Časopis .NAPREJ* izhaja dvakrat mesečno in sicer 4. in 18.
Uredništvo, administracija in ekspedicija: Idrija št. 75. Vse denarne pošiljatve na naslov :
Upravništvo .Naprej*. Vse dopise in spise na ure dništ vo.
Lastnik lista:
.Idrijska okrajna organizacij a.“ Naročnina za celo leto: v Idriji (brez donašanja na dom): K 1'92, (z donaša-njem na dom) : K 2'40, po pošti K 2'50; v Nemčijo 3 krone. Posamezne številke 8 vin.

Vabilo
na
sodrugov =
idrijskega sodnega okraja.
CD CD CD
Sodrugi !
Sklicujemo s tem izvanredno okrajno konferenco na lan 9. junija.
------ Začetek ob 7>9. uri. če
Prostor: gostilna fl. Kogej, I. nadstropje.
Na delo, sodrugi!
Volitve so minule. Pokazale so jasno, kje je polje še neobdelano ! Naloga naša je sedaj : na delo, povsod ondod, kjer je tega treba. — Vse dopise, dotikajoče se organizacije celega volilnega okraja naslavljajte na uredništvo «Napreja» — Idrija, dokler se drugače ne določi.
Sporočajte nam o vsem, kar se pripeti v kraju, kjer živite in delujete. Potrebno je, da smo vedno o vsem kar najbolj natančno informirani.
Razširjajte »Rdeči Prapor», »Naprej!», «Naše Zapiske» in «Svobodno Misel»!
Izvrševalni odbor okrajne organizacije v Idriji.
DTZE\7DI RED:
1.	Izid državnozborskih volitev 14. maja v našem sodnem okr>ju.
2.	Poročila iz posameznih občin.
3.	Organizacija in taktika.
4.	Časopisje.
5.	Raznoterosti.
Pristop na konferenco imajo zaupniki iz celega okraja, soc. dem. obč. odborniki in svetovalci in odborniki soc. dem. organizacij (društev, zadrug in naprav).
IzvrševaSni odbor.
Prvi milijon!
1,006.000*) glasov se je oddalo v Avstriji 14. maja pri prvih volitvah po splošni, enaki, direktni in tajni volilni pravici za kandidate mednarodne in medverske socialne demokracije. V 516 okrajih je kandidiralo nad 2200 kandidatov — med temi približno 430 na program socialne demokracije, Vse stranke in strančice so nastopile — vsa sredstva so se uporabila, da zmaga čim največ ljudi, ki so porok za «red in mir v državi». Tri mesece je trajal volilni boji
*) Sedaj se je dognalo, da je število socialno-demokratičnih glasov 1,046.000!
1,006.000 mož, krepkih in zdravih pa je | javno, glasno demonstriralo za socialnc-demokracijo.
Med temi zavednimi, značajnimi možmi so zastopniki vseh narodnosti, vseh dežel!
V nemških volilnih okrajih je bilo:
	511.760	soc.	d.	V.
čeških	399.287	»	>	>
italijanskih	22.508	>	*	»
poljskih (na Sleškem)	13.377	»	»	>
slovenskih	12.605	>	»	»
hrvatskih (v Istri)	526	>	>	»
rumunskih	860	»	»	»
poljskih v Galiciji	45.196	»	»	»
	1,006.119	soc.	d.	v.
Skoro eno tretjino vseh oddanih glasov — so prejeli socialni demokratje.
*
Po deželah pa je nastopni rezultat: (Galicije še ne uvrščamo, ker še dosedaj ni znano natančno, koliko je oddanih glasov!)
Dežela	oddanih glasov		soc. d.	%
Češka	1.077.548	444.433	41-3
Nižja Avstrija	607 768	180.952	297
Moravska	463 278	144.832	31 2
Stajarska	216.100	48.320	22 4
Gornja Avstrija	167.728	21.568	128
Šlezija	119.175	55.229	464
Tirolska	150.049	16.089	107
Bukovina	112.213	4.561	40
Kranjska	70 082	5.030	7-2
Koroška	54 251	13.153	24-2
Istra	55 920	4.728	79
Goriško	41.004	3 245	79
Salcburška	39 093	7.458	19--
Vorarlberška	34.248	1.977	5-8
Trst in okolica	28.062	9.448	33 8
	3,236.509	960919	29 9
Razvidno je iz tega, da je skoro 30 procentov vseh oddanih glasov bilo socialno-demokratičnih!
*
Po narodnosti brez Galicije pa je tako-le:
dežela	Nemci	Čehi	Italj. Poljaki Sl.i.H. Ru.			
Češka	166 913	277 520	—	—	—	—
N. Avstrija	180.952	—	—	—	—	—
Moravska	43.308	101.524	—	—	—	—
Stajarska	44.763	—	—	—	3557	—
Šlezija	21.509	20.243	—	13.377	—	—
Gor. Avstrija	21.568	—	—	—	—	—
Koroška	11.818	—	—	—	1335	—
Kranjska	—	—	—	—	5030	—
Tirolska	7.793	—	8296	—	—	—
Salcburška	7.458	—	—	—	—	—
Bukovina	3.701	—	—	—	—	860
Vorarlberška	1.977	—	—	—	—	—
Trst	—	—	7999	—	1449	—
Ltra	—	—	4202	—	526	—
Gorica	—	—	2021	—	1234	—
511. T60 399.287 22 518 13.377 13.131 860
V Galiciji pa je bilo, kolikor se je moglo dognati, oddanih 45.19 6 glasov poljskih in rusinskih.
Lepa številka je — 1,00 6.000. Kaže zavednost delavstva po širni Avstriji. Kaže, da se je tudi Avstrija pridružila v veliki krog mednarodno organiziranega pioletarjata z armado, ki ni nič manjša kot en milijon mož.
85 poslancev (če ne še več) bo zastopalo ta milijon! Seveda bi ta milijon mož moral imeti več poslancev, če bi bil proporcionalni volilni sistem! Vendar že teh 85 poslancev bo velik memento kapitalistični družbi.
Naprej ! Vedno naprej ! To bode moralo biti naše geslo.
Prvi milijon je dosežen! Gez 6 let — dosežen naj bode drugi milijon!
Živela Avstrija — socialistična in demokratična!
Narodnostni program avstrijske socialne demokracije.
V minolem volilnem boju so nam nasprotniki vedno očitali, da je soc. demokracija sovražnica slovenskega naroda — ker je
internacionalna! Pomilovali smo le te ljudi, ki so govoričili in natolcevali, ne da bi se hoteli saj toliko potruditi, da bi pogledali v naš narodnostni program ter ga malce preštudirali. Danes ga pa objavljamo, z željo, naj se ga prečita s trezno in mirno dušo, s treznim in mirnem srcem.
Narodnostni program avstrijske socialne demokracije, sklenjen na strankinem zboru
1.	1899. v Brnu se glasi:
«Ker narodnostne homatije v Avstriji zadržujejo vsak napredek in vsak kulturelni razvoj narodov, ker te homatije provzroča politična zaostalost naših političnih uredeb in ker je ravno nadaljevanje tega narodnega boja eden onih pomočkov, ki ohranja vladajočim slojem predpravice, ki zadržujejo, da bi se močno pojavili interesi ljudstva, izreka strankin zbor:
«Narodnostno in jezikovno vprašanje v Avstriji naj se že vendar rešita v zmislu enakega prava in enakopravnosti in po pameti; to je posebno kullurelna zahteva, in je za proletarjat neizogibno potrebno, da se reši.
«Ti vprašanji se moreta rešiti samo v resnično demokratični družbi, ki je osnovana na splošni, enaki in neposredni volilni pravici in ki je odpravila vse predpravice plemstva v državi in v deželah. Šele v tako urejeni državi dobi delavstvo, ki v resnici tvori državo in družbo, svoje pravice.
Narodnostna svojstva vzgojevati in razvijati je le mogoče na podlagi enakega prava in če se odpravi vsako zatiranje. Zato se mora predvsem pobijati vsak birokratični centralizem, ravno tako kakor se pobijajo plemiški privilegiji dežel.
Samo pod temi pogoji in pa samo pod temi je mogoče, da se v Avstriji namesto narodnostnega prepira postavi narodnostni red. Uveljati pa morajo nastopna načela:
1.	Avstrija naj se preuredi v demokratično zvezno državo.
2.	namesto sedanjih zgodovinskih kro-novin naj se osnujejo samoupravne dežele, ki obsegajo vsak narod zase. Zakone daje in deželo upravlja narodna kamora, ki se voli po splošnem, enakem in neposrednem volilnem redu.
o. vsi samostojni okraji enega in istega naroda tvorijo skupaj narodno enojno zvezo, ki urejuje svoje narodne stvari popolnoma samostojno ;
4.	pravico narodnih manjšin varuje poseben zakon, ki ga ima skleniti državna zbornica.
5.	ne pripoznamo nobenih narodnih predpravic, zatorej tudi nočemo, da se pospešuje državni jezik; v kolikor je treba posredovalnega jezika, bo določila državna zbornica.
«Strankin zbor, kot organ mednarodne socialne demokracije, izreka prepričanje, da je na podlagi omenjenih pogojev mogoče, da se narodi sporazumijo, slovesno pripozna vsakemu narodu pravico do obstoja in razvoja.»
«Ker pa morejo narodi ves napredek svoje naobrazbe doseči le v skupnem delovanju, ne pa v malenkostnem prepiru, in ker se posebno delavstvo vseh jezikov v interesu vsakega posameznega naroda, in v interesu skupnosti opira na mednarodno bojevno družbo in pobratimstvo, se mora bojevati za političnepraviceinvstrokovnem boju združeno in enotno.
* * *
Tak je naš, socialno-demokratični narodnostni program ! Ljudje dobre volje in poštenih misli — preglejte ga, preštudirajte ga, potem pa govorite !
Iz življenja rudarjev. 16 rudarjev se je 30. aprila t. 1. v Anglerju pri Luttichu utopilo v jami. Nesreča je nastala na ta-le način: nek kopač je vrtal luknjo — kar naenkrat pa je udrla voda. V jami je delalo okrog 250 rudarjev, 16 rudarjev se jih je utopilo, drugim se je posrečilo v divjem begu oteti življenje. — Rudarji so rudniško vodstvo neprestano opozarjali na nevarnost, ali brez uspeha. Delo je delo — in žrtve tega dela so postali ubogi rudarji. Jama je sedaj popolnoma pod vodo. — V Meksiki v jami Tenese pri Belardenu je ogenj 107 rudarjev obkolil tako, da so v ognju zaprti. 17 rudarjem se je posrečilo ubežati nesreči ter si življenje ohraniti. Drugi pa so vsi postali žrtve dela ... Tako živiin umirarudar!
Koliko Človek zapije? Grozna je številka, s katero se lahko označi svoto, katero človek zapravi za pijačo alkohola. Ako zapije človek dnevno 10 vin., znese to na leto 36 kron; v 40 letih znese pa to 40 X 66 = 14 40 kron. Ge bi 40 let shranjeval to, bi lahko kupil za ta denar malo gospodarstvo, ako bi se še obresti priračunale! Kaj pa oni, ki zapije dnevno 20, 30 ah 40 vin. na alkoholu? Kdor zapije dnevno 20 vin. — ta zapije v 40 letih 3000 kron, kdor pa zapije dnevno 30 vin., ta potroši v 40 letih 4500 kron, kdor pa da 40 vin. dnevno za alkohol, ta zapije 6000 kron v 40 letih. Koliko zlatega časa pa se potrati v gostilnah, in koliko bolezni izide iz dima gostilen! ! Kdor izpije na dan pol litra vina za 40 vin., ta potroši v 40 letih 6000 kron! Koliko težko zasluženega denarja se vrže s tem v žrelo pogubnemu alkoholu!
Nekaj o izumiteljih. V časopisu «Nou-velle Revue» piše H. Desvaret o usodi izumiteljev in trdi, da ni posebnega razmerja med trudom izumitelja, njegovo važnostjo in med tem, koliko se dobi za izum, kajti prečesto se zgodi, da čisto brezpomemben
izum, kakšna igrača, da 100 krat več bogastva izumitelju kot velik zelo pomemben izum.
Igračica «cri — cri» je izumitelju prinesla nečuveno mnogo bogastva. Veliko boljše pa se plačajo še popravki, oz. zboljšanje starih izumov, oz. iznajdb. Desvaret trdi, da bode oni izumitelj, ki dožene, da bode pisalni stroj pisal tišje nego sedaj, brezdvombe milj ona r. Žalostna istina pa je, da izumitelj malokdaj uživa plodove svoje tvorbe, ampak da skoro vedno vleče koristi od izumov praktični trgovec, ki si je po ceni izum pridobil ter ga z veliko reklamo izkoristil v svoj prid.
Socialno demokracijo na Japonskem so doleteli težki dnovi. Vlada se je prestrašila naglega napredka soc. demokracije, segla je po nasilstvu in razpustila vse soc. demokratične organizacije, češ, da so to tajna društva! Mnogo sodrugov, še ne dovolj prepričanih in trdnih, se je zato zelo prestrašilo, in bojé se:	biti imenovani, oz. znani kot
socialni demokratje. Časopis «Heimin Šimbun» bode radi tega moral prenehati izhajati. Vendar se že kaže, da je vlada z nasilstvom dosegla le hipen uspeh. V bakrenih rudnikih v Ašio je nastala velikanska stavka, in javlja se, da so po najrazličnejših končinah japonske države nastali nevarni nemiri. Iz groznega srda k vladi, ki je s tako brutalno silo nastopila, rode se celo dejanja, ki vladi kažejo prejasno, da nasilje vzbudi nasilje. Ni pa dvombe, da bo tudi mlada japonska socialna demokracija premagala vse ovire in vse persekucije.
NaMoravskem so pri zadnjih dež. volitvah v splošni kuriji dobili soc. demokratje 79.680 glasov, pri državnozborskih volitvah ktos pa so dobili naši kandidatje že 102.524 glasov. V par mesecih se je število socialno-demokra-tičnih volilcev pomnožilo za 22.844. In pri deželnozberskih volitvah so še razne mlade
stranke podpirale naše sodruge — pri državnozborskih 14. maja pa so bile vse stanke nasproti. — Klerikalci na Moravskem pa so dobili v splošni kuriji pri zadnjih deželno-zborsbih volitvah 131.542 glasov, 14. maja pa — 99.799 glasov. Po ti statistiki so klerikalci izgubili v par mesecih — 31.743 gla-
sov. Tako veliko število izgubljenih klerikalniq glasov sa dobili drugi kandidatje — ker klerikalci niso že povsod kandidatov postavili ! Napredna, socialna-demokratična ideja gre z vso vervo naprej do zmage! Slovenski delavci! Moravci bodo naj vam vzor! 102.524 jih je bilo rdečih 14. maja!
Sedaj je že 8? soc. dem. izvoljenih.
Iz idrijskega, okraja.
„Naprej !“ Volitve so minule. Pred očmi imamo sedaj jasno vse, kar nam je treba vedeti za naše na-daljno delo. Storili smo sicer do edaj, kar smo storil mogli, ali sedaj po volitvah se moramo še bolj oprijeti sistematičnega dela za izobrazbo ljudstva. Glavna naloga nas vseh pa je, da širimo socialistično časopisje po vseh onih krajih, kjer še ni razširjeno. Naš «Naprej» mora priti v slednjo hišo, ter naš «Rdeči Prapor» v zadnjo gorsko vas ! Brošure, koje bomo morali začeti izdajati, se bodo morale kar najbolj razširili. Glavno seve pa je časopisje! Naš «Naprej» je tako poceni, da ga lahko naroči slednji stanovalec naših krajev. 2 K 20 vin. celoletno, ali pa 1 K 20 vin. pol leta — to vendar ni nobena svota. Sodrugi! Na delo! Širite naš list — delujte! po rezultatu zadnje volitve v našem okraju ni menda t eba nikomur več dopovedovati, da je skrajna potreba, da se dela, sistematično dela, neutrudno dela.
Klerikalci so pač letos triumfirali na Kranjskem. Ni čuda — duhovnik ima ubogega kmeta in njegovo ženo čisto v pesteh. Zmeraj ga ima na očeh, vsak njegov korak vidi — vse zve od njega v spovednici. Ce je mož trdovraten, oprime se duhovnik žene. In kakšen pomen ima kmetova žena v domačiji, to pač pozna vsak poznavalec razmer. — Kdo pa je v Idriji klerikalno volil ? Po obrazu si jih poznal. V volilni dvorani smo jih šteli po obrazu — 2 smo manj našteli nego je bilo klerikalnih volilcev. In : koliko pa je ime klerikalnega kandidata lastnoročno napisalo? Prav malo. V Idriji okrog 20 — na Vojskem pa je en sam ; to je župnik Janez Gnjezda, kije seveda tudi vse druge popisal. Tako je — in to pač ni noben povod trium-firanja, da je naše ljudstvo «katoliško-zavedno».
Po naših hribih so ljudje volili klerikalno. Zakaj so Črni vrh nad Polhovim gradcem, sv. Jošt nad Vrhniko, Vojsko itd. volili skoro čisto klerikalno? Ker ni v teh krajih nobenili šol — le župniki se v teh krajih pečajo iz dolgega časa z otroki. Ali tudi v te kraje se bode posvetilo ter tudi te revčke se bo otelo suženjstva. — Z kaj pa Trst ne voli klerikalno? Zakaj pa
Praga ne voli klerikalno? Itd. Cisto naravno: prosvetljeno ljudstvo je že davno izpoznalo nesramne klerikalce. Da Dunaj se pošlje nekaj ljudi, ki so klerikalci, v parlament — tiči vzrok tega v dejstvu, da je obč. uprava Dunaja v klerikalnih rokah in ta pritiska z vso silo in z vsem uplivom na občinske delavce, uradnike itd., da volijo na komando klerikalno.
Sedaj na delo za izobrazbo ljudstva! Tudi ta naš poziv se «Slovencu» ne dopade. Piše: «da bi le bila prava izobrazba!» Gospod «Slovenčev» dopisnik ! Bodite brez skrbi! Pokazali bomo klerikalizem v pravi luči ter poučevali ljudstvo, naj se kat. duhovnika prav nič ne boji, da ni drugega kot navaden človek ter da je že davno prenehal biti — božji namestnik! — Zakaj so ljudje klerikalno volili? Zato, ker so jim duhovniki in njih podrepniki popisali zadnje dni glasovnice. Gospo’je klerikalci! Ce ste zato, da bo ljudstvo svobodno volilo, dajte skušati uplivati na vaše p ?slance, da bodo ti v državnem zboru glasovali za uvedbo kloture. Res je: kjer je črna tema, tam je klerikalni zmaj slavil triumfe. Kaplan in fajmošter imata vsaki dan 23*/2 ure na razpolago za agitacijo. In porabita jih korenito!
Hribarjeva zmaga je med idrijskimi liberalci napravila mnogo veselja. Zastave so dejali ven — na mestni hiš', na mestni ubožnici (!), na c. kr. gostilni «pri Črnem orlu», na Deželovi hiši itd. No —- naj imajo veselje.
Klerikalci so jezno gledali zastave — socialni demokratje pa so se smejali ter razobesili rdeče, ker je prišel brzojav, da je 82 soc. dem. že poslancev! Tako je! In naša dolžnost, da zabeležimo.
„Slovenec" v številki od 25. maja poživlja nas, naj z imeni gremo na dan, kdo je nasilno deloval pri zadnjih volitvah. Smejemo se temu pozivu! Kdo pa ne pozna duhovnikov Idrije, idrijskega sodnega okraja itd-Izvzamemo le dva: gospoda Onušica in Godoviškega župnika, ki sta mirne narave ter si raje vse kaj drugega pripravljata kot pa — kariero naprej! O nekaterih se bo še posebej govorilo — kje, o tem bodo
dotičniki dobili posebna povabila. Eno pa je gotovo: če bi se naš kmet, oz. naš kmetski delavec ne bal farja bolj kot hudiča, bi po novi postavi vsi duhovniki našega okraja (razun par izjem) sedeli po več mesecev v zaporu. To je istina, katero čuti vsakdo, kdor je videl te nasilnike na delu. Seveda: božji namestniki so — božji namestniki in komur odvežejo, je odvezano, komur zavežejo, je zavezano . . .
Iz Spodnje Idrije. Prosimo za malo prostora v «Napreju». Klerikalne razmere v našem kraju popisati, je naša naloga. 25. marca je bil pri nas na prostem impozanten shod; tudi nekaj šolarjev je menda bilo med ljudstvom, broječim nad 1000 glav. Naš g. nad učitelj se je nad nekaterimi, o katerih je zvedel, da so se gnetli med množico, silno razsrdil ter jih je obsodil v zapor. Ubogi dečki so morali biti vsled fanatične zagrizenosti klerikalnega šomaštra zaprti. Tudi oaiejenost kakega Bajca bi morala vedeti, da je otrok radoveden, in če vidi na prostem, pred farovžem, velike množice ljudstva, da tudi tja pride; odgnati jih je pač težko. Sploh pa je gosp. nadučitelj Bajc strašno smešen človek. Bil je vsled čudnega postopanja g. župana Kende izvoljen 14. maja za predsednika volilne komisije. Pri štetju glasov pa je nek volilec prečrtal z eno črto — uradni pečat na glasovnici; ta volilec je zapisal pa tudi na glasovnico ime soc. demokratičnega kandidata. Gosp. nadučitelj Bajc se razkorači, prime v roko to glasovnico ter razburjen zakliče: «Gosp. c. kr. komisar, ta glasovnica je razžaljenje vlade; uradni pečat je prečrtan.» Skoro da ni brumni gospod nadučitelj predlagal, naj se razveljavi ta glasovnica s prečrtanim uradnim pečatom . . . Klerikalci so za volitev 14 maja tako nesramno agitirali, da se mora to objaviti. Klerikalni gospodarji so pritiskali na go-stače. Ko je gost ob sv. Jurju prišel plačati najemnino ter poprositi za stanovanje:' «še za naprej!» — bil je odgovor klerikalnega gospodarja: «kaj pa boš volil?» Ni čuda! Kaplan naš je letal kot nor, od hiše do hiše, od žene do žene. Spremljal ga pa je Franc Hladnik, po domače «Krek». 13. maja pa je kaplanu prišel na pomoč še g. nadučitelj, o katerem sem že popreje nekaj sporočil. In 13. maja je šel še g. nadučitelj od hiše do hiše ter nadlegoval starše, zlasti šolskih otrok, naj volijo klerikalno. Strastno se je torej agitiralo. Socialne demokrate so ti možje slikali v vseh farbah. Gorje bo, če soc. demokratje prodro: cerkve bodo izpre-menili v hleve, svetnike pometali na gnoj itd. Vse, kar je toliko neumno, da slepo verjame klerikalcem, vse sta spravila na volišče. 14. maja zjutraj se je spravil pa še naš g. kaplan (piše se Ivan Strubelj) pred voliščem na uboge kmečke volilce. Mož se je postavil na cesto in kontroliral, ali ima vsak kmet na glasovnici „prav“ zapisano. V žepu je imel cel pok popisanih glasovnic. Kar menjaval jih je. «Pokaž’te, oče, pokaž’te!» Mož jo je pokazal — kaplan je volilčevo spravil v žep, pa mu dal drugo! Itd. itd. Mi smo opozorili orožnike na kaplanovo počenjanje; opozorili smo tudi komisarja.
Vse ni nič pomagalo; kaplan je teroriziral uboge km è tiče brez ozira na vse postave o «volilni svobodi». Sedaj smo kapetanovo počenjanje naznanili c. kr. okrajnemu glavarstvu. Bomo videli, kaj bode to storilo. — Ja, pa še nekaj zopet o našem gosp. nadučitelju, ki je tudi obč. tajnik v naši občini. Ko smo zvedeli, da je kaplan dobil vse glasovnice, kar jih v občini ni bilo od volilcev vzdignjenih — vprašali smo obč. tajnika nadučitelja Bajca, po kakšni postavi je dal kaplanu vse glasovnice — in nadučitelj Bajc je moško zvrnil: vas nič ne briga, kar jaz delam; jaz delam, kar hočem!» — Toliko naj bode za danes dovolj! Mislimo pa, da je vsakdo lahko razvidel iz tega, da ni nič čudnega, da so dobili klerikalci toliko glasov v naši občini. Za socialne demokrate je glasovalo 140 (reci stoinštirideset) mož, ki jih ni premagal noben terorizem. Za klerikalce pa so oddali glasove ubogi revčki iz strahu pred kaplanom, ženo ter nadučitelj em Bajcem. Pa — strla sebo moč klerikalizma; temo bodo razgnali žarki svobcde in napredka. Naša naloga je: probujati in probuditi te revčke iz strahu ter jih pripeljati k zavesti! Na delo tedaj — proti klerikalizmu!
Natolcevanje. Nekateri klerikalci raznašajo razne laži o socialnih demokratih. Opozaramo jih naj drže jezik za zobmi, drugače se jim bode slabo godilo. To velja zlasti Šinkovcu na Brušovcu. Pa tudi drugim !
Na konferenco, ki bo 9. junija, se vabijo vsi zaupniki. Zlasti sodrugi iz Žirov naj se zanesljivo udeleže!
II. redni občni zbor prve idrijske čipkarske zadruge bo 9. junija popoldne. Vse članice naj se zanesljivo udeleže občnega zbora. Dnevni red je važen!
Da se Kathreinerjeva Kneippova sladna kava prodaja v celih zrnih in skrbno spravljena v izvirnih zavojih, to zvišuje nje splošno znane velike vrline in jamči vsaki kupovalki za čistost blaga in za nemožnost, da bi se kava ponarejala s tujimi primeski, ali pa tudi, da bi jo kvaril prah, tuj duh i. t. d. Saj je ponos naših gospodinj, da redno kupujejo le to, kar je pristno in najboljše. Ce torej pri Kathreinerjevi Kneippovi sladni kavi pazijo na izvirne zavoje z imenom Kaihreiner in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko, si ne zagotavljajo samo tečno čistega blaga, ampak tudi nezmanjšani okus in priljubljeni, izpodbudni kavin vonj, ki odlikuje pristno Kathreinerjevo kavo po načinu nje proizvajanja, dandanes za izvrstnega, priznanega po vsem svetu.
Za birmance!
Leopold Štros
krojaški mojster v Idriji
priporoča svojo zalogo narejenih oblek za birmance. Obleke so narejene iz trpežnega in finega blaga, ter se dobe po zmernih cenah.
V at&ilo
k
II. rednemu letnemu
„Prve idrijsko čipkarske zadruge v Idriji"
vpisane zadruge z omejeno zavezo
ki se vrši
9. junija ob 2. uri popoldne
v prostorih ženskega društva ,Veda‘
(Kogejeva gostilna, I. nadstr.).
DJV15VJVI RED s
1.	Gilanje zapisnika I. rednega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva o delovanju zadruge v
letu 1906.
3.	Poročilo računov za leto 1906.
4.	VoliPv 4 nadzornic in 2 namestnic
5.	Razgovor o uvedbi bolniške, oziroma po-
rodne podpore članicam zadruge.
6 Predlogi in nasveti.
ZA NADZORSTSVO:
Ivana Štravsova Alojzija Kosova
zapisnikarica.	predsednica.
Opomba. Pristop k občnemu zboru imajo le članice s člansko knjižico, ki jo morajo oddati pri vstopu. Brez članske knjižice ni vstop dovoljen.
ra
Delavci, rudarji,
berite in širite „Naprej !“ ki je Vaše delavsko glasilo!
Milostiva gospa,
all veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathrelner< ?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemek brez vseh vrlin,
5 katerimi se odlikuje Hathreinerjeva kava.
Zakaj I«
Hathreinerjeva Kneippova
slad na kava
Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko,milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napis iu:
> K a th i v i n e rj e v a Kneippova slad-na kava« m s sliko župn k a Kneipna kot varstveno znamk".
ffiia v najem.
Hiša z vsemi pravicami za gostilno, žganjetoč, trafiko, s poštnim nabiralnikom, s precej zemlje, hlevi in kozolcem
se s L julijem 1907
odda v najem
nad Idrijo.
Natančnejši pogoji se izvedo pri lastniku
Josipu Kosu
v Idriji štev. 100.
4feAilfflffÌt Agitirajte povsod in vedno ^vVUlHljli za delavsko časopisje, širite ^^lista «Naprej» in «Rdeči Prapor»! Za M delavca je le delavski tisk !	'
I Spominjajte se tudi pri vsaki priliki na volilni sklad. Bližajo se resni časi!
ifpol/ ^e^avec vsaka delavka mora V udIV ^an svoje zadruge ter nakupovat* —— le v zadružni prodajalnici, kar se prodaja! Svoji k svojim! Delavec k delavcu!

Sé* Poskusite
ir? priporočite = izdelke =
iTydrope topamehrani! S
p Pragi Vlil. tornii? zastonj. J
.-,--;r==^.—---r—--.^r.sg=S^S=iggS=sjil
Priporoča se delavcem, kmetom in obrtnikom pristop v
„Občno tanno drušlvo v Idriji"
vpisano zadrugo z omejeno zavezo
kjer se prodaja
fino blago po najzmernejših cenah.
Naročajte se na
,Svobodno Misel'
?os. številka 10 vin.
Posreduje naše upravništvo.
(napisal bivši kaplan Hans Kirchsteiger, preložil E. Kristan.)
Ta knjiga je za vsakogar pripravno in po-učljivo čtivo. Naroča se pri naši upravi. Stane 2 K 60 vin. — Delavci! Sezite po tej knjigi!
Kašelj !
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušer o olajševajoče in zelo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko «Tri jelke». — Zaloga pri	24—7
Danielu Pircu, lekarnarju v Idriji.

P. n.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu ga naznanjati, da sem
f «tvoril pri sv. Trojici 1 jij v Demšarjevi hiši
Oprt na večletne izkušnje in popolno strokovno izobrazbo,zagotavljam točno postrežbo in solidno delo po zmernih cenah. Prizadeval si bom vedno ustreči svojim cenj. naročnikom v vsakem oziru, zato se nadejam, da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnimi naročili, za kar se priporočam
z odličnim spoštovanjem	[g]
Ivan Jenho
kleparski mojster v Idriji
I
Ì^t=3|
ji, 58. J
dl Opomba. Istotam sprejmem tudi til
učenca

iz poštene hiše.
m