• 'D
6. številka.
Beilagen
rr ~rm

Maribor, dne 10. februarja 1916.
urnimrirn u m
Ei. tečaj
izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, piača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilia do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cest2 štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema
*	naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali l.ar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primerili popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
"Mr Povdarjal je, da se mora sicer med Ogr-Bko in Avstrijo skupno gospodarsko in carinsko ozemlje brezpogojno obdržati, ker se obe državi v gospodarskem oziru prav srečno izpopolnjujeta, in ker je veliko skupno ozemlje za obe polovici v vsakem oziru bolj koristno, kakor pa ločitev. Niso pa vse naše avstrijske trgovske zbornice ene misli v drugem gospodarskem in osnovnem vprašanju; namreč glede go-spodarsko-političnega razmerja iio Nemčije. Začetno navdušenje za popolno carinsko zvezo se je izgubilo pred silo resničnosti in tudi kasnejši predlogi, čeravno se omejujejo vedno bolj na ožje polje, vendar ne vzdrže pred dejanskimi zahtevami našega narodnega gospodarstva, in pred hladno in stvarno kritiko.
Največji odpor proti dalekosežni zvezi prihaja iz Nemčije same in temu se ne moremo čuditi, če pomislimo, da je Nemčija le z 11% celega svojega izvoza in le z 8% svojega tova/rniškega izvoza intere-sirana na našem trgu in od nas uvaža le 8% svojega skupnega uvoza in je tedaj veliko bolj navezana
na Svetovni trg, Kakor pa na Avstro-Ogrsko. Iz tega izhaja, da za vsako tesnejšo zvezo, ki bi šla preko posameznih dopustnih posebnih ugodnosti, nastane nepremagljiva ovira, namreč kfakovotetna enakovrst-nost njunih narodnih gospodarstev, ki se prajvzaprav pra\ nič ne dopolnjujeta, ampak večinoma samo tekmujeta. Z gospodarskim zbližajnjem ne bi pa napravili bistvenega koraka za njuno samopreskrbo in v isti meri ostaneta obe navezani kaker prej na uvoz skoro vseh tekstilnih surovin^gumija, smole, kolonialnega blaga, južnega sadja/zaščimb, važnih kovin, kemičnih isurovin, živil in kjrmil. Z vso strogo doslednostjo sledi iz tega, da zveza obeh teh velikih držav nima za-se nobene velike gospodarske misli in upravičenosti. Pa če tudi vsa srednja Efropa in še bližnji izhod pristopita in dobimo zadostnega ozemlja in možnost za samopreskrbo, bi se upravičenost le deloma povečala. Z gospodarsko zvezo obeh držav bi iso tedaj bistveno le pospeševalo medsebojno izmenjavanje lastnih pridelkov, kar bi pa rodilo veliko nevarnost, ki M nastala za naše domače gospodarstvo že iz samega tega pospeševanja in pa iz protiod-redb tujih držav za zunanjo trgovino obeh osrednjih velesil.
Bodoč ti os t našega indukcijskega izvoza ne leži v Nemčiji, ampak na i z h o-viTa, kia tereina
moramo v tem oziru posvetiti svojo slavno pozornost. Ce pa pospeševanje našega izvoza v Nemčijo ne bi prineslo bistvene splošne Koristi, bi pa pospeševanje izvoza iz Nemčije prineslo še toliko večjo škodo. To velja v isti meri za industrijo in za kmetijstvo. Večina gospodarskih pridelkov je pri nas dražja, često znatno dražja, kakor v Nemčiji, Vsled medsebojne Carinske svobode in carinske prednosti bi se gotovo nemške cene pač ne z-višale. ampak naše bi padle.
Velika nevarnost grozi avstrijski industriji, za katero bi gospodarsko združenje z Nemčijo prineslo samo oster in zelo škodljiv tekmovalni boj z močnejšo nemško industrijo in deloma bi bilo tudi konec našega daljnjega industrijskega razvoja, Za veliko število industrijskih izdelkov je Nemčija za nas edini merodajnij da, edini dejansko nevarni tekmec. Že danes krije polovico našega uvoza industrijskih izdelkov in njen uvoz se ne da povečati na ško-dn ostalega tujega sveta, ampak samo na škodo na-
še industrije. Kajti naša industrija ima v splošnem slabše proizvajalne pogoje, kakor nemška. Ce tedaj hočemo naši industriji zagotoviti obstanek, moramo svojo carino tudi proti Nemčiji obdržati v potrebni višini in ji ne moremo dovoliti nobene' ugodnosti, ki bi presegala to mejo. Možnost carinske zveze z Nemčijo moramo tedaj že iz interesov našega domačega gospodarstva popolnoma izločiti, da ne govorimo o družil' nepremagljivih tehničnih ovirah, katere ima ta načrt.
Zato skupen carinski tarif, ki bii odgovarjal našim potrebam, ni mogoč, in že to samo dokazuje, da ne moremo govoriti o vmesni ali prednostni carini, ki bi že itak ne smela biti nižja, kakor je v sedanji pogodbeni carini, za katere časa je nemški uvoz tako močno naraseL Tudi skupna pogodbena pogajan* ja s tretjimi državami niso mogoča, kajti obilo in važne vrste trgovskega blaga imajo preveč različne interese. Preostane tedaj le čisto navadna tarifama pogodba s kolikor mogoče podrobnimi pogodbenimi določili, ki se v njihovemu uspehu lahko pokažejo kot posebne koristi za obojestranski urvoz, če bodo tako urejene, da se jih ne bo dalo praktično uporabiti pri uvozu iz sosednjih držav.
Za vsak slučaj moramo čisto jasno povedati svojo željo in nujno proinjo, da. se gospodarske interese te države razmotriva le po lastnih potrebah v lastno korist in da bodi pri tem merodajen samo en cilj: „Ustvariti in ohraniti krepko, mogočno, v sebi edino in neodvisno Avstrijo.«	i i i i ini
Živahno pritrjevanje je sledilo tem besedam in kikor poročajo nemški listi, je tudi nemška zbornična manjšina odobrila to predsednikovo izjavo.
Kaj nas uči vojska?
Vojna nas uči zatajevanja. V marsičem je bilo prej drugače. Tako ni poznala doba pred vojno ne želodčnega, ne spolnega, ne govornega zatajevanja, zdaj ga izsiljujejo. „V čemer je kdo grešfil, v tem bo kaznovan", je rečeno. Tako je prvi prestopek s tem kaznovan, da nam je odvzet kruh. Drugi s tem, da
LISTEK.
Zvezdnato nebo,
—v—, Ko žarijo v tihi noči na nebu Urezštevil-ne zvezde in pošiljajo svoj svit profi zemlji in v brezmejne daljave, se rad popelje človeški duh na krilih svoje domišljije v kraje neskončnosti, kjer so postav-1'eni mejniki božjega stvarstva. Človeški duh jih hoče doumeti, spoznati njih tajnosti. Mirno in ljubko se bliščeče zvezde so pa tudi prijateljice človeškega srca Milo ga pozdravi i a jo in mu dihajo nasproti pokoj in nebeški mir. Kaj čuda, če hoče k njim pohiteti v „nebeški dom."
Zvezde pa ne vodijo človeškega duha in srca samo p,, poti od zemlje do neba,, ampak so tujdi posredovalke v občevanju med ljudmi. Vojak na samotni vojni straži ne zre ,samo v zvezdnato nebo, da bi videl, ali se je utrnila že njegova zvezda, ampak on misli pri tem tudi na svoje ljube domače, ki gledajo doma isto solnce, isto luno in isfe zvezde. Vojni mete* jih je neusmiljeno vrgel daleč narazen, zvezdnato nebo še je edina njih skupna domafcija, kjer se sre-čavajo njih drug po drugem koprneči pogledi. Vojna poŠta na zvezdnatem nebu je edina, ki redno in hitro posluje.
Iz teh vzrokov naj sledi označitev glavnih zvezd, ki se vidijo v tem mescu v jasnih, mrzlih nočeh!
Da se prav spoznamo, je treba najprej ¡olskati Severno ali Polarno zvezdo. Ta stoji ved-
no naravnost proti severu skoro na istem mestu. Ta se lahko najde po ozvezdju Velikega medveda ali voz a. To ozvezdje je proti severu in obstoji iz sedem zvezd, katerih četiri tvorijo čK-eterokot, za podobo ozvezdja 4 kolesa. Na levo od teh 4 koles so pa 3 zvezde, ki tvorijo v podotfi skrivljeno oje za voz. Ce se potegne skoz zadnja dva kolesa črta in ta črta petkrat podaljša navzgor, tedaj imamo severno zvezdo. Ta severna zvezda je v ozvezdju M a 1 e g 'a. medveda ali .voza konec medvedovega repa ali začetek ojesa, ki ima proti levi strani za oje še 2 bolj majhni zvezdi, Iza katerimi pridejo na levo 4 zvezde za štiri kolesa. Zvezdi prejdnjih dveh koles sta majhni, zadnjih dveh večji.
Ce se misli od ojesa Velikega medveda podalj šana črta globoko navzdol, tedaj imamo svetlo zvezdo A r k t u r v ozvezdju Bootes. Na levo navzgor, se-verozapadno od teh zvezd, se vidi v Rimski c e -s t i ozvezdje K a s i j o p e j a v obliki dvojne črke W. Proti zapadu, visoko na nebu, se vidi ozvezdje Voznik z jako svetlo zvezdo Kapela.
Proti jugu se vidi najkrasnejšo zimsko zvezdi-šče. Visoko ha nebu proti jugozapadu se vidijo P 1 e-' a d p ali kokoška (več zvezd, kakor koklja s pi-Sčeti). Od tega ozvezdja malo navzdol se vidi velika rdeča zvezda Aldebaran. Od tega zopet malo na levo navzdol se vidi najlepše ozvezuje severnega neba, Orion. Najbolj značilne Orionove zvezde iso tri velike zvezde, O r i o-n o v iias, ali k o s c i, kakor so ponekod imenujejo, ker stojiio v taki vrsti kakor trije kosci. Pod kosci je nekaj manjših zvezd, precej dalje naokoli so pa tri velike zvezide, dve zgoraj, ena
spodaj. Leva zgornja se imenuje Beteigeuze, Idesna zgornja Bellatrix, spodnja, bolj na desno pa Rigel, Ce se potegne od Orionovega paisa ali od Koscev črta navzdol daleč proti jugovzhodu, tedaj se najde najlepša zvezda tega ozvezdja, milo-zeleno svetlikajoči S i r i j v ozvezdju Velikega psa. Na levo od Oriona st i dve svetli zvezdi K a s t o r in P o U u Pod tema dvema pa je zopet svejtlejša zvezda P r o k y o n v ozvezdju Malega psa.
Izmed planetov ali premičnic se je videl proti jugozapadu v preteklem mespu ob večerih okoli 22. januarja, najlepše od J4C. do 6. ure zvečer dne 22. januarja, Merkur. V tem času bo se videl zopet koncem februarja, toda v jutru navsezgodaj. Proti jugozapadu se pa vidita, zopet lepo planeta Venera kot prva Večerna zvezda ali Večernica, ter Jupiter nad Večerno zvezdo, še bolj proti jugozapadu. Toda dne 13. februarja bota ta dva lepa planeta celo blizu skupaj, in od tega. dne naprej zamenjata svoje stališče. Z daljnogledom se vidijo tudi JujAtrove lune. Jupiter z Venero že zahaja ob 8. uri zvečer v zapadu, dočim se vidijo druge omenjene zvezde lepo šeio po tem Času. Daljni planet, ki se vidi v tem Času, je S a t u r n, ki se nahaja kot velika zvezda med Orionom ter Kastorjem in Poluksom. Najlepši izmed planetov pa je v tem Mart, ki vzhaja na vzhodu ter ima prodirr (lečo bi*rvo. Mart je bil Rimljanov bog vojski r: nas si ominja s svojo rdečo barvo na kri, ki > etaka v tej vojski. Dne 17. in 18. februarja »stoji t>. o polna luna tik ob Mar-tu. Mart se tto videl v tem -¡asu celo noč, kiakor tudi vojska traja dan in noč naprej.
Stran 2.
jih je bogve koliko ločenih od žen in zaročenk, in narobe. Tretji pa s tem, da nam je prepovedano prosto govoriti in pisati.
Vsekako je bilo glede občevanja, bodisi ustnega ali pismenegla, veliko napačnega. In, če je napačnost pri razumnem človeku greh, tedaj mnogo grešnega. Premnogi so vtikali jezik v zadeve in stroke, ki jih niso prav nič brigale in ki jih tudi prav nič razumeli niso. Pred lastnim pragom, kajpada, je marsikjdo pustil ležati smeti celo dolgo življenje. Sedaj nam ni dovpljeno več rabiti jezikovne metle niti za lastni prag, niti za tuje pragove. 'Menda je sploh za vse lažje, ako jim je dlano izraziti bolečino. Zelo huda je usoda Človeka, ki mora, ker je zapovedal tisti, ki ga tepe, molčati k udarcem, padajočim po njem in se sme samo Še tresti. Vojna kaznuje torej tudi v tem oziru.
Vsaka kazen pa je taka, da se ž njo ali zajdo-stuje za prestopek, ali pa ona poboljša., oziroma vzgoji kaznovane.. Tako bo sedanja vojna vzgojila dvoje vrste ljudi, v kolikor hi bila v ljudeh že pred njo kal te lastnosti. Enim bo dala fuzreti in si pridobiti moralno moč in jim rodila ž njo svobodo, da bodo z-nali molčati, kadar bo vest to zahtevala, in govoriti, kadar bo pred vestjo prav, ne glede na to, kaj se z 7. njihovim telesom in imetjem zgodi. Drugi pa bodo kričali, kakor bi imeli devetero grl, Če bo bičeva palica to velela, in molčali, čeprav bo devet lastnih hiš gorelo, ako bodo zazrli grozeč pogled onih, ki morejo škodovati, bodisi njih družini, ali njih osebni koristi, in se celo smehljali, Čeprav jim bič zariše zelo vidne zatekline. Eno ali ¡drugo torej. V gotovem številu seveda izide obojna vrsta ljudi iz vojne jezikovne sužnosti.
Slovenci želimo dobiti volikcj število moralno močnih mož, ki imajo voljo ohraniti in izpovedati in dejstvovati delo, ki odobruje prava zavest, torej Bog. V takih možeh je namreč naša rešitev. Ce nam stiske, ki si jih drugod lajšajo v zbornicah, narodnih in državnih, in če nam pest porodi takih mož z neusu-žnjeno. odločno voljo, potem se našemu ljudstvu ni ničesar bati. Ce umrjemo, lepša smrt bo, kakor junakov na bojišču, kajti kdaj je bila lepše vidna lepota svobodne človeške duše, kakor pri prvih kristjanih, ko so sekali telo raz nje, oni pa so ostali cz jasnim o-brazom pri svojih vzorih. Svobode duha namreč ne more rabelj vzeti, ako je kdo sam ne proda.
Ce pa ostanemo živi, bo naše življenje hoja dostojnih Ijudij. ki znajo delati in si znajo odreči, kakor je za naše ljudstvo dobro in pred Najvišjega o-Česom prav.	.Gorenjec.
Belgija si želi miru?
Pred kratkim so se izvršile v belgijskem ministrstvu, ki se nahaja v Havru na Francoskem, nekatere ministrske spremembe. Minister zunanjih zadev je postal prejšnji belgijski poslanik v Berolinu, baron Bayens. Od tega časa prihajajo vedno glasovi, da si belgijski kralj in vlada želita miru. Kralj in vlada se zelo bojita s» omladne ofenzive, ki bode na vsak način opustošila belgijsko zemlje, naj je zmaga na tej ali oni strani. A Belgija je že toliko pretrpela. da novih opustošenj ne more več prenašati. Belgijski kralj pa še je vrhutega tudi radi tega zelo ozlovoljen, ker je ravnokar videl, kako je četverospo-razum pustil v najbolj odločilnih trenotkih kralja Petra in kralja Nikolaja na cedilu. Da bi nakano belgijskega kralja in vlade preprečila, je angleška vlada te dni odposlala k belgijskemu kralju lorda Cur-zona in vrhovnega poveljnika angleških Čet na Francoskem, Sir Douglas Haiga. Počakati moramo, da izvemo. kaj sta opravila.
Kpko je ia Francoskem.
Nemci se na francoski fronti živiajhno gibljejo. Francozi mislijo, da hočejo Nemci s tem tipanjem ob celi fronti izslediti najslabše točke, ob katerih bodo, ko pride čas, prodrli francosko fronto. Francozom je popolnoma neznano, kako velika je sedaj nemšldamoč na fem bojišču..
Na Francoskem začnejo polagoma izpregledo-vati, da so dosedaj Francozi med četverosporazumom največ trpeli. Francija je popolnoma izčrpana, rezerv nima nobenih več. Za to pozivajo francoski listi, naj sedaj Anglija, Italija in Rusija dajejo vojaštvo, a Francija, ki ima najzmožnejše poveljnike, bo dajala vodstvo. Toda temu pozivu se ne bo nihče odzval, to je gotovo. Francija je sedaj ena največjih ovir za mir. Belgijsko vprašanje je sicer težko, a bi se dalo vendar rešiti. Francija pia je šla v vojsko, da bi si priborila Alzacijo in Loterinško, a to se ni zgodilo, pač pa je izgubila še zraven svoje najbogatejše se-vernoizhodne okraje. Vse vlade so gojile nesmrtno so
SLOVENSKI GOSPODAR.
vraštvo proti Nemcem ter postavljale kot svoj najvišji cilj: zopetno pridobitev Alzacije in Loterinške. A za to je sedaj težko reči: Varali smo se drug drugega, preslabi smo, da dosežemo svoj najdražji nam naroani vzor. Ljudstvo bi se uprlo, ko bi se mu odkrito reklo, da je bilo varano in da so vse nade zaman. Za to še. je na Francoskem najmanj razpoloženja za mir, četudi se začne pojavljati nezadovoljnost z zavezniki.
Napetost med Ameriko in
Nemčijo.
Prepir zaradi potopitve „Lusitanije" še med Severnoameriškimi državami in Nemčijo vedno ni poravnan, Kakor znano, je nemški podmorski čoln potopil ..Lusitanijo", ker je peljala iz Amerike za Angleško vojno municijo in drugo vojno gradivo. Na ladji je bilo tudi par Amerikancev, ki so utonili. Nemčija je na to strogo zapovedala poveljnikom svojih pod-mornikov, da dajo potovalcem dovolj časa za rešitev, predno potopijo ladjo. Izrekla se je tudi za pripravljeno, da povrne Ameriki škodo in da družinam pc^ topljenih odškodnino. Toda Amerika zahtem, naj Nemčija pripozna, da je bil napad izvršen proti določbam mednarodnega prava, kar pa Nemčija odločno zanika in česar na noben način noče pripoznati. Za to še spor ni končan in sedaj je zopet napetost med obema državama velika.
Mnogi so mnenja, da pride do vojske, ako se Nemčija ne uda. Mi pa mislimo na star pregovor, da se nobena juha ne ;>ozavžije tako vroča, kakor se s-kuha. Stvar je fr,~;o: V Ameriki se je že začel volilni boj za predsednika Severnoameriških držaiv. Tudi sedanji predsednik;. Vilson kandidira zopet za predsednika.. Ker pa so ameriški Angleži nevoljni, da A-merika Še bolj ne podpira Anglije, za to rabi- Vilson v svojih govorih zadnje dni nekoliko ostrejše besede proti Nemčiji. Toda boj se bo končal, kakor upamo, z besedami in ne z orožjem.
Italijansko bojišče.
Od zadnjega četrtka nam je na italijanskem bojišču omeniti drzen napad naše krasne mornarice na itaiijansk'- obal in uspeh naših vrlih soških bojevnikov pri .^-""inskem obinosiju.
Zani<u. vejši iego d ?odici na bojišču so zdaj dogodki v notranjosti Italije. Naši uspehi v Crnigori so ner avadno dobro streznili italijansko ljudstvo. Sedaj naenkrat vidi, da je na morju Italija že podlegla, da so na suhem laške izgube grozovito velike in da je naša fronta nezavzetna. Vidijo tudi, da jih Angleži s svojo trgovino, posebno s premogom, neusmiljeno gulijo. Po celi deželi vlada reVščina, beda in pomanjkanje. In vsled tega narašča nevolja proti onim, ki sc tirali italijansko ljudstvo v nesrečno vojsko. Le puške še branijo, da ne pride odkrito do revolucije. Sedanje ministrstvo $uti, da se nevolja obrača proti 'emu in za to se že slišijo glasovi, da bo sedanje ministrstvo SalandraASonino odstopilo. Mi sicer ra, \ ujamemo, da se bo to že zdaj zgodilo, a ti glase -j nam znak notranje nezadovoljnosti. Ljudstvo noče kruha in ne ¡vojske.
Ta teden baje pride francoski ministrski pred-seclniK Briand v Rim na posvetovanje. O čem se bo posvetovalo, se seveda zagotovo ne ve, a meni se, da bo Briand v imenu četverosporazuma zahteval, da tudi Italija pošlje svoje vojaštvo pred Solun. M'nogo italijanskih listov, ki so prej držali z vlado, piše sedaj proti temu podjetju in proti vladi sploh. Sedanjo ministrstvo torej tudi časopisja nima več v oblasti.
10. februarja 1916.
Auša moe
Š i Kf
Adriji
Zopetm napad našega forodovj«* ¿||¡na italijansko obal
1 olikor bolj se razteza ofenziva avstrijskih čet ¡oti južni Albaniji, toliko bližji in nevarnejši sosedje smo Italiji. Italijanska izhodna obal je vedno bolj iz ostavljena našim napadom. Naše vojno brodovje, dasiravno nekoliko manjše kot italijansko, pripravlja Ttalijanom vedni strah. V četrtek, dne 3. februarja, skupina našega vojnega brodovja — večinoma kri-žarke, napadla italijansko izhodno obal vštric Kotorja. Obstreljevala in težko poškodovala je kolodvore v 'Črtani in San Vito, več skladišč in tovarno v tem okrožni, kakor tudi plavajoče dvigalo. Uničila je železniški most čez reko Arielle, severno oid Ortone. Po obs re jevianju se je v mestu San Vito opazil požar. Skupir.a križark se je nepoškodovana vrnila.
Mesti Ortona in San Vito ležita v pokrajini Chieti, na črti Jakin—Brindizi. Naše vojno brodovje je ta dva kraja tudi pri prvem „obisku" italijamske o-bali, dre 25. julija 1915, močno obstreljevalo.
Radi napada, našega vojnega brodovja na laško obal dne 3. febr. se Italijani zelo hudujejo na svoje vojno brodovje, ki si niti s pomočjo francoskih in angleških ladij ne upa napasti avstrijskih ladij ali naše obali.. List „Ifalia" n. pr. piše: jMoč avstrijskih postaj ob Adriji je izreidno velika. Ce bi prišlo italijanskemu tudi močno francosko m angleško brodovje v Adriji na pomoč, je nemogoče vsaj nekolike zrahljati avstrijske postojanke. Avstri|ske postojanko se še bolj ojačujejo vsled prijdobitve novih važni« točk ob albanski obali znatno in dan za dnevom." — V švicarskem listu .„L'oeuvre" piše italijanski mornariški strokovnjak, da napadi slabejšega avstrijskega brodovja na. italijansko obal spravljajo brodovje Italijanov, Francozov in Angležev v veliko sramoto. 0-menjeni list pravi, da naši napadi dokazujejo, da Avstrija kljub lSmesečnem bojevanju obivladuje Adrijo.
Pri tolminskem obmostju.
Manjši avstrijski oddelki so dne 4,, febr. pri tolminskem obmostju tako srečno napadli italijanske postojanke, da so se morali Italijani umakniti daleč nazaj proti zahodu za cegto Ciginj—Selo.t S tem se naši visekali močno rano v italijansko bojno črto. U-jetih je bilo večje število Italijanov. -
Kaj bo, če Avstrijci prebijejo soško fronto?
Italijanska vlada, je, kakor poroča list „Corrie-re della Sera", odklonila, svojo pomoč pred Solunom, Egintu, Dardanelah itd,, ker nujno rabi svoje čete ob Soči kjer je italijanska fronta že baje resno ogrožena.. Ce bi torej Italijani odposlali del svoje armade ob Soči Francozom in Angležem na pomoč, bi se i>o mnenju italijanskih listov fronta ob Soči takoj prebila in avstrijske čete bi se razlile kot povodenji na Be-nečajisko. To pa se ne sme zgoditi, radi tega se mora italijanska bojna črta ob Soči še ojačiti. V resnici so naše čete že dosegle zahedno od Sv. Lucije in pri Tolminu lepe uspehe in smo posebno naše postojanke pri tolminskem obmostju v velikem polkrogu potisnili dalje proti zahodu. Švicarski lisi „Journal de Geneve" zelo resno vprašuje generala Kadorna: Italijanski generalni štab, kaj bo, če Avstrijci prebijejo soško fronto? Italijanska armada se bo morala od !A-drije do švicarske meje umakniti z dosedanjih postojank.
Italijani izgubili tri četrt mi*
v v M	_ i
- WrtM\
ft&MZp-
Svicarski list „Zuricher Zeitung" piše dne 7«, febr. : Italija je izgubila dosedaj v osemmesečni vojni okroglo 750.000, t. j. tri če t rt milijona mož. Padlo je dosedaj že več kakor 250.000 mož, Ko je italijanske ljudstvo izvedelo z'a te ogromne izgube kljub tema, da italijanska vlada ne priobčuje nobenih seznamov o izgubah, se ga je polastila velika klf-vernost. Zla sli v južno-italijanski pokrajini Romanji narašča nevolja proti vojni od dne do dne, V tej pokrajini je že prišlo med upoklicanimi rezervisti do uporov, katere so morali udušiti z vojaško silo.
Nadvojvoda Leopold Salvator pri Hrvatih.
Profesor Lovrič poroča z italijanskega bojišča med drugim: In zopet priznanje junaški deci hrvai-s'ee majke! DoŠel je Nj. c. in kr. Visokost prejasnš gospod nadvojvoda Leopold Salvator, ljubimec našega Zagreba, da se divi svojim Hrvatom iz Banovine in Dalmacije. Prav zanosno je govoril o njih, obsul jih s pohvalo, koval jih v zvezde, ni se mogel nadi-viti niihovemu držanju in junaštvu. Ko je godba za-s- irai a ličko koračnico, jo je prejasni gospod sam s-pi imljal s petjem. Pred odhodom je pristopil k batal-jc <- našega Turudije, z lofvorom ovenčanemu. Zanosi jt čestital našemu Turudiji na njegovih junaških' d< i. Na to je vsakega našega odlikovanega moža n: Dri! hrvatski. Naši junaki so napravili na NJ., c. kr. Visokost v vsakem pogledu zares prediven v
Novi upokliei v Italiji.
Italijanska vlada je zaukazala, df. morajo btt» vsa šolska poslopja srednjih šol pripravljena za na-st.an.enje vojaštva. Na srednjih šolah zlasti v gornji in srednji Italiji se bo zaključil pouk v najkrajšem času, iz Česar se sklepa, da bo Italija upoklicala pod orožje več novih letnikov.
Izmenjava invalidov med Avstrijo in Italijo.
Italijanski list „Tribuna" piše: S posredovanem Rudečega križa je bila med Avtstrijo in Italije podjiisana v Bernu na Švicarskem pogodba, da bodo
i lijona mož,

I
izmenjani med Avstrijo in Italijo vsi ujeti vojakS-in-v-alidi. Začetek izmenjave jo določen na prve dni mesca aprila. Ce nas Le Italijani ne bodo ogoljufali, -kakor še dosedaj pri vsaki pogoditi.
Gora Bombon je trd oreh.
Kadet Jožef F e r k, doma iz C e r S a k a pri "Ji. llju v Slov. gor., piše našemu uredniku dne 26 jan. z bov&ke kotline:
Pri nas se imamo zrni raj fletno. Kako tudi ne i o pa nam delajo laški in naši topovi koncert. In 23. jan. so nas Lahi še začeli zabavati z napadanjem. Tu pri nas v bovški kotlini pač nikdar ne smemo biti urez veselih uric. Laha nabijat, to je naše največje veselje. Zadnjič bi nas ti polentarji, kar jih še je tu, radi iznenadili. Napadli so nas na pobočju Rombona s precej močnim oddelkom, češ, liajdimo gledat, kai delajo „Austriaci." Pa predno so nam prišli pod okno, tiho se i lazeč kakor kače p o tleh, jih je izdala idša raketa in zagledal jih je stražar. In naš mešan ,,evski z^or je začel peti tiste lepe poskočnice, ki so kol nalašč za pustni čas. Začel je sopran — naše i.jubice-puske, tem je sledil alt, usmiljenke strojnice, bas ročne granate in mine. Pa tudi tenorja, onega visokega mislim, ni manjkalo! Naši ga niso zmogli, paß pa so pomagali Lahi, ki so upili: „Oštije, oštije, o madona, mama miai" In glasneje je zapel naš alt -in premagal sopran laških cevk, in mi smo pa bili veseli. To so jih dobili Lahi po buči. Ob 12. uri pa so jo mahnili naši tja „proti Preski" in so Lahom še vzeli vas „Šicengraben", vaške fante in njih ljubice pa ugrabili in zabrali! Ujetnikov je precejšnje šte-vilce. Kar so želeli, to se jim je izpolnilo. Radi bi bili videli Triglav od blizu in so ga.
In danes? Poglej po skalah, vidiš polno mrli-ccv in od njih črno, strnjeno kri. Rombon je trd o-reh in ..Auštriaci maledeti" so trda skorja. Ja, slovenski alpinci, to so Ti junaki! In kako so ponosni, če smejo z zavihanimi krivci iti v Faško „vas" kletih scvragov in jim ugr&biti „ljubice." Pa vedno so veseli in dobre volje, Res, ponosni smo na nje! Petje, to je njihovo največje veselje. Med najhujšim grome-•ijem topov slišiš peti kakšno okroglo. „Slovenski fantje mi smo mi, pa po naših žilah teče kri, teče kri za domovino. Slovenska dekleta zbiramo, pa po drugih se ne oziramo, saj najlepše so Slovenke!" Kadar pojejo to pesem, tedaj jim žare oči, in gorje njemu, ki bi nameraival jim uporekati. Vidiš, taki so naši slovenski vojaki! Lahko rečemo, da so ponos naše domovine !
Krogle preženejo oblake.
Poddesetnik Jožef S t u k © 1 j, doma iz V i r -Stanja*, piše dne 27. janu'arja svojim sta rišem sledeče:
Dnevtai dogodki pdstajajo na italijanski fronti vedno resnejši. Ali tudi sedaj slišite našo muziko in bobnanje? Zares, gromi kakor ob hudi uri. Po noči in po duevu brez prestankla se vprašujejo možnarji drug drugega, kateri bo dal več ¿lasov in katerega jedro bode bolj učinkovalo. Kateri so boljši, naši ali sovražni? Z mfirno vestjo smem reči, da v tem o,ziru naši sovražnika daleč presegajo, kar ga pa seveda jezi. Za to pa se repenči ter razbija na vse pretege, tako, da, ako bo še dolgo tako delal, bo kmalu razbil kraške pečine in bo na teh goličinajh sčasoma postalo rodovitno polje. Prepričan sem, da slišite sedaj glasneje bobnenje in tudi v časnikih berete o našem napredovanju. Včeraj smo zopet ujeli nekaj nad 1100 Lahov. Setve d a, ni to prvič, odkar smo tukaj.
Kakšno pa imate sedaj Vneme doma? iTukaj je prav prijazno. Solnce sije vsaki dan in prav toplo je. Ako se včasih pokaže kakšen oblaček na nebu, ga kmalu razženejo smrtonosne krogle, ki neprestano režejo zrak in ga čistijo s svojim zverinskim tuljenjem in plašijo pomladanske ptičke. Tudi pomladanske rože sem že videl, seveda samo v takih krajih, koder Se niso rovale sovražne krogle.
Človek se vsega naveliča in tudi jaz sem se že naveličal družbe, katero mi dela nasprotnik s svoji mi trdimi pozdravi. Temna noč je, sedaj nas ne vidi, da bi nas prišel pogledat, Za to nam samo od daleč pošilja pozdrave, ki pa vendar včasih pridejo še topli do nas. Včeraj nas je bil prišel gledat in sicer z zračnim motorjem se je napotil proti nam. Seveda(smo ga še pravočasno pozdravili s trdim jeklom. Odkuril jo je žalosten nazaj. Menda je šel Nikito vprašat, ke-daj naj sklene z nami mir, češ: Saj ni z Avstrijci jiičesar opraviti.
Sprejmite mnogo pozdravov!
Odgovor slovenskim mladenkam in ženam.
Naš prijatelj nam piše s fronte ob Soči:
Odgovor, pozdrave in zahvalo dekletom in ženam iz Stranic na njih navduševalni članek v „SI.
Gospodarju"!
Vaš odgovor na naši dopis od dne 30. grudna 1. 1. nam je globoko segel v sro,e ter se tudi vsi stražniki Soče na;,srčm>> zahvaljujemo. Prečitali smo ga z največjim v	in pozornostjo. Kakor nam
ve obetate, da si b same pomagale pri napornem delu, dokler stoji. venski fantje in možje na strfcr ži ob Soči, Vam u mi svetujemo, da potrpežljivo prenašate vse napore ob času vojske ter nas podpirate z molitvijo, dokler ne vržemo hudobnega sovrai-žnika v sinje morje.	se nam že tako laskavo
j ponuja ter nam ob solnčnem zahoau pošilja kakor ' goreče žarke iz zlatega ogledala* Poprej pa Še bojno ; na Vašo žel.'o solili nekaj polente z najfinejšo svinčeno soljo, ko se pa vrnemo, si bomo zopet enkrat prijateljsko stisnili roke ter zajeli našo tako milodo-nečo pesem „Lepa naša domovina."
Omenim še, da so nam prideljeni fantje druge narodnosti. lOb vsaki priliki se sliši prepevanje slo-! venskih Štajercev. „Slovenski Gospodar" nam je tudi najbolj priljubljen list, na katerega že zmirbj nestrpno čakamo, da nam donese novic od dragih domačih. Kakor se je dozdaj pokazalo, nam bo "to leto prineslo veliko zmage na vseh bojiščih. Vsepovsod <iro izvrstno naprej. Zmaga mora biti naša, čeravno j tuintajm kakšen dober mladenič ali skrben oče daruje I najdražje na oltar domovine.
Iskrene pozdra,ve pošiljajo vsem slovenskim dekletom in ženam: Ivo Vihar, računski podčastnik, in več drugih.
Albanija.
Zračni napad na Drač in Valono ter zavzetje Kruje sta edina važnejša dogodka zadnjih dni na al-bai skem bojišču. Naše čete, ojačene z nam prijaznimi Albanci, stoje kakih do 25 k!m pred Dračem in sicer na južni strani reki1 Tšmij. Domneva se, da se e na tem bo.išču nadejati važnih vojnih in političnih rdog(|:lkov. Glavni boj se bi) vršiil za Valono. Borba xa Drač je le nekaka predigra. Italijani s po-j močjo ostankov srbske in črnogorske armade z mrz-Í lično naglico utrjujejo Valono, kateri se od severno-! izhodne strani približujejo Bolgari, ki so zasedli me-! sti Elbasan in Berat. Italijani bodo pred Vaiono na-! peli vse sile, da obdržijo to naravno utrjeno mesto, j ki je pravzaprav') njihova zadnja močna postojanka I na albanski zemlji in obenem velikega pomena za go-spodštvo nad Adrijo. Veliki angleški list „¡Times" je nedavno zapisal znamenite besede: „Kdor ima V a 1 o n o, ima Adrijo." Radi tega se bodo Italijani močno potrudili, da obdržijo Valono,
Prodiranje proti Draču in Valoni je združeno z ogromnimi težavami. Potov ni skoro nobenih, in še tisti so tako slabi, da se našim četam z največjimi napori komaj posreči priti iien fdan nekaj kilometrov naprej. Mogoče bo sedaj malo IMjlše, ko so naše te po zavzetju Kruje že ddfegle preko Debarja i: Gostivarja zvezo s četami v Macedoniji.
Mesto Kroja v avstrijski lasti.
V petek, dne 4. febr., so avstrijske čete, ki prodirajo iz severne v srednjo Albanijo, zasedle mesto Kruja, ki leži južnoizholdno od Lješa. Prednji naši oddelki pa so že došli do srednjeaibanske reke Iš-mij, ki se severno od Drača izliva v Adrijo. Kruja ima slavno zgodovino. Nekdaj je tukaj bila¡ trdnjava, ki je pred kakimi 460 leti bila glavna opora za Skanderbega, slovečega branitelja albanske svobode zoper Turke. Ta junak, ki je umrl leta 1468 v Lješu, kjer je njegov grob, se je celo Vrsto let hrabro in vstrajno ustavljal prodirajočim mohamedanom.
Soopad pred Dračem.
List Idea Nationale" poroča iz Drača,l da so se ob reki Išmij dne 6. febr. ispopajrlle prednje avstrijske čete s srbskim poizvedovalnim oddelkom. ,Sr-r?> so se morali umakniti. V Drač je baje došlo zadnje dni 2000" črnogorskih vojakov s 3 generali in 14 drugimi častniki.
Albanski rodovi na naši strani.
iz Drača se poroča, da so se vsi albanski rodovi izjavili, da se hočejo boriti na stralpi Avstrije. Katoliški rodovi korakajo kot prednje čfete naše armade proti Italijanom.^ Ob reki Išimij so te čete že došle do Jadranskega morja in so se spoprijele s četami Esad-pja£e.
Naši letalci napadli Drač in Valono.
Naša pomorska letala so obstreljevala in sicer dne 25. jan. 5, dne 27. jan. 2 in dne 1. febr. 3 Drač in posebno tabore s šotori pri mestu; učinek je bil uničujoč, vrniia so se vselej nepoškodovana, 'dasi so jih ljuto obstreljevale baterije na suhem in tudi vojne ladje.
Valono so obstreljevala dne 2. febr. 3 pomorska letala, ki so zadela večkrat pristaniške naprave in tabor šotorov. V ljutem ognju baterij na suhem in na la|djah je bil zadet motor nekega letalca dvakrat, letalo je bilo prisiljeno, da se je zalo spustilo na morje. Voditelj skupine, linijski' ladjin poročnik Kon-jevič se je, ne da bi se količkaj obotavljal, takoj s-! iustil poleg poškodovanega, letala na po burji močno razburkano morje. Posrečilo «e mu je, dasi so streljale baterije na Sazenu in dasi sta se približevala 2 sovnažna torpedna rušilca. da je rešil dva letalna častnika., ki sta ostala nepoškodovana, v svoje letalo in da je temeljito pokvaril poškodovano letalo, na-
kar je zopet zletel kvišku s podvojenim moštvom ravno še v pravem času in da se je vrnil nepoškodovan po poletu 220 km v Kotor.
Grčija.
Grška ni poslala, kakor je poročal četverospo-[ razum, jvojakov domov a stalen dopust, ampak le za ■ gotovo število dni, da opravijo sedaj potrebna gospodarska dela. Cetvci sporazum, ki je zasedel raz» ven Soluna še več drugih vojaško važnih točk na Grškem, bi zelo rad vid ;1, da se izvrši demobili-zaci-,a. Potem bi se dala Grška lahkjo in brez latstne nevarnosti zadrgniti. Toda tako pametni, kakor četve-rosporazum, so Grki tudi in za to izjavljajo vladni listi, da. Grčija ne odloži orožja, ker hoče biti pripra-| vljena, da brani svojo nepristranost.
Cetverosporazum se maščuje nad Grčijo s tem, I da vedno bolj ovira dovoz živil in drugih potrebščin. S Med grškim ljudstvom za to narafeča nevolja proti | četverosporazumu, ver • Še jih je vedno tudi prav j veliko, ki držijo z Ve losom in pravijo, da je to ! kazen za grško zadržar proti Četverosporazumu. Se vedno torej ni upati, da bi se Grčija postavila) ob našo stran.
Grška strada.
Rimski časnik „Messagero" javlja iz Sirakuz: Grški potniki pripovedujejo, da po celem Grškem v-lada velika draginja. Ker manjka premoga, trgovske ladje ne morejo voziti. V Kajvali imajo živil samo še za osem dni. Začelo se je izseljevanje v velikem številu.
Pred Solonom.
Valoria in Solun sta tisti dve točki, o katerih se sodi, da bota kmalu pozorišče novih važnih dogodkov. Poroča s», da so se dne 6^'febr, južno ofd jezera Dojran vršili manjši spopadi med najšimi in francoskimi četami. Vesti iz Soluna in Aterj pa zatrjujejo, da se na ohleh straneh pripravljajo na ofenzivo. — Atenski list „Athinat" poroča, da se že vršijo pogajanja zaradi vklorakanja bolgarskih čet. Tudi Turki, ki stoje na izhodnem krilu naših zavezniških armad, se ojačuiejo in pripravljajo za napad na a(ngle-ško-francosko krilo. Izpred Dojrana in Bitolja, kjer. .stoji glavna sila avstrijskih, bolgarskih in nemških čet, se poroča o velikem premik&n|u posameznih oddelkov. V Bitolj je že baje došel general Makensen, da vodi napadalno prodiranje proti Siolunu.
Naši in nemški zrakjoplo^i skoro dan zli dnevom mečejo na Solun, in sicer nal vojaške stavbe in naprave francosko-angleške armade, z velikim uspehom bombe. Dosedaj povzročena škoda se ceni že n$ 1C milijonov frankov. Ubitih je že čez 50 oseb.
Srbija.
Srbska armada, ki je zbežala iz domovine, se ne nahaja več na Krfu, ampak na otoku Vido vštric Krfa. Na Krfu se nahajajo baje samo kralj Peter in Kraljevič Aleksander ter vlada, s PaŠičeim Polp^aj Srbov na otoku Vido je zelo žalosten. Pomanjkanje in razne bolezni so stalni srbski gostje. Vsak dan u-mrje mnogo ljudi, ki radi prestanega gladu ne morejo več sprejemati nobene hrane. Kralj Peter in Pa-šič se bosta baje prihodnje dni podala v Rim, kjer se bo vršilo važno posvetovanje. Na dnevnem redu je tudi: pomoč Srbiji. Cetverosporazum se brani dajati srbski vladi Še nadalje podporo in predujeme.' — Srbska skupščina se bo v kratkem zbrala v francoskem mestu Nizza. — Pri Solunu je, kakor se poroča iz Aten, do 25.000 Srbov, pred Valono pa hočejo spraviti Italijani 30.000 srbskih vojakov. — Srbi polagoma spoznavajo, kdo je Srbijo pahnil v nesrečo. Profesor Popovič očita, v listih, da je poleg Rusije glavni krivec srbskega propada Anglija, katera je šele tedaj poslala svoje čete v Mafcedonijo, ko so že bili Avstrijci gospodarji' Srbije.
Kako je sedaj v Srbiji?
Sofijski listi poročajo, da se je srbsko prebivalstvo docela privadilo avstrijske vlade in dobro mara Avstri jcie. Edino Madžarov srbsko ljudstvo ne vidi rado. Naša vlada je izdala razne odredbe, ki so zelo na mestu. Tako je n. pr. stopila v veljavo vladna odredba, da se smejo klati- teleta le z dovoljenjem podrejenega vojaškega načelnika, Na ta način hoče naša vojaška uprava, da bi se živinoreja v Srbiji zopet povzdignila, Tudi vojaštvo ne sme od srbskih' kmetov ničesar s silo zahtevati. Tiam, kjer primanjkuje žita in moke za prebivalstvo, poskrbi vojaška u-prava, da se pomanjkanje odpravi. Srbija je podobna sedaj velikemu mravljišču. Srbi, naši vojaki, dru-t gi delavci in ujetniki delajo na vseh koncih in krajih ceste, mostove in železnice. Požgane vasi se gradijo nanovo. Posebno skrb pa obrača vojaška uprava rudarstvu, Srbija je bogata na rudah. Srbi so iz-
rahljali svoje podzemske zaklade le zelo iskromno. <;ele pokrajine so globoko pod zemljo polne železne, bakrene, svinčene, srebrne in druge rude. S 1. jan. so se otvorili v Srbiji sledeči veliki rudniki: Kru-panj, Rivanj, Babe, Blaska, VrČin, Cuče, Rudnik, Majdanvek itd. V nekaterih rudnikih dela že čez tisoč rudarjev noč in dan. Ubogi srbski delavci imajo v teh rudnikih dober zaslužek.
Vojaška uprava je naročila v Bolgariji velike množine jarega žita (pšenice, rži in ječmena), za spomladansko setev, ker se je ozimne zelo malo vsejalo. Kjer se je radi ugodnega vremeha dalo polja orati, se je še sedaj mesca decembra in januarja vsejalo precej ozimnega žita, drugojd pa je moralo naše vojaštvo delati praho za spomlad.
Glede občevanja prebivalstva so izdane zelo stroge odredbe, da se preprečijq kake zavratnosti. Vojaštvo ima navodila, da mora sicer strogo, a kolikor mogoče pravično postopati s prebivalstvom.
Srbi prosijo papeža pomoči.
Iz Rima se poroča z dne 5. febr.:, Papež je s-prejel danes srbskega ministra Gavriloviča, ki je poglavarju katoliške cerkve pripovedoval, da vlada v Srbiji strašna beda ter ga prosil posredovanja na Dunaju.
Črnagora.
Crnagora je razorožena, toda mirovna pogajanja se ne morejo začeti, ker nima n'i,ti princ 'Miriko, niti oni trije člani vlade, ki so ostali v Podgorjfci, pooblastila za pogajanja. Zviti kralj Nikolaj je bil s svojim begom prezvit in je svoji deželi le škodil, sebi pa nič koristil. Sedaj mora živeti v Lyonu klakor. v prognanstvu. Tudi pred čefverosporazumom se ne more oprati, kajti dokjazano je,1 da ni general Kö-ves, ampak kralj Nikita zaprosil za mirovna pogajanja. Cetverosporazum kralju Nikolaju ne dovoli, da bi se nastanil v katerem prestolnem mestu četvero-sporazuma, ne dovoli pa mu tudi, da M se vrnil v Crnogoro.
Princ Mirko brez pooblastil.
Listi poročajo, da se mirovna pogajanja s Crnogoro, kjer vlada popolen mir, še niso pričela. Niti princ Mirko, niti doma ostali trije ministri, s katerimi se naše armadno poveljstvo sicer prav dobro razume, se ne morejo izkazati s pooblastili, da so u-pravičeni pričeti mirovn'a pogajanja z Avistrijo>
Kralj Nikolaj bolan.
Barcelonski dopisnik lista „Az Est" poroča, da je v Lyonu izvedel iz okolice Črnogorskega kralja, da je kralj Nikolaj bolan in zelo pobit. Kraljeva družina je prinesla seboj le najpotrebnejša oblačila.
Črnogorski princ Danilo zapustil Lyon.
Črnogorski princ Danilo s svojo ženo je zapustil Lyon. Odpotovala sta v svojo vilo t,Arithusa" na riu Martin, ki še leži na francoskih tleh blizu italijanske meje.
Rusko bojišče.
Na ruskem bojišču se vrše le manjši boji posameznih patrulj in prednjih straž. Pri Tiarnopolu se je vršila dne 7. febr. malo večja praska. Ob besara-bski meji vlada mir. Sovražnik je v brezuspešnih napadih na fronto pri Cernovicah trpel prehude izgube, zato sedaj miruje.
Riniti napadi pri Tarnopolu
odbiti.
Uradno se poroča: Ker se je vreme nekoliko z-jasnilo, je vladalo dne 7. febr. na celi severi -izhodni bojni črti živahnejše topovsko delovanje, -ever-no-zahodno od Tarnopola so opetovano napad Rusi v noči od 7. na 8. febr. eno naših predlnjih p hotnih postojank. Posrečilo se jim je udreti mimogi de v njo, toda bili so po kratkem času zopet vrženi vun.
Novi ruski ministrski predsednik.
Novi ruski ministrski predsednik Stürmer je baje stn,rOkopitnež v nazorih kakor njegov prednik Goremykin. Samostojnost ljudstva mu ne ugaja, za to bo tudi poslansko zbornico (dumo) sklical šele kolikor mogoče pozno. Pravijo, da začetkom marca. — Stürmer se je iz'avil, da Rusija ne bo sklenila posebej miru, ampak nadaljevala vojsko do skrajnosti. Tako je nekdaj govoril tudi kralj Nikolaj na Crni-gori . . .
Novejša poročila pravijo, da je ruska duma s- : klicana za dne 24. febr.
Slovenski „Orel" piše iz ujetništva
Lojze M i r n i k, predsednik celjskega „Orla", piše svojim starišem mesca decembra 1915 iz ruskega vojnega ujetništva:
Predragi! S hitrimi koraki bližajo se božični prazniki. Kakor prejšnja leta, tako bodete gotovo tudi letos okrasili božično drevesce in napravili v kotu nad mizo jaslice Božjemu Detetu. Zbirali se bodete, da idete k polnočnic-am, ali pogrešali bodete nekaj, kar je bilo lani in prejšnja leta. ITreh ne bo v Vaši sredini, treh oseb bo najbrž manjkalo okoli Vaše tople peči. Ivan je bogve kje na 'fronti. Kaj pa France, ali si je že ozdravil nogo? Gotovo je že zopet na bojišču (revček, ne veš, da iTvojega Ti dragegla brata, ki sta se tako prisrčno ljubila, krije že pol leta kamenje Doberdobske planote!), ali najdalje od Vas je pa Vaš nesrečni Lojze. Spominjajte se me v molitvah, ko bodo po vseh katoliških cerkvah peli duhovni „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!" in prosite Boga, da bi tudi nam dal kmalu z&-željeni mir, da se vsi zopet vidimo v naši ljubi domovini. Ob spominu na to sladko besedo mi v duhu prihajajo glasovi nekdanje znane pesmice „.Bledi mesec, Tebi tožim . . ." Mnogo, mnogo bi Vam imel pisati, ali . . . Jaz sem še vedno pri dotičnem grofu za vrtnarja. Tukaj so še tudi: Ignac Roje (Lipovškofv Načel), Šale iz Arjevasi in Ivan Ka|č iz Tieharjev. A drugih znancev tukaj nimam. Prejel sem od Vas samo dve karti. Srčna hvala! Pišite mi mnogo, ker čakam že nestrpno.
Veselejše in srečnejše božične praznike, kakor bodo moji, in srečno novo leto želi Vam, kakor vsem mojim prijateljem, sorodnikom in znancem, posebno pa še Belejevim, Aročekovim in Kosovim in g. Nap-rudniku. Vas iskreno pozdravlja in v duhu poljublja iz daljnje Rusije Vaš vidani Lojze.
Slovenske žrtve za domovino.
—	Franc Brcnčič. Iz ptujske okolice nam pišejo: Tudi k Brenčičevim v No vi i v as i štev. 6 pri Ptuju je prišla tužria vest o smrti ljubega sina. G., stotnik piše očetu: „Ponosni ste pač lahko na svojega junaškega sina, ker ni bil samo moj najboljši in najvestnejši podčastnik, ampa,k tudi junak, čigar ime Mq ostalo zmiraj na prvem mestu z zlatimi črkami zapisano v zgodovini našega polka in cele naše hrabre armade. Kar je storil velikega Brenčič, je dozdaj edino v našem bataljonu. Dvakna| je narednik Brenčič na dan najhujšega italijanskega navala v naskoku s svojo četo iztrgal Italijanom, našo najjvažnejšo postojanko, on naprej, davši svojim vojakom sijajen zgled junaštva, smelosti in možate odločnosti. Težko ranjen, še je zmiraj opominjal svoje vojake na, vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti. Predal je dušo Bogu na svoj god, 3. dec 1915, star 24 let. Pokopan je na mestnem pokopališču v Gorici. Njegov grob se mora svetlo lesketati izmed vrst njegovih padlih tovarišev. To bo skrb in dolžna hvala naše stotnije junaku F. Brenčiču. Njegovo ime pa bo v našem polku zmiraj slovelo kot svetel zgled."'
—	Frane Janžekovič. Iiz bojnega polja prihaja nam žalostna vest, da je na braniku domovine padel v 21. letu svojega življenja vrl naičjelnik ptujskega „Orla", član Marijine družbe in vzor-mladenič Franc Janžekovič iz ptujske okolice. Mesca novembra 1914 je odšel na bojišče, bil do izbruha italijanske vojske v Srbiji, potem pa na laški fronti. Služil je pri našem domačem	_ pešpolku kot desetnik in je bil vobče priljubljen. Prijatelji in tovariši mu ohranimo časten spomin, a njegovo smrt hočemo kruto maščevati.
—	Blaž Krabonja. Od Sv, Tom a ž a pri Ormožu se nam poroča.: Junaške smrti ¿a domovino je umrl mladi mož Blaž Krabonja, posestnik v Trnov-cih. Odrinil je v službovanje kot ornovojnik dne 15. febr. 1,015 k našemu	pešpolku v Celje. Od tam je šel na severno oojišče in se tam hrabro boril, pa vendar ne dolgo. Že dne 22. junija 19,15 mu je sovražna krogla pretrgala nit življenja. Dobil je kroglo v glavo in v par minutah je naš; Blaž izdahnil. svo:o blago dušo. Njegovo truplo počiva na krvavih galiških tleh v vasi Glina pri Lvovu. Rajni je bil mirnega in treznega značaja,, priljubljen pri domačih, sorodnikih in prijateljih, Kdor je njegovo pošteno življenje poznal, vsak g!a je ljubil in čislal, ka;'ti bil je pošten delavec in izvrsten sodar. Zapušča mlado ženo z dvema nedoraslima otrokoma, starega očeta in mater. Bil je n'un edini sin, ki bi jima bil na stara leta v pomoč. Liubi Blaž, počivaj mirno v daljnjem kraju in tuja zemba naj Ti bo lahka!
—	Jakob Kiirlios. Od Sv. Urbana pri Ptuju se poroča, da je na južnem bojišču padel za domovino blagi mla.denič Jakob Kiirbos iz Irsovec. Padli jo bil od začetka vojske na lnojišču v Galiciji, koder ie bil ranjen od šrapnela v nogo. Poslali so ga na Dunaj v bolnišnico. Ko je ozdravel, je še obiskal svoio domaČe, potem pa jo bil poslan zopet v Galicijo. Od tam je bil poklican na italijar.sko fronto, kjer ga je zadela sovražna krogla dne 25. seot. 1915. Bil je iako priljubljen fant. Bodi mu goriška žemljica lahka!
—	Rafael Maček. Iz Kamni c e se nam poroča: Umrl je v mariborski bolnišnici dne 4. februarja Rafael iMaček vsled bolezmi, ki si jo je nakopal na italijanskem bojišču. V najlepši mladosti, 22. letu, je umrl. Hrabro se je bojeval v Karpatih, v Galiciji in sedaj na italijanskem bojišču za dom in cesarja. Bodi mu žemljica lahka!
—	Martin Mastnak. Piše se nam: Padel je na italijanskem bojišču juna(ške smrti dne 3. nov. 1915, zadet od laške granate, Martin Mastnak, doma iz St. Jurija ob juž. žel. V vojaško službo je stopil 21. junija 1915. Dne 16. julija je bil že prideljen k lovskemu bataljonu. Moral je odriniti iz Žalca na Rusko, od tam je večkjrat pisal svojim domačim, da je še z-drav, čeravno večkrat padajo granate poleg njega. Bil je res priden in pošten mladenič, vse ga je rado imelo.. Bil je podnačelnik ,„Orla", izvrsten igralec na odru. Bil je tudi podpredsednik Bralnega društva. V Galiciji je bil tri mesce. Dne 28. oktobra je pisal še: Mimo svojega doma sem se vozil, pa ne da bi bili tu Vas, ljube domače, videl. Oli, ko bi Vi vjedeli, kaj sem čutil, ko je (začel vlak dirjati od Celja proti Laškemu! Z Bogom, preljubi stariši, brat in sestra 1 Prej še, kjo so stariši dopisnico prejeli, mu je že sovražna polentarska granata pretrgala nit il cvetju mladega življenja. Ravno je dopolnil 21. leto, Žrtvoval je svoje mlado življenje za domovino in cesarja. Naj bo mlademu Tinčeku tuja zemlja lalika!
—	Anton Mikec. Iz Z a v r Č a se nam piše: Med drugimi našimi hrabrimi bojevniki, ki so žrtvovali svoje življenje za našo milo domovino in na|šiega vladarja, se tudi nahaja nam vsem priljubljen mladenič Anton Mikec, doma iz Tursk|ega vrha. Padel je kot žrtev izdajalskega Laha ravno na svojega go da dan, dne 17. jan. Rajni je bil vnet Slovenec, izvrsten cerkveni pevec in goreč častilec Marijin. Kot ud Marijine družbe se ni nikoli sramoval nositi Marijine svetinje, katero je tudi imel pripeto na svojih junaških prsih, ko je odhajal k vojakom. Njegove zadnje besede ob slovesu so bile:. „Ne bojim se nikogar, saj me bo varovala 'Marija, katere podobo i-mam tukaj na prsih." Mirno spavaj, Tonček dragi., v zemlji tuji mirno spi, Mariji v slavo pesmi pevaj, v nebesih gor nad zvezdami!
—	Ignacij Pečnik in Rudolf Rojnik. Iz Polzele nam pišejo: V začetku januarja smo dobili žalostno vest, da je padel blagi mož in oče Ignac Pečnik, Bil je takoj ob začetku vojske poklican v vojake. Bil je dolgo časa na srbskem bojišču. Imel je hude ozebline na nogah, da je bil dalje časa v bolnišnici, a nazadnje je dobil še le g ar, na katerem je skoraj podlegel. In ko je na veliko rajdost za silo okreval, poslali so ga, dasira&no še zelo slabega, nad izdajalskega polentarja, kjer je dne 6. jan. 1916r zadet od sovražnega šrapnela, takoj v trenutku izdihnil svojo blago dušo. Zapušča žalujočo ženo in štiri male, ne-preskrbliene otiročiče, katerih ni mogoče utolažiti, — kajti bil jim je res dober in skrben oče. Bodi mu tuja zemlja lahka! Ohranili ga bomo v blagem spominu. Žalujoči rodbini iskreno sožalje! — Kmalu na to pride druga tužna vest, da je zopet nemila smrt pograbila iz naše sredine dobrega mladeniča Rudolfa Rojnik. Pod orožje je bil poklican dne 21. avg. 1914. Bil je dalje časa v hudih bojih v Karpatih, kjer se je zelo prehladih Potem je Še bil zadet in ranjen v roko, in ko je okreval, se fe šel s polentarjem poskusit, kjer ga je dne 28. jan. 1916 zadela iedajalska grarratfa,, da je takoj izdihnil svojo dušo. Bil je izvrsten čevljar, pošten in prijazen. Vsak, kdor ga je le poznal, ga je ljubil. Bil je Še mlaid, komaj v 22. letu svojega življenja, a že se je moral preseliti v boljše življenje, v veliko žalost svojih starišev, bratov in sester. Dragi Rudolf, spavaj mirno v tuji zemlji, dokler nas ne pokliče trobente glas in se vsi skupaj snidemo nad zvezdami!
—	Ivan Polh. Iz T r novcev pri Ptuju nam poročajo: Andrej Kleinšek piše z italijanske fronte, da je dne 21. jan. padel vrl bojevnik Ivan Polh — prebodel ga je v ročnem metežu italijanski bajonet. S Kleinšekom sta bila, devet mescev skupaj in sta si bila velika prijatelja. Govoril je do zadnjega. C. g. vojni kurat mu je podelil pred smrtjo sveta tolažila. Prijatelju je nato podal rokio in med groznimi bolečinami izdihnil svojo dušo. Kleinšek je čuval pri prijatelju, dokler ga niso položili v hladni grob. Počivaj sladko, slovenski junak!
—	Janez Prosenjak iz B r e s t j a. Iz Ptuja so nam piše: Janez Prosenjak je bil od početka ptujski Orel in je hrabro prenesel vse preganjanje, katere se je vsipalo na mlado Četo. Hrabro se je ponesel tudi v vojski in venec zvestobe in vestnosti do državo in cesarja že kinča njegov grob.
—	Andrej Vršič. Poddesetnik F. FerČal nam piše dne 2. febr. z italijanskega bojišča: Andrej Vršič, doma iz Cagone, župnije Sv. Anton v Slov. gor., je svo:o srčno kri prelil za našo ljubo domovino ob soški fronti dne 30. oktobra 1915. Krepek in korajžen fant je stal na straži in sovražna granata je udarila v njegovi bližini in mu je prizadela toliko rh.n, da je v par urah mučeniške smrti zanustil v starosti 21 let to solzno dolino. Bodi mu soška žemljica lahka! Stariši dragi! Ne žalujte preveč zasvojim edinim sinom, saj je daroval svoje mla|do življenje za ljubo domovino. Poddesetnik Franc Ferčal in Jožef FerČal, njegova sorodnika, doma iz Biša pri Sv. Bolfenku v Slov. gor., ki sva tudi tukaj ob Soči v bojni črti, izrekava srčno sožalje za predragim bratrancem Andrejcem.
Nova določila glede uporabe moke, kruha in žita.
Štajersko cesarsko namestništvo razglaša:
Nova ministrska naredba določa uporabo moke in žita sledeče:
Dosedaj je bilo določeno, da je smel kmet in poljsiki delavec uporabiti vsak dan 400 gramov žita, ali 320 gramov moke. Ta množina je pa sedaj znižana na 360 gramov žita ali 300 gramov moke. Toda ta nanovo določena množina moke in žita je veljavna le tedaj in za tako dolgo, dokler uporabljajo kmetje žito > katero so sami pridelali. Ce pa komu zmanjka doma pridelanega žita in je navezan na krušne karte, mu gre na dan samo 200 gramov moke. Le za slučaj, če v resnici izvršuje težka dela, sme uporabiti dnevno 3)00 gramov moke.
Za mestno in drugo prebivj&jlstvo, ki ne opravlja težkega dela, je določen 1 kilogram moke za dva tedna. Osebe, ki so na hrani v gostilnah, hotelih in ljudskih kuhinjah itd., ne bodo dobivfaje odslej naprej izkaznic za moko, ampak samo krušne karte, s katerimi si bodo smele kupiti samo kruha, ne pa moke, Toda povdarja se, da ta določba ne velja za delavce. ki opravljajo težka dela, te osebe imajo tudi tedaj pravico-|do nakupovanja moke, če nimajo hrane v gostilnah, ljudskih kuhinjajh itd.
Ta sprememba glede uravnave uporabe moke in kruha je pa zahtevala umevno tudi spremembo krušnih kart. Ta določba je veljavna samo za od na-mestništva določene večje kraje, ne pa za kraje, kjer ni v bližini nobenega peka ali trgovine, kjer bi &i mogle dotične osebe kupiti kruha. Določeni ste torej dve vrsti izkaznic ali krušnih kart in sicer za večje kraje posebna vrsta in za manjšo kraje tudi posebna vrsta. Na krušni karti, namenjeni za večje kraje, je 36 odrezkov, ki se glase samo na dobavo kruha, in 20 odrezkov s pravico do nakupa moke in kruha. Namestništvo je določilo mesta, kraje in občine, za katere so veljavne te krušne karte in sicer na Sp. Štajerskem za: mesta Maribor, Celje, Ptuj; za kraje in občine Breg, Gatferje pri Celju, za kraje Dol, Hrastnik, Trbovlje, Loke, za trg Ljutomer, za mesto Ormož, za kraje Krčevina in Vifcava pri Ptuju, za kraje Novavas, Ragoznica, Gornji in Spodnji Breg, Bu-dina, za kraje Rogatec, Rogaška-iSlatina, za trg^ C-murek, za mesti Radgono in Brežice, za Muto, Šoštanj in Slovenjgr'adec.
Druga vnsta krušnih kart je pa veljavna za v-se druge, zgoraj posebič ne označene občine, kraje in naselbine na Sp. Štajerskem. Ta vrsta krušnih kart je veljavna za moko in za, kruh.
Za poljske delavce in druge delavce, ki opravljajo težka dela, in ki smejo uporabljati na dan 360 gramov žita ali 300 gramov moke, ki pa potrebne ro-nožine žita ne pridelajo sami, se ne bodo izdajale posebne izkaznice ali krušne karte. Desna polovica &-pJošnih krušnih kart služi kot pridatek za težke delavce. Ti imajo torej pravico uporabljati na dan 300 gramov moke. Pravico do teh izkaznic ali krušnih kart imajo tudi kmetje, Če morajo dejanski opravljati težka dela, ostali pa, ki ne opravljajo težka dela^ i-ma.io samo pravico do splošne izkaznice ali krušna karte. Osetfe, ki so na hrani v gostilnah, hotelih, v ljudskih kuhinjah itd., imajo pravico edino le do izkaznic, ki se glasijo na kruh, ne pa na moko.
Za sedaj se bodo izdajale izkaznice ali krušne "karte, ki bodo veljavne fca dva tedna, pozneje se bodo pa izdajale take, ki bodo veljave za šitiri tedne. Do-i-^daj so se izdajale takozvane popolne in zmanjšane i :aznice ali krušne karte, odslej naprej bo to odpadlo Vsaka oseba, ki ima pravico do izkaznice ali do krušne karte, jo bo tudi prejela v nezmanjšani meri. Kdor ima sam žito ali moko, ne bo dobival tako dolgo nobenih izkaznic ali krušnih kart, dokler se ne bo skrčila njegova zaloga na 5 kilogramov na. vsako osebo. Z!a delavce za težka dela. se smatra tiste osebe, ki opravljajo težka, telesna, zlasti ponočna, dela, in ki so na,'vezani izključno na moko ali kruh. Tudi kmete, ki dejanski izvršujejo težka dela. se smatra za take delavce.
Politične oblasti so upravičene, da se smejo v-sak čas prepričati o zalogah žita in moke v posameznih gospodarstvih. Določila glede dnevnih izkazov ostane' o veliavna Še tudi nadalje. Bistveno poostrena bodo določila glede predpisov o krušnih kartah Oblasti bodo nostopale tozadevno zelo strogo. Odslej naprej bodo morali peki ter osebe, ki prodajajo kruli in moVo, natančno dokazati in izkazati vsak drug' pondeljek nrodano množino kruha in moke in bodo morale oddati tozadevne izkaznice, oziroma odrezke. PeVi in osebe, ki prodajajo kruh in moko, bi izgubili svo:o tozadevno obrtno pravico, če bi se ne ravnali stroso po teh predpisih.
• Končno se pripomni, da je oblast izdala novo krušno karto, glaseč*) se na 36 odrezkov za kruh in 20 odrezkov za kruh in moko iz vzroka, da se stem omeji unoraba moke, kajti s 36 odrezki, veljavnimi za kruh, so ne more kupiti nobene množine moke, ampak samo dotična množina kruha.
«
* *
Nova odredba, dasiraivno odvzame kmečkemu prebivalstvu na dan pri uporabi 40 gramov žita ali 20 gramov moke, določa pravico, da se sme na deželi neči kruh doma, kar v mestu menda ne bo več dovoljeno, in da smejo osebe, ki razpolagajo z lastnimi
zalogami žita ali moke, in ki opravljajo težka dela, uporabljati na dan 300 gramojv moke ali 360 gramov žita, tisti pa, ki so pri dobavi mc.ke navezani na krušne karte in opravljajo le lahka dela, imajo pravico uporabiti na dan samo 200 gramov moke. Dobro torej je, da se naše kmečko in delavsko ljudstvo prav natanko pouči o tej odredbi,, da bo napram oblasti in osebam, ki delijo krušne izkaznice, vedelo braniti svoje pravice. Glavno pravilo je: Kdor opravlja težka dela, sme uporabiti na dan 300 gramov moko — kdor pa se živi z lahkim delom ali taki, ki nič ne delajo, pa morajo biti zadovoljni z množino 200 gramov na dan.
j
j Eazne novica
i
f Župnik Alojzij Kreft. Smrt se noče posloviti od naše lavantinske duhovščine. Zopet je zahtevala novo žrtev v njenih vrstah. Pobrala je blagega moža, župnika na Ponikvi, č. g. Alojzija Kreft. Umrl je v nedeljo, dne 6. februarja, zvečer, njegov rojstni dan mu je bil smrtni dan, t. j. rojstni dan zaj nebo. Pokojnik je bil med ljudsfvom in med duhovn. sobra-ti zaradi svojega odkritega, poštenega in plemenitega značaja zelo priljubljen. Bil je izboren cerkveni govornik, vnet dušni pastir in odkritosrčen, navdušen Slovenec, Za organizacije se je rad in veliko pobrigal. Ubogim je bil dober oče, žalostnim blag tola-žnik, prijateljem zlat prijatelj. Vsakemu je rad pomagal, kjer in če je le mogel. Ni skrbel za posvetno i-metje, ampak da je izpolnjeval božjo zapoved in lajšal gorje bližnjemu, ki je bil v stiskah. Za to je šel iz tega sveta ubog na posvetnem premoženju, <a bogat na dobrih delih, ki bodo sedaj pri božjem Sodniku našla večno plačilo. Blagemu možu pokoj in trajen spomin. Naj v miru počiva! — Rojen je bil dne 6. febr. 1845 v Negovi in v mašnika posvečen dne 21. julija 1870. Kot kaplan je služboval v Svečini od 18. avgusta 1870 do 17. aprila 1871, zatem v Braslovčah do 30. sept. 1877, v Vuzenici do 23. oktobra 1879. Dne 24. oktobra 1879 je postal provizor v Kalobju in dne 7. avgusta 1880 župnik istotam. V Ktalobju je žu-pnikoval celih 13 let do 1. dec. 1893, kb je bil imenovan za župnika na Ponikvi ob juž. žel. — Njegov pogreb se je vršil v sredo, dne 9. feibr., ob 10. uri dopoldne.
*	Duhovniške vesti. C. g. Janko Munda, vpo-kojeni župnik pri Sv. Joštu, je bil dne 4. februarja v Gradcu srečno operiran. Priporoča se v molitev. — Za provizorja v Frani pride Č- g. Jožef Kavčič, do-sedaj I, kaplan v St. Juriju ob juž. žel.
Hrvatski škof o katoliškem časopisju. Prevzv. škof dr. J. Marčelič v Dubrovniku v Dalmaciji je pisal splitskemu „Dnevu" pismo, v katerem pravi: „Koliko je zlasti za naš Čas vredno katoliško časopisje, ni mogoče dovolj oceniti. Veliki Leon XIII. je rad blagoslavljal peresa katolišlkih časnikarjev; sla-j vnega spomina Pij X. je doprinesel velike žrtve za katoliški tisk; pač vsem katoliškim škofom je na srcu zlasti katoliško časopisje. Znane so bepede Pija X.: „Pomagajte širiti katoliški tisM: to danes katoliškemu ljudstvu več koristi, kakor zidanje cerkev." Ako vsa znamenja ne valrajo, se bo zopet vnel kulturni boj, ki bo vsekako najbolj zasekal v verske zadeve, Tedaj bo zopet velesila časopisja igrala veliko, da ne rečem glavno ulogo pri reševanju življenjskih vprašanj. To prav dobro vedo naši nasprotniki in se za svoj tisk vse bolj zavzemajo, kakor mnogi katoličani. Za katoliški tisk se ne smemo zbati tudi največjih žrtev, a katoliški časnikarji morajo biti pripravljeni na krva|ve žrtve; oni so moderni mučeniki. — Vsemogočni naj blagoslovi Vaše delo in naj ga, ven-ča z najlepšim uspehom!"
Zahvala vrhovnega poveljnika jugozahodne fronte. Nadvojvoda Evgen se je kot vrhovni poveljnik jugozahodne fronte v lastnoročnemu pismu toplo zahvalil brezprimerni hrabrosti Štajercev na bojišču | in požrtovalnosti prebivalstva naše dežele ki je ostalo doma. Zahvala nadvojvode Evgena se razglasi po celi deželi.
*	Cesar obdaroval prlprostega pesnika Slov. vorlc. Matija Belec, posestnik pri Sv. Bolfenku v
\ Slov. goricah, ima dobro pesniško žilico. Izdal je že j celo vrsto domoljubnih pesmi, katere je poslal kabinetni pisarni Nj. VeliČ. cesarja. Vrhovni cesarjev ko-mornik je poslal po cesarski namestniji Belecu cesarjevo zahvalo za predložene pesmi in darilo 30 K.
Pohvala naših vojakov in duhovnikov. V „Vzajemnosti" piše g. dekan Baloh, ki pastiruje v zaledju | soške fronte, o štajerskih vojakih : „Naj tukaj Štajer-[ skim šobratom povem odkrito, clr* njihovi možje in • fantje prekašajo — Kranjce. Koliko jih je bilo, ki so i pred tremi tedni bili pri spovedi in nekateri so celo \ prosili za vsakdanje sveto obhajilo! In naši domajči? ! Molčimo!"
Odlikovan obmejni Slovenec. Pionir Anton Ko-; ren, čevljar na Poličkem Vrhu pri Jarenini, je bil v radi izrednih junaških činov povišan za narednika,
ier odlikovan z veliko srebrno hrabrostno kolajno. Koren je s posebno drznostjo pripravil napad na del italijanske postojanke pri Oslavju, tako da je bil radi tega od poveljnikov še posebej pohvaljen. Odliko-vanec je zaveden Slovenec.
*	Županskim uradom. Občine, katerih župani so bili odbrani vojakom, so skoro povsod vložile prošnje za oprostitev županov. Z!a sluOaJ, da ne bodo o-proščeni. se bo vodstvo občin, kjer še je občinski odbor sklejičen, poverilo prvemu občinskemu svetovalcu, ki ni odbran v vojaško službo. Ako bi vsled novih vpoklicev postal odbor nesklepčen, ali ako bi že do sedaj nesklepčen odbor izgubil župana, oziroma svetovalce, naj še ti odbori sedaj predlagajo okrajnemu glavarstvu moža iz svoje sredine in občine, ki bi bil sposoben za vodstvo 'in ki ni podvržen vojaški dolžnosti.
*	Prerokba starega moža. „Dolenjske Noviod" prinašajo: Prišel je ,v naše uredništvo 701etni mož m nam pripovjedoval o isivojem očetu, ki je dočakal res visoko starost 90 let. Oče mu je nekoč pravil, ko je bilo zbranih več vaščanov v nedeljo' popoldne pri sosedovih ter so se pogovarjali tujdi o prihodnjih časih, kakor je to sploh že navada pri starih možakarjih: „Ti, France, pomni dobro! Sedaj si šele dobrih šest let star in ti bodeš še lahko dočakal leto 1916. Takrat bo gorje na celem svetu! Ves svet bo narobe! Zima bo poletje in poletje bo zima. Po zimi bodo cvetele rastline in drevesa, a poletje bo kazalo sneg in led. Ljudje bodo brez pameti in brez Boga, polno to-gote, jeze in sovraštva, kajti človek bo hujši od divje živali. Narodi se bodo vojskovali in brat bo brata moril. Železne kače se bodo zvijale po zemlji in v vodi bodo plavale strašne pošasti. V zraku pa bodo letale grozne tiče, ki bodo žrle ljudi in živali. Kri bo iekla v potokih in rekah, ki bode napojila zemljo z boleznimi in vsakovrstnimi nadlogama. Draginja in lakota bodeta kraljici celega sveta. Lakota bode tako grozna, da bodo umirali ljudje, kar bode najhujše v prvi polovici leta 1917. Kdor bo prestal pol leta 1917, bode dočakal še lepše čase, kajti v jeseni leta 1917 bode zemlja dala zopet svoj sad in bode vsako prihodnje leto boljše. In ti dobri časi bodo trajali samo le 30 let." — Več mu oče o tem ni povedal. A spominja se naš stari pripovedovalec, da je vedno hudomušni in neverjetni kovač Jože, ki je tudi takrat štel blizu 80 let, vzel svojo pipco iz ust in dejal: „Veš, France, kaj bo potem? Tobaka bo zmanjkalo in potem bo pa sodni dan!"
*	„Slovenski Gospodar" pride na italijansko fronto že v nedeljo. Naš prijatelj in zvest sotrudnik lovec Fr. Bečan nam piše z italijanske fronte: Naznanjam Vta,m, da dobivam „(Slovenskega Gospodarja", katerega mi je naročila moja. sestra, vedno v redu in sicer ga dobim vsako nedeljo dopoldne. Prej, dokler nisem bil naročen na ta/ list, je minilo vee nedelj, da nisem niti vedel, da je Gospodov dan, sedaj pa, odkar dobivam ta priljubljenli list, se mi zdi nedelja čisto drugačen dan, kot drugi dnevi v tednu in sicer se mi dozdeva bolj sij,ajnejši, ¡veselejši in praznični dan. Časnik roma od rok do rok po peli storii-ji; vsi ga z veseljem čitamo. Stariši, žene, sestre, strici, tete in prijatelji: naročite svojim, ki so na ITo-jiSču ..Slovenslkega Gospodarja"! Pozdrave!
*	Dvanajst Slovencev-ujetnlkov piše iz Rusije. Dobili smo iz Rusije dopisnico sledeče vsebine: Prisrčne pozdrave vsem čitateljem in prijateljem Vašega cenjenega liisia iz daljne Rusije od ujetih slovenskih fantov 87. in 26. polka: JOsip GregoriČ, Mala Nedelja; Aloizij Močnik, Iho\fa, Sv. Benedikt; M. MatjašiČ, Hlaponci; Franc Pivec, Sv. Jurij na Goriškem; Franc Gergovič, Vrhnika pri Ljubljani; Martin Vidovič, Žetale; Josip Švent, Velenje; Jurij Fu-rek, Zlatoliče; Mihael Golob, Dolorn^ pri Celju; Rudolf Cigula od Sv. Lovrenca v Slov. gor.; Lovrenc Megla iz Polenšaka,
*	Po 18 mescih prvič pisal. Vrl mladenič, Mihael Radanovič, doma iz Kapel pri Brežiicah, ki je odšel takoj po izbruhu vojske na severno bojišče, se je oglasil iz ruskega ujetništva. Dpmači niso dobili od njega od začetka vojske do sedaj nikakega poročila, vse povpraševanje je bilo zastonj. Tudi uraflno je bil že proglašen za mrtvega. Pre'd kratkim pa je jwiŠlo poročilo od njega, prvo po 18 mescih. Dal Bog, da vstane na tak način še marsikateri slovenski mladenič in mož od mrtvih!
*	Mrtvi se oglašajo. Iz rus je po 14mesečnem molčanju oglasn istni isin grobokopa in posestnika St. Ilju v Slov. gor. Dopisnica, ki ši pred kratkim, je bila pisana dne
kroju Kočent v Turkestanu v Azijski kusi.ii. veseij>j starišev in sesfer, da še sin, ki so ga imeli že za mrtvega, živi, je bilo izredno veliko. — Po enoletnem pogrešanju se je oglasil iz ruskega ujetništva, domobranec Tvan Bernardi, doma v Maliji pri Portorose v Istri. Pisal ni od mesca februarja 1015, ko je do-šlo zadnje pismo po aero tenu. Nahajal se je v Pr-zemvslu. Veselje domačih je sedaj čez vse veliko. Iz Rajhenburga: Dne 4. februarja je prejela gospa Fani Presker pismo od svo;esa sina, Albina, v katerem poroča, da se nahaja zdrav v ruskem ujetništvu. Pogrešal se je kar od začetka vojske, nad 18 mescev. Nihče ni več pričakoval, da bi bil še med živimi. Je pač velika toTačba za mnoge, ki že dolgo v gegoto-vosti nocrešajo svoje domače izginele bojevnike.
*	Pogrešajo se: Poddesetnik Franc S 1 o k a n, c. kr. Črnovojniški baon štev. 152, 3. stotnija, 1. vod.
Sfran 6.
SLOVENSKI GOSPODA B.
10. februarja 1916.
Kdor kaj ve o njem, naj blagohotno sporoči očetu: Jakobu Slokan, posestnik v Radomerščaklu pri Ljutomeru. Govori se, da je baje padel na italijanskem bojišču. — Desetnik Rudolf Bepec, pešpolk št. 87, 4. maršstotnija, vojna pošta štev. '201. Zadnje poročilo od njega je z dne 28. avgusta J914 in od tistega časa ni nobenega glasu več. Obvestila naj se blagovoljno pošljejo na: Blaža Zirovnik, čctovodja, 4. trd-njavski topničarski polk, 1. poljska stotnija, mornariška vojna pošta Pola. — Terezija V e 1 u š č i k, p. Lucinico (Primorsko). Pogreša se že od začetka vojske. Odgovor bratu Ivanu Skubin, poljska bolnišnica štev,. 1, vojna pošta štev. G0(5 (Portschach a. See.) — Kadet V rezervi Evald U 11 r i c h od 4. poljskega baona, 87. pešpolka, vojna poŠta' Štev, 34, bil do konca julija v Tuzli v Bosni. Nato je prišel baon z na.d-poročnikom baronom Holtz na soško fronto. Od nočnega napada z dne 25. julija se Ullrich pogreša. O njegovi usodi ni nobenega glasu. Tovariše se prosi, da naj poročajo, če vedo o njegovi usodi. Stariši vojakov tega oddelka naj povprašajo pri svojcih. Odgovor našemu rojaku Ivanu Ullrich, učitelj, Krems ob Donavi, Nižje-Avstrijsko. — Bajt Anton iz Smasti pri Kobaridu išče svojega brata. Naslov: B A , St. Anna-Spital, Gnigl pri SolnogtfaJdu.
*	Kave primanjkuje. Kakor iz\^emo iz zanesljivega vira., je nastalo v Avstriji veliko pomanjkanje | kave. Cene se kodo dvignile za I do 2 K pri 1 kg. ;
*	Orjaškega soma, težkega 48 kg in dolgega 2 metra, so potegnili dne 7. febr. iz Drave pri Ptuju. Riba je najbrže prišla iz Donaive.
*	Maribor. Kadet Henrik Tribnik od težke hav-bie-baterije je dobil za svojo hrabrost pred sovražnikom srebrno kolajno 11. vrste. Odlikovanec, kateri je mariborsko gimnazijo leta 1914 z odliko dovršil, je od 15. arvgusta 1915 neprenehoma na jugo-zapadnem bojišču
*	Št. Jakob v Slov. gor. Naš župan g. Matija Peklar ,je daroval za mariborsko Dijaško kuhinjo 10 K in za uboge vojake 10 K.
*	Jarenina. Občini Polička vas in Jarenina dobita tudi večje število ruskih vojnih ujetnikov za poljedelske delavce. Na Poličko vas jih pride 40 in v Jarenina 50 mož.
*	Sv. Jurij v Slov. gor. Karol Wella, sin veleposestnika in okrajnega načelnika v Žitcah, piše svoji materi za god, da je še zdrav, čeravno je že 5 mescev na fronti,
Kumen pri M. D. v Puščavi. Dne 2. februarja je tukaj umrl vrl narodnjak, veleposestnik Jože Kor- i man st. p. d. Pergauer, star 76 let. Rajni je bil zvest naš pristaš, ki še je vedno z veseljem udeleževal vseh volitev in narodnih prireditev. Bil je tudi ljubeznjiv sosed in velik dobrotnik revežev. Cela okolica ga je spoštovala kot svojega očeta. Sovražnika menda sploh ni poznal. Pogreb je bil soboto dopoldne ob 10. uri. Svetila blagemu in zavednemu slovenskemu možu večna lnč!
*	Kapela. Bralno društvo je imelo dne 30. jan. ■tbčni zbor. Da poročilo o društvenem delovanju lanskega leta ni bilo ugodno, so zakrivile časovne razmere: Nekateri odborniki in člani na bojišču, okoli društvene sobe je bilo nastanjeno vojaštvo, shodi so prepovedani, za gledališke igre ni primernega prostora. Denarnega prometa je bilo 270 K. Knjižnici je priraslo 110 številk, tako da ima sedaj 825 knjig, in precej tudi hrvaških. Prebranih je bilo 300 knjig ra-zven časnikov, V odbor so bili izvoljeni: L. Divjak, sedaj v ruskem ujetništvu, kot predsednik; J. Lon-čarič, podpredsednik; K. PertI, tajnik; M. Meško, blaeajjnik; M. Knez, knjižničar. Upamo, da po teh viharnih časih nastopijo boljši tudi za društvo.
*	Veržej. Dne 5. svečana je po kratki bol"-/ umrla tukaj splošno znana in čislana tržanka. ■ . -tilničarka in trgovka. Julika Seršen. Pokoj ničla je bila trikrat omožena: prvič s Klemenčičem, drugič z Rožmanom in tretjič z Alojzijem Seršen. Po svoii iz-vežbanosti v trgovskem in gostilniškem obrtu ter v-zocni skrbnosti si. je s svojimi moži pridobila lepo"i-metje. Veliko je darovalla. za. cerkvene potrebe in za samostan v Veržeju, do revežev in bolnikov je bila radodarna in usmiljena. Bog ji bodi plačnik! Njen soprog Alojzij Seršen je vojni ujetnik v azijski Rusiji, njen edini sin Anton Klemenčič je pa na vojni v Srbiji. Pogreba se je udeležila množica občinstva in tudi čč. gg. duhovniki in kleriki salezijanci. V slovo ji je govoril ob grobu domači č. g. župnik. Naj počiva v miru!
*	Sv. Tomaž pri Ormožu, Gospod J. N. Kegl, trgovec pri Sv. Tomažu pri Ormožu, prodaja od sedaj zanaprej v svoji trgovini „Slovenskega Gospod." in „Stražo."
*	Žiče. Z italijanskega bojišča ob Soči se nam piše dne 25. jan.: Danes je bil odlikovan naš priljubljeni tovariš Janko Grosek, četovodja, rodom iz Žič pri Konjicah . hrabro obnašanje pred sovražnikom z bronasti	istno svetinjo. Upamo, da dobi kmalu tudi sr Polientarja držimo Še vedno tam, koder je bil ;<i ika. Pozdrav vsem slovenskim Štajercem! Bogomil Cuhvalec.
*	Dobrna pri Celju. Naša kmeti,j^ka fiodružni-ca ima v nedeljo, dne 20. svečana, popoldne ob M>3. uri, v hotelu „Ui svoj občni zbor, Govorita gg.
Jelovšek in Goričan. Pridite in pžistopite v obilnem številu.
*	Teharje pri Celju. V štev. 4 „Slovenskega Gospodarja" z dne 27. jan, t. 1. smo ppročali, da je bilo posestnici Peternel v Lipi ukradenih 35 kokoši in 10 meterskih stotov sena ter da je tatvine osumljen Franc Koštomaj, doma iz teharske župnije. Pripomnimo, da z imenovano tatvino ni v nobeni zvezi Franc Koštomaj, posestnik v Lipi, občina Teharje.
*	Celje. Vsled bolezni, oziroma vsled ran, za-dobljenih na bojišču, so umrle v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeče vojaške osebe: Pešec Ljudovik Spendelhofer in pešec 87. pp. ilurij Sire. Pokppana sta bila na tukajšnjem mestnem pokopališču.
9 Vransko. Katoliško izobraževalno društvo i-ma svoj letni občni zbor jv nedeljo, dne 13. febr., popoldne po večjernicah, v bralni sobi. K obilni udeležbi vabi qdbor.
*	Gomilsko. Za hrabre čine pred sovražnikom je bil odlikjoMain četovodja 27. pešpolk a Ivan Muho-vic, oženjeni mlinar v Grajski vasi, s srebrno svetinjo I. vrste. Muliovic piše o tem svoji teti -n dostavlja: ..Tudi mi Slovenci, porazdeljeni med Nemce, stojimo vsak trdno na svojih mestih."
*	Rajhenburg. Dne 11. febr, je praznik prikazovanja brezmadežne Device Marije. Ta dan se obhaja spomin onega dneva, ko se jo v Lurdu prvikrat prikazala Bernardki Marija. Ker je nova cerkev v Rajhenburgu posvečena Lurški Mariji, se bode odslej naprej vsako leto slovlesno obhajala v Rajhenburgu „Lurška nedelja." Letos pade ta slovesnost na (j. nedeljo po sv. Treh Kraljih, t. j. na dan 13. febr. Verniki od blizu in daleč, zatecite se ta dan zopet k Lurški Devici v Rajhenburgu in jo zaprosite pomoči v teh stiskepolnih č&sih!
*	Dol pri Hrastniku. Iz dolske župnije se vois-kuje mnogo mož in mladeničev za domovino. Naše katoliško izobraževalno društvo pogreša že 11 čAanov-vojakov, kateri so pa dozdaj še vsi živi in zdravi. Bog daj še vnaprej vsem Članom društva srečo, da se zdravi vrnejo.
Zemljevid Albanije.
Na karti Albanije, ki jo tukaj podajemo našim bralcem, bodo ti lahko zasledovali dogodke, ki so se dogodili in se bodo v bližnji bodočnosti zgodili na ter- važnem delu svetovnega bojišča. Na severu je ob jezeru istega imena mesto Skajder (Skutari), Kjer jo prej gospodoval črnogorski kralj Nikita, kojega kra-
ljestvo meji na Albanijo, Sedaj smo Avstrijci gospodarji v Skadru. Proti jugu od Skadra so ti kraj; v naši oblasti: Sv. Ivan Meduanski (S. Giovani di Medna) in LjeŠ (Alessio) in še bolj protv jugu Kruja. Maše Čete so že tudi prekoračile reko Išmij (Izmi) in se bližajo obmorskemu mestu Drač (Durazzo). Voduo globlje v osrednjo Albanijo in proti morju tudi prodirajo Bolgari, ki p'» Nekaterih poročilih že imajo v
svoji oblasti mesti Elbassan in Bcrat. Na desni zapazijo bralci debelo zarisano črto, ki pomeni mejo med Albanijo in Macedonijo, ki je po drugi balkanski vojni leta 1913 prišla v srbske roke.. pa so si jo v tej vo.ski izvojevali Bolgari. Na jugu meji Albanija na Grško. Ob Jadranskem morju (Adriatisches Meer; leži južno cd Drača< glavno opiraJišče Lahov v Albaniji, mesto Valona ob morskem zalivu z istim imenom. V tem zalivu leži otok SazenaL odkoder so, kakor (vidro bra1 ' iz poročila o napadu naših letalcev na Valono, ; lijani brezuspešno streljali na naša letala. Nasproti Valoni je italijanska obal, od albanskega ozemlja točena po takozvani ¡Otrantski morski ožini. Zračno razdalje mejd albanskim ozemljem in najbližjo točko italijanskega ozemlja zi aša kia nih 100 km.
Zadnja poroiila doifa ¥ CatrtaMO. februarja.
Najnovejše avstrijsko aradr; o porodilo,
Dunaj, 9. februarja.
Uradno se razglaša:
itusko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Crnogorsko-albansko bojišče.
Prednje čete v Albaniji se borečih c. i. kr. vojnih sil so prekoračile reko Išmij in so zasedle kraj Preža in višine severozahodno od tega kraja. Sovražnik, ki sestoji iz ostankov srbske a r m a d e, i t a H j 'a n s k' i h o ,d d eJl kov. in plačanih p r i s t ai šle v E s a d - p a S e, se ni s p u s t i 1 v boj in se je umaknil proti jugu in j u g o i z h o d u. Le pri zavzetju kralja V a -1 i a š (8 km severozahodno od Tirane) je prišlo do krat ki ega boja, v katerem je bil -s o v r a -ž n i k p r e m a g a n.
Naši letalci so v zadnjem času opetovano in uspešno o b m e t a v a 1 i z b o m b a m i taborišče čet pri D r a č u in v pristanišču zasidrane italijanske parnike.
V C r n i g o r i je položaj nespremenjeno miren. R a z o r o ž e n j e je končano. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. HOfer* podmaršal.
Boji v Adriji.
Iz Pariza se dne 9. febr. uradno poroča:
Na večer dne 8. febr. so trčili skupaj dve angleški križarki in francoski torpedftti čoln, ki so krili odvoz srbske armade, v Adriji s štirimi sovražnimi (avstrijskimi) torpednimi rušilci. Torpedni rušilci. katere se je takoj obstreljevalo, so Zbežali v Kotor. Drugo jutro ste bili omenjeni križarki pred Dračem znova po sovražnem podmorskem čolnu napadeni. Podmorski čoln je skušal angleško križarko potopiti. Torpedni naboj pa je zgrešil svoj cilj, in podmorski čoln, ker je bil zasledovan, ni mogel več napada obnoviti.
* Cenjenim naročnikom! Kdor še ni p 1 a-
č a 1 „!S 1 o v e ,n s k e g a Gospodarja" do konca leta 1915, naj to stori takoj, ker prihodnje tedne bomo list vsakemu ustavili,, kdor gane plača naprej. Papirja .je namreč malo in je tudi grozno drag, za,to pa tudi list moremo pošiljati le takim naročnikom, ki ga plačajo naprej. Se enkrat ubudno prosimo, da cenjeni naročniki pri pošiljanju denarja napišejo na položnico ali na nakaznico, ali so stari ali n o (v i naročniki in naj. zraven pristavijo tisto številko, ki jo najdejo na ovitku. Potem ne bo pomot. Ako še je kje pri pošiljanju lista kaka pomota, naj se nam to takoj naznani po dbpisnici, da se pomota zdaj odpravi._ _
Ustnica uredništva*
Raz te e : Obrnite 8e na okrajno giararetvo. Žnpani paž nikakor nimajo pravice, da bi priklicali črnovojnike iz vojaške službe. Vse hndo-vanje nad, župani je čisto zamtn če prinesemo Vaš poziv, nas zaplenijo. — Župan iz Slov. goric: Postopanje dr,ličnega mJadtg» narednika pri naborn 1 Jebr. smB opisal?, a smo bili zaplenjeni. — Pesnikom s fronte : Žal, da pesmi ne moremo pviobčevati, ker nam manjka pri štora. — Sv Jurij ob juž. iel: Sejmi se bodo zopet otvorili ko se oblast prepriča, da ni več slinovke v okraj u. Sicer p» ce lahko občine v tej zadevi s posebno prošnjo obrnejo na okrajno glavarst« o.
„Cvetje iz vrtov sv. Fraučiška". Ta mesečnik kot glasilo III. reda sv. Frančiška izhaja sedaj v Kamniku in sicer tako redno kakor poprej v Gorici. Celoletna naročnina znaša 2 K.
I
*	Starih številk „Slovenskega Gospodarja" al več. List se od tedna do tedna razproda. Zato je popolnoma brezuspešno, pisali po prejšnje številke, ker jih upravništvo nikomur ne more priposlati.
*	P. n. gg. dnSulm pastirjem se uljudno naznanja da" tiskarna sv. Cirila žal nima več nobenih svetinjio na razpolago. Kovina je zasežena in se sv»-tSnjice več ne izdelujejo.
Za „Slovensko Stražo." Mohorjam v Slivnici pri Mariboru so darovali za „fSlovehsko Stražo K 30,— in za Dijaško kuhinjo v 'Mariboru K 80.—. Hvala!
*	Prihodnja petkova „Straža" prinese obširni seznam padlih, ranjenih in ujetih naših domačih oolkov.
0 pogrešanih 87. pešp. «fae pojasnila: vojni karat Kranjc psšp. 87., vojna pošta 73.
N@foi@vanie samo p»nde!jkove
„StfSie*'« Kdor hoče imeti „Stražo' samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj lahko naroči posebej. Za naročanje pondeljkove „Straže" se naj ra bijo položnice „Našega Doma", katere smo priložili pred kratkim in ki so ¥6ijavne $aff8t§ za HGHdelikOVO „Stražo". Kdor nima te položnice, naj pošlje denar po poštni nakaznici na naslov:dep ravništvo Pondeljkove Straže" v Maribpou. Ob strani naj napiše, ali je f|QV ali Star naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto K 3*20j 28 pol leta K 1*60 ! za četrt leta 90 ¥¡81*
* Lysoform. Opozarjamo Skatelje na današnji lnserat i-Lyaoform je najboljše in najcenejše razkuževalno «jredetvo.
* Govori se, da je za nakup varnih in pripflifofiljlvib. sreči ■ zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj £e radi fega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 tram kov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na (Današnji tozadevni » glas „STočkovnega zastopstva" v Ljubljani.
* „Za domovino Avstrijo!" je naslov dvoglasni domovinski pesmi, ki jo je na besede V. Poljančeve vglasbil ter za sprem-Ijevanje harmonija aJi klavirja priredil šolski ravnatelj A. Kosi v Središču. Jedrnata, z domoljubnim duhom napojena skladbica odgovarja popolnoma patrijotičnemu čustvovanju pesnikovemu. Spremljevanje je lahko, a vendar moderno, pesem pa primerna za petje v šoli, v izobraževalnih društvih, pa tudi doma, zato jo ljubiteljem lepega petja radi priporočamo in to tem bolj, ker je čisti dobiček namenjen avstrijskemu Eudečemu križu. Dobi se pri skladatelji! v Središču. Cena delcu je 40 vin s poštnino vred (v znamkah).
a^otarijsk« Itavllke.
Gradec, dne 1. februarja 1916: 26 76 49 19 82 Line, dne 6. fibruarja 1916: 19 88 25 47 79
Za pastirja se išče fant z 14 leti. Deško Simon, Kamnica pri Mariboru, št. 105.	81
Pridnega fanta, kateri ima veselje do kovaške oorti, sprejme t*koj Matej Brrgant v Orehovesi p. Slivnica pri Mariboru	82
Lep* posestvo je na prodaj.na
Tezni št 41 pri Mariboru. 88
Krojaškega učenca, ki se je že delj časa učil ali pa na novo takoj sprejme Ivan Partlič, Studenci pri Mariboru.	85
Mizarski učenec ee vzame v ek pod zelo lahkimi pogoji mizarski mojBterr Jurij Kobale v Slov. Bistriti.	86
Prodam ali tudi zamenjam prenovljeno enonadstrSpno hišo za
trgovino z mešanim blagom z vso opravo in nekaj zemljišča na 8p Štajerskem, Letni promet nad 100 000 K je zagotovljen. Plačili i f.ogoji so telo ugodni Naslov pod: „Redkost 87" na upravništvo lista.
Prcdajalka, dobro izurjena v ma nuiakturni, špecerijski in železni stroki ter vešča slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi želi mesta. Cenj. ponudbe proBim na upravo pod „dobra moč".	88
I licenca
sprejme takoj Franjo Duchek sve-čar, Maribor Viktringhofgasse.. 90 ®
Izgubljeno !
1 uhan ali ušesnik zlat s S ka" menci jo bil izgubljen ca časti o J gostilne Nekrep, 8 >. 8v. Kunigunda do Maribora. Po 5 len najdite'j se prosi, da istega odda proti dobre mu plačilu uredništvu tega lista. Pred nakupom se svari.	75
Zanesljiv hišnik oziroma hišinja se sprejme v dobro hišo v Mariboru. Ponudbe na upravništvr lista pod „Hišnik, A 8. štev. 76".
Služba iRFžnsrJa in organls'a pri Sv. Nikolaju v Polji p. Podčetrtek je zaradi odhoda prejšnjega v vojsko ra j isana. Za plače je: prosto st&novarje, nekaj posestva, dvojna žitni in vinska zbirra in še v denarju, vsega skopaj 700 do 800 kron, če je pa samo mežnar, do bi samo polovico plačila. Naj se zglasi pr župnem uradu ali esebno ali pismeno z dobrimi spričevali Nastopi lahko takoj.	80
Vsi oni, kateri so naročili novi cenik ali vzrrce za spom!ad pri twrdki R. Stermecki Celje, Štajersko, naj blagovolijo potrpeti do začetka marca, ker ne je le'ob zgotovitnv istih zaradi * im an j kanja osobja tn surovin nekaj za kasnila.	70
Uieneo iz poštene hiše, kateri zna dobro ra.čuriti in piiat kbkoi tudi nekaj nemšii, se takoj sprejme, ali pa s prvim marcem v trgovini mešanega blaga Fraic Korošec, Gornja Radgona.	71
Hiša s posestvom, 5 seb, kuhinja, fckti, » ulik vrt, njiva, travnik, sadno crevje v prijaznem trgu ob glavni ct'Bti, 5 minut od železniške postaje na Spodnjem Štajerskem Naslov se izve v upr&vništvu Slov, Gospodi,:rja pod „Hiša št 72".
Kupi se dobro ohranjen harnoni). Cenjene ponudbe z natančnimi podatki nuj se blagovolijo peslati na naslov: Uiril Veniînik, organist, St. Andraž p. Velen;e.	73
Učenca, pridntga, poštenih stari-šer spr.;jme v svojo trg/vino An-toa Sobi, Op"otni':a,	74
Lepa skero nova hiša ob državni cesti "rst-Dunaj zidana, z opeko krita, BTidenec in lep vri, rodovitna in solčna njiva in travnik i sadnim drevjem (več oir'ov), pripravno ::a rokodel.a, tnika ali penzionhta, se proila. » 18.000 kron. Rabi Be le t,o 6000 1 ostalo lahko ostane. Hiša j* v prometnem kraju, pet minu; od farne cerkve; io ene železniške postaje 20 minit do drego pol ure. Pismena vprašanja pod „Državna cesta" nod št 689. na upravniš-tTO.
Dekle, katera si želi služit na deželo za vsako delo, stara od 14. do 16. Ponudbe naj se pošljejo na Marijo Zaletnik Žitaace pri Sv. Jurju v Slov. goricah.	69
Cepljen® trte.
Naznanjam posesti ikoni vinogra dov, da imam na prodaj enoletne ccpljcne trte fine kakovosti na podlagi Rip Portalis. Cena je I. vrste 100 komadov 8 kron Vrste: Laški rizling, ž'.«Jitnina bela in rudeča, šipon, beli ranfol in tnn t». Oilasiti g« je pismeno ali ust-meno pri liVancu Muriič, posest. trtnar in župan v Senčaku, pošta Juršinui pri Ptuju.	62
Krojaški učenec se Bprejme takoj, | tedi tak ki se je prej kje drugo-.! i učil, pri g. Cre lin Franc, krojaški \ mojster, Maribor TigethoffstraBB* j šter. 28.	62
i Sesčnlk pri 8v. Petru proda zirad-; pretesnega prostora par lepih mla } dih volov.	64
Les od iUMnega kcstinja kupuje po naj višjih cenah Lovro Korošec, Mar.bor, Reiserjeva ulica št. 2i.
aontorlstinja (začetnica) zmožna stenografije, str. jepisj», obeh de ielnih jezikov, želi primerne službe. Naslov pri uprarništvu pod
št 88.______
Kupiti želim hišo (z malim zem Ijiščem) za trgivino v sposobnem kraju. Ponudbe spsjasnilom, eena, itd. blagovolijo se pos:ati na upravništvo Siov, Gospodarja pod „Hiša ••ii trgovca št. 48."
Trgsvlno ali gostilno t «podaji krajih, najrajši za hrvaško mejo želi kopiti Iran Krošblj, trgovec Lilijesberg pri Velenja, fitaj. 44
Kupim posestvo cd 8 do 50 oralov, ne predaleč od farne cerkve. Ponudbe naj so polljejo na Zapu-šek Jožef, 8v. Lovrenc nad Mariborom	SO
RUDOLF PEVEC trgovec v Mozirju ' kupi reč vagonov krompirja ter jabolk, vsako množino masla, , suhih gob. Cene po dogovoru. 743
Lepo posestvo pri cesti na prodaj, 7 oralov zemlje, lep tadni vrt, ja-ko primerno za penzionista ali za letovišče. Cena 12.000 kron. Več povo g. Čretnik, pos. Bezena 26 Ruše.	54
H.'a?e9, priden, trezen, pošten, vojaščine prost se sprejme proti do bremu plačilu v trgovini P. Starešina, Cirkovce pri Pragerakem. 65
Kupim dobro naravno sllvovks. Posiati se more vzorec naprej in navesti ceno na moj naslov: Jos. S iver, Dunaj VII Linlengasse 33.
JKonaja
lepega, 21 mesecev starega, proda 01 ¡¡a Cerjak, Artiče pri Brežicah Sp. Štajersko.	58
Učenca iz poštene hiše (prejme takoj dobroznana trgovina Friderik Skušek, Metlika, Dolenjsko. 6«
Sprejme se takoj čevljarski oče-nec it boljše hiše. Vpraša se pri g. Antcn-u Kodella, čevljarskemu mojst>n v Celju, Rotovška ulica št. 12. Štajersko.	60
Dober čevljarski ptmfga! kakor tudi ušeneo se takoi sprejmeta v stalno delo pri Jožefa čas, čevljarski m-ji ter v Slovenj graden, Cerkvena ulica.	__61
Hiša, premičnina ter poiestvo v izmeri 4 oralov polja, 3 orale hoste je takoj naprodaj. Proda ne tudi naraien razdeljeno. Kupci naj se zglase pri Leopoldu Reponšek v Mozirju.	68
lili util II
HffiETOQB
F t* i far - j «ven mfeao» m ramai» 'Mgemvttt te
mdaK» m^fLmkomtnu m^ te cferJ» l$és) n m kwfe ía ynigortw zalM a k&Mfta ta vcèsm B—rtar, kak«r toitt U< i ftr^íáWj locteíisa la Toéi® rikv
IdMvnM* ia
T^vai-tia za ml!«®, feos^l^sk« eirof«, BML» llvsnta za ideso te medente«
*

Pfciicr v Hočah
? 'SSSS"
Pozor kmetovalci!
— i
I Ii AYA í
50% cenejša:
Amerikauska štedilna kava,' vele sjomatina, izdatna in štedilna 6 kg poBkcsna vreča 12 K franke po povzetju. Pol kilogram vele prima najfinejši čaj K 2'40. 50 ko madov različnih lepih pohladnic 1 K oddaja A Sapin, .ekspo?' kave in čaja Tiszabogdan 48€ Ogrske.	97f
zamudite takojšni nakup zanesljivih in kaljivib semen, na primer: domača detelja nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mautbner, ki se dobijo pri domači tvrdki
Ivan Ratmikar, Celie.
46
sa-u a K	m-2.
Zidarji
za stali-') in zimske delo se sprejmejo za vojaške stavbe v Ljubljani. Sprejmejo se tudi
tesarjii
za 8tak-o delo. Za potovanje so potrebni uradno i ni potni listi Stavbenik Julij i jer Maribor, Mellingbof. — Kupi se iudi vsaka množin«, stavben»reranegz lesa po najboljši1 'anao 6S0
Vam plačam, ako Vaša israrjs odess, bradavioe, -}bti2čas.u v trefc dneh brez bolečin ne kg; sejo s korenino vred Hi s, bsi ismosL Lonček z garascijskiz. pismom 1 S, 3 lončki S'fiO, 6 Ioni kov 4'50. Kemesy, SsBloi (Saasa) Z Poatfaota 14, Ofrr sko. --*«	4£i
lOOidomafepiiai«
MveSujoče, slastne in ftejo gaseč« sî lahko vsakdo sam napravi s majhni* mi stroški. V zalogi so: ananas, j a* bolfinlk, grenadinec, maSnoveo, aihS® , ii katni hruaovec, poprovi raetover,, pce aaraniSevee. prvencevec, višnjevec. Neuspeh Izključen. 3a ¿omača pijača oe lahko pije pol«vtl hladna, pozteal tudi vr» Sa namesto ruma in Pganja. Sestavine z natančnim ris-ro» dilom stanejo K 4.50 tranko po pov»rtju. Na put tudhpir« ci j dam eno Bostonj. Z» ekonomije, tvoraics, večja darstva, delavnice Bd., neprecerljiv« vrednosti, ker to le« lavca «vest In n« opijani in njegov» delaeinoïiiosit nié m trpi.	t&î
Jan. Orolloh, Engnl-Drogerie Brno 837, Morava!; o

IDQCkî
regisír^ivana zïîdnsga z nsomeicno zaveso.
Uradne ure
»; fwfc< sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. de 13. are in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. VplaSnje in izplačuje se redno samo ob uradnih dsevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop. |
Uradni prostori
se nahajajo v minoritekorc samostanu v Ptaju.
üranüne vloge
I
obra^nje po 41 /., od 1. in 16. v mescu po vložitvi in qo | 15. in zadnjega pred dvigom, Nevzdignjeno obresti se i kor.ctm junija m decembra veakaga ¡eta pripišejo glav- | niči ver kakor ta-!e obrestujejo. Sprejemajo Be hranilne | knjižice -iiugib zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem i obrestova je kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri
tem kakih potov aii sitnob Na razj jI' ,;o t, strankam breaplaiiio poštno-branilno po-•/.nice it. 118 060 in doTP.sc: nabiralniki
se dajejo n
po 5 7,%,
listin
Posojila
vknjižbo po 5°/», na vknjižbo ia pw&Sfctí a menice po 6%, na zastavo vrednost» U j >koči račun pod ugodnimi pogoji.
p Prevzamejo i prošnje na posojilnic
jlgevi pri dragih zavodih in xasebaá^, jo za vknjižbo in izbrk vkejiifee &sin ezplačno, stranki, plaž* gamo kolek«, (j)
■»esmcw	-v-


Dobiva se povsodi!
Schichti^eriSo — Bojno-Perilo.
Cenejši in najboljši način pranja:
Zamoči perilo nekoliko ura ali preko noči' s pralnim praškom „Ženska hvala". Per tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — še
je potrebno, da se najlepše perilo dobi.
Pribčedjuje pose», čas, denar in milo. Onimol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši.
* Ženska h*
Dobiva se povsodi! 70«





-i
m.
aiiufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj pripo
v

A BILO n«
edni občni zLar
Hranilnice m posojilnice v Braslovčah,
reg. zadruga z neom. zavezo.
ki se vrši
v_ četrtek dne 24. februarja 1916 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni. DNEVNI RED:
1.®	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	tOdob:enje letnega računa.
4.	Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 5 Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Volitve: a) 7 udov načelstva.
b) 5 udov nadzorstva.
7.	Nasveti o zadevi uradnega prostora.
8.	Slučajnosti.
Braslovče, dne 4. februarja 1916. 77	Za načelstvo: Jos. Pauer, Fr. Lorber.
in to nemudoma storite, sf iko avstrijskega RodeŽega križa g- ¿ko odrskega RudeČega križa	j Mesefei abrak
i čko budim poštr-nske bazilike	v ^^ ^^
Ž do bitni list 3% zeirlj. srečk h 1 1880
<1obitnih listov
i d»'Pitni list 4% ogrske bip. srečk iz i. 1884 j 881110 5 kK'n
Vabilo
na
redni otocnllzbor
.¡¡a
Hranilnice in posojilnice na Pilštanju
r. z. z. u. z.
ki se vrši v nedeljo dne 13. februarja 1916, ob 8. uri dopoldne v uradnih prostorih na Pilštanju. SPORED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobren je račr kega zaključka za leto 1915.
3.	Volitev načelst in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.	84
Načelstvo.
12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 680.000 K
defeite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do
4&90 franke v popolnoma sastoni«
Pojasnil» in igralni načrt poiiJja bresplfcčno	4M
Srečkovno zastopstvo 15, Ljubljana.

Naznanilo.
Dovoljujem si p. n. občinstvu naznaniti, da sem svojo zalogo izdelanih mrliških rakev preložil k Sv. Magdaleni Tržaška cesta št. 11. Velika izbera. Nizke cene. Se priporočam za obilen obisk.
Anton Nudi, m\™r.
89
E
draginja je vedno večja, »asfoiek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 K m da» zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor Zaslužek je pripraven za moške in ženske.
MTICf »irska Bif trle« 28 Krs«Js&©.	m
Vsem sorodnikom ia znancem raznan jamo žalostno ve t, da je naš dobri brat, oz.
sin
Martin Lipko
po djlgi in mu5ni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 29 jan. v 58 letu mirno v G spedu zaspal
Z?h?aijujemo se vsem prijateljem in znancem za obilno udeležbo pri pogrebu in za vse obiske v bolezni, posebno še 6, g. kaplanu Ivanu AU. Dragega rajnega priporočamo v molitev in blag spomiu.
Slovenska Bistrica, 1. feh. 1916. Jožef Lipko	Matevž Lipko
oie	b'»t
Anton Sakolšek	Terezija Lipko
nežak.	sestra.
Vabilo.
0 ff»DOM« registrovana delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo v Mariboru vabi na
X. redni obenl zbor
ki se vrši
v soboto, dne 12. svečana 1916 ob uri zvečer v sejni sobi Posojilnice v Narodnem ¡domu. DNEVNI RE H:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskih pregledovalcev.
3.	Odobrenje letnega računa za leto 1915*ter raz-
delitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev računskih pregledovalcev.
6.	Volitev članov razsodišča.
7.	Slučajnosti.	79
Načelstvo.
„ADOL"
alpski zeliščni liniment.
Najboljše: bolečino utehujoče sredstv® za vri-b&aje.
Mestna lekarna „pri c. k. orlu'
Friderik Pm%
lekarna* v Maribora, Glavni trg, zraven roievžs
Vsem, ki so mojo rajno ženo
Marijo Spolenak
umrla dne 2?. januarja 1916 ob času njene dolgotrajne in težke bolezni obiskovali, tolažili in ji na ta ali drug način bili v pomoč, ter vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti, posebno č. g. magdalenskem i kaplanu se iz dna srca zahvaljujem.
Studenci pri Maribora, dne 1. feb 1916. Ignacij Spolenak,
79	mož.
m
Za premnoge dokaze iskrtnegi sočutja, ki so Dam došli cb smrti našega iskrenoljub ijenega soproga in očeta
Franca Vanner p d Ah@j,
veleposestnik«
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti izrekamo vsem našo najarčnejSo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo č. g. župniku za to lažiine besede, obema č. g. kaplanoma; č. g. Stabacu za krasen poslovilni govor pri groba, cenjenim g. pevcem za ginljivo petje, vsem bližnjim in daljmrn sorodnikom, ki se se pogreba udeležili, sploh vsem, ki so nam na fcakoršonkoli način izkaz li svoje soSutje.
Sv. Lovrenc nad Mariborom, 3. II. 1916 90	Ždujoča rodbina Vaaner.
fl.
		
v		
naprej se za
za enkrat zviša cena naslednjim izdelkom in sicer radi zvišanja cen vsem maščobam, embalažam, stekla i. t. d. Nove nadrobne cene so za Avstro-Ogrsko v vseh lekarnah in drožerijah sledeče:
soform v originalnih steklenicah (zeleno steklo) a 100 gr.	250 gr. _
tort »M&žijofo cmsuf»
KI-	2-
v form-mlo v elegantni škatljici komad
Pfeffer timz-Lyscforri: ustna voda steklenica
500 gr.
3'SO
1000 gr.
550
K 160 v. K 1-60 v.
Sidro-Liniment.
IMmitmUit m Sidro-PallE"
Min M t k>k»n>k iOt «lrakta»
« Bl IUoi>W }» lekarni ,JW ilitni ' Pra*», I., KlluiMiaa mati. i, 9ii»va* fMHHUMi«,
Kupujte Lvsoformove izdelke samo v originalnih zavojčkih znano varnostno
znamko
Dr. Kelefi & Murdnvi, kerai^na tovarna Lvsoform-delavnice

Izdajatelj In zaloSnlk: Katolifiko tiskovni dmfitvo.
Dogovora] sx*2nlk: Y»k*»).vf (Hipni
BI:
1* rv. !HrOa t Visribs-v