliček,	vaš	naj-
večji sovražnik je umrl.” Terliček so takoj vedeli, da je to grajščinski oskrbnik, pa so se zasmejali in rekli: “Tako! Permej, lejla, vendar ga je enkrat hudič vzel.” “No, no, Terliček, ne smete tako govoriti,” jih je pogovarjal kaplan, “Bog ga jr sodil.” “Pa, da,” so rekli Terliček. “Bog ga je sodil ali permej, lej la, hudič ga je pa vzel!"
 o--------------
MANJŠINE V JULIJSKI BENEČIJI
(Nadaljevanje iz 7. strani)
ništvo podružnice Jugosloven-ske Matice v Clevelandu, O. Namen te organizacije je dvojen: združiti slovenski živelj v Ameriki, da bo lahko izrabil to združeno moč v svojo lastno protekcijo in nuditi pomoč organizacijam, ki se potegujejo za pravice onih nesrečnih bratov in sester, ki so izven meje Jugoslavije. Na dobromisleče pa apeliramo, da se organizirajo po naselbinah, ter nam tako pomagajo povečati vpliv “Jugo-slovenske Matice” v Ameriki, kakor tudi v domovini. Za vse informacije se je obrniti na tajništvo “Jugoslovenske Matice,” 1038 Addison Rd., Cleveland, O.
1 Ameriška DontfVIIII|
6117 St. Clair AJ* CLEVELAND, °'
prijal
Povejte svojim v tej deželi ni nobene ^ £ t>orne organizacije kot )e Irdnota.
Iv
*op(
S
‘ePo
k}
:«0p
lf0ij
K
%
’e
'Je
iol
Hit
‘D
k
ta
fitie
Dr
h
X
J
IZŠEL JE Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1928
Cena s poštnino vred
50^
Naročite ga pri:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St.,
New York, N. Y.
GLAS NA!#
NAJSTAREJŠI N0O$$K
Slovenski oNp V AMERIK*- yi
Je najbolj razširjen «11
list v Ameriki; dona« j; nje svetovne novosti, izvirna poročila iz st*Lvod( I vine; mnogo šale in P' ey. manov najboljših pisaI
Pošljite
in pričeli ga bomo P° slovi'*
čili”1
#»■
Vsa pisma naslov**- .
GLAS NAR®V-
«2 Cortlandt St„ Ne* '’of
ANTON ZBASNIK
Slovenski Javni Notar
4W05 Hutier Street,	Fittsi
burf?h- ^
,or?>f *!i
K!
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, °P fj|[0 vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za AD stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
mmxttmaxxmti
i
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
M
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko 8,r spadajoče posle.	,
933 E. 185th SL
Cleveland
*
Največja in najntarejšs slovenska zlat&raka trgovin« v A®
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in r®01 in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
3083 St. Clnir Ave. in 930 E. 79th St., Clev*!«^- u’
□Mzsiun
DARILA ZA VELIKO NOČ
prif
iKO
Velikonočne praznike bomo praznovali letos že začetk njega meseca.	aiflen
Kadi tega priporočamo, da nakažete darilo, ki ste ga 11	,	a|
Šim v domovini, brez odlašanja potom nas.	rlovo*iI',
Vi in obdarovani ter konečno tudi mi smo najbolj se dostavi Vaše darilo še pred prazniki.
I)in 500,— $ 9.35, Lit 100,— $ 5.90 Din 1,000,— $18.40, Lit 200,— $11-50
Za večja nakazila cene še primerno nižje-
SAHSER STATE BANK
82 Cortlandt St.
New
York)
V'
S
C
3
sS
h
K