Na podlagi 114. člena ustave SRS (Uradni list SES, št. 10'63) in 166. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17":0) je svet krajevne skupnosti Moste na' svoji seji, dne 10. maja 1971, sprejel STATUT krajevne skupnosti Moste, Ljubljana I. del Temeljne določbe 1. 61en Krajevna skupnast Moste (v nadaljnjem besedilu kra-jevna skupnost) je samoupravna skupnost občanov naselja Moste, ki so jo na podlagi 158. člena statuta občine Ljublja-na-Moste-Polje ustanovili občani s sklepom na zbom volivcev drte 19. decembra 1966 in ga je potrdila skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje z odlokom o potrditvi krajevnih skup-nosti in o določitvi pristojnosti območij (Glasnik št. 21/65). 2. člen Območje krajevne skupnosti omejuje: na severu železni-ška proga Ljubljana—Zalog, na vzhodu meja z bivšo občino Ljubljana-Polje (Fužine), na jugu Ljubljanica in na zahodu železnlška proga Ljubljana—Novo mesto. Znotraj te mejne črte pa obsega še naslednje ulice: Zaloško c. od železniške proge Ljubljana—Novo mesto do konca (do št. 213), protš Polju — Fužine, Vodmatsko, Društveno, Pod ježami, Na klanč-ku, Ribniško, Ulico Vide Pregarčeve, Prvomajsko, Ulico 15. aprila, Partizansko, Rojčevo, Proletarsko, Pokopališko (od Zaloške do železniške proge Ljubljana—Zalog), Ulico bratov Rozmanov, Zakotaikovo, Poljsko pot, Kajuhovo (od Zaloške do podvoza LjubJjana—Zalog), Pot na Fužine in Potrčevo (med podvozoma Ljubljana—Zalog in Ljubljana Novo mesto). 3. člen Krajevna skupnost je pravna oseba in ima svojo štem-piljko. Stempiljka je okrogle oblike. V krogu ima napis: »Kra-jevna skupnost Moste«, v sredlni pa »Ljubljana«. Sedež krajevne skupnosti je v Ljubljani, PraletarSika 1. 4. čleai - Krajevna skupnost je bila ustanovljena z namenorn, da občani v njej organizarajo komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojnovarstvene in druge skupnosti za nepo-sredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb svojih dru-žin in gospodinjstev, kaikor tudi za razvoj naselja in zato, da prek nje aktivno ter neposredno soddujejo v odločanju v skupnih zadevaii v občini in mestu. 5. člein Pri uresničevanju pravic in dolžnosti sodelujejo občani krajevne skupnosti z občino in skupščino mesta ter njiho-vimi organi — kakor tudi s posameznimi odborniki občine Ln mesta, republiškimi in zveznimi poslanci z območja skupnosti, z organi svoje krajevne skupnostd, z organi drugih krajevnih skupnosti in s krajevno konferenco SZDL, dioi-giml družbenapolitičnimi organizacijami, službami in društvi, delovnimi organizacijami, katerih namen je zadovoljevanje splošnih družbenih potreb (šole, vzgojno-varstveni zavodi, komunalne delovne organizacije) in tistiml, ki lahko prispe-vajo ali so dolžne prispevati k uresničevanju nalog krajevne skupnosti in boljšerrm zadovoljevariju potreb občanov. 6. Oen Posebna dolžnost krajevne skupnosti je tudi organizadja in priprava občanov za obrambo in zaščito pred elementar-nimi nesrečami, družbene samozaščite ter izvaianje ukrepov za delo v vojnih razmerah ali v primeru elementarnih nesreč. II. del Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti 7. člen V krajevni skupnosti občani uresničujejo svoje naloge oziroma pravice in dolžnosti na naslednjih področjih: — na področju gospodarstva, stanovanjske in komunalne dejavnosti, — na področju zdravstva in socaalnega varstva, — na področju izobraževanja, vzgoje in varstva otrok, — na področju prosvete, kulture, telesne vzgoje in re-kreacije, — na področju splošnega ljudskega odpora, enot teri-torialne obrambe, — na področju drugih dejavnosti, ki so pomembne za življenje občanov v oboini in mestu. Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti na področju gospodairstva, stanovanjske in komunalne dejavnosti 8. člen Na področju gospodarstva, stanovanjske in komunalne dejavnosti občaini zlasti sodelujejo pri uresničevanju na&led-njih nalog: — skrb za gradnjo in vzdrževainje komunalnih objektpv in naprav krajevnega pomena, — skrb za vzdrževanje objektov in naprav, ki jih ob~ činska skupščina s posebnim sporazumom prenese v njihovo upravljanje, ¦ — sodelovanje s kamunalnimi delovnimi organizacijami, ki se bavijo s kanalizacijo, javno razsvetljavo in vzdrževa-njem cest, kar je potrebno zato, da bi bile občinske ceste, krajevne ulice in poti pravilno vzdrževane in sodobno urejeme. Nadalje: sodelovanje pri gradnji in vzdrževanju parkov in javnih zelenic ter urejanju zunanjega videza naselja in hiš v njem, — obravnavanje poslovanja delovnih organizacij, ki na območju ki-ajevne skupnosti skrbijo za zadovoljevanje vsa-kodnevnih potreb občanov s področja trgovine, obrti in obra-tov družbene prehrane, pri čemer sodelujejo sveti potroš nikov in drugi predstavniki občanov., — upravljanje družbenega premoženja, ki je dano v upravljanje krajevne skupnosti, — skrb za napredek in sodelovanje pri načrtovanju sta-navanjskega gospodarstva, pomoči hišnim svetom in obča-nom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš, ob-ravnavanju poročila o gospodarjenju s stainovanji, ki jih kra-jevni skupnosti dostavlja stanovanjsko podjetje, ter dajanje predlogov in mnenj prek delegatov hišnih svetov in stano-valeev s tega področja, — organiziiranje prostovoljnega dela in zbiranje finanč-nih sredstev v obliki krajevnega samoprispevka ter v drugih oblikah za urejanje komunalnih abjektov iin naprav na svo jem oibmočju, — skrb za razvoj turizma na ofomočju krajevne akupnosti in v ta naman prireja turistične prireditve in propagira naravne, zgodovkiske in kulturne znamenitosti v sodelovanju z zato usposobljenkni delovnimi in družbenopolitičnimi or-ganizacijami. Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti na področju zdravstva in socialnega varstva 9. člen Na področju zdravstva in socialnega varstva sodelujejo občani prek krajevne skupnosti zlasti tako, da: — sodelujejo s strokovnimi službami občine in mesta pri reševanju skrbi za osebe,, ki jim je potrebno družbeno var-stvo, pri čemer velja posebna skrb starim in onemoglim osebam, — razpravljajo in sodelujejo pri preventivnem zdrav-stvenem varstvu občanov ter nudenju pomoči pri organiza-ciji in izvajanju zdravs.tvenih preventivnih akclj in sodelo-vanju pri negi bolnikov na domu. V ta namen sodeluje kra-jevna skupnost s patronažno službo pri zdravstvenem domu, socialno-varstveno službo občine ter z delovnimi organiza-cijami, kl se ukvarjajo s temi dejavnostmi, — predlagajo pristojnim organom ukrepe s področja ži-vilske, komunalne in šolske higiene ter skrbi za higieno na javnih mestih, — sestavljajo svoj program socialnega varstva na ob-močju krajevne skupnosti in sodelujejo pri uresničevanju programa socialnega varstva občine in mesta, — razpravljajo in predlagajo obseg in višine družbene pomoči pristojnim organom občine in mesta. Pravice In dolžnosti krajevne skupnosti na področju izobraževanja, vzgojc in varstva otrok 10. člen Na področju izobraževanja, vzgoje in varstva otrok ob-čani ziasti sodelujejo pri uresničevanju naslednjih nalog: — organizirainju posameznih predavanj, kd imajo namen izobraževati odrasle in mladino na posameznih področjih, — neposrednem sodelovanju s šolami in vzgojnovarstve-nimi zavodi ter povezavi prizadevanj samoupravnih skup-nosti, delovnih organizacij in društev za organizirano otroško varstvo, kot pomoč zaposlenim ženam in družinam pri vzgoji, vzreji in vai-stvu otrok, celodnevnem bivamju v šolah itd., — sodelovanju pri načrtovanju, ustanavljaniu in delo-vanju vzgojnovarstvenih ustanov in šolskih ustanov ter po-gojih njihovega dela, — soddovanju pri ureditvi, urejanju, vzdrževanju otro-ških igrišč in njihovem načrtovanju, — razpravljajo o delu temeljne izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva ter dajejo ustrezne predloge. Pravice in dolžnosli krajevne skupnosti na področju prosvctc, kulture, telcsne vzgoje in rekreacije 11. člen Na področju prosvete, kulture, telesne vzgoje in rekre-acije sodelujejo občani zlasti pri uresničevanju naslednjih naiog: — sodelujejo pri načrtovanju in vzdrževanju telesno-vzgojnih in kulturno^prosvetnih objektov ter naprav ter upravljanju s tovrstnimi objekti, ki so dani krajevni skup-nosti v upravljanje, — podpirajo prizadevanja z.a kulturnopi-osvetno dejavnost na območju krajevne skupnosti ter dajejo v okviru možnosti sredstva za ustenavljanje klubov in društev, rekreacijskih in zabavnih prosforov in podobno, —- podpirajo prizadevanja za ohranitev prirodnih lepot in zgodovinskih posebnosti zlasti pa spominskih obeJežij NOB, — podpirajo razne športne in dnage prireditve v sodelo-vanju s telesnovzgojnimi org'anizacijami, — razpravljajo o delu kulturne skupnosti in dajejo ustrezne predloge. Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti na področju splošnega ljudskcga odpora, enot teritorialne obrambe 12. člen Na področju spložnega Ijudskega odpora, enot teritorialne obrambe in civilne zaščite sodelujejo občani v svojem inte-resu in interesu širše skupnosti zlasti pri uresničevanju naslednjih nalog: — sodelujejo pri ustanavljanju enot teritoTialne obrambe in enot civilne zaščite na območju krajevne skupnosti, — sodelujejo pri organizaciji in izvedbi pouka občanov za splošni Ijudski odpor in civilno zaščito, — nudijo pomoč stanovanjskemu podjetju pri ustanav-ljanju, organizaciji in urejanju civilne zaščite v stanovanjskih tn drugih stavbah, — sodelujejo z delovnimi tn drugiini organizacijami pri načrtovanju in- izvajanju ukrepov za zaščito in reševajije ljudi In materialnih dobrin, — zagotavljajo javni red in mir v izrednih pogojih in sikrbijo za zaščito družbene in privatne lastnine v izrednih pogojih, — ohranjujejo opremo enot civUne zaščite, —¦ sodelujejo pri pripravi načrtov za evakuacijo in izvr-šitev evakuacije oziroma nastanitev otrok, onemogllh in sta-rih oseb, — sodelujejo pri opravljanju drugih nalog pri pripravah na splošni Jjudski odpor, družbene samozaščite, enot teri-torialne obrambe in civilne zaščite. 13. čleoi Poleg pravic in dolžnosti iz 8.—12. člena statuta sode-lujejo oibčani pri uresničevanju še naslednjih dejavnosti: — orgainizaciji in pospeševanju vseh vi-st dejavnosti za pomoč v gospodinjstvu z ustanavljanjem ustreznih servisov, — dejavnostd občinske skupščine, mestne skupščine ter njlhovih svetov in organov, ko opravljajo svoje naloge na območju krajevne skupnosti. V ta namen posredujejo občani preko sveta krajevne skupnosti ali svojih delegatov, mnenja in predloge prej naštetim organom in organizacijam, zlasti še v zvezi z vprašanji, ki jih je občinska ali mestna skup-ščina dolžna predložiti krajevni skupnosti v razpravo, kot to predvidevajo posamezni statuti, — dedu drugih samoupravnih organov delovnih organl-zacij, družbenopolitičnih organizacij in društev za splošno korist otočanov na območju krajevne skupnosti, — opravljanju vseh drugih zadev, ki jih je krajevna skupnost doJžna opj-avJjati po ustavi, zakonih ter statutih mestne in občinske skupščLne, če navedene skupščine za izvedbo posamezne naloge s posebno pogodbo pooblaste in so ji zagotovljena potrebna sredstva. III. del Materialna osnova in razvoj krajevne skupnosti. Razvoj in opravljanje nalog krajevne skupnosti. 14. člen Za uspešno opravljanje spredaj naštetih pravic in doiž-nosti, ki jih ima krajevna skupnost po statutu, sestavlja letne programe dela za opravljanje tekočih nalog ter več-letne programe dela za perspektivni razvoj krajevne skup-nosti in bodočih nalog. Letne in večletne programe dela sprejme svet krajevne Skupnosti po predhodni obravnavi občamov na zboru občanov v okviru materialnih možnosti. 15. člen Pri izdelavi programa razvoja sodeluje krajevna skup-nost z družbenopolitičnimi organizacijami, delovnimi orga-nizacijami in društvi, ki delujejo na območju krajevne skvp-nosti in upošteva njih mnenja kakor tudi mnenja, smemice in predvidevanja občine in mesta. Programi razvoja krajevne skupnosti morajo biti uskla-jeni s programi občine in programom mesta. 16. člen Krajevna skupnost predloži sprejeti letni in večletni program dela občinski skupščini Moste Polje in skupščini mesta Ljubljane, da ga le-te upoštevajo pri izvrševanju svojih nalog, oziroma, da zagotovijo v svojih proračunih za kra-jevno skupnost posebna sredstva aa naloge, ki jih iz nji-hove pristojnosti opravlja krajevna skupnost. Sredstva krajevne skupnosti 17. člen Krajevna skupnost ima za uspešno izvrševanje svojih nalog sledeče vire sredstev: •—• sredstva, ki jih dajeta občina in mesto za izvrševanje tistih svojih nalog, ki sta jih prenesli na krajevno skupnost s posebno pogodbo, — sredstva, ki jih zagotavljata občina Ljubljana Moste Polje in mesto Ljubljana iz proračuna in skladov za uresni-čevanje programa dejavnosti krajevne skupnosti, — del prispevka za uporabo mestnega zemljišča, — dohodke, ki jih krajevna skupnost doseže s svojinvi dejavnostmi, — sredstva, ki jih za izvršitev določene naloge zberejo občani, — druge prispevke občanov, delovnih in drugih orga-nizacij z območja krajevne skupnosti, — posojUa, — druge dohodke. 18. člen Krajevna skupnost s svojimi sredstvi samostojno raz-polaga ter jih z letniml finančnimi načrti razporedi glede na potrebe in v skJadu z letnim programom dela. Sredstva, ki jih krajevna skupnost zbere s samoprispev-kom in del sredstev od prispevka za uporabo mestnega zem-ljišča so naimensika in jih za druge namene ni mogoče uporabljati. 19. člen Krajevni samoprispevek se uvede na pobudo sveta kra-jevne skupnosti, o njem pa odločijo občani na zborih vo-livcev ali na referendumu. Svet krajevne skupnoeti mora najmanj enkrat letno po-ročati zboru volivcev o sredstvih, ki so bila zbrana s kra-jevnim samoprispevkom kakor tudi o njihovi porabi. 20. člen Če občina Ljubljana Moste Polje ali mesina skupžčina Ljubljana za izvrševanje posameznih nalogiz svojih pristojno-sti prenese na krajevno skupnost, se sklene posebna pogodba. S pogodbo se poleg nalog, ki naj jih izvršuje krajevna skupnost za občino ali mesto, doiočijo tudi sredstva in njih višina, ki sta jih dolžni zagotoviti občina ali mesto za uspeš-no izvršitev prenesenih nalog. 21. člen Krajevna skupnost ima lahko svoje sklade. Sklad usta-novi svet krajevne skupnosti po potxebi in potem, ko so zagotovljena ustrezna sredstva. 22. člen Krajevna skupnost lahko pri poslovnih bankah najema posojila. O najetju posojila razpravlja in odloča zbor obča-nav krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti pa sprejme ustrezni sklep. Pogodbo z ustrezno poslovno banko podpiše predsednik sveta krajevne skupnosti na podlagi sklepa sveta krajevne skupnosti o najetju posojila. Najeto posojilo odplačuje krajevna skupnost iz svojih sredstev ali iz posebej za te namene zbranih sredstev. 23. člen Krajevna skupnost sestavi vsako leto finančni načrt in zaključni račun. Finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti obravnava in o njem sklepa zbor občanov, potrdi pa ga svet krajevne skupnosti. 24. člen Premoženje krajevne skupnosti je družbena lastnina v upravljanju krajevne skupnosti. Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo vse stvari in pravice, ki jih pridobi krajevna skupnost ob ustanovitvi ali z opravljanjem svojih dejavnosti, v skladu z zakonitimi predpisi ter statutom občine in mesta ter vse stvari in pravice, ki jih krajevna skupnost pridobi po ustanovitvi. 25. člen Finančno poslovanje krajevne skupnosti se vodi preko blagajniške knjige in preko tekočega računa pri SDK Ljub-ljana št. 501. Sredstva posameznih skladov se morajo voditi ločeno od stalnega finančnega poslovanja krajevne skupnosti na po-sebnih računih. 26. člen Vsakoletno finančno poslovanje pregleda posebna koml-sija, kl jo imenuje svet krajevne skupnosti. IV. del Organi krajevne skupnosti 27. člen Organi krajevne sikupnosti so: — zbor občanov — svet krajevne skupnosti — komlsije in odbori — poravnalni svet Zbor občanov 28. člen Občani na zborih občanov abravnavajo vprašanja, ki imajo spdošen pomen za življenje in delo v naselju, krajevni skupnosti ter za življenje in delo v občini in v širših druž-beno-političnih skopnostah ter dajejo predloge in reševanje takih vprašanj. Občani krajevne skupnosti imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo pri delu krajevne sikupnosti tako, da nepo-sredno sodelujejo in odločajo na zboru občanav in z refe-rendumom, dolačene zadeve pa poverjajo v izvrševanje orga-nom krajevne skupnosti. Prav tako imajo občani krajevne skupnosti, ki jih je le-ta izvolila kot predstavnike javnosti v delovne organiza- cije posebnega dmžbenega pomena, skladno z njihovim sta-tutom, pravico in dolžnost sodelovati pri delu organov teh organizacij ter pri tem upoštevati stališča organov krajevne skupnosti. 29. člen Neposredne oblike samouipravljanja v krajevni skupnosti sta zbor občanov in referendum. 30. člen Občani na zborih občamov zlasti: — razpravljajo p statutu krajevne skupnosti ter njego-vih spremembah in dapolnitvah, — razpravljajo o letnem in večletnem finamčnem na-črtu, programu dela in zaldjučnem računu krajevne skup-nosti in ga potrjujejo, — razpravljajo o ustanavljainju gospodinjskih servisov in drugih delovnih organizacij, ki jih krajevna skupnost ustanavlja ali sodeluje pri ustanavljanju, — obravnavajo poročila samoupravnih delovnih orga-nizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega po mena, — razpravljajo in obravnavajo delo temeljne izobraže-valne skupnosti, skuipnosti otroškega varstva in kulturne skupnosti, — razpravljajo in dajejo mnenja o delu sveta krajevne skuipnosti, njenih komisij ter odborov, — obravnavajo in razpravljajo tudi o vseh drugih vpra-šanjih, za katera se odloči svet krajevne skupnosti ali ob-čani sami. 31. člen Na zborih občanov seznanja občane z delom sveta kra-jevne skupnosti, komisij in odborov predsednik sveta ali druga od njega pooblaščena oseba. Na zahtevo občanov morajo dajati na zborih občanov pojasnila tudi organi organizacij, ki na območju krajevne sikupnosti opravljajo javno službo, oziroma se ukvarjajo z dejavnostjo posebnega družbenega pomena. 32. člen Zbor občanov se lahko skliče za celotno območje kra-jevne skupnosti, skliče pa se lahko tudi za posamezno ob-rnočje oziroma volilno enoto z območja krajevne skupnosti. 33. člen Zbor abčanov se sklicuje po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Zbor občanov skliče predsednik sveta krajevne skup-nosti. Pobudo za sfclic zfoora obftanov pa lahko podajo: — najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti, — ena desetina občanov z območja krajevne skupnosia, — krajevna konferenca SZDL, zveza mladine ter druge družbeno politične organizacije in društva. Pobudo za sklic zbora občanov lah-ko dajo tudi druga družbenopolitične organizacije, društva ter samoupravne skupnosti ter delovne organizacije, ki na območju krajevne skupnostl opravljajo dejaivnosti posebnega družbenega pomena. Predsednik sveta krajevne skupnosti je dolžan sklicaii zbor občanov v roku 10 dni po prejemu pobude prej na-vedenih skupnosti, sicer mora utemeljiti, zakaj zbora ni sklical. Če predsednik sveta krajevne skupnosti v roku iz prejš-njega odstavka brez upravičenega razloga ne skliče zbora občanov, ga lahko skliče predlagatelj iz 2. in 3. odstavka tega člena statuta sam. 34. člen Sklicatelj zbora O'bčanov mora objaiviti sklep o sklicu najmanj 5 dni pred zborom na oglasni desild občine Ljub-ljana Moste Pdlje ter neposredno vročiti vabila občanom. Sklep o sklicu zbora občanov se lahko objavi tudi preko sredstev javnega obveščanja. Sklep o sklicu zbora občanov in vabilo za sklic mora vsebovati: — predlog dnevnega reda, — čas in kraj zbora, — kdo oziroma na čigavo pobudo se zbor sklicuje. Čas in kraj zbora občanov se ddLočita tako, da se ga more udeležiti kar največ občanov. 35. člen Zbor občanov je sklepčen, če je na njem navzočih naj-mainj ena desetina občanov z območja krajevne skupnosti. Če na zboru ni navzočih toliko občanov, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se lahko čez pol ure od ure, ki je bila določena za začetek zbora, opravi zbor s prisotnimi občani in se šteje, da so odločitve zbora veljavne. Na zboru občanov lahko sodelujejo vsi občani z območja krajevne skupnosti, odločajo pa samo tisti, ki imajo volilno pravico. Zbor občanov o vseh vprašanjih praviloma odloča javno in z večino glasov navzočih občanov. 36. člen Zbor abčanov vodi delovno predsedstvo, ki ga določi oz. predlaga sklicatelj zbora. Zapisnik zbora občanov overita dva overovatelja, ki jih izvoli zibor občanov. Do izvolitve predsedstva vodi zbor občanov predsednik ali član sveta krajevne skupnosti, ki ga zato pooblasti svet krajevne skupnosti. 37. člen Kadar občani z območja krajevne skupnosti opravljajo zadeve, ki jih predvidevajo ustava SFRJ, ustava SRS, zakoni, statut občine in mesta in ta statut, se zberejo na zboru volivcev. Zbor volivcev se skliče v primerih iz prejšnjega odstavka in se prt tem uporabijo ustrezna določila statuta občine Ljub-ljana Moste Polje in mesta Ljubljane. Referendum 38. člen Z referendumom občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za krajevno skupnost kot celoto, ali za po-samezno območje krajevne skupnosti, občino ali mesto. Skladno s prejšnjim odstavkom se referendum razpiso za območje celoitne krajevne skupnosti ali za posamezno območje. Referendum razpdše z odlokom skupščina občine Ljuib-Ijana Moste Polje. 39. člen Referendum se razipiše za: —¦ uvedbo krajevnega samoprispevka, — spremembo območja krajevne skupnosti, — druga vprašanja, o katerih tako odločijo predlagatelji. 40. člen Predlog o razipišu referenduma sprejine svet krajevne skupnosti na zahtevo večine zborov volivcev z območja kra-jevne skupnosti ali ene petine volivcev s posameznega ob-močja oziroma krajevne sikupnosti kot celote. Svet krajevne skupnosti 41.,člen Svet ki-ajevne skupnosti je predstavniški in izvršilni organ krajevne skupnosti ter samostojno odloča o zadevah, ki so mu dane v pristojnost s statutom in s sklepi zbora občanov. Svet krajevne skupnositi šteje 15 članov, ki jih izvolijo občani na zboru volivcev. 42. člen Za člana sveta je lahko izvoljen vsak občan, ki ima sploSno volilno pravico in prebiva na območju krajevne skupnosti ali dela v delovni organizaciji, ki je na območju krajevne skupnosti. 43. člen Volitve članov sveta krajevne skupnosti se opravijo na zborih voli.vcev, kandidate pa predlagajo krajevna konferenca SZDL, druge družbenopolitične organizacije in društva ter delovne organizacije. Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v svet krajevne skupnosti. 44. člen Clan sveta krajevne skupnosti je pred potekom mandata lahko odpoklican na predlog sveta krajevne skupnosti, nje-govlh komisij ali odborov: — če ne opravlja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti člana svata, — če se odseli z območja krajevne skupnosti, — če več kat dvafcrat zaporedoma neupravičeno ne so-deluje na sejah krajevne skupnosti oziroma komisij in odborov. Postopek za odpoklic člana sveta krajevne skupnosti začne svet krajevne skupnosti, o odpoklicu pa sklepa zbor volivcev. 45. člen Svet krajevne skupnosti dela na sejah, ki so javne. Svet je sklepčen, če je na sejah navzočih več kot polo-vica njegovih člaraov. Svet sprejme sklepe z večino glasov navzočih članov sveta. Svet krajevne skupnosti lahko na svoje seje vabi ob-čane, če smatra, da bo njihovo sodelovanje prispevalo k boljši rešitvi posameznih vprašanj. Navzoči občani, ki niso člani sveta, o predlogih ne morejo glasovati. Svet krajevne skupnosti na svoje seje vaibi tudi pred-stavnike družbenopolitičnih organizaci] krajevne skupnosti, lahko pa tudi občine in mesta, odbornike občinske skupščine ter republiške in zvezne poslance z območja krajevne skupnostl 46. člen Statut krajevne skupnosti in njegove Sipremembe in do-polnitve, letni in večletni program dela, finančni načrt in zaključni račun se potrdi z večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti. 47. člen Svet krajevne skupnosti ima svojega predsednika. Predsednika sveta izvoli svet na prvi seji ob konstitu-iranju. Predsednik sveta krajevne skupnosti se voli za štiri leta in se po preteku mandatne dobe lahko ponovno izvoli, vendar le še za eno mandatno dobo. Predsednik sveta krajevne skupnosti ne more biti z njo v delovnem razmerju. 48. člen Svet krajevne skupnosti izvršuje sklepe zbora občanov, poleg tega opravlja zlasti te-le zadeve: — pripravlja in sprejema predloge sprememb in dopol-nltev statuta krajevne skupnosti in ga predlaga na zboru občainov v obravnavo in rrenenje, — pripravlja program razvoja krajevne skupnosti in ga predlaga v razpravo zboru občanov, — pripravlja letne pragrame dela in druge ukrepe, ki so pomembni za gospodarsko in družbeno življenje občanov, — sestavlja letni finančni načrt in zaključni račun kra-jevne skupnosti in ga predlaga v obravnavo in patrditev zborom občanov, — sklepa o ustanovitvi servisnih služb za gospodinjstvo iin ustanavljanje delovnih organizacij, — nudi posebno pomoč osebam, ki jim je družbena po-moč patiebna, pri tem upošteva zlasti stare in onemogle osebe in udeležence NOB, — sklepa o najetju posojila za svoje investicije kakor tudi za druge potrebe krajevne skupnosti, — onganizira prostovoljno delo občanov in zbira pro-stovoljne prispevke, — posreduje oibčinski skupščini in skupščini mesta Ljub-ljane mnenja in predloge, ki so jih občani izrazili na zboru volivcev ali na zfooru občanov, — nudi pomoč prl delu družbenopolitičnih organizacij in društev kakor tudi delovnim organizacijam, ki oprav-Ijajo dejavnost posebnega dnižbenega pomena, — sodeluje z 0'bčinsko skupščino in skupščino mesta Ljubljane pri zadevah, ki jih določajo statuti občine Ljub-ljana Moste Polje in meata Ljubljane, — upravlja z družbeno lastnino, ki je dana krajevni skupnosti v upravljanje, — sklepa o pi-edlogu za uvedbo krajevnega samo-prispevka, — sklepa o predlogu za razpis referenduma, — skrbi za izvedbo sklepa o uvedbi krajevnega samo prispevka, — sklicuje zbor volivcev v primerih, ki jih določa statut občLne Ljubljana Moste Polje, — sprejerna poslovnik sveta krajevne skupnosti in pra-vilnik o delu poravnalnega sveta, — voli in razrešuje svojega predsednika in tajnika, člane komisij in člane odborov krajevne skupnosti, — spreieina pravilnik o delitvi osebnih dohodkov de-lavcev krajevne skupnosti, — daje pripombe k predlogu občinskega in mestnega regulacijskega načrta glede komtinalnih naprav in vseh no-vogradenj, — opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s sta-tutom in sklepi zbora občanov. Predsednik sveta krajevne skupnosti 49. člen Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja krajev-no skupnost, jo pravno veljavno zastopa ter v njenem imenu podpisuje vse sporazumne pogodbe in vse listine. Predsednik sveta krajevne skupnosti sme listine, ki za-vezujejo krajevno skupnost kot pravno osebo, podpisati šele potem, ko je o zadevi odločil svet krajevne skupnosti. 50. člen Predsednik sveta krajevne skupnosti sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti, pripravlja predloge dnevnega reda, skrbi za izvrševanje sklepov sej sveta, usklajuje delo komi-sije in odborov in opravlja druge zadeve in naloge po sklepu sveta skladno s statutom skupnosti. 51. člen V odsotnosti predsednika sveta krajevne skupnosti za-stopa in podpisuje za krajevno skupnost tajnik krajevne akupnosti z enakimi pooblastili, kot jih ima predsednik. Predsednik sveta krajevne skupnosti sme za posarnezne primere pooblastiti tudi drugega člana sveta krajevne skup-nosti ali drugo strokovno usposobljeno osebo, da zastopa krajevno skupnost. 52. «len Predsedstvo sveta krajevne skupnosti je posvetovalni organ predsednika sveta krajevne skupnosti. SestavJjajo ga predsednik sveta krajevne skupnosti, tajnik in predsedniki s-talnih komisij in odborov. Področje dela predsedstva se določi s poslovnikam sveta krajevne skupnosti. Tajnik krajevne skupnosti 53. člen Tajnik krajevne skupnosti opravlja naloge, ki mu jih določa statut, izvršuje sklepe sveta krajevne skupnosti, vodi administrativno-tehnične posle ter vodi nadzor nad finanč-nim poslovanjem krajevne akupnosti.. Tajnika krajevne skupnosti izvoli svet krajevne skup-nosti na predlog krajevne konference SZDL. Maindat tajnika krajevne skupnosti traja štiri leta in je po poteku štirih let lahko panovno izvoljen. 54. člen Tajnik krajevne skupnosti opravlja zlasti: — nudi pomoč predsedniku pri pripravljanju sej sveta, komisij in odborov, — skrbi za redno in pravilno ter pravočasno admini-strativno delo krajevne skupnosti, — vodi nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti, — sestavlja in predlaga svetu krajevne skupnosti poro-čila o svojem delu, — je odradbodajalec pri izvrševanju finamčnega načrta krajevne skupnosti, poleg predsednika sveta, — opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo v njegovo pristojnost ali ga za izvršitev zadolži svet krajevne skupnosti, njen predsednik ali posamezna komisija ali odbor krajevne skupnosti. Komlsije in odbori krajevne skupnosti 55. člen Za neposredno izvajanje nalog krajevne skupnosti iz 3. do 12. člena statuta ter za čimbolj uspešno kolektivno delo pri proučevanju pomembnejših vprašanj in pripravljanju predlogov ima svet krajevne skupnosti stalne in začasne ko-misije in odbore. 56. člen Stalne komisije krajevne skupnosti so: — komisija za socialno in zdravstveno varstvo, — komisija za varstvo otrok in pomoč družini, — komisija za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, — komisija za statut in druge splošne akte, — komisija za potrošniška vprašanja. Stalni odbor krajevne skupnosti je: — odbor za splošni ljudski odpor. Poleg navedenih komisij in odborov ima krajevna skup-nost še štab za civilno zaščito. Krajevna skupnost lahko poleg stalnih komisij, odbora in štaba po potrebi ustanovi še druge stalne in začasne ko-misije in odbore in jim hkrati z ustanovitvijo določi otoseg njihovega dela ter število članov. 57. člen Stalne komisije sveta krajevne skupnosti sestavljajo predsednik, ki mora biti član sveta krajevne skupnosti, in šest članov. Predsednika posamezne komisije izvoli svet krajevne skupnosti izmed svojih članov, člane komisij pa izmed občanov. Mandat predsednika in članov komisij traja štiri leta; vsi so lahko po preteku mandatne dobe ponovno izvoljeni, vendar ne več kot še za eno mandatno dobo. 58. člen Odbor za splošni Ijudski odpor krajevne skupnosti se-stavljajo: — poveljnik teritorialne enote, ¦—• vodja štaba za civilno zaščito, — predsednik sveta krajevne skupnosti, — predsednik krajevne konference SZDL, — predsednik KO ZB NOV, — predsednik ZVVI, — sekretar organizacije ZK, — predsednik ZVRS. Tajnik odbora je delavec krajevne skupnosti, ki se v krajevni skupnosti ukvarja z vprašanji splošnega Ijudskega odpora in civilne zaščite. Predsednika odbora izvolijo člani tega odbora izmed svojih članov. 59. člen Odbor za splošni ljudski odpor opravlja zlasti: — organizacijsko in operativno vodi in usklajuje vse priprave in ukrepe na območju krajevne skupnosti s pod-ročja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, — vodi borbo proti sovražni propagandi ter organizirano nastopa za preprečevanje malodušnosti, panike, propagandjiih in političnih aktivnosti sovražnih elementov. 60. člen Stab za civilno zaščito šteje enajst članov in jih izvoli svet krajevne skupnosti. Vodjo štaba in člane štaba izvoli svet krajevne skupnosti izmed občanov. 61. člen Obseg dela in pristojnosti posameznih komisij, odborov in štaba določi svet krajevne skupnosti ob ustanovitvi s po-slovnikom ali drugim splošnim aktom. V. del Poravnalni svet 62. člen Krajevna skupnost ima poravnalni svet ki je samostojen in neodvisen družbeni organ za posredovanje v izvensodnem poravnanju sporov med občani, med občani in organizacijami ter sporov med organizacijami na njenem območju. 63. člen PoravnaLni svet sestavlja predsednik in dva člana ter njihovi namestniki. Predsednika poravnalnega sveta in člane izvolijo občani na zboru volivcev izmed občanov, ki imajo splošno razgle-danost in uživajo zaupanje volivcev, ter imajo splošno volilno pravico. Mandat predsednika in članov poravnalnega sveta traja štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo. 64. člen Zbor volivcev lahko predčasno razreši predsednika in člane poravnaJnega sveta ter njihove namestnike pred po-tekom mandatne dobe v istih primerih, v kaferih je lahko razrešen član sveta krajevne skupnosti. 65. člen Svet krajevne skupnosti zagotavlja materialne pogoje za delo poravnalnega sveta. 66. člen Poravnalni svet mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu zborom volivcev in občanom ter pristojnemu občinskemu sodišču. 67. člen Vsebina in način dela poravnalnega sveta se določi s po-slovnikom poravnalnega sveta, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti. VI. del Sodelovanje krajevne skupnosti z občinsko in mestno skupščino, delovnimi, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi 1. Sodelovanje z občinsko in mestno skupščino 68. člen Krajevna skupnost sodeluje z občinsko skupščino, mestno skupščino in njihovimi organi v zadevah, ki so pomembne za krajevno skupnost, občino in mesto ter daje mnenja, predloge in stališča o predlogih posameznih aktov in o druglh vprašanjih iz pristojnosti občinske in mestne skupščine. 69. člen Krajevna skupnost sodeluje z občino in njenimi organi tudi na zasedanjih delegatov krajevnih skupmosti. Delegati krajevne skupnosti v smislu 171. člena statuta občine abvezno sodelujejo v razpravah o osnutkih in pred-logih s področij,. ki jih določa statut občine Ljubljana Moste-Polje. Svet krajevne skuipnosti izvoli štiri delegate izmed članov sveta in občanov. Zasedanje delegatov krajevnih sk-upnosti se udeležujejo vsi štirje izvoljeni delegati, glasuje pa le pooblaščeni delegat, ki je izvoljen za posamezno področje dela. 70. člen Mandatna doba stalnih delegatov krajevne skupnositi tra-ja štiri leta in so lahko po preteku mandatne dobe ponovmo izvoljeni, vendar ne več kot še za eno mandatno dobo. 71. člen Delegati krajevne skupnosti posredujejo na zasedanju delegatov krajevnih skupnosti le tista mnenja, predloge in stališča, ki jih kot take sprejme svet krajevne skupnosti. Delegati so za svoje delo v občinski skupščLni odgovorni svetu krajevne skupnosti. 72. Člen Svet krajevne skupnosti lahko razreši delegata pred po-tekom mandatne dobe, če na zasedanju delegatov krajevnih skupnosti v svoji obravnavi ni povedal mnenja, staJišča in predlogov krajevne skupnosti ali jih je posredoval smiselno drugače ali povsem nasprotno, kot pa so bila sprejeta na svetu krajevne skupnosti. 2. Sodelovanje z odborniki in poslanci 73. člen Svet krajevne skupnosti lahko za pomembnejša vprašanja, ki zadevajo občane v krajevni skupnosti, organizira razgovore in posvetovanja z odborniki občinske in mestne skupščine ter poslanci republiške in zvezne skupščine. Odborniki in poslanci iz prejšnjega odstavka so se dolžni vabilu na posvetovanje odzvati in odgovarjati na postavljena vprašanja. Svet krajevne skupnosti je dolžan odbornikom in poslan-cem pravočasno in sicer najmanj pet dni pred posvetovanjem dostaviti vabilo z vsebino vprašanj, na katero bodo posre-dovali odgovore. Odborniki in poslanci so dolžni stališča, predloge tn mnenja, ki se izoblikujejo na teh posvetovanjih, posredovati občinski in mestni skupščini kakor tudi republiški in zvezni skupščini, kadar gre za taka vprašanja, pri čemer pa imajo pravico zastopati tudi svoja stališča in mnenja. 74. člen Za neposredne stike med občani, volivci in odborniki ter poslanci organizira svet krajevne skupnosti odborniško pisarno. Sedež odborniške pisarne je v Ljubljani, Proletarska ulica 1, v prostorih krajevne skupnosti. 3. Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi 75. člen Svet krajevne skupnosti sodeluje pri svojem delu z druž-benopolitičnimi organizacijami in društvi na svojem območju tako, da se nanje obrača s posameznimi vprašanji, zahteva njihova stališča in mnenja o posameznih vprašanjih in vabi njihove predstavnike na seje sveta krajevne skupnosti ali svojih komisij. Družbenopolitične organizacije in društva na območju krajevne skupnosti nudijo vso potrebno podporo in pomoč svetu krajevne skupnosti o vseh vprašanjih, za katere se le-ta na njih obrača za mnenje, predlog ali stališče. Kot posebna oblika sodelovanja sveta krajevne skupnosti z družbenopoJitičnimi organizacijami in društvi predstavljajo skupne seje sveta krajevne skupnosti in odborov posameznih dmžbenopolitičnih organizacij in društev. 4. Sodclovanje z deVovnimi organizacijami in samoupravnimi skupnostmi 76. člen Svet krajevne skupnosta sodeluje z delovnimi organiza-cijami in samoupravnimi skupnostmi za uresničitev skupnih potreb in interesov zaposlenih delavcev-občanov. Krajevna skupnost oziroma njen svet lahko predlaga de-lovnim organizacijam, da sofinancirajo skupne programe zlasti na področju komunalnega gospodarstva, izgradnje ob-jektov za vzgojo in varstvo otrok ter oddih tn rekreacijo. V ta namen Jahko svet krajevne skupnosti sklepa z de-lovnimi organizacijami in samoupravnimi skupnostmi druž-bene dogovore. 77. člen Svet krajevne skupnosti ima pravico in dolžnost, da v skladu s statutom stanovanjskega podjetja sodeluje pri vo-litvah predstavnikov v skupščino stanovalcev, nadzoru sa-moupravljanja stanovalcev in uresničevanju načrtovane po-litike stanovanjskega gospodarstva. 5. Sodelovanje z drugimi krajevnimi skupnostmi 78. člen Za izmenjavo mnenj in stališč do skupnih problemov in akcij se svet krajevne skupnosti lahko povezuje s sveti drugih krajevnih skupnosti ter s tako skupno oblikovanimi stališči, predlogi in rrmenji nastopa skupno z drugimi krajevnimi skupnostmi pred občinsko in mestno skupščtno, da bi se na ta način zagotovili najugodnejši pogoji za zadovoljevanje skupnih krajevnih potreb. Svet krajevne skupnosti lahko razvija sodelovanje s kra-jevnimi skupnostmi drugih občin v republiki in krajevnimj skupnostmi v drugih republikah zaradi izmenjave in izku-šenj ali skupne izvedbe posebnih akcij. VII. del Družbeni center 79. člen Svet krajevne skupnosti lahko sodeluje pri ustanavljanju družbenega centra krajevne skupnosti z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Naloge pri financiranju družbenega centra, kakor tudi organiziranje dejavnosti v njem, določi svet krajevne skup-nosti v sporazumu z soustanovitelji — družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, ob sprejemu sklepa o ustanovitvi družbenega centra. Javnost dela krajevne skupnostl 80. člen Delo sveta krajevne skupnosti in njenih organov je javno. Da se zagotovi javnost dela, so dolžni vsi organi krajevne skupnosti: — obveščati občane o vseh problemih krajevne skupnosti m o stanju na posameznih področjih dela, — seznanjati občane z vsemi važnejšimi odločitvami in z objavo sldepov, po potrebi tudi v Uradnem listu SRS. — objaviti pravočasno vse pomembne predloge sklepov, da bi lahko občani dali na te predloge svoje pripombe. Svet krajevne skupnosti zagotovi javnost dela po prejš-njem odstavku z objavo posameznih odločitev, predlogov in mnenj v občinskem glasilu SZDL »Naša skupnost«. VIII. del Sprememba statuta 81. člen PredJog za spremembo statuta krajevne skupnosti lahko podajo občani na zboru občanov, družbenopolitične organi-zacije in društva na območju krajevne skupnosti ter svet krajevne skupnosti. Statyt krajevne skupnosti, kakor tudi njegove spremembe in dopolnitve, daje svet krajevne skupnosti v javno razpravo, ki traja 15 dni. Če svet krajevne skupnosti ne sprejme posameznega predloga za spremembo statuta krajevne skupnosti, enakega predloga ni mogoče znova dati pred potekom šestih mesecev od dneva, ko je bil predlog zavrnjen, dolžan pa je svojo odklonitev obrazložiti. Če svet krajevne skupnosti predlog za spremembo statuta sprejme, odredL način, postopek in rok, do katerega naj se izdela besedilo spremembe. O spremembi statuta odloča svet krajevne skupnosti s posebnim sklepom. IX. del Prehodne in končne določbe 82. člen Svet krajevne skupnosti je dolžan sprejeti vse po statutu predvidene poslovnike, pravilnike in druge splošne akto v enem letu od dneva, ko prične veljati statut krajevne skupnosti. 83. člen Dokler ne bodo sprejeti poslovniki, pravilniki in drugi splošni akti iz prejšnjega člena, se za poslovanje sveta kra-ievne skupnosti, njegovih komisij, odborov in štaba ter po-ravnalnega sveta, uporabljajo dosedanji statut krajevne skupnosti in zakon o poravnainih svetih. 84. člen Ta statut potrdi Skupščtna občine Ljubljana Moste-Polje in začne veljati osmi dan po objavi v »Naši skupnostl«, glasilu SZDL Ljubljana Moste-Polje. St: 53/71. Ljubljana, 10. maja 1971. Predsednik sveta krajevne skupnosti Leopold Kos, 1. r. Statut je potrdila Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skrupnosti dne 20/5-1971 s sklepom, št. 025-2/71-1,'AS z dne 21. maja 1971.