184. številka. Ljubljana, v soboto 12. avgusta. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI UM Izhaja V8«k dan »večer, izimsi nedelje in prazniko, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske deželo za vse loto lf> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. -M) kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje nadom računa se po 10 kr. na meneč, po 30 kr. z,a četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petil-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. U p r h v ii i h t v u naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. ■L_:-__ ■--------.—mri— —g - -------.j^sssaaas«,..... —^'----1_ * bo eksekut zaupanja vreden, dalo se bo posestvo njemu, a plačeval je bo v obrokih, če ne, pa kakemu drugemu kmetu tudi na obroke. Konflikt v Zagrebu* Ko so se razbila pogajanja mej večino in opozicijo občinskega zastopa Zagrebškega radi vprašanja o odklonjeni interpelaciji glede postopanja mestne policije, podala je opozicija slovesen protest, v katerem je juridično neovržno dokazala opravičenost svojrga stališča ter izjavila, da ne pridejo k sejam, dokler ne dobi zadoščenje. Župan Mošinskv je pa ta protest zavrnil, češ, da opozicija nima prav — zakaj ne, to je pozabil povedati — ter je vse člane opozicije pozval, da se morajo ude« ležiti sej obč. sveta ter da se ne pogaja, dokler se vsi člani opozicije ne vrnejo v obč. svet. Ker se to ne bode zgodilo, je konflikt neizogiben in vprašanje je samo, kako se bode rešil. Vnanje države. Srbska skupščina. Preiskovalni odsek izgotovil je svoje poročilo in za malo dnij se bode narodna skupščina bavila z vprašanjem o ministerski zatožbi. V odsekovem poročilu se poudarja, da ustava, izvojevana z nepopisnimi Žrtvami, jamči vsakemu državljanu in skupščini popolno svobodo. Avakumovič in ministerski tovariši njegovi pa so kršili vse določbe ustave, samo da obdrže oblast. Priloženi akti dokazujejo, da so vsi ministri kršili zakone, najbolj pa minister notranjih del. V poročilu prefekta na ministra notranjih rečij se z zadoščenjem poudarja, da so pri krvavi rabuki v Goričici doživeli radikalci katastrofo, kakor leta 1883. pri Kraljevici. V poročilu se obširno utemeljujejo posamne točke, radi katerih se stavlja zatožni predlog in odsek stavlja h koncu predlog, naj se zatožijo vsi ministri bivše liberalne vlade Avakumovičeve. Dalje v prilogi. igrali smo bo pod visokim drevjem na vrtu; imeli smo lepo nuno, bledo kot sveča — umrla je na sušici — in s to sem se šel raje sprehajat, nego igrat, ker sem bil njen ljubljenec iu mi je ona vedno polagala vročo, suho roko na čelo moje . . . Z 12. letom pa se je pričela moja beda. Oskrbništvo hiše za najdeučke me je izročilo nekemu spletalcu stolov v Saint-Jacijues; vam je znano, da ni to ni-kakovo rokodelstvo, in nemogoče je, zaslužiti si s tem vsakdanjega kruha. Mojster in mojstrovka — dva stara LimouBinca, ki sta bila pozneje umorjena — sta bila grozna skopuha. Kruh, kojega sta nam dajala le majhen košček, bil je vedno pod ključem. Kadar nam je mojstrovka delila zvečer juho na krožnik, vzdihnila je pri vsaki žlici; druga dva učenca, .slepca", sta bila manj nesrečna, če prav nista dobila več nego jaz, vsaj nista videla očitajo-čega pogleda hudobne ženske, katerega je uprla na tistega, komur je podajala krožnik . . . Moja nesreča je bila, da Bum imel vedno veliko slast . . . Moja krivda to ni! . . . Tri leta sem se tam učil . . . Tri leta! Nauči se v jednem mesecu, ali oskrbništvo ne more vedeti vsega in ne sluti, kako se mučijo otroci . . . Presenečeni ste bili, ko sem pobral kruh iz blata. Na to sem navajen; pobiral sem iz nesnage kruhove skorje in ako so bile pretrde, namočil sem jih čez noč v svojem vrču za vodo. Ker šolska deca na potu domov večkrat kruhove skorjice proč mečejo, lazil sem mnogokrat tam okrog. Ko je potekel čas učenja, preživilo me ni rokodelstvo. O, jaz sem želel samo dela. Tako sem bil dninar pri nekem zidanji, nakladalec, streže v kopališčih in sam ne vem, kaj še vse. Danes mi je nedostajalo dela, jutri sem zopet izgubil službo, kratko, Bit nisem mogel biti nikdar .... O, kako je bilo želodcu hudo, kadar sem stopal mimo pekovske prodajalnice! Na srečo sem se vedno spominjal blage nune v hoBpicu in ostal sem pošten .... Z 18. letom sem šel v vojake ... vi sami dobro veste — imamo-li dovelj jesti! Vidite torej, da vas nisem nalagal, ko sem dejal, da sem vedno, vedno lačen. Mladega vojvodo je ta obupajoča tožba ganila tako, da sta mu dve solzi zaigrali v očesih. „Jean Viktor," dejal je in ga iz rabločutja ni več tikal, „ako bova midva srečno preživela to grozno vojsko, upam, da vam bom mogel koristiti. Ko pa ravuo sedaj ni nobenega peka v bližini in je moj delež za moj glad prevelik, bova si ga kot dobra tovariša vedno delila." Prisrčno Bi stisneta roke; mračilo se je že, zato se vrneta nazaj v gostilno, kjer rje dvanajsto-rica vojakov že počivala v trdnem spanji. Blizu polnoči se vzbudi samo Jean-Viktor, ker je bil menda lačen. Veter je bil razpodil oblake in luna, katere žarki so skozi raztrgano streho padali v sobo, razsvetljevala je plavo, čedno glavo mladega vojvode, ki je spal kakor Eodymion. Jetrn-Viktor, še ves ganjen od dobrote tovariša, zrl je z otročjim začudenjem nanj, ko sergeant odpre vrata ter pokliče 5 mož, katen so morali menjati mesto. „Hardimont, kvišku!" klical je Bergeant. „Ako hočete, gospod sergeant," pravi Jean-Viktor in vstane, Bgrem jaz mesto njega . . . On tako sladko spf ... in tovariš je moj." „Radi mene." Ko je bila petorica odšla, pričelo se je smrčanje znova. Pol ure pozneje pa je pokanje pušek splašilo spavajoče kvišku; vojaci so z vihral i s pnško v roki na prosto, in drvili po cesti, razsvetljeni od mesečine. „Koliko pa je ura," vpraša vojvoda. nTo noč sem bil jaz na vrsti." Nekdo odgovori: > „Jean-Viktor je sel namesto vas." Ta trenotek prihiti vojak. „Kaj je," izprašujejo ga od vseh atranij. „PruBi so nas prijeli. Umaknimo se na obrano nazaj!" sIn tovariši?*, om« Priloga „Slovenskemn Naroda44 ftt. 184, dnć 12. avgasta 1893. SUuvacija v JUgiptu. Londonski tinti javljajo, da ho mej kedivom in ministerskim predsednikom Riazpašo nastale resne diference, vsled katerih bo ministerstvo najbrž odstopilo. Kediv se je vrnil iz Carigrada, toda uspeh njegovega potovanjna je povsem negativen. Kediv dolži sedaj ministerstvo, da mu je nasvetovalu po tovanje v Carigrad, dasi bi bilo moralo poznati ne-ugodue šanso. Iz vsega sklepajo angleški listi, da se bo kediv odločil na svojo pest za odločno politiko Uko zoper Anglijo kakor zoper sultana in da si bo skušal priboriti popolno neodvisnost, kar se gotovo brez krvavih koiifliktov ne bo posrečilo. Dopisi. Od nekod, 10. avgusta. [Izv. dop.] Pravijo — kdo? veste sami — davore ni ali da všra pega, in da bo skoro prenehala, ako je dr. Papež — oni papež Ljubljanski, ne menda oče Lev v it rnu — ne bode rešil. Mogoče, da po Kranjskem res vera hira, menda tudi v kronoviui dra Mahniča — tukaj, v mokrem našem „Nekodu" tega ne zapa-zujem, da-si tukajšnje „versko gibanje" z dvoočni-kom, časih celo z dalekogledom zasledujem. Presneti Kranjci si mislim, to morajo neke trdokuhane neverno buče biti, da je pri njih tolikega vpitja po veri treba! Prašam Vas, gospod urednik, ali vaša duhovščina tako slabo izpolnjuje svoje varstvo, da katoliške Vaše rojake, ovčice sem hotel reči, tista prehmentana „nejevera" kot neka „gara" okužuje? —-■ Le pošljite Vaše nevernike tja mej isterske Lahe ali mej štajerske Nemčurje — kmalu jih bodo ti naučili „prave vere" in po vrh še .kozje molitvice"! — Sicer pak me zopet to hencano Časopisje slovensko moti, da že ne vem, ali prav čitam liste ali sem tudi jaz okužen od tiste nevere. Nedavno sem namreč čital po vseh našib političnih listih, da so pri Mariborski pevBki Blavnost preteklo nedeljo pevci, — Čujte, slovenski naši pevci — Bogu na čast v Alojzijev! cerkvi na koru peli. Pa ne samo to, čital sem tudi in pripovedovalo se mi je, da so mej temi pevci bili z večine — Kranjci, tedaj prav one ^nejeverne" ovčice, ki gosp. dru. GregoriČu v Ljubljani jemljejo spanje. Ali mi verjamete, gospod urednik, da sem zdaj (isto zmešan: pri Vas imajo katoliške misijooe v Novem Mestu, da bi svoje ne-verske rojake pokatoličili, a na Štajarsko prihajajo Ljubljanski pevci na kor pevat! Razrešite mi to uganko, če ne v zasebnem pismu, pa vsaj v svoji .listnici" na konci Vašega lista! — Ker že govorim o mišljenih in o spreobrnitvi na „pravo vero" — zda; že celo mislim, da imamo Slovenci dvojno vero, „pravo in „oepravo" — naj še omenim nekega izreka, ki sicer ne stoji v javnih listih, pa je bil te dni storjen tam doli v Zagrebu pri abiturijentski slavnoBti. In od koga je bil storjen ta izrek? — Od neke ženske, neke Slovenke! Javila pa se je tako nekako, da bo treba pri naših znanih .verskih" in „neverskih", reete »prismojenih* prepirih jedno žensko kot nepristransko razsodnico poklicati. Pristavila je Še rečena Slovenka, slučajno iz Ljubljane doma, da bodo Ženske najbolje pravdo razrešile ter prepirnežem glave pošteno oprale! — Jaz nimam kaj opominati proti temu: samo prevelika Čast menda ne bode za nas moške, ako bode ženska naša razsodnica. Ali pa je vea ta „verski" in „ne- „Pridejo . . . Samo ubogi Jean-Viktor . . „Kaj?" vzklikne vojvoda. „Mrtev! kroglja ga je zadela ravno v Čelo. * V prošli zimi je necega večera vojvoda s svojim prijateljem zapustil klub; zaigral je bil baš nekoliko sto louisdorov, pa ga je malo bolela glava. „Ako ti je prav, Andre", dejal je svojemu prijatelju, „idiva peš . . . NauŽiti bo moram malo svežega zraka." „Kakor hočeš," odgovori mu ta, „ali tlak je zelo slab." Voz pošljeta nazaj, potegneta si kožuhov za-vratnik kvišku in stopata proti cerkvi sv. Magdalene. Kar zadene vojvodova noga ob veliko kruhovo skorjo, ki je ležala v blatu. Gospod pl. Saulues vidi na to v svoje veliko začudenje, kako vojvoda Uardimont pobere kos kruha, ga skrbno obriše s svojim svilnatim robcem ter položi na neko klop boulevarda. „Kaj delate?" vpraša ga grof smejć. „Ste-li blazni ?" „To delam v spomin na necega ubozega moža, ki je umrl zame," odvrne mu vojvoda, kateremu se je glas lahno tresel .... „Ne smeji se, dragi moj, razžalii bi me." — .iiicicin.uii r>r.oiu -i/b tii vćrski" krik menda res le »babji krik*? — Potem se ve da je predlog one junaške Ljubljančanke popolnoma umesten in tudi opravičen, makar se utegne kdo pri tej pravdi na konec sklicevati na biblijo, katera govori o „pregnanji hudiča z bel-cebubom". Brez zatnšre, vrle Slovenke, a v največji sili nam vsaka pomoč dobro dojde, odkoder Bi bodi, samo da smo tega neslanega „ve>Hkega vprašanja", tega „oe-bodiga-treba" jedenkrat in to „radikalno" rešeni. Domače stvari. — (Vzpored koncerta,) ki se vrši ob priliki tridesetletnice „Narodne čitalnice v Kranj I** v nedeljo dne 13. avgusta t. 1. na vrtu gostilne gosp. P. Mayr-ja ml. s prijaznim sodelovanjem si. pevskega društva ,,Ljubljana", domačega mešanega zbora in si. vojaške godbe c. in kr. pefipolka št. 17.: 1.) Koračnica, svira voj. godba, 2.) L. Belar: ,,Mi vstajamo'4, poje moški zbor pev. društva „Ljubljana". BJ) Slavnostni govor, govori gosp dr. I. Tavčar. 4.) Auber: ,,Le premier jour de bonheur", ouvertura, svira voj. godba. 5.) A. Forster: „Naše gore", poje domači mešani zbor. 6.) Dr. B. Ipavic: „Oblačku", čveterospev pev. društva „Ljubljana". 7.) Dr. B. Ipavic: „Domovini", čveterospev. 8.) Dr. B. Ipavic : „Slovanska pesem", poje moški zbor pevskega društva „Ljubljana". 9.) Granada: „EI Turia", Valae espagnole, svira voj. godba. 10.) A. Nedved: „ Nazaj v planinski raj", poje domači mešani zbor. 11.) F. S. Vilhar: „Zvezda", s tenor-samospevom (gosp. Pavsek) poje moški zbor pev. društva „Ljubljane". 12.) Peters: „Potpourri čeških pesnij", svira voj. godba. Vstopnina 30 kr. za osebo. Čisti dohodek uporabljal se bo v popravo Preširnovega nagrobnega spomenika; z ozirom na ta namen se hvaležno vzprejme vsako preplačilo. Odbor. — (Odbor „Narodne čitalnice v Kranj i) prosi nas objaviti, da se bodo vozni listi za vlak ob 11. uri ponoči nazaj v Ljubljano dobivali takoj po prihodu v Kranj v č i t a 1 n i č n i bralni sobi. Da ne nastanejo zvečer sitnosti in ker je dobiti le določeno število sedežev, blagovoli naj si preskrbeti vsak takoj svoj biljet. Kdor bi se ne hotel udeležiti slavnostnega banketa, dobi pripravljeno kosilo na .Stari pošti" in pri „Jahaču". Ker se slavnost vrši pri vsakem vremenu, preskrbel je gostilničar g. Mayr, da se slavnostni prostor lahko pokrije v slučaji deževnega vremena. —(„Slovensko planinsko društvo") uljudno jirosi vse častite člane, naj se jutrišnje slavnost i si. Kraujske čitalnice, na katero je društvo prijazno vabljeno, prav mnogobrojno udeleže z društvenimi znamenji. — (Diplomo častnega občanstva) izročila je vferaj občina Erzelj pri Vipavi g. dr. Andreju Ferjančiču po svojem županu Ivanu Knbolu, Jožetu Volku in Fr. Punču h u. Dobro sestavljeni napis na diplomi bo glasi: „Občinaki odbor je v današnji seji imenoval častnim občanom Erzeljske občine veleBpoštovanega gospoda dr. Andreja Fer-jančiča c. kr. namestnika drž. pravdništva, državnega poslanca itd. itd., hvaležno pripozoavši njegove velike zasluge, ki si jih je Btekel v borbi za pravice in v neumornem delovanji za vsestranske koristi svojega naroda. Vipavska dolina je ponosna na svojega odličnega zastopnika, na svojega vrlega sina." — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Iz Postoj i ne poslal je gosp. K Šeber 8 kron, katere je nabrala gospa Josipina Kraigher mej tamošnjimi rodoljubi; darovali bo: g Josipina Kraigher 2 k.; po 1 krono: gospe M. Tbuma in Poženel, gdčna Domicelj, učenka Al. Kraigher dijak, Alojzij Kraigher in g. Andr. Lavrenčič iz št Petra. — Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! — (Dramatično društvo) Naprošeoi smo prijaviti nastopne vrstice: Opozarjamo še jedenkrat vse gospodičine in gospode, ki čutijo veselje in zmožnost za slovenski oder, naj se oglašajo za dramatično šolo, ki se prične IG. t. m. v Ljubljani. Po sedanjem naglem razvoju narodnega gledališča soditi, potreboval bode naš oder prav kmalo novih angaže-vanih močij in dobrim učencem šole omogočil se bode pozneje primeren zaslužek, ker dramatično društvo stalne igralce že izdatno honorira. Tudi bode društvo to leto najbo!|šega učenca poslalo morda na kako Dunajsko gledališko šolo, da se še nadalje izuri. Mej našim mladim občiuBtvom se nahajajo brez dvoma igralni talenti in zaradi tega naj ne zamude te izvanredne prilike, da se vpišejo v šolo, katera m le zanimiva in koristna za omiko, temveč zamore jed-nemu ali drugemu odpreti lepo bodočnost. — {„Glasbeni Matici") je c. kr. rainister-dtvo za uk in bogočastje poklonilo jeden izvod „muzikalnih del cesarjev Ferdinanda III., Lepolda I in Jožefa I. (Prvi in drugi zvezek) za kar izreka društveni odbor tem potoni iskreno zahvalo. Ti jako obsežni in zanimivi knjigi, ki nas spominjata na našega Galusa, sta vsem prijateljem glasbe na ogled pri predsedniku društva. — (Pevskega društva „Ljubljana" vrtna veselica) vršila se bode, kakor smo že poročali, v torek, 15. t. m. pri „Virantu" pričenši ob 7. uri zvečer, na kar slavno občinstvo, prijatelje društva ter petja in zabave opetovano opozarjamo, želeč društvu najsijajnejšega uspeha. — (Društvo za zgradbo uradniških hiš.) Našemu listu gre zasluga, da je Bprožil za razvoj mesta kakor tudi za prebivalstvo velevažno vprašanje, kako bi bilo preskrbeti čedna, zdrava in ne predraga stanovanja, sosebno za manj imovite kroge. V našem članku „Dva nasveta" izrečena misel, naj se osnuje posebno društvo za zgradbo primernih stanovanj, je našla glasen odmev, zlasti pri uradnikih. Kakor se nam javlja, snuje se že tako društvo, kateremu bi bilo namen, zidati hiše za uradnike. Na Francoskem, na Angleškem in na Nemškem je skoro v vsakem mestu tako društvo in vsa uspevajo izvrstno, člani dobe za pošteno ceno svojo hišico ter jo plačajo brez posebnih žrtev v obrokib in to v 10. ali 15. letih. Snovatelji novega tega društva nameravajo v kratkem sklicati osnovnim shod in tedaj bodemo imeli priliko o tej stvari še obširneje govoriti. — („Slovensko planinsko društvo") je zopet zaznamenovaloj naslednje nove poti: Iz Bohinjske BiBtrice na Črno Prst (rdeče 4 ure), z Rakeka v Škocijan (belo-zeleno-belo), iz Li-Bičjega (blizu S». ti n-e) čez Lanišče, Tlake, Razdrto v Šmarje (prav do postaje dolenjske železnice, rdeče), z Jesenic do pod Gole Peči iu od tod na desno na Planino, čez Jame na Kočno, Veliki Vrh in Golico, na levo pa na Rožico. Z Jesenic na Planino (rdeče) je l1/«, na Golico (rdeče) 4Vs, na Kočno in Veliki Vrh (modro-rdeče) 3 in na Rožico (rdeče) 3 ure. Natančnejši popis priobčimo drugi teden. — (Za varstvo proti koleri) pričel je mestni tuikat pred tremi tedni že vse potrebne odredbe in korake, da se jej tako zabrani vhod v naše glavno mesto. Tudi desinfekcijski aparat in bolnica za silo (za event. na koleri obolele ali od zunaj prišedše) sta za svoj namen že pripravljena. — (Dolenjske železnice.) Velika lokomotiva gramoznega vlaka, ki je zadnji Čas prevažala gramoz in drug kamnati materijal na progi pri Šmarji, vrnila se je pred par dnevi zopet v Ljubljano in opravlja sedaj ta posel deloma tu (pri kolodvoru), deloma vozi gramoz še do Šmarja in Gro-suplja. — Materijala iz gramoznih jam poleg prisilne delavnice se bode porabilo nekaj tudi pri razširjenem prostoru na južnem kolodvoru, pri nasipanji novih — pomnoženih tirov. — Prostor okrog dolenjskega kolodvora je večinoma b kamnato podlago ter z gramozem že posut in delo v tem oziru dokončano, prostor od konca dovozne ceste tik jarka do skladišča pa z leseno ograjo obit. — Pri Btraž-nici na Spodnjepoljanski cesti napeljana je že cev iz mestnega vodovoda v poslopje. — (Nove stavbe.) Nova hiralnica za duhovnike (ob Vodmatski cesti) je že pod streho in se zdaj že pridno od zunaj ometava in snaži. — Pri stavbi za novo deželno bolnico pa se koplje temelj in pripravlja zidarski materijal i. dr. — Hiša za sprevodnike na južnem kolodvoru se tudi kaj pridno dozidava, in bode kmalu pod streho, kakor tudi več druzih poslopij, ki bo se pretečeno pomlad jela staviti, tako ob Resljevi cesti kakor ona poleg muzeja. — (Samomor.) V Ljubljanico je skočil včeraj zvečer okolu 9. ure blizu Št. Peterskega mosta že priletni mizarski pomočnik Gašpar K. in utonil. Truplo so našli danes dopoludoe. — ( K o l a v ii a c i j a dovozne ceste k dolenjskemu kolodvoru) vršila se bode — ker je ta cesta sedaj dovršena — v sredo doc 16. avg. t. 1. ob 9. uri dopoludne na lici mesta. H ko-lavdaciji povabljeni so zastopniki mestne občine, kateri se bo pri tej priliki izročila cesta v daljno oskrbovanje, — dež. odbora in dolenjskih železnic. — (Novi tlak na Spodnje poljanski cesti,) namreč ob levi strani, bode v ponedeljek dodelan in se bode jel potem menda polagati tudi ob desni strani. — (Panoptikum in aoatomiški muzej g. K. Gabnela,) Liubl janskemu občinstvu dobro znan, je zopet razpostavljen tu na cesarja Jožefa trgu in se otvori jutri nedeljo 13. t. m. Muzej se je v poslednjem času izdatno pomnožil in ima nad 1100 raznih predmetov prve vrste, zbirko naravoslovnih preparatov, plastičnih mehaniškib gibajočih se umetnih del, anatomičo h preparatov, eksotičnih tičev itd., kakor je obširneje razvidno iz naznanil in iz današnjega iuserata. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 30. julija do 5. avgusta. Novorojencev je bilo 14 (= 22 88 °/o»). umrlih 19 (=31 20«/oo)» m«J ni»mi a» umrli za ošpicami 1, za letiko 4, za vnetjem sopil-nih orgaoov 1, za želodčnim katarom 3, za različnimi boleznimi 10 M-ji umrlimi bih so tujci 3 (= 15'7 »/,), iz zavodov 8 (= 42 1 •/,). Za infekcijoz-nimi boleznimi bo oboleli: za ošpicami 5, za Akrlatico 2. — (Pomanjkanje ljudskih učiteljev.) Kakor se z Dolenjskega poroča uradnemu listo, razpisal je okrajni šolski svet v Novem Mestu več alufcb za uč telje in učiteljice. Za nekatere teh služb se ni oglasil noben kompetent oziroma nobena kompeteutinia, za uekatere druge pa taki, ki imajo le usposoblienost za provizorično nameščenje. Videti je torej, da primanjkuje usposobljenih učiteljskih močij za iiulske šole. — (Nova železnica.) Iz Bih. Bistrice se nam p še: Nameravana železu ca iz Lesec v Bobi n j se te dni trasira in kakor kaže, se bode proga na Tolminsko potegnila, ker po izrekih inženeriev je evet jako ugoden. B ig daj, da bi se nam ta vroča želia izpolnila! — (Č a b raki tamburaši) koncertovali bodo dne 16. t m. v Sodražici in dne 17. v Ribnici, ostali dnevi pa ostanejo neizpremenjeni, kakor Brno jib že naznanili. — (Tombolo z godbo in petjem) priredi gasilno društvo v Šmartnem pri Litiji s sode-lovaujem pevskega društva „Zvon* in tamburaškega zbora jutri v nedeljo 13 t. m. na vrtu gosp. Josipa Jakliča čisti dohodek je nameuien za napravo društvene shrambe in še potrebnega gasilnega orodja. Začetek ob 3. uri popoludne. K obimi udeležbi vabi odbor. — (Bralno društvo v Radečah) priredi dne 15. t. m. veselico v društvenih prostorih z nastopnim vzporedom: 1. Pozdrav. 2. Tombola. 3 Petje. 4. Prosta zabava, pri kalen svira domača godba. Vzpored petja: 1. Mangolt: »Moj doni"; 2. Vogel: „Glas domovinski" ; 3. Forster: „Kitica slov. narod, pesrni" ; 4 Ipavec: „Oblaku"; 5. F. S. Vil-har: „Slovenac i Hrvat"; G Jeklič: »Pevčeva pomladanska* ; 7. *»*: »Slovenec aem" ; 8. Eisenhut: „Mazurka"; 9. Mašek: »Lihko noč" ; 10 Abt: .Večerna". Pri petju sodeluje 8 gg. pevcev Ljubljanskega jievskega društva „Slavec". Začetek ob 5. uri popoldan, Vstopnina za neude 30 kr. Opomuja: Pred vzporedom se vrši začenši ob 4. uri popoldne ustanovni zbor Radeške posojilnice. Darovi in dobitki v namen društva se hvatežoo sprejemajo. — (Nova cerkev v Mariboru. J Predvčerajšnjim uložil m blagoslovil se je slovesno temeljni kamen nove frančiškanske cerkve v Mariboru v iiHvzočno8ti knezoškofa Mariborskega in ni; o jih duhovnih in posvetnih dostojanstvenikov in muogobrojne^a ljudstva. — (Rajhenburški godbeni klub) priredi dne 15 t. m. v gostilni g o b p o Podje-dove na Vidmu koncert z bogatim vzporedom. Vstopnina za osebo 30 kr., obitelj 1 gld. Začetek ob 4. uri popoludue. Na mnogobrojuo udeležbo vabi uljudno odbor. — (Goriški Lahoui) nameravajo ustanoviti slovensk list, ki bi pa seveda služil lahon-skim interesom in pripravljal tla iredenti. Sodimo, da bodo tako korenito propadli, kakor svoj čas Celjski nemčurji s „Kmetskim prijateljem." — (Sokol v Prvačini.) Piše se nam: Odbor „Prvaškega Sokola" ustanovil se je v prvi seji nastopno: Josip Mozetič, starosta; Ivan Šemolje, podstaroata; Alojzij Sulic, blagajnik; Anton Leban, tajnik; Karol Mozetič, Josip Gregorič st., Josip Gregorič ml. in I>an Gregorič, odborniki. Pregledovalcem računov volil je občni zbor: Jakoba Gregoriča in Josipa Zorna. Po občnem zboru bila je pri kozarcu vina vesela zabava, katere so se udeležili društveniki skoro v polnem Številu. Veselje in navdušenost prikipela sta do vrhunca, ko je došel in se preČital telegram bratskega društva .Liubljanskega Sokola" in pozdrav od odg. urednika »Slovenskega Naroda" g Nolli-ja. Upliv obeh pozdravov na naše preproste fante bil je mogočen, kajti spoznali so, da niso sami, da tudi izvan Goriške imajo brate, istih mishj, istih idej. Vrlemu .Ljubljanskemu Sokolu" in g. Nolliju napil je v navdušenih besedah g. Orel, učitel|; odobravanja in Živio-klicev ni hotelo biti konca. — Spoznavajmo drug druzega, živimo in delujmo v slogi — in naša bode prihodujost! — (Istarska vinarska zadruga.) Hrvatski rodoljubi ustanovili so v Pulju velevažno v i -na rs ko zadrugo, katera utegne postati največjega pomena za ieterske hrvatske vinščake. Ti so bili doslei odvisni od ital janskib prekupcev, sedaj pa jim bo mogoče emancipirati se te gospodarske in politične odvisnosti, kar je neprecenljive vrednosti. Ker je zadruga v rokah odličnih poštenjakov, bo gotovo dobro uspevala. Koj prvi dan se je oglasilo 63 udeležnikov, katerih vsaki je založit delež v znesku 100 gld., tako da razpolaga zadruga že sedaj s kapitalom 6300 gld., katera svota se bo pa iz-vestno izdatno pomnožila. Opozarjamo svoje ožje rojake že sedai na to zadrugo, katere ustanovitev pozdravljamo iz gospodarskih in narodnih razlogov z največjim veseljem. — (Odlikovanje.) Ruski car je odlikoval goBp. Špiro B r u b i n o, vseučiliškega profesorja in ravnatelja muzeja v Zagrebu, za njegova znanstvena dela z redom sv. Stanislava druzega razreda. — (Razpisane ustanove.) Na c. kr. strokovni šoli za zemtiedelstvo na Dana ji razpisane so za šolsko leto 1893/94 štiri državne ustanove po 200 gld. za gozdarske študije. Prošnje na ministerstvo za pouk in bogočastio izročati je do dne 25. septembra pri rektoratu uavedene strokovne Šole. — (Razpisana služba.) Pri c. kr. poštnem uradu v Begunjah, v Radovljiškem okraji izpraznjeno je mesto poštnega odpravitelja. Letna plača znaša 300 gld , pavšale 80 gld. in za vsako pot poštuega sela iz Lesec v Begunje in nazaj po 40 kr. Jamščine je položiti 300 gld. Prošnje do dne 20 t. m. pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu. Prvo krono družbi sv. Cirila In Metoda 1 % — ^. Razne vesti. * (Petstoletnico) praznuje dne 13 in 14. t. m. mesto Kufsteiu na Tirolskem, znano po svojem starem gradu, v katerem je jetnišnica. Slav-noBt se bode vršila posebno sijajno. * (Velicega morskega volka) ujeli so ribiči blizu Spleta. Lovili so sardele, ko so zapazili, da se okolu ladije plazi velik morski volk. Ko so ga privabili blizu, nastavili so mu iz vrvi nareieno zanjko, v katero se je požrešna velika riba res uiela z repom in so jo tako izvlekli na suho. * (Poroka na biciklu.) V Parizu, kjer je kolesarski sport jako razširjen, bila je minulo so boto poroka, pri kateri sta bila ženin in nevesta na kolesih, istotako vse priče in vsi gostje. Vsa družba, broječa 15 oseb, peljala se je potem iz Montroartrea v Eoghien. * (U bege I tiger,) ki je gotovo ušel iz kakega zvennjaka, je strah in groza prebivalcev Bdiovskega okraja v Orelski guberniji na Ruskem. Napadel in razmesaril je že več ljudij. Vojno po-veljništvo poslalo je nekaj vojakov, ki pa niso mogli usmrtiti nevarne živali. Prišlo je torej iz Orela 40 vojakov pod poveljništvom dveh častnikov, ki pri rede* pravcati lov na nevarnega pribegleca. * (Potujoča svetovna razstava.) Kakor se poroča iz San Frančiška, so bode preselila tja svetovna razstava iz Cnicaga, ko bode končana in se bode nadaljevala Šest mesecev v San Frančišku t. j. od 1. jannvarja do 1. julija bodočega leta pod imenom „Califoroia International Midvinter Exhibition". Razstava bode v parka, iz katerega je krasen razgled na tihi ocean. Književnost. — „Slovanski Svet" ima v št. 15. to-le jako zanimljivo vsebino: O kulturni vzajemnosti Slovanov; — O Obodaki proslavi; —- Letina in spe t. 1. v Rusiji; — Iz poezij Fr. Levstika; — Skupščina na Loveenu; — Ruska pesem; — Iz Krče vinskih potočnic; — Prigodnica; — Biserje i alemovi; — Marko znade, što je za djevojke; — Fin de siecle; — Ples in plesovna glasba; — Malo kritike; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu; — Književnost; — Listnica uredništva. —■ »Popotnik", glasilo zaveze slovenskih učiteljskih društev, prinaša v št. 15. naslednjo vse bino: Učiteljstvu slovenskemu; — Učni načrt za računstvo v štirirazredni ljudski Soli; — O sestavljanji krajevnih kronik; — Slovstvo; —Društveni vestnik; — Dopisi in druge vesti ; — Natečaji in inserati. — „Stenograf", glasilo hrvatskog steno-grafskog društva u Zagrebu, ima v št. 5. in 6. to le vsebino: Predstavka u pogledu uvedenja stenografije kao obvezatnog predmeta u srednje škole; — Stenografija u službi pravosudja; — Hrvatska stenografija ; — Slovenska stenografija; — Stenografija u Bugarskoj. — V stenografovani prilogi je več jako spretno izbranih in fino litografovanih hrvatskih in slovenskih vaj. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 12. avgusta. Trgovinski minister izdal naredbo z dne 9. t. m., v kateri opozarja vse železniške uprave na lani izdane profilaktične določbe zoper razširjanje kolere ter naroča, da je vse potnike strogo nadzorovati ter imeti vedno pripravljena desinfekcijska sredstva. Praga 12. avgusta. Tukajšnji nemški listi javljajo, da namerava vlada razpustiti obč. svet, baje zato, ker se navzlic namest-niški naredbi napravljajo še vedno samočeški javni napisi. Srno 12. avgusta. Deputacija »Narodnega kluba" pod vodstvom deželnega poslanca barona Pražaka ml. predstavila se včeraj voditelju namestništva dvornemu svetniku J a -nutschki ter reklamovala rešitev že lani podane pritožbe radi samonemških napisov. Deputacija je izjavila, da zraatra samonemške napise v Brnu za razžaljenje češke manjšine, se sklicevala na naredbo Praškega namestništva ter opomnila, da je namestnik Loebl svoj čas obljubil ugodno rešitev podane pritožbe. Ja-nutschka je odgovoril, da v Brnu niso take razmere, kakor v Pragi, ker so v Brnu posamični Nemci napravili na svoje troške samonemške napise, katero pravico imajo tudi Cehi, sicer pa da je vlada občini določila rok, da se o tej stvari izjavi ter bo šele po tej izjavi odločila, kaj je storiti. Budimpešta 12. avgusta. »Hirlap" javlja, da je načrt postave o civilnem zakonu že na čisto prepisan ter izročen pravosodnemu ministru. Načrt določa, da smejo duhovniki izvršiti cerkveno poroko še le potem, ko se jim uroči dokaz, da je civilna poroka sklenena. Budimpešta 12. avgusta. Višje sodišče je včeraj potrdilo obsodbo odličnega rumunskega rodoljuba župnika dra. Lucacia, s katero je bil ta obsojen na 13 mesecev ječe. Rim 12. avgusta. Včeraj obolel neki mož za sumno boleznijo in nagloma umrl, a doslej še ni dognano, ako za kolero. Curih 12. avgusta. Zmerni socijalisti nadaljujejo svoja posvetovanja. Razprave so časih jako srdite. Anarhisti, ki so se zbrali na posebnem shodu, niso sklenili nikakih resolucij. Povabljeni avstrijski anarhisti so udeležbo odklonili. Madrid 12. avgusta. Vest, da namerava vlada ukazati, da je vse carine plačevati v zlatu, je neosnovana. Kralj je popolnoma zdrav. V vseli provincijali vlada mir. Washington 12. avgusta. Kongres začel danes razpravo o srebru. Privrženci srebrne valute sodijo, da bo poslanska zbornica sklenila odpravo Sherman-zakona, upajo pa, da bodo zamogli v senatu izposlovati kompromis. Bombaj 12. avgusta. Tukaj nastali nemiri in izgredi, ki se vedno ponavljajo. Policija zaprla mnogo osob. Štirje hindu-templji in dve mošeji razrušeni. Narodnogospodarske stvari. | — Pravilnik za uvoz blaga iz Avitro-Ogrske na Roško. Trgovski in obrtnisai zbornici je pomalo c. kr. trgovinsko ministerstvo nastopni ukaz: .Častiti zbornici so vaied naznanila c. kr. imnisterstva za vnauje stvari prljavija, da zaLteva cesarska ruska \lada na podstavi najnovejše preosnove carinskega tarifa svojega dokazil,o proizviru uvažanega blaga, za katero bodo veljala naslednja določila pravilnika, potrjenega od finančnega minioterstva dne 10 in 22. junija meseca t. I. 1. Za dokaz u proizviru evropskega blaga, od katerega je plačati carina po minimalnem tarifo, se vzprejeroljejo: a) Izvirne fakture in pisma fabnkantov, katerih podpisi so od krajuih, mestnih, občinskih in policijskih oblastev potrjeni iu označeni z uradnim pečatom, b) izpričevala o proizviru, katera napravilo in z uradnim pečatom označijo ru-dca poslanstva, konzulati in konzulski agenti, kakor tudi trgovske zbornice, občinska in policijska oblastva ali carinski uradi tistih izvoznih dežel, katerih blago je v Rusiji podvrženo minimalnemu tarifu — 2. Pod točko 1. imenovana dokazila morajo imeti zabeleženo: Število kosov voznega blaga, njih znakov in številke, surovo (brutto) in čisto (netto) težo, in kakovost blaga, zaznamovana s tehničnim ali kupčijskim izrazom. — 3. Jedno i smej pod točku 1. navedenih dokazil zadostuje, če prihaja na Rusko uvažano blago naravnost iz proizvirne dežele svoje. — 4. Z« evropsko blago, ki se prihaja naravnost iz proizvirne dežele, je pokazati: a) pod točko 1. a omenjene fakture ali pisma fabrikantov v originalu ali prav poverjenih prepisih ter pridati znakov«, številke, surovo in Cisto težo, kakovost in množino blaga za vBak posamezni tovorni kos ter podobe f ».briških zosrnek, če je blago označeno s kakimi znamkami; b) za blago, ki prihaja iz carinskih skladišč, z uradnim pečatom pritisneno potrdilo izvoznega carinskega urada s tem, da je bilo dotično blago od prihoda iz proizvirne dežele pa do izvoza pod nadzorstvom carinskega urada. — 5. Pri uvozu neevropskega blaga, od katerega bi bilo mogoče zahtevati doplačila, rabijo se connoissementi (morski vozni listi) v dokaz nep srednjega prihoda iz proizvirne dežele Če se pa tako blago naravnost vpelje iz kake evropske dežele, ki ima pravico do naivečjih olajšil, pokazati je ravno take (con no in se m en te.) morske vozne liste, katerim je priložiti od izvoznega carinskega urada tiste države, iz katere je bdo blago naravnost na Rusko poslano, spisano izpričevalo glede dežele, iz katere je prišlo blago v pristanišče carinskega urada, ki je spisal to izpričevalo. — 6. V točkah 1—5 imenovana dokazila v izkaz proizvira ali izvoznega blaga se ruskim carinskim uradom lahko pokažejo z morskimi voznimi listi (connoissementi) ob dohodu blaga ali pri oddaji deklaracije, v kateri mora, ako je carino plačati po minimalnem tarifu, povedana biti v rubriki: »Kakovost blaga" in proizvirna dežela. — 7 Kadar je carino plačati po minimalnem tar tu, mora blago biti izkazano po priloženih ali pri izkazu predloženih iz-kazilih — fakturi, pismu, izpričevalu ali morskih voznih listih (connotssementih) — ali pa mora dotični točki izkaza pridelana biti izjava, kateri izpričevalo o proizviru, oziroma izkazilo nakUdnega kraja odgovarja v te) točki izkaza navedenemu blagu; drugače se izkaz zaradi popolnitve vrne in še le potem, ko so vsi v tej točki navedeni podatki v iz kazu zabeleženi, ocarini se blago lahko po minimalnem tarifu. — 8 Carinska oblastva se morajo pri pregledovanju preveriti, da se fakture in izpričevala n proizviru ujemajo z vpeljanim blagom in dano jim je vselej na voljo, da preizkusilo pred ložena izkazila in blago pregledajo, če je tebtnik razlogov za sumnjo. — 9. Izkazila glede proizvira (točka 1—4) in nakladnoga kraja (točka 5) ter druga izkazila glede ocarinjenja blaga »e pošljejo z izgotovljeniim izkaznimi zapiski vred pristojnim kon trolniin oblastvom. — 10. Za blago, ki prihaia po pošti, veljajo v dokaz o proizviru v točkah 1—I tega pravilnika omenjena dokazila, katera je carin skim uradom predložiti ali s poštno deklaracijo vred ali pa kadar je prejme adresat. — Ta pravilnik je veljaven od 12. julija t. 1. kakor je c. kr trgovinsko ministerstvo z ukazom z doc 31. julija t. I štev. 40 395 trgovski in obrtniški zbornici javilo Za blago iz AvstriJBko-Ogrske na Rusko velja, dokler se kaj druzega ne določi, ruski minimalni t ar i (razun olajšil, ki so v rusko-fraucoski pogodbi dovoljena za nekatere reči.) — Zavarovalno društvo »The Gresham Londonu. Poročilu o 18. mesečni poslovni dobi (od 1. julija 1891. do 31. decembra 1892 ), ki se je čitalo v občnem zboru delničarjev dne 30. maja t. 1 povzameno, da je bilo v tej dobi vloženih 15.206 zavarovalnih ponudb z 125,732050 frankov in vzprejetih 13 091 z 102,636.475 fr. ter se je iz delalo primerno Število polic. Dohodek iz premij znašal je po odbitem znesku za protizavarovunje 25,753.445 fr. Bilanca obrestne konte znašala je 7,690.898 fr. Na police za zavarovanje za življenje se je izplačalo 12,908.048 fr.; za mešane zavaro valne pogodbe se je izplačalo 2,801.455, za nakup društvenih polic 1,909.171 fr. Zavarovalni in rentn fondi so se povekšsli v tej dobi za 7.922.421 fr Vseh aktiv bilo je dne 31. dec. m. 1. 125,305.150 fr .obstoječih v jamstvih britske, indijske in kolonijalne vlade in tujih držav železniških delnicah in dolžnih listih, hišah, hipotekah in raznih jamstvih. Poslano.*) Odgovor na »Poslano" t st 180 .Slov. Naroda". Ne zdelo bi se nam sicer vredno odgovarjati na Vaše „Poslano", a ker nam pa pretite, da prijavite vsebino dotične pdle, — katero je gospod Urbančič pri občnem zboru našega društva dne* 30. ju-ija t 1. preČital — udarno se Vašemu pozivu, kajti vsebino dotične pole bi si. uredništvo itak ne vzpre-jelo, ker, kakor nam je do danes znano, je »Slov. Narod" političen, a ne humorističen list. Pa torej k stvari. Vi pišete v svojem »Poslano" ; »Kei erao primorani, svoje poStenje javno dokazati, zahtevamo, da odbor »slov. bralnega IruStva" v Kranji v tem cenjenem listu odgovori na govora gosp. Urbančiča in gosp. Eržena, katera govora podala sta dne 30. julija 1893. pri občnem zboru in se g. predsednik ni opravičil (sic!) takrat, temveč zopet nepravilno postopal in radi tega izključil ude, tekom 8 dnij, ako ne, primorani smo podati oba govora javno z dopisom v ta cenjeni tist, ter s tem občinstvu pojasniti, da mi nismo Bog vedi kaj razžaljivega podali prejšnjemu odboru, kakor se po celem mestu trobi, temveč, da smo le hoteli dokazati, da se je nered godil in nepravilno postopanje odborovo. Kranj, dne 6. avgusta 1893. Franjo Urbančič. Gašper Krzen. Ivan Ranuh (prav Rausch), A. Jezeršek. Rudolf Kokalj. Šteto Sčrbačić.u »Svoje poštenje" — pravite — — —? Kedo Vam pa krati Vaše poštenje — gospodje — kedo?! Naše društvo je Vam gotovo nikdar ni kratilo, kar morate sami priznati. Nadalje pišete, da naj odgo vorimo na govora gg. Urbančiča in Kržena, katera sta se podala pri občnem zboru dne 30. julija t. 1., in da se g. predsednik ni takrat opravičil. — — opravičil"? — — — Smo li prav slišali? . . . Sveta Pomagalka! Opravičil in Vam nasproti? . . . Jako fino — gospodje. Kar se tiče g. Urbanoičevega govora, se nam tu ne zdi umestno odgovarjati, ampak le želimo, da se isti govor (neizpremenjen!) natisne, kajti tudi čč „Narodovim" čitateljem želimo nekoliko prave »pustne" zabave, a le proti temu, da jim kaj ne škoduje. Gospodu Erženu pa svetujemo na njegov duhovit govor, naj v drugič ne pogreva starih reči in da naj ne piha tam, kjer ga ne peče. Nadalje pravite tudi, da Vas je društvo izključilo. Za božjo voljo, kaj tacega se nam pa tudi še ni primerilo, da bi ud, kateri je malo poprej svoj odstop od društva sam pismeno naznanil — trdil, da ga je društvo izključilo. Gospodje! — ako imate res tako kratek spomin, da ste pozabili na isto polo, katero ste poslali odboru, jo Vam drage volje tu priobčimo: Slavno bralno društvo v Kranji. Z ozirom na namenjeno področje, koje misli se dogajati, usojajo si podpisani naznanjati, da ne-kedanjemu odboru delo sej prihranijo, svoj izstop od društva z današnjim dnevom. Za prijaznost pa in trud in delovanje pri društvu, ter lepo plačilo (aic!), se srčno zahvaljujejo. Kranj, dne 1. avgusta 1893. G. Krschen 1. r. Fra m Urbanfscbitsch I. r. Stevo Sčrbačir I. r. Raca na vodi! —- to pa ni kar si bodi. — Kaj ni to lepo? Sedaj pa še recite, da ste bili izključeni ! Strah ste imeli, strah, da bi se Vam v resnici kaj jedna-cega ne bilo zgodilo — kaj ne da? Čemu se je treba zatožencu bati sodnika, ako ni nič zakrivil?! Kar se gosp. Ranscha (pomotno Ranuha) tiče, je odbor postopal po § 6. društvenih pravil, ki se glasi: „Odbor ima tudi pravico društvenika izključiti, ako se isti ne drži pravil in ako društvu kvar dela." Gosp. Kokalj je tudi svoj odstop naznanil. Kar se pa gosp. Jezeršeka tiče, se nam ne zdi potrebno govoriti. Torej gospodje, ni bilo res tako? . . . Dobro se je odrezal dotični gospod, kateri je rekel: »Tamburaši (to so bili namreč vsi dotični gospodje) so dete bril nega društva in to dete se je pa sedaj uprlo zoper svojega očeta" — mi le se dostavimo — nker je to dete prestopilo meje zapovedi, vzel je oče šibo v roke, ter je izgnal iz svoje rojstne hiše" — torej popolnoma opravičeno, kaj ne da — gospodje?! Konečno le to še dostavimo, da z mirno vestjo čakamo Vašega nadalnjega poročila, kajti pripravljeni smo tudi, celo Vašo zgodovino javno razkriti. „Slovensko bralno društvo4' v Hiranji, dne 10. avgusta 1893. Z a odbo r: Al. Pečnik. Janko Rozman, predsednik. tajnik. *) Za vsebino tega sestavku ju ureduifitvo le v toliko odgovorim, v kolikor ziikon veleva. Za preblvaloo mest, uradnike Itd. Proti tež-kotaiu prehavljenja in vsem nasledkom mnogega suđenja in napornega duševnega delajo uprav neobhodno potrebuo domače zdravilo pristni „Moil-ov Se it! 1 i t z-p eašok ", ker upliva na prebavljenje traino in uravuovalno ler ima olajševalen iu topileu učinek. Škatljica velja 1 gld Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. M0LL, c. in kr. dvorni zalagatelj. na DUNAJ I, Tuchlaubeu M. V lekarnah na deželi jo i/.rečno zahtevati MOL L u v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 ikatljic se ne pošilja 3 (18—11> Bratje Sokoli ! Ker se trši »ravnost tridesetletnice, narodno čitalnico v Kranji v nedeljo dne 13. avgusta popoludne, odpHj« se „Sokol1' korporativno ob II url 50 min. dopoludne. 8-«a«»n zhiraio se v n*del|o mm 18-4° C brezv. jasno Srednja temperatura 18-50, za 11 pod normalom. dnć 12. avgusta t. I. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 96-55 — gld. 9640 Srebrna renta..... „ 9ol0 — ,, 96*06 Zlata renta...... „ 11875 — B 118-85 4°/, kronska renta ... „ 96'45 — „ 9605 Akcije narodne banke . „ 978-— — , 977-— Kreditne akcije .... „ 335-— — „ 33375 Lordon....... „ 1515*70 — „ 12595 Napol........ „ 992 — „ 993 C. kr. cekini..... „ 591 — . 691 Nemfike marke .... „ «1*27'/, — „ 61*60 Italijanske lire..... „ 453.') — „ —•— Papirnati rubelj .... „ l'30l/i — » —'— Dne" 11. avgusta t 1. 4°/0 državne srečke iz l. 1854 po 250 gld. 147 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . 191 , 25 „ Ogerska zlata renta 4°/0.......— , — . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 127 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4,/,°/0 zlati zast.liBti. . 122 „ 25 n Kreditne srečke po 100 gld......1«7 . 50 m Radoltbve sreške po 10 gld...... 23 , 30 „ Akcije anglo-alrat. banke po 200 gld. . . 148 „ 75 „ Tramway-aru4t, velj. 170 gld. a. v..... 250 „ — „ r— ma > o rt P. o ~ = O ■ "3 iS 30 . 1 K KI I 1 m Najboljša pitna voda kadar preti uevariioMl epidemije, je v taki ■ sl.ičajiti i'eato skušeua, od mudi« citiK tih avtoritet vedno priporočevana Milite* iad6Js-HI« lulna Vvl S H/^\Vi TE. V njej se ne nahajajo nikako orga-iične substance ter je zlasti v krajih, kjer jo stu-denfina ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprlkladnejša pijača i2-8) Gela,, popol-rn.or3Q.3L nova uniforma za c. kr. državne železniške uradnike WmmT~ se takoj proda. Kuj več ne lavi v Ljubljani, na Kongremem trgn 14, v pritličju trn desno. —2) Poštni odpravitelj in telegrafist Ponudbe naj ho pošljejo ,,poNte rcslmilc i". i.. IO v se/uh<• ■■ h Prinorikem^ (819—2) Učenca veSćega slovonskega in nemškega jezika, viprejmem pod ugodnimi pokoji luli oj v hvoJo p rodajal ulco ■ m«'Nit ii im lil ji u o ni. (827—2) Fran Fischer v Kamniku. dobe trajno delo. (835> Bavili sr bodo s prepeljavanjem reis (Sini od l.ltlje v Trchn|e in Veliko l.oko. Dnevni zaslužek 6—7'/a Rld. Več pri ekspediterju A. Sni/,.n im l.iii|Nka»iu kolodvoru. (Nopti) rumen z rujaviin gobcem, srednje velikosti, »e Je Izgubil dne '£H. Juliju zvečer, ko ju njega lastnica odpotovala na Gorenjsko. — Tisti, ki ga je na&el, naj to blagovoli naznaniti pod naslovom „C, T. posle reatnnte lilriju--. (821—3) Spreten pisar izvežban komptoirist vešfc Rloveoskegu in nemškega jezika — el"u.ž"be. Ponudbe vzprejema upravuištvo ,, Slovenskega Naroda" pod ,,100". (820—2) Kwizdina profinova tekočina. Mnogo let preskošeno bolesti ute-šujoče domače sredstvo. Cenit 1 , Mlekleiilci avstr. »«-l|. gld. 1.—-1 g ittekleiilcl msir. velj. ttn kr. Dobiva Ke v vseh lekarnah. (210—10) Paziti je na varstveno /.iianiko in naj se zahteva izrecno Kwizdina protinova tekočina iz okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji. Terezija Eger. Zaloga to«-vsake vrste svilnatega blaga, trakov, čipek, modrcev, srajc za turiste, volne, bombaža, ovratnikov, kravat, predpasnikov, otročjega perila. Vse priprave za krojače in šivilje. Svilnato blago (818—2) ]><> j i i im sanld&Ckiil ......i. S^r. ^etra, cesta, št. S. L. Mikusch '* tovarna dežnikov f Ljubljana. Mestni trg l&. N i s on • • i O r—« r j=> z* 1 a I S 'c S. *4 c/i vi i O C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda ■velJaLTm.ear*' ođ- 3"w-».iJ«' 1893. Nastopno omenjeni pribajalni in odhajalni čaBi ozna-ceni so v srednjeevropskem < asa. Odhod lz Izubijane (jnž. kol.). Ob 12. url 05 mlnnt po noči osebni vlak v Trbiž, Pon tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Iscbl, Gmunden, Solnogra t, Lend-Gantein, Zeli am See, Inomost, Bregenz, Ztlrich, G nt", Pariz, Steyr, Line, Budejevice. Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlove vare, Pragu, Draždane, Dunaj via Arastetten. Ob 7. url OO minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Ga^tein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url SO minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (Ju*, kol.). Ob 6. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih v aro v, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic. Solno-grada, Linca, Steyra, I«chla, Gmundena, Iscbla, Ausseea, Pariza, Genfa, Zilricha, Brege n? a, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten. Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Soliiograda, Iuomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca. Franzensfeste, Pontabla, Ti biža. Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-negi. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 06 || popoludne v Kamnik. .. 6. „ 50 n zvečer v Kamnik. „ 10. n 10 || zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 8. url 51 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 15 n dopoludne iz Kamnika. „ 8. ,, 20 || zvečer i/. Kamnika. „ 8. 55 ,, zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—174) Naznanilo. Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane (826—2) deželna blagajna kranjska od 16. do vštetega dne 19. avgusta 1893.1. strankinemu prometu 99"" zaprta. ~^NE Deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani, dne 8. avgusta 1893. I. X Na najnovejši in najboljši način £ litkiiit it«-. (694—12) t Kobe In zobovja: ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- V £ viin)i4 in vse lobue ©|»erncl|e, — odstranjuje X V aobue bolečine z usmrtenjem živca ♦ t zobozdravnik A. Paichel, t ♦ pole« čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hifti, I. nadstr. J P t O N (u N t Za- želode o. (332—34) rJP r* 11 li O C! X > - j G v Cognac-grenčec steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Slastmi I Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-jn lekarnarju v Ljubljani. —=== Pošilja bo z obratno pošto. BI— Za želodec. ti N N< (D K« O P- (D O i Knjigovodjo popolnoma veftftega dvojnega knjigovodstva in slovenskega jezika, vipre|me Jedna tovarna. Ponudbe s prepihi spnfteval vzprejema uprav-nifitvo ^Slovenskega Naroda* pod „1000". (836) Slavnoznana gostilna „Polićansla" i Zaiioini aredišču in mestu sodnemu okraju Zatifikemu, ■e daje od 1. |aimvar|a 1804 poČeuSI pod ugodnimi po^ofl v najem. Z gostilno jo združena tudi meNin-skii ln pehitrskn obrt. Natančneje poizve se v gostilni „Poličanalcft" v Zailčlnl. (834—1) #.i«lan. ca tri tedafe in citope; posebej lilsn z dvema Robama in kletjo, gOMpodarskn po-mlopfa in lilevr, lep vri, mala njiva in travnik na Mpodnfem 6ta|er»k.em, prav blizu meata. Me p<» ceni proda. (838) Vet se izvć v upravm&tvu nSlov. Naroda". i Svetovna razstava v Čikagi. 4 i Vožnji listki v AMERIKO (360—19) pri nizozemsko-amenški parobrodni družbi. I Kolowratring 9 J) J IV WeyringergasHe 7" Pojuonilu ^»iwt«»iij, Grajščina Gradac na Kranjskem potrebuje oženj onega, slovenski govorečega ki zna nemški pisati, dalje ožeujenega ki zna slovenski pisati. — Ponudbe s spričevali in zahtevami naj se po&ljejo na gorenje adreso. (805—2) Ludovik Puh mizarski mojster in polagatelj p arke to v v Ljubljani, Pred Prulami št. 19 se priporoča (808—2) za polaganje parketnih tal in za voščenje sob. Prodaja parkete lastnega Izdelka ln Is prvih tovarn, kakor tudi voiAUo z* tla. Parketni uzorei so lahko ogledajo pri njem. Ne kupujte InoaeiuHkia receptov za mošt, ker bo predragi in tudi uepopolni. Kdor si hoče napraviti sani dobro in zdravo domačo pijačo naj se potrudi k Ivanu Sajovitz-u v Gradei, Murplatz št. 1, „pri črnem psu tam se dobe vai predmeti, ki so potrebni k teuiu, iu ae plača za polovnjak zajedno z receptom samo 5 gld. f>0 kr. Po izrekih in dopibih mnogobrojnih naročitcljev go-Bpoda Ivana Sitj« v ilz-u. so isti % njegovim receptom za napravljanje mosta j»ko zadovoljni, ker dobo za majhen denar Isboreu most. (825 —2) TincLcapsici compos. (PAIN-EXPELLER). p'ripraveny v Riohtrovg lekarni v Praze, v&eobecnfi znim^, bolesti utifinjioi domači lek k mazani, jest na skladč ve vfttaino lekuron, laliev po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani rf eba se miti dobre na pozoru a pFijmouti jen Uhve ■ oehran-iiuu znamkon „kotvonu jakoito prave. Thtredm iiwyl»t«i«tvi: Rlchtrova takarna „11 zlatiRO Iva" v Praze. S I A5B Otročji vozički jako elegantni, fini in močni dobivajo ae pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno po 6, 7. 8, 9, 10 gld. in viAje po vsaki ceni do 30 gld. — Največja zaloga najlepših trikolesnih Štefanlja-vozićkov za sedeti ■ streho in brez strehe po 7 gld. in višje. (327—23) MM^OM OBREZA tapecirar, yr Xjj'u.t>13a.;ia.l, Selenburgove ulice. SHW Priznano najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov ! Št. 7542. (838—1) Za KraiiJNko se razpišejo sledeče službe okrožnih zdravnikov in Bicer: a) k letno plačo SOO gld.: 1 ) v Bohinjski Bistrici; 2) v črnomlji; 3) v Kočevski Reki; 4.) v Senožečah; 5.) v Železnikih; b) % letno plačo 600 i:ld.: 6) na Brdu; 7.) v Logatcu; 8) v Postojini. Prosilci za ledno teb mest vlože* naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v L ubijani do dne lO. septembra 1893. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvu, fidčno sposobnost, neomadeževauo življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega m nemškega je/.ika. * Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, (ine 9. avgusta 1893 sloveče JVa^nanilo. Podpisanec si usoja javiti velecenjenemu p. n. občinstvu, da jo prevzel restavracijo in kavarno pri g. Deklet i in da bode imel v zalogi pivo is iiHjHt»re)Ne, I. isis. Mtanoi Ijeue kruiijMke pivovarne v Jlenglnu v mimIcIIi Iu atekle-iiicitli. katero oddaja gg, gostilničarjem tudi po znižani ceni. Točil bodo priHtua vipnvska« doleiifakn, hrvnlMka in tNlrakit vinu ter Btregel z izbornim i uorliiml iu inr/.liiui Jetllli. 1'riporočujoo so za mnogobrojni podct z velespoStovanjem (776—4) F»rej J. Geba. Fran Čuden Prej J. Geba. «» urar v LJubljani, Slonove ullee nt. 1 1 (Podružnica v Trbovljah) priporoča si. občinstvu ter posebno preč. duhovščini svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prsta- (194—32) nov, uhanov iu vseh v to stroko spadajočih stvari) P» "J»i-iiižjlli venah. Popravila izvršujejo se natarčno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po posti. Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko. »■W-H-fr4»l M I I i I 1 I I I I I I I H Gospodarji in kmetovalci! Pomlad, čas za nakupovanje različno železnine in poljskega orodja in Čas za zidamo je dofiel. Pri nakupovanji vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po 'nizki ceni, ali pa pri eni in isti ceni boljSe blago. Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji coni. za to som v stanu jo dajuti tudi po nujnižji ceni. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjom za zidanje, okovaml za okna ln vrata iu u oementom. V salogi imel bodem vedno najboljši roman in portland cement, stare železniško ilne /a oliokc, preskrbitn pa tudi po nnjnižji ceni traverze, i. t. d. V zalogi imam raznovrstne priproste in najfinejše okovo za okna in vrata, okove za voze, vezi i. t. d. Za strehe kriti imum bogato zalogo cinkaste in pocinkano plo-ščovine ter strešnega papirja. V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje lepo in bogato pozlačene nagrobne križe posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih W štedilnih ognjišč ~m in njih posameznih delov. Vnanja rs.a,ro'—, :s-— itd. Tirolska lesena in slamnata glasbila po tfld 8 f>0, 4 50, 6-—, 10-—. Tirolske gitare (specijaliteta) po gld. J-K0, 4 r,0. 5*60, 7-— itd. Oooarine (pristno italijanske) po <>0 kr., 70 kr., 9(J kr. itd. Ustne harmonike (Knittlinfiko s srebrnim glasom) po BO kr., 70 kr do gld. 6"—. Harmonike (najmočnejši usojsti mehovi) po tjid. 8'—, 5*5 , 101 —, 30—. Trobila (le najboljše kakovosti) s srebrnimi obroči, najelegantnije opremljena itd. po tovarniških cenah. (777—4) Za vsako glasbilo popolno jamstvo. r^JT" i: ,-uto ihiHtrovani katalogi se Dol Ijajo zastonj in poštnine prosto. — Izvrstne šoie za vsa glasbila. — Največja zaloga cerkvenih mu /.i kali j. Adresuje naj se: J" liann O-r ss, Innsbruck:. Dražlseiio oznanilo. Preložitev okrajne ceste v Žužemberku bode se putem /itiaujset ulite dra/i>e oddajala dne 3. septembra 1893 pri okrajnem ccstucui odboru v Žužemberku od 2.—4. ure popoludne. Po načrtu zna£a preložitvi odmerjena proga liiiO metrov ali \ : troiki za to preložitev pa so odmeijeoi na tfl«l. 0«> kr. K tej dražbi vabijo ae i><»■ 1 • tu k. s tem pristavkom, da ho dotični mu'-rti, prevdarki tro&kov in drugi utavbinski pogoji na vpogled v piKunii okrnj-n«'g;u vvst 11 »g, a odboru v Žužemberk u Ii. ši. IU vsak dan ob uavadnih uraduih urah. Kdor želi udeležiti se dražbe, ima položiti pred njenim pričetkom 5°/o (24G gld.) varščine, katero hode moral prejemnik povišati po končani dražbi iu zaključku zapisnika na 10% ; vnem drugim udeležnikom vrnila 66 buiie pa takoj po končani dražbi. Pravilno sestavljene, zapečatene pismene ponudbe (oferte), kol.•kovane a kolekom 50 kr.. katerim je priložena 100/0 varščina, vlagati je pri podpisanem odboru nnfkuNiieie <1<» ii. Neptembru l.HfKt pred pričetkom ustne zmanjševali^ dražbe. Okrajni cestni odbor v Žužemberku (837) dno 8. avgusta 1893. Fran "\7ŠT~a,lla,:n.ćL, prvomestnik. IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO liilor lioco prirejati dobro kttvo, naj O Pl kupuje r3G 14 «1 o ei (967-26) oaz evo kavo Oelz-eva kava je najboljši in najčistejši primesek navadni kavi. Oelz-eva kava ne sod rž u je niti hrušek, niti repe, niti sirupa. Dobiva se v vseh. špecerijskih prodajalnicah. CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (4—22) SO.OOO kilo. Dobiva se v vseli apeocrijskih, delikatesnih prodajalni c ah ic konditorljah. z-iiisUc in rutlsrako nriuliiikc točno po pr»-dpi»«u; isto tako za Izdelovanje oblek za civilne osebe po najelegantnejSi modi. Z velespoštovanjein (804—8) s c. in kr. polkovnijski krojač. ww\vwvvwvwwwvwwwwwwwwvvvvw »ur Na cesarja Jožefa trgu. Otvorjenje v nedeljo 13. avgusta. Karla Gabriela Trelilsi svstovnoznani in anatomiški muzej. Velikanska razstava umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastiških (iz voska), slikarskih in kiparskih in iz tvorilne mehanike. Najnovejše, kar ne je doslej podajalo v tem genreu. Priznano največja in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu. ^ Yec Kot iOOO številR. b$ Razstava je v nalašč /a to zgrajeni, več kot 000 kvadratnih metrov obsežni lopi ter jo čarobno razsvetljuje kakih 20<» plinoviti luoij. Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Panoptikum ima več sto skupin, liieliuničnUi tlcur. prirodo-plMnlli |in iiiirniii) . prirodoi Ii redkonti) in rn/.iiot r*i nili u umi u i o. in ker ni v nji-m nič pohujsljivega, je tudi pristopen nIoIiiii-iioiiiii. o \ s*k< m času. Anatomični muzej (II. ođ.đ.elelc) je popolnoma lo*cn ud panoptikuma in je vido p dovoljen le oilritNliin (iscluim ter se nahaja tu preko 600 predmetov, deloma umetno narejenih i/, voska, doloma naravuih in v vinocvetu (špiritu) shranjenih, dalje sušenih in iri|cktovanih preparatov adravetc** in bolnemu človeka, kar jo vse jako poučno in zsniiiiivn. Posebno pažnpt laatnži s premijo (830—2) odlikovano i«cr medicinsko telo ~Wf ki bo od časa do časa v vse delu razklada in pri tem razlaga* Vsak _A *azž»» Vstopnina: za panoptikum *_20 kr., otroci plačajo lO kr, za oba oddelka hi /a posebni kabinet &0 kr., vojaki do narednika planuo 15 kr. torolc in petek: popoludne (izvzemfti praznike) jh ta 11 r t1 r' • 1111' -111 oddelek zgolj /ii Uaiiie otvorjen. Ivana Fajdige radarsko in rudninsko podjetje ^ v Kamniku poživlja lastnike onih zemljišč, v katerih se nahajajo kakorineg-a koli imena mineralake tvarlne, bodisi pjstavno varstvo uživajoče kovine (ako so tudi ob jednem lastniki prostokopov), kakor tudi take. ki spadajo v nižjo vrsto kemično-tehnično uporabe, da se, ako se želijo tem potem gmotno okoristiti, prijavijo na moj gori imeuovaui naslov. Uzorci posilni j o se f ranko vano v množini po 2—5 kil. Da se prihrani nepotrebno dopisovanje, blagovoli se naj takoj kolikor možno natančne opise razmer, v katerih se nahajajo tvarine, prijavam priložiti. (771-3 Ivan Fajdiga. Izdajatelj in odgovorni urednik: Jon i p No II i. Lastnina in tlak »Narodne Tiskarne". 209086