DNEVNIK
tonu«
- Cena 35 lir
Leto XVII. - St. 81 (4855)
TRST, sreda 5. aprila 1961
ti,*,- ..	pa	jc amen:
krvnik ni21Jski predsednik Burgiba-^!le§adepartmmeriškega---------------
J ^ashimri- Ja Je da'
Prelri”U lzjavil’
2 ielii w ane 0 de-'<tavnikov ^f.anciJe in v rešiin alzirske vla-
*^a> kar	bojna	ne’
iii^jani n J e začet-Do-
§ obveščen francoska fi *•*£?!* 0 včeraiš-v T b. ameriškega !u>	z	dvema
fe^sr*-,n
SaJnm°^- —j t s. .Premaganje o-
Dolg razgovor poslanika ZDA v Tunisu Ljvema ministroma alžirske vlade
^adaljujejo se posvetovanja za določitev novega datuma za začetek P°gajanj - Nova grozilna pisma ultrasov - Bombni atentat na borzno palačo v Parizu - Hasanova poslanica de Gaullu
N<4	poslanik V Tunisu Walter I Bularufom. Zvedelo se je, da
^ *» inwiey Se je včeraj sestal z alžirskim mini. ie načelnik oddelka pr; švi-Afonii. lur“taciie	^	~
Hi^Cije Bu^nfC1^e Jazidom in z ministrom za ko-h-Niel h . zJutraj _Pa je ameriškega posla-
'Uh' ^ le nT so Pre' vstva za® m°goce naj-
Se seda, maganje °' ri P°stavliajo bilhb° 0 bktf 0V’ ta-Hora itVd vprašanj, ati reši' C mini vprašanja,
SSTm'
hdbinaaveeraf-kSna ie bi'
^N^kegNiN raz. Ni].\ le n-ij? * Poslanika
eda so 7no °d' raipn, 2aradi ZDa za-iVNi 2a L p0r°čil, da
iNoin-' začelf 7 Alžiriii NNio p’ 7; aprila, ™ ■ »Wa,_ PrePncani pa
,[ ■< v^jo sa!Janska želja, *bvPsStaiih "Je težave
nnTaši.P°slaniI:
fes fe*?“
,:S''S*; fuai,
K-sSS’'«: stike z
_ * tM ^t&kirn? med raz'
tvSO' razg0VnS'Preiemi S ie «aN «Po<U , ni bii
ŠNa s*koristu alm' a?”.°d tpi, l‘l pnlož-
5lj,Sra)«3 v PDA za za-je Voriy„lanu-» Ni *	/6s’ da vPraša-
hiS Ni 0J* državni *
in
VK 'a nekaj poS.aianja '4 Vtotih , .	1 poz‘
•^Je&^io^da francoske »ist^ia,	b°	fran-
V j. . Joxe	bo vo-
« Sn, kaiPnšla 7-* ,...	kor	doln.
Seno. Po današnjih tiskovnih poročilih je alžirska vlada sporočila švicarski vladi, da ne bo poslala svoje delegacije 7. aprila v Evian, vendar pa ni francoska vlada do danes popoldne dobila s švicarske strani nobenega zadevnega uradnega sporočila. Minister Joxe bo odpotoval v E-vian po seji vlade, ki bo v četrtek, razen če v tem času ne pride do kakih sprememb. V francoskih vladnih krogih so mnenja, da se bodo morda v kratkem sporazumeli o novem datumu za začetek pogajanj, ker so sedaj v gviei v teku tajni razgovori med predstavnikom francoske vlade in predstavnikom alžirske vlade
je
carskem političnem departmaju dr. Bucher čakal Bularufa na letališču, ko se je ta pred dnevi vrnil v Zuerich, in da sta odpotovala neznano kam. Švicarsko zunanje ministrstvo javlja, da je Bucher dobil sporočilo od alžirske vlade za švicarsko vlado, v katerem alžirska vlada pojasnjuje svoje stališče, kar se tiče začetka pogajanj. Ni pa znano, ali je Bularuf prinesel tudi sporočilo za francosko vlado. Vsekakor se zdi, da njegova naloga ni bila končana z izročitvijo omenjenega sporočila.
Kakor piše «France Soir», je visoki funkcionar ministrstva za alžirske zadeve De Leusse, ki je vodil tajna pogajanja za začetek razgovorov, odpotoval sinoči v Švico.
V Evianu je bil danes svečan pogreb župana Blanca.
petnajst tisoč ljudi. Delegacije so prišle iz številnih krajev in tudi iz nekaterih švi-caiskih obmejnih krajev. Po-gieba se je udeležil tudi predstavnik francoske vlade.
Medtem pa francoski ultra-si ne odnehajo. Se dalje pošiljajo grozilna pisma raznim osebnostim. Včeraj je župan v Thonon-Les-Bainsu Georges Pianta dobil grozilno pismo, v katerem je rečeno:	»Kmalu
boste dobili, kar je dobil Blanc«. Danes so številne o-sebnosti v Evianu dobile grozilna pisma. V pismih je med drugim rečeno:	»Opozorilo
vsem prebivalcem in vsem izletnikom. Ce se ne bo zgodiio prej, se bo nedvomno zgodilo potem«.
V Parizu pa je danes eksplodiral v prvem nadstropju borzne palače močan eksplozivni naboj, ki je povzročil ogromno škodo, dvanajst lju-
Pogreba se je udeležilo nad | di pa je bilo ranjenih, od ka-
imiimiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiMMiuimmimimiiiiiiiiiniimmiiiiiiinmmmiimniitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiTiiiiiiii
Danes začetek posvetovanj o Laosu med Mae Millanom in predsednikom ZDA
Lord Home in Dean Rusk sta že včeraj imela pripravljalne razgovore Nadaljujejo se stiki med angleškimi in sovjetskimi predstavniki
S? 2 švedskie ponoči
r.ir s „->mi v°ia-Sf iib , “mbejevih rji-
„' in v vodi, V0Ja’
iNttl0 bi'i - lgUski
TO
|S 0^°voti n, ak°i s° $ih W ia Go pred-k,9N«C-m.b^a in
VKfl‘e Wadi0 sp°-
b2<)fstvu un>el1 0 ■V’1	na lpta-
& >«3U TZot}}
LONDON, 4. — Tudi danes so se nadaljevali razni stiki za rešitev laoške krize. Glasnik britanskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da se Velika Britanija ne namerava udeležiti konference o Laosu, dokler se bodo nadaljevale sovražnosti. Nanašajoč se na včerajšnjo izjavo zunanjega ministra Homeja, je glasnik dodal:	»Potrebno
je, da pride do dejanske ustavitve sovražnosti, preden se lahko začne konferenca*.
Glasnik je tudi poudaril, da bi morala mednarodna nadzorstvena komisija ugotoviti, ali so se spopadi prekinili. Po drugi strani pa ni hotel komentirati vesti nekega ameriškega lista, češ da je sovjetska vlada privolila na to, da se ustavijo spopadi, preden se začne mednarodna konferenca. Nadalje je potrdil, da bo pnšlo do novih stikov med britanskim veleposlanikom v Moskvi Frankom Robertsom in sovjetskimi predstavniki v ,llllii(	zvezi	z novimi pojasnili o sta-
MK|«	"""""""iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii..
Tie1(je ODREDIL sabotažo
VARNOSTNIM SILAM OZN
^ijskana -	.	-	,	,,
■« množica je včeraj vdrla na ^tališče v Elisabethvillu
ILLe
oboroženi
°bltoln.ieaai s0
T11' Comb,
Vi Valeni r sporo-
&	SPO-
V.° <
J® Potr-
voj
Jake
3 e bra-leta-
1tudi. da Ss*?s Ss°fveda-
Vi' t>>aio uroc>ov vavn,i' Wt.- Vozila
Vbl!	k 1 p0 Ka-
NNSe n‘ 1° pPd
el®ktr A° d
® h„ictri«na
,ne bo do-
Ni, predstav-vVbNnaj-,da letala
N Sta^nNyiHU *na leta'
V ( ,liCk OzJ anikajš-00^pa je v ‘V sJN oni	Jem v
N t>a	j0in v
V ^ver.
S v"8 so blk 3e tu-
Nki &Vr nedelj«
Otirali 6
kanadskih vojakov in slabo ravnali z njimi. Drugi dan so jih izpustili.
Konferenca, ki so jo bili sklicali v Kamini za 5. aprila razni samozvani kongoški voditelji, pa je bila odložena na nedoločen čas zaradi sedanjega vojaškega položaja v Severni Katangi.
Iz Stanleyvilla se je danes vrnil v Leopoldville predsednik pokrajinske vlade v Leo-poldvillu Kamitatu. Izjavil je, da so bili njegovi razgovori z Gizengo zelo plodni, in da bo jutri poročal Kasavubuju in Ileu, zatem pa bo imel tiskovno konferenco.
V glavni skupščini OZN se nadaljuje razprava o Kongu.
Cejlonski delegat je sporočil, da se pridružuje resoluciji, ki bo v kratkem predložena, in s katero se bo zahteval popoln umik belgijskega vojaškega in političnega osebja ter prenehanje pošiljanja orožja raznim kongoškim skupinam.
Dodal je, da se v resolucijah konference v Tananarivi čuti roka belgijskih kolonialistov.
Kolumbijski delegat pa je dejal, da se ne bodo smele »podcenjevati)) omenjene resolucije, češ da so začetek kongoške sprave.
Gvinejski delegat je zahteval, naj se Belgiji sporoči ultimat, da v treh tednih umakne vse osebje iz Konga. Zahteval je takojšnje sklicanje parlamenta.
Na popoldanski seji je malajski -delegat predlagal, naj se v Kongu samem ustanovi posvetovalni odbor, kakršen obstaja sedaj v OZN.
Nocoj se je okoli petnajst predstavnikov afriških in azijskih držav sestalo na tajni seji, da pripravijo resolucijo, v kateri bodo dali Belgiji en teden časa, da umakne svoje '. gotovi, ali je kaka možnost vojake in osebje iz Konga. | za vladno koalicijo.
lišču Sovjetske zveze, vendar pa ne bodo izmenjali novih not glede Laosa. Veleposlanik Roberts je dal nova pojasnila o angleškem ravnanju v zvezi s postopnim uresničevanjem »mirovnega načrta, v Laosu.
Nič niso povedali, kako je pomočnik sovjeUskega zunanjega ministra Kuznjecov reagiral na britanske predloge, toda kljub temu so omenili, da je bil razgovor med njim in veleposlanikom »zadovoljiv in spodbuden«. Glasnik britanskega zunanjega ministrstva pa ni hotel komentirati izjave, ki jo je dal v Djakarti kitajski zunanji minister maršal Cen Ji, da bo kitajska vlada poslala v Laos svoje čete, če bo SEATO interveniral v tej državi.
Agencija Tass pa sporoča, da je princ Sufanuvong, voditelj laoške stranke Lao Ha-ksat’ izjavil, da je pripravljen udeležiti se razgovorov za u-stavitev sovražnosti. Dodal je, da Britanci, ki zahtevajo kot' pogoj za sklicanje konference ustavitev sovražnosti, ne pojasnjujejo, kako naj bi do tega prišlo, medtem ko vsebujejo sovjetski predlogi jasne in dokončne ukrepe za rešitev krize.
V ameriških diplomatskih krogih pričakujejo, da bo Sovjetska zveza privolila v ustavitev bojev v teku 48 ur. Isti krogi pravijo, da je SZ formalno izjavila, da se strinja z angleškim predlogom o postopnih fazah za rešitev laoške krize, ter da je Kuznjecov sporočil britanskemu veleposlaniku, da se strinja s predlogom, da se ustavijo boji v Laosu, preden se sestane mednarodna konferenca. Vendar menijo, da še niso razpravljali o tem, da je treba prenehati tudi s pošiljanjem orožja v Laos, preden se sestane omenjena konferenca.
«Pravda» pa je objavila danes članek, v katerem pravi, da so se začeli oblaki nad Jugovzhodno Azijo redčiti ter da prevladuje težnja po zagotovitvi neodvisnosti in nevtralnosti Laosa s pogajanji. Mednarodno javno mnenje pričakuje sedaj odgovor zahodnih velesil na miroljubne sovjetske predloge. Upati je, da bo prevladala v zahodnih državah zdrava pamet.
Davi sta imela angleški zunanji minister lord Home in ameriški zunanjim minister Dean Rusk prvi razgovor. Jutri pa se bo sestal predsednik britanske vlade Mac Millan s predsednikom ZDA Kennedy-jem. Jutri in pojutrišnjem se bo razgovarjal tudi z drugimi ameriškimi državniki. O teh razgovorih bodo izdali uradno poročilo v soboto. Poleg Laosa se bodo tikali tudi anglo-ameriških odnosov na raznih področjih.
V Washingtonu menijo, da sta se Rusk in Home sporazumela glede Laosa o naslednjih točkah:
Sovražnosti se morajo de-jonsko nehati «na kraju«, pre-
iiiMiiiiiimiiiiiiiiimminiiiminiiiiiimmim*
Mandat za sestavo belgijske vlade
BRUSELJ, 4	— Belgijski
kralj Bauduin bo določil v četrtek, komu bo poveril nalogo za sestavo nove belgijske vlade. Tako je izjavil nocoj minister Pierre Harmel, ki se je posvetoval z raznimi političnimi, industrijskimi in sindikalnimi krogi, da bi u-
den se prične ((konferenca 14». Nadzorstvena komisija se mora sestati hkrati s prenehanjem bojev. Patet Lao bo moral biti zastopan v novi lao-ški vladi, ki ji bo lahko predsedoval kralj Savang Vatha-na, medtem ko bo princ Suvana Fuma podpredsednik.
Mac Millan je prispel v Wa-shington nocoj. Jutrišnji dan bo skoraj ves posvečen razgovorom s Kennedyjem. Mac Millana so sprejeli državni tajnik Dean Rusk, angleški zunanji minister lord Home in ameriški poslanik v Londonu ter britanski poslanik v VVashingtonu.
Ob prihodu je Mac Millan izrekel zadovoljstvo, da je pii-šel v Washington in dodal, da bodo v ameriški prestolnici obravnavali številna vprašanja, ker obstajajo številne težave. Izrekel je prepričanje, da bo mogoče vse težave premagati.
 «»-------
Obiski japonskega zunanjega ministra
TOKIO, 4.	— V vladnih
krogih izjavljajo, da bo japonski zunanji minister Zentaro Košaka obiskal Francijo, Zahodno Nemčijo in Italijo poleti po povratku iz Washingto-na, kamor bo spremljal predsednika vlade Haeto Ikedo. Ta bo obiskal ZDA 19. junija in se bo zadržal tam okrog 10 dni. Zunanji minister Košaka je danes izjavil novinarjem, da upa, da bo julija obiskal tudi Veliko Britanijo.
V dobro obveščenih japonskih krogih pravijo, da bo skušal zunanji minister na svojem obisku v Evropi zvedeli za stališče raznih državnikov glede vprašanja sprejema LR Kitajske v OZN .n glede razorožitve.
terih sta dva v smrtni nevarnosti. Eksplozija je nastala v prvem nadstropju velike palačo. Vsa stekla na drugih poslopjih v bližini so popokala. Poškodovana je bila tudi vodna napeljava v borzni palači, tako da je voda poplavila nekatere prostore. K sreči so bili uradi v času eksplozije zaprti in v palači je bilo malo ljudi. Ce bi eksplozija nastala četrt ure prej, bi povzročila katastrofo, ker je v veliki dvorani bila velika množica poslovnih ljudi.
Nocoj je nastala močna eksplozija v nekem baru v severnem pariškem predelu, kamor zahajajo povečini muslimani. Ranjene so bile štiri osebe.
Na letališču v Orlyju je prispel v popoldanskih urah posebni odposlanec maroškega kralja Hasana II., Ahmet Ba-lafrej, ki je prinesel predsed niku republike de Gaulle poslanico kralja.
Balafrej je izjavil novinarjem, da je povsem razumljivo, da se je Hasan II. najprej obrnil na de Gaulla, ker je pač Maroko tesno povezan s Francijo. Treba pa bo odstraniti nekatere nesporazume ter postaviti maroško - francoske odnose na stvarno podlago.
Glede alžirskega vprašanja je Balafrej izjavil, da je možno. da bodo v okviru njegovega poslanstva razpravljali tudi o tem. »Razpravljali borni, — je pripomnil — o določenem številu vprašanj, ki se tičejo obeh držav*.
Stroški za obrambo Eichmanna
BONN, 4- — Koelnsko sodišče je zavrnilo zahtevo Eich-mannovega zagovornika dr. Servatiusa, da bi zvezna republika plačala stroške obrambe na bližnji razpravi v Izraelu proti nacističnemu krvo-loku. V razsodbi, ki jo je podpisal predsednik sodišča ur. Steegmann, je rečeno med drugim, da še ni jasno, če je Eichmann nemški ali avstrijski državljan. Poleg tega je še važnejše, da je Eichmann zbežal iz Nemčije ter se skrival pod lažnim imenom v Argentini.
Odločilno pa je dejstvo, da je izraelska vlada sklenila, da bo plačala Eichmannovega zagovornika. Niti mednarodni niti zvezni zakoni ne obvezujejo zvezne vlade, da bi te stroške plačala. Sodišče je obsodilo dr. Servatiusa na plačilo sodnijskih stroškov.
Računajo, da bodo stroški za Eichmannovo obrambo znašal: okoli 120.000 zahodnonem-ških mark. Dr. Servatius je že prejel od izraelske vlade 20.000 dolarjev, ali 80.000 mark. Dr, Servatius pa je izjavil, da nima namena, da bi kril stroške za obrambo iz svojega žepa.
LONDON, 4. — Danes je umrl na svojem domu v starosti 66 let britanski admiral Cyril Douglas Pennant, ki je pripravil načrte za zavezniško izkrcanje v Franciji in na Siciliji. Za časa angloameriškega napada na Sicilijo je bil admiral načelnik glavnega štaba zavezniških sil na Vzhodnem Sredozemlju.
Obrambni svet arabskih držav
KAIRO, 4. — Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da so sklenili, da se 10. junija sestane v Kairu višji obrambni svet arabskih držav. Ta svet se že ni sestal več let in je bil ustanovljen na podlagi kolektivne varnostne pogodbe, ki jo je sklenilo osem arabskih držav leta 1950. Sestavljen je iz zunanjih ministrov in vojnih ministrov držav podpisnic, kakor tudi načelnikov glavnih štabov. Sklep o sklicanju so baje sprejeli na zasedanju Arabske lige meseca januarja v Bagdadu. Svet bo baje tudi pripravil načrt, da se napravi konec izraelskim spletkam, da bi usmerili vode reke Jordana drugam.
VVASHINGTON. .' - Predsednik Kennedy bo — kot se je zvedelo iz obveščenih krogov — sprejel nizozemskega zunanjega ministra Lunsa, ki bo 10. t.m. obiskal Washing-ton.
  ■■ ■ ■■  - , ■ ■ *■: ■ ^
££. .ir • •■■■■■ •■••'■••••••••
■
2e peti dan so delavci Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka zaprti v podjetjih. Tudi včeraj je delegacija delavcev manifestirala po ulicah, pridružtli pa so se ji številni družinski člani ter prebivalstvo, ki Je tudi na tak način izrazilo svojo solidarnost — Sindikalni organizaciji sta za danes proglasili solidarnostno sp loš n o stavko, ki bo od 15 do 16.30
IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIHIIIIUIIIIIIIIU
Sinočnje volitve deželnega predsednika Sicilije
Izvoljeni	poslanec
je takoj po izvolitvi odstopil
Od 90 deželnih poslancev je prejel 42 glasov, od katerih 11 PSI in 21 KPI, medtem ko je demokristjan Di Napoli prejel samo 40 glasov; neveljavnih glasovnic je bilo 7 - Za župana Palerma je bil ponovno izvoljen demokristjan Lima - Gronchi odpotuje v četrtek v Peru brez Segnija, ki je zbolel
(Od našega dopisnika)
RIM, 4. — Šele danes se je prvič po 27. marcu sestala sicilska deželna skupščina, da bi izvolila predsednika dežele in osem članov deželne vlade ter štiri namestnike. Prisotnih je bilo 90 deželnih poslancev. Povedati je treba, da 27. marca dvakratno glasovanje ni dalo nobenega rezultata, ker se glasovanja niso udeležili demokristjanski, liberalni, krščanskosocialni in socialdemokratski poslanci. Ostale skupine pa so glasovale vsaka za svojega zastopnika.
V smislu sicilskega statuta pa je bilo današnje glasovanje veljavno ne glede na število glasovalcev.
Za prvo glasovanje je bila potrebna absolutna večina, toda po prvem glasovanju je prejel demokristjan Di Napoti 33 glasov, socialist Martinez pa 32 glasov, demokristjan Stagno D’Alcontres 11 glasov, neodvisni Caltabiano 3 glasove, demokristjan Grimaldi 3 glasove, po en glas pa so prejeli še po en liberalec in dva demokristjana. Adsolutna večina je znašala 46, zaradi tega je prišlo do balotaže med Di Napolijem in Martinezom.
Prvi je prejel vseh 33 demo-kristjansklh glasov, Martinez pa 21 komunističnih in 11 socialističnih glasov.
Okrog 8.30 ure je balotaž-no glasovanje med obema kandidatoma dalo naslednje rezultate: navzočih 90, demokristjan Di Napoli 41, socialist Martinez 41, neveljavnih glasovnic 7. Ker je Martinez starejši, se je mislilo, da bo potrjen tudi za predsednika, toda po mnenju večine se zadevna določba statuta ne more tolmačiti v tem smislu.
Zato je prišlo do drugega baJotažnega glasovanja, ki je dalo naslednji izid:	socialist
Martinez 42 glasov in demokristjan Di Napoli 40 glasov, neveljavnih glasovnic 7. Tako je bil torej Martinez izvoljen za deželnega predsednika.
Po izvolitvi je zahteval o-sem dni, da se odloči, ali bo novo funkcijo sprejel. Predsednik je zaradi tega odložil sejo do torka 11. t.m. ob 18.
uri z dnevnim redom: volitve članov deželne vlade in njihovih namestnikov. Martinez je v svoji izjavi, pouua-ril, da se mora posvetovati s svojo skupino deželnih poslancev. Toda ob 21. uri se je po posvetovanju že odločil, da odstopi. Svoj sklep je sporočil takoj socialistični deželni poslanec Corallo novinarjem nato pa še uradno predsedništvu deželne skupščine. Mario Martinez je po poklicu odvetnik, za deželnega poslanca je bil izvoljen že štirikrat, hkrati je tudi občinski svetnik v Acireale, a od leta 1957 pokrajinski tajnik PSI za Catanio.
V obrazložitvi svoje ostavke poudarja izvoljeni predsednik Martinez, da ne more sprejeli funkcije zaradi ((heterogenosti glasov«, ki jih je prejel pri drugem balotažnem glasovanju, ker ta heterogenost «ne nudi političnih perspektiv za rešitev zapletenega stanja, v katerem se nahaja naša avtonomija«. Socialistični deželni voditelj Corallo pa je izjavil, da odstop Martineza dokazuje doslednost in resnost socialistov, ki nočejo nobene pustolovščine, temveč »iščejo samo take rešitve, ki so sposobne zadovoljiti pričakovanja sicilskega prebivalstva.« Poudaril je. da izkušnje sinočnjega glasovanja lahko služijo deželni skupščini, da »se postavi z nogami na trdna tla, tako da bo mogoče dati deželi tako vlado, ki bo izraz široke večine, ki bo sposobna načeti in rešiti velika in nujna vprašanja oto-
itimiimiiiiiiliiiiiiliilllimiMiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiuiiMiiiiilitiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiun
4804 kmetijske zadruge v Jugoslaviji
BEOGRAD, 4. — V Jugoslaviji je danes 4804 kmetijskih zadrug, v katerih sodeluje nad 212.000 članov zadružnih svetov. Poleg tega imajo zadruge 12.850 raznih obratov, v kalerih je zaposlenih nad 110 tisoč delavcev in nameščencev. Nekatere zadruge so veliki kombinati z letno proizvodnjo več milijard dinarjev. To je bilo ugotovljeno na današnjem posvetovanju v centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije o nekaterih aktualnih vprašanjih v kmetijstvu.
Na posvetovanju je bilo izraženo mišljenje, da je tudi v kmetijstvu potrebno naprej razvijati samoupravljanje, po-sebho v tistih zadrugah, ki
llltllllllllltlllllllllllllllllllMtllltiiiiiiiiiiiHiininillMIIIIIfllllllllllllltlllllllllllllliiiiiiiiitnuuHunmninHinnnnnHiiinHuniiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiHiHHiiiiiiHniiiiiitlliltlllllllltlllllllltllllflllllllUU
Nesprejemljive zahteve Confindustrie
Danes opolnoči se začne 48-urna stavka uslužbencev PTT - Zdravniki ponovno potrjujejo sklep o stavki, ki bo 8. t. ra.
Državna federacija uslužbencev krajevnih ustanov in bolnišnic CGIL je sporočila, da bodo 18. aprila stavkali vsi uslužbenci civilnih bolnišnic. Osebje je bilo prisiljeno začeti stavko zaradi naslednjih zahtev, ki jih odgovorni činitelji niso upoštevali: zvišanje 14. plače za najmanj 5.000 lir ter skrčenje delovnega urnika od 48 na 42 za delavce in od 42 na 36 ur za uradnike.
Jutri o polnoči pa bodo začeli stavkati za 48 ur poštni in brzojavni uslužbe.nci. Potujoče osebje bo začelo stavkal že ob 20. uri, a stavko bo zaključilo v petek ob 20. uri. Stavkovno gibanje bo zajelo približno 113.000 uslužbencev. Izvzeti so samo uslužbenci nekaterih sektorjev, ki so važni za splošno varnost plovbe in zračnega prometa.
Z druge strani sporočajo, da je odložena stavka uslužbencev pri opernih gledališčih, ker je podtajnik pri ministrstvu za delo sklical za pojutrišnjem ob 10. uri sestanek obeh strank,
Minister za zdrav.stvo sen. Giardina je včeraj sprejel
predstavnike državne zdravniške zbornice, ki so mu povedali, da se zdravniki ne morejo odreči stavkovnemu gibanju, ki je bilo določeno za 8. aprila. Izjavili pa so podtajniku, da so bili sprejeti vsi u-krepi, da se zagotovi zdravniško pomoč v vseh nujnih primerih.
Splošna konfederacija indu-strijcev je 23. marca poslala sindikalnim organizacijam pismo, v katerem pojasnjuje svoje stališče do nekaterih zelo važnih vprašanj s področja delovnih odnosov. Ker so nekateri časopisi objavili izvlečke iz tega pisma, je Confin-dustria objavila včeraj pismo v celoti.
Osrednja organizacija italijanskih industrijcev najprej poudarja, da mora ostati v veljavi sistem kolektivnih pogodb, ki ga po njenem mnenju rušijo spori, ki s0 zadnje čase nastali na področju elek-tromehanične, kovinarske ■ in tekstilne industrije. Confindu-stria meni nadaljet da je koristneje, če se načelna vprašanja, ki se tičejo odnosov med delavci in delodajalci, obravnavajo ločeno od konkretnih razgovorov, ki zadevajo
konkretne spore.
Pismo nato razčlenja razna konkretna vprašanja, ki se danes postavljajo glede odnosov med delodajalci in delavci:
1. Veljavnost kolektivnih delovnih pogodb. —- Po mnenju delodajalcev podpis kolektivne pogodbe obvezuje obe stranki in ne dovoljuje delavcem, da bi zahtevali določene mezdne in druge pogoje za časa njenega trajanja. To načelo delodajalcev je diametralno nasprotno s stališčem delavcev, ki imajo kolektivno delovno pogodbo za minimum, ki so ga delodajalci dolžni nuditi.
2. Višino mezd. — Delodajalci menijo, da se ne more spreminjati splošna kupna vrednost mezd v okviru daljšega časovnega razdobja s sindikalnimi pogajanji. Menijo tudi, da povečana proizvodnost dela ne daje delavcem pravice, da bi zahtevali povečanje plač. Čeprav mislijo delodajalci pri tem na povečanje proizvodnosti dela samo pri nekaterih industrijskih sektorjih, je očitno, da si ho-
kt nastaja prav zaradi tega povečanja. Delavcem pa te pravice ne priznavajo.
3. Delitev dohodka med kapitalom in delom. — Ta delitev mora biti po mnenju delodajalcev vezana samo na ekonomske zakone ter se ne more spreminjati s pogajanji. V tej zvezi zahtevajo in-dustrijci, da se prizna kapitalu možnost, da se svobodno razvija.
3. Delovni urnik. — Indu-strijci menijo, da se ne more priznati delavcem pravica, da zahtevajo skrčenje delovnega urnika ob nezmanjšanih skupnih prejemkih, čeprav v teoriji priznavajo, da gospodarski razvoj sili k temu krčenju. V sedanjih pogojih pa je po njihovem mnenju možno razpravljanje samo o povišanju prejemkov, ne pa o krčenju delovnega urnika.
4. Normativni pogoji in mezdni dodatki. — Delodajalci so mnenja, da se delavci ne smejo boriti za čim temeljitejše izboljšanje svojega položaja, temveč v okviru sodelovanja s kapitalom. V tej zvezi zahtevajo, da se odloč-
čejo prav oni zagotoviti raz-, no nastopi proti takim sin-liko v denarnih prejemkih, | dikalnim težnjam,
imajo delovne kolektive, in uvesti samoupravljanje v vsaki gospodarski enoti, podobno kot v industrijskih podjetjih.
Tito obišče Tunizijo
BEOGRAD, 4. — Danes je bilo uradno sporočeno, da bo na vabilo predsednika Tunizije Burgibe predsednik republike Jugoslavije maršal Tito s soprogo uradno obiskal Tunizijo od 9. do 14. aprila.
Maršal Tito se je danes vrnil iz Iframa v Rabat, kjer je nocoj priredij sprejem v čast kralju Hasanu. Na sprejemu so bili tudi člani maroške vlade in druge visoke osebnosti. Popoldne je Tito obiskal planinsko jezero Muali, kjer je guverner pokrajine Fes priredil v čast jugoslovanskih gosto v v cedrovem gozdu kosilo, katerega sta se udeležila tudi kralj Hasan in princ Mu-laj Abdulah. Ob tej priolžno-sti je berberska konjenica pokazala Titu razne spretnosti v jahanju in v uporabi orožja, zatem pa so skupine mladink prikazale pesmi in plese iz Atlasa. Plesu sta se pridružila tudi predsednik Tito in njegova soproga.
Arhitekti FLRJ za kulturne spomenike v Egiptu
BEOGRAD, 4. — v kratkem bo odpotovala v Kairo skupina jugoslovanskih arhitektov, ki bodo pomagali pri reševanju kulturnih spomenikov, ki bodo z izgradnjo asuanskega jeza potopljeni, oziroma preneseni v druge kraje. Med jugoslovanskimi strokovnjaki bo tudi skupina strokovnjakov za zidno slikarstvo, ki bo reševala zidne freske v sudanskih cerkvah.
OAiRIGRAD, ip. — Policija je po nalogu »Visokega sveta za preiskavo dejavnosti bivših turških voditeljev« aretirala bivšega carigrajskega guvernerja Mumtaza Tarhana. Tar-han je obtožen, da je leta 1958 zlorabil svojo oblast.
ka.» To izjavo je Corallo podal po sestanku skupine socia-lističnih poslancev, katere se je udeležil tudi Martinez.
V Rimu pa je namestnik tajnika KD, Salizzoni, izjavil, da vse kaže, da so za Martineza. poleg komunistov in socialistov glasovali še poslanci MSI, in še kak drugi poslanec. Salizzoni je dejal, da gre za «frontistično operacijo«, zaradi česar predstavlja odstop Martineza »logično posledico«.
Fašistični deželni voditelj MSI pa je izjavil, da so deželni poslanci MSI glasovali tako, da bi ((preprečili otvoritev na levo« in da ga »preseneča izid volitev.« Po njegovem mnenju gre za »spopad med konvergencami in sovpadanjem«.
Predstavnik krščanskih so-cialcev pa je dejal, da krščanska demokracija ni dosledna, da je njena politika brez logike in dokazuje tudi ob tej priložnosti metode «samoran-ljivosti«.
Po mnenju monarhista Co-vellija gre za »velike demo-kristjanske manevre in za manevre ostalih konvergentnih strank«. «Tako se je zgodilo, da je vzdržani glas edinega socialdemokratskega deželnega poslanca omogočil izvolitev socialista za deželnega predsednika, k čemur so prispevali tudi Milazzovi krščanski so-cialci, medtem ko so monarhisti lojalno glasovali za de-mokristjanskega kandidata na poziv deželnega tajnika KD.» Sicilski monarhisti ponovno ponujajo svoje sodelovanje za izvolitev desničarske deželne vlade.
Pred začetkom današnje seje so se sestali zastopniki KD, PSDI, krščanskih socialcev in liberalcev, da bi se sporazumeli o formuli bodoče deželne vlade, njenem programu in glede imena bodočega deželnega predsednika. Sledila j seja demokristjanske skupine, nakar je bil ponovno sestanek zastopnikov vseh štirih strank. Očitno je, da so se dogovorili, da bodo glasovali za Di Napolija kot predsednika.
Danes so bile tudi volitve župana in občinskega odbora v Palermu. Za župana je bil pcnovno izvoljen z 32 glasovi od 57 demokristjan dr. Salvo Lima, ki je pred časom podal ostavko. Nato je občinski svet izvolil še 8 odbornikov in 4 namestnike. Odbor je sestavljen iz demokristjanov, krščanskih socialcev in socialdemokratov.
Parlament se še vedno ne sestaja: naslednja seja senata je sklicana za torek 11. t.m., ko se bo razpravljalo o posebnih zakonskih ukrepih za Rim, V poslanski zbornici se bodo sestale posamezne komisije, med katerimi je najvažnejša komisija za zunanjo po-litiko in za obrambo, ki se bosta sestali 19. in 20. t.m.
Iz Neaplja poročajo, da je monarhistični voditelj Lauro sporočil predsedniku poslanske zbornice Leoneju, da odstopa kot poslanec, ker je sklenil, da bo prevzel funkcijo neapeljskega župana.
Vedno bolj aktualno je potovanje predsednika republike Gronchija v Južno Ameriko, in sicer v Peru, Argentino in Urugvaj. Iz Rima bo odpotoval v sredo zvečer, spremljal pa ga bo minister za zunanjo trgovino Martinel-li, Carlo Russo, državni podtajnik za zunanje zadeve m nekateri visoki funkcionarji predsedstva republike in ministrstev za zunanje zadeve in za zunanjo trgovino. Zunanji minister Segni se Gronchi-ju ne bo pridružil, ker je zbolel (influenca) v Sassariju, kje. je moral po nalogu zdravnika v posteljo.
A. P,
PRIMORSKI DNEVNIK
2 —
Vreme včeraj; najvišja temperatura 17, najnižja 12.6, ob 19. url 13.8, zračni tlak 1016.5, narašča, veter 7 km severozahodnik, vlage 85 odst., nebo 1/10 oblačno, morje mirno, temperatura morja 12.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, Vinko
5. >P[il1
, z#«*
Sonce vzide ob 5.38 In ^
18.37. Dolžina dneva v- ■ yi ..... »o one
Jutri, ČETRTEK, Ivo
aprili
Popoldne od 15 do 16.30
Danei enotna splošna stavka \ podporo delavcem arzenala
Nadaljnji izrazi solidarnosti prebivalstva - Delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze je obiskala delavce
Obe sindikalni organizaciji sta včeraj sklenili, da proglasita enotno splošno stavko od 15. do 16.30. Za Acegat in ACNA pa velja stavka od 15 do 16.
V skupnem proglasu obe sindikalni organizaciji poudarjata, da sta proglasili e-notno stavko zaradi solidarnosti z delavci Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka in da se protestira proti absurdni trmoglavosti Fincantieri v zvezi s proizvodno nagrado.
Med splošno stavko ni predvideno nobeno javno zborovanje, vendar se lahko pričakuje, da bo prišlo do manifestacij po mestu, saj bodo po vsej verjetnosti tako predstav-
■oSJIPt-š
niki delavcev arzenala kot delavci ostalih industrijskih podjetjih šli v skupinah po mestu.
Sindikalni položaj glede spora je še vedno nejasen in se je samo izvedelo, da so se v Rimu sestali predstavniki In-tersinda in Fincantieri na ministrstvu za delo, medtem ko je bil minister Sullo odsoten. Ponovljeno je bilo vabilo na pogajanja, ki naj bi blia v četrtek, vendar pod pogojem, da postane pred tem položaj v ladjedlenici normalen in da se delavci vrnejo na delo.
Večja skupina delavcev 5z aizenala je včeraj ponovno manifestirala po mestu. Skupno se je zbralo nekaj stotin oseb, saj so se tem delavcem pridružili številni družinski čiani ter prijatelji. Povorka je obšla okoli 16. ure nabrež-
ommntf
Tudi včeraj so delavci Tržaškega arzenala manifestirali po tržaških ulicah
je, mimo prefekture, nato krenila po Borznem trgu po Ul. Carducci, Goldoni, in nato preko Sv. Jakopa nazaj v podjetje.
Tudi včeraj se je nadaljeval spontan izraz solidarnosti tržaškega prebivalstva in je bilo pri velikih vratih v obeh podjetjih stalno vse živo sorodnikov, družinskih članov, znancev in prijateljev.
Delavce Tržaškega arzenala so včeraj obiskali predstavniki Slovenske kulturno-gospo-darske zveze dr. Dekleva. Koz-mina in prof. Rauber, ki so delavcem izrazili svojo solidarnost ter izročili prispevek 50 tisoč lir za nadaljevanje pravične borbe. Delavce je obiskala tudi delegacija žena Neod visne socialistične zveze, ki jim je izročila svoje pozdrave in razna živila (sladkor, olje, mast, riž, vino, kavo, moko, cigarete itd.), ki so jih žene nabrale.
Zgoniški župan je naslovil na ministrstvo za delo v Rimu in na generalnega vladnega komisarja dve brzojavki s sledečim besedilom:
«Zaradi hude krize v Tržaškem arzenalu prosim za vašo takojšnjo odločno intervencijo«.  «»-------------------
Stavka v ladjedelnici Sv. Justa
Včeraj so stavkali delavci ladjedelnice Giuliano Sv. Just, ker je zapadel rok. ko bi moralo podjetje plačati zavarovalni ustanovi INPS zaostale prispevke za pokojnine. Tega podjetje ni izvršilo in številni upokojeni delavci ne prejemajo pokojnine v redu. Danes dopoldne se bodo delavci ponovno zbrali na skupščini in je verjetno, da se bo ostra borba nadaljevala.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRU2ENJE je na pobudo svojih članov že nabralo precejšnjo količino živil, ki jih bo izročilo danes ob 11. uri delavcem v arzenalu.
Tajništvo združenja poziva še tiste člane, ki so izrazili željo, da bi pokazali svojo solidarnost stavkajočim delavcem, naj danes v dopoldanskih urah dostavijo združenju svoj prispevek v živilih ali denarju, ali pa naj sporočijo na telefonsko štev. 37-808, da jih bo član združenja obiskal.
liiiiiaiiJiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiataiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititHitiiitiiiiiiiiiitiiiittf iiiiiiiiiiiiiifiiiijiiiiiiiiii iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii nininni |||„||||
Iz sodnih dvoran
Trinajstič se le izmazal
Obtožen je bil, da je ponaredil stavni listek Totocalcia in ogoljufal neko osebo
V ladjedelnici Sv. Roka so prinesle žene kosilo svojim že toliko dni tamkaj zaprtim možem
S sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Solidarnostna akcija občinskih svetovalcev z delavci arzenala	in
oleda
VERDI
Svetovalci so nabrali 20.000 lir, ki jih bodo danes izročili delavcem Nove razlastitve med Križem in Nabrežino - Uvod v novi proračun
Na sinočnji redni seji devinsko - nabrežinskega občinskega sveta je podžupan Albin Skrk, ki je vodil sejo v imenu odsotnega župana Dušana Furlana, najprej obvestil svetovalce, da je občinski odbor poslal vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari ter ministru za delo Sullu brzojavki, v katerih ju prosi, da posredujeta za ugodno rešitev spora v Tržaškem arzenalu in ladjedelnici Sv. Roka. Občinski svet je z delavci izrazil svojo solidarnost, ki se je konkretizirala tudi v tem, da so vsi občinski svetovalci sodelovali v nabiralni akciji, ki je dala 20.000 lir. To vsoto bo delavcem v Tržaškem arzenalu izročila danes popoldne ob 16. uri delegacija devinsko-nabrežinskega občinskega sveta.
Po odgovorih na nekatera vprašanja s prejšnjih sej je svetovalec dr. Floridan vprašal, če občinski odbor ve in kaj misli storiti v zvezi z novimi razlastitvami, ki so predvidena na področju — kot se zdi — med Križem in Nabrežino. Na razlaščenih zemljiščih bo namreč ustanova UNRRA - CASA zgradila 120 stanovanj. Odgovor na to vprašanje bo dan na prihodnji seji.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiniiiiiiitniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Seja tržaškega občinskega sveta
Svetovalci so odobrili sklep o prevzemu openskega tramvaja
Solidarnost z delavci Tržaškega arzenala in Sv. Roka - Nova avtobusna proga na grad
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je župan v začetku sporočil, da je posredoval za rešitev spora v Tržaškem arzenalu ter poslal v ta namen brzojavke Tupiniju, Sullu, Boju, podtajniku Delle Faveju, Petrillijoi in tajniku KD Moru.
Svetovalec KPI Burlo je postavil v zvezi z borbo v Tržaškem arzenalu županu daljše vprašanje, v katerem je najprej omenil solidarnost vsega prebivalstva z delavci ter poudaril nesmiselno nepopustljivost ravnateljstva arzenala, Interšinda in Fincantieri, ki hočejo dati delavcem samo 15.000 lir proizvodne nagrade namesto 17.000 lir, kot so se sporazumeli glede delavcev CRDA, Gre za razliko 2000 lir, kar bi pomenilo samo 4 milijone lir več izdatkov za podjetje na leto- To kaže, da hočejo s svojim trmastim ravnanjem samo ponižati delavstvo. Svetovalec je zato vprašal župana, ali misli ponovno intervenirati na pristojnih mestih za rešitev spora in odrediti, da se tudi konkretno pokaže solidarnost občine z delavci.
Giacobbe Fattucci, star 52 let iz Miramarskega drevoreda, je že star znanec sodnij-skih dvoran. Za seboj ima kar 12 kazenskih prestopkov, in sicer za najrazličnejše prekrške, kot so ponarejevanje menic, nezakonito prilaščanje tuje lastnine, goljufija, tatvine itd. Pred leti je prišel tudi v stečaj, a pred 20 leti ga je rimsko kazensko sodišče proglasilo za družbi nevarno osebo.
Včeraj se je znašel spet pred kazenskim sodiščem, a to pot zaradi ponarejanja rezultatov pri športnih stavah *To-tocalcio« ter zaradi goljufije. Javni tožilec je zahteval naj socniki obsodijo Fattuccija zaradi ponarejanja na 1 leto in 4 mesece zapora ter na 9 mesecev zapora in 9.000 lir globe zaradi goljufije. Obtoženec pa je imel srečo. Posrečilo se mu je prepričati sodnike, da ni
dovolj dokazov za njegovo krivdo ter so ga tudi oprostili z ustrezno oprostilno razsodbo.
r
ti)
UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 55y FODHUZNICA GORICA Ulica S. Pellico MI. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 — Tel. št 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960	din, četrt-
letno 480 dm — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst	11-5374	—
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva	ulica	3-1,
tel. 21-928, tekoči	račun	pri
Komunami banici v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI
Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi s- naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaia in tiska ZTT. Trst
V ____________________________J
Obtožnica je trdila, da je Fattucci ponaredil stavni listek Totocalcia št. 97-Ve 37149 ob priliki 37. stave zato, da bi lažno prikazal, da je zadel tiinajstico. V resnici pa je zadel samo 9 točk. Nadalje so ga dolžili, da je osleparil Giuseppa Vizzinija, lastnika kina «Supercinema». Prepričal ga je namreč, da je odkupil od njega »zmagoviti« stavni lislek za 130.000 lir. Ce bi bil Fattucci res zadel trinajstico, bi bil prejel 150.000 lir.
Vse se je začelo v noči med 18. in 19. aprilom lani, ko je Fattucci izpolnil stavni listek. Tudi včeraj je obtoženec trdil, da je prišel v lokal, kjer je navadno oddajal stavne listke, zelo pozno. Lastnik ga je menda celo priganjal naj pohiti. Prav v tem priganjanju je po Fattuccijevem mnenju tičal vzrok za pomoto pri prepisovanju.
Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je Fattucci naslednjega dne ugotovil, da je «zadel» stavo. Takoj je poiskal Vizzinija ter mu prodal listek. Ko pa se je slednji obrnil na pristojno mesto, da bi mu izplačali dobitek, so mu odgovorili, da omenjemu stavnemu listku ne pripada niti ena lira, Vizzini se je obrnil tudi na deželni urad Totocalcia v Padovi, toda tudi od tam je prišel enak odgovor. Vizziniju ni preostalo n:č drugega kot prijaviti Fattuccija policijskim oblastem, ki so ga aretirale na ukaz sodnijske oblasti 18. februarja letos. Zaradi ugodne razsodbe so Fattuccija včeraj izpustili na svobodo.
Fattuccijevih nesreč pa s ten, včeraj še ni bilo konec. Pri nekem drugem procesu ni bila prisotna neka zelo važna obremenilna priča, zaradi česar so razpravo odložili. Tudi na tem zadnjem procesu ima Fattucci glavno in edino vlogo.	✓
Fattuccija dolžijo, da si je prisvojil v aprilu 1959 raznih volnenih izdelkov v znesku 39.000 lir, ki so bili last gori-škr tvrdke Giacomo Rosen-baum. Nadalje si je prisvojil tudi razne vzorce v vrednosti 50.425 lir, ki so pripadali tvrdki Albert iz Carpija in katero je Fattucci zastopal na Tržaškem in Goriškem. Z
druge strani pa so obtožili Fattuccija goljufije, ker je bil naročil in prejel na račun neke izmišljene tvrdke volnene izdelke v vrednosti 238.722 lir. Prav namišljeni lastnik te tvrdke, neki Vir.cenzo Pi-scopo pa je v umobolnici že od oktobra 1959. leta. Zaradi njegove odsotnosti so sodniki proces odložili.
Predsednik Boschini, tožilec Ballarini, zapisnikar Urbani, obramba Girometta.
Dr, Jože Dekleva je predložil v zvezi s tem pismeno izjavo, v kateri se je v imenu Neodvisne socialistične zveze in Slovenske kulturno-gospo-darske zveze pridružil izrazom solidarnosti. Poudaril je, da je upravičenost sindikalnih zahtev delavcev Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka dokazana z žrtvami delavcev in njihovih družin v posebnih razmerah zlasti sedaj ob praznikih. Pri tem je o-menil splošno simpatijo, s ka-
Pevski zbor «J. Galus* bo imel 15. aprila 1961 prvi koncert v Avditoriju
■ lllfllllllllllllllMIIIIIIIIItltlllllltlflliniltlMIllIHIIIIflllllllllllllllllllllUMIUIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllll
Včeraj na tržaški univerzi
Začetek 18. kongresa italijanskih geografov
V okviru kongresa je občina priredila razstavo o urbanističnem razvoju Trstu
Včeraj se je začel v glavni | tem kongresu lep doprinos k
dvorani tržaške univerze 18. kongres italijanskih geografov. Slavnostni otvoritvi kongresa so prisostvovali podpre-fekt Capon, general Vismara, predsednik pokrajine dr. De-lise, ravnatelj urada za javno vzgojo prof. Udina, šolski skrbnik dr. Pugliarello, rektor tržaške univerze prof. Oligone, župan dr. Franzil, ter predstavniki raznih ustanov in zavodov. Najprej je spregovoril prof. Barbieri, ki je pozdravil kongresiste in prečital pozdravno brzojavko ministra za javno vzgojo. Nato je spregovoril prof. Origone, ki je pozdravil navzoče in primerjal geografijo z družbo, ki sta tesno povezani v razvoju človeške družbe. Kongresiste je pozdravil tudi tržaški župan, ki je omenil zanimivosti naših krajev, zlasti kraške pojave. Zahvalil se je organizatorjem, ker so zbrali naše mesto za sedež kongresa. Prj tem je poudaril, da v Italiji ni samo vprašanje geografsko-ekonom-ske neuravnovešenosti med Severom in Jugom, ampak obstaja tudi neuravnovešenost v ekonomskem razvoju med vzhodnim in zahodnim delom Severne Italije. Poudaril je, da ekonomski problemi Trsta izhajajo iz njegovega geograf-sko-političnega položaja, Zaradi tega je izrazil upanje, da bodo pomenile diskusije na
proučitvi zapletenega in težkega položaja, v katerem se nahaja naše mesto.
Najstarejši italijanski geograf prof. Almagia je na kratko orisal zgodovino kongresov italijanskih geografov, ki so se začeli leta 1892 v Genovi. Od tedaj so se kongresi vrstili redno vsaka tri leta v raznih italijanskih mestih. V Trstu je letos prvič tak kongres. Nato je imel prvo poročilo prof. Ro-letto, ki je govoril o temi «Geografske osnove ekonomskih problemov Severnega Jadrana«.
V okviru kongresa geografov so priredili tudi razstavo urbanističnega razvoja Trsta, ki je razdeljena v dve sekciji in prikazuje razvoj našega mesta iz rimske dobe do leta 1951. Razne risbe in topografske karte prikazujejo urbanistični razvoj našega mesta ter značilnosti ozemlja, naseljevanje, sedanjo gradbeno dejavnost, decentralizacijo prebivalstva itd. V drugi sekciji pa so razne topografske karte Trsta in predmestja v raznih dobah, dokumenti o razvoju mesta ter risbe, ki predstavljajo predele mesta v raznih dobah.
Razstava je zelo zanimiva in bo prav gotovo privlekla, razen geografov, tudi številno občinstvo.
tero spremlja vse prebivalstvo to borbo in solidarnost, ki jo je pokazalo v raznih oblikah. Končno je izrazil željo, da bi župan ob podpori občinskega sveta ponovno interveniral, da se čimprej reši spor z ugoditvijo utemeljenim in pravičnim zahtevam delavcev, ki so v borbi.
Dr. Jože Dekleva je nadalje vložil pismeno vprašanje, v katerem pravi, da bi Kon-tovelci in Frosečani radi vedeli, ali je bila odobrena vsota, ki je bila vključena v gospodarski načrt za gradnjo javnega kopališča; če pa je bilo finansiranje zagotovljeno, bi radi vedeli, kdaj se bodo pričela dela.
Svetovalec Burlo pa je predložil tudi resolucijo, ki omenja stavko uslužbencev financ in jim izraža solidarnost občine, hkrati pa poziva pristojne oblasti,, naj sprejmejo potrebne ukrepe za hitro rešitev spora. Župan je odgovoril, da se bo posvetoval z odborniki, preden odloči, da postavi resolucijo na dnevni red.
V upravnem delu seje je bil najbolj važen sklep, s katerim bo občina 28. oktobra prevzela openski tramvaj, ker zapade tistega dne koncesija družbe malih železnic. Sklep so odobrili soglasno.
Odbornik inž. Visintin je o-risal zgodovino nastanka tega tramvaja. Leta 19U0 se je zbra^ a skupina bogatih meščanov ter ustanovila družbo za zgraditev tramvaja. Dunajska vlada je dala dovoljenje in se odrekla vsem pravicam po zapadlosti koncesije v ‘korist tržaške občine. Tramvajsko progo so otvorili 10. septembra 1902.
Sedaj vozi na progi 7 tramvajev, ki prevozijo povprečno 250.000 km na leto. Približno enako število kilometrov prevozijo tudi štirje avtobusi, katerih proga pa je še enkrat toliko dolga kot tramvajska. Skupno prepeljejo avtobusi in tramvaji okrog 3 milijone potnikov na leto, od česar ima podjetje okrog 150 milijonov lir inkasa na leto.
V razpravi so se svetovalci predvsem zanimali za to, da bi bilo sedanjemu osebju zagotovljeno nadaljevanje službe. Glede tega je inž. Visintin dejal, da je to samo po^ sebi umevno. Po tetn sklepu pa še ni doročeflo, kako bo občina poskrbela za nadaljevanje prevozne službe, čeprav kaže, da jo bo prevzelo podjetje A-cegat.
Občinski svetovalci so odobrili tudi sklep, po katerem se uvede med gradom sv. Justa in Trgom Liberta (pred glavno postajo) nova avtobusna proga št. 24. Proga bo potekala med drugim po Ulici sv. Justa, Ul. sv. Mihaela, Trgu Unita, ulicah Roma, Ghe-ga in Cellini ter v nekoliko spremenjeni smeri obratno. Proga bo dolga 2780 m in bosta vozila na njej dva avtobusa. Prvi odhod bo ob 6. uri zjutraj.
Občinski svet pa je z 21 glasov:	proti 19 zavrnil sklep,
po katerem naj bi dovolili diužbi SFRIA, da sezida na kraju, kjer je sedaj kino »Massimo«, veliko poslopje, ki bi preseglo za kakih 12 m višino, katero dovoljuje regulacijski načrt. Slo je za pobudo družb UPIM in Rinascen-te, ki nameravata ustanoviti v Trstu veleblagovnico in sta si za ta načrt izbrali Trg Stare mitnice. Iz števila glasov se vidi, da je glasoval proti temu tudi kak svetovalec tako imenovane večine. Ce bi se načrt omenjene družbe u-rcsničil, bi povzročil veliko škodo malim trgovcem na področju Stare mitnice.
V razpravi o zakonskem načrtu za obnovitev konvencij PUSj je spregovoril socialde-m< krat prof. Dulci, ki je ta načrt ostro kritiziral zlasti
ker si prilašča skoraj vso pravico odločanja minister trgovske mornarice. Nadalje je poudaril, da se ne sme znižati prispevek za kritje primanj-kl.aja raznih prog, kot predlaga načrt. Število prog štirih plovnih družb PIN se je že tako močno razredčilo v primerjavi s pred vojno. Družbe so skrbele za 84 prog z 241 ladjami, sedaj pa imajo samo 35 prog in 72 ladij. Pred vojno je bilo 40 odst. vseh ladij last družb PIN, leta 1963 pa naj bi jim ostalo samo še 13 odst. vseh ladij. Zato bi mcrali vsi ; enotno nastopih proti temu poskusu krčenja dejavnosti družb PIN in bi st moral tudi iz Trsta dvigniti enoten glas.
Med ostalimi vprašanji in predlogi naj omenimo še predlog, da naj občina intervenira v zvezi s premestitvijo'občinskega katastra iz Tržiča v Trst ter poziv podžupana A. Škrka, da naj prebivalstvo sodeluje pri popisu, ki se nanaša na kmetijstvo.
Nato je odbornik za finance Markovič na kratko obrazložil temeljne postavke in značilno-sti_ letošnjega občinskega proračuna, o katerem bodo svetovalci razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta. Iz tega uvodnega poročila — h kateremu pa se bomo še povrnili — predvsem izhaja, da se proračun za leto 1961 ne razlikuje bistveno od proračuna iz prejšnjega leta, pri čemer so izvzete le nekatere nove postavke v izrednem delu, ki dajejo novemu proračunu drugačno obliko. Vsekakor pa je občinska uprava skrbela, da je skrčila izdatke in povečala dohodke, seveda v okviru možnosti.
Toda kot že rečeno, se bomo k temu vprašanju še povrnili pred naslednjo sejo občinskega sveta, ki bo v torek, 11. aprila ob 18. uri.
Poslanec Santarelli proučuje vprašanje deželne avtonomije
Predvčerajšnjim zjutraj je prispel v Trst komunistični poslanec Santarelli, ki zastopa komunistično skupino v ožjem parlamentarnem odboru, ki mu je bila svoj čas poverjena naloga, da preuči osnutke posebnega statuta za avtonomno deželo Furlanija-Julij-ska krajina.
Poslanec Santarelli je prispel v Trst z namenom, da bi si ustvaril jasno sliko glede položaja in odnosa raznih skupin in ustanov do vprašanja deželne avtonomije. Včeraj ga je v tej zvezi sprejel župan Franzil, ki se je z njim dolgo razgovarjal. Šantarelii-ja je spremljal odv. Pogassi. V spremstvu pokrajinskega svetovalca Gollija pa je komunistični poslanec obiskal pokrajinskega predsednika dr. Deliseja in odbornika dr. Sa-vono. Tudi na tem sestanku si obravnavali vprašanje deželne avtonomije. Razgovori, ki jih je Santarelli imel na občini in na pokrajinski upravi so dokazali, da obstajajo stvarne možnosti, da se pre-
mostijo razne težave in predsodki, ki so bili postavljeni pri nadaljevanju del ožjega parlamentarnega odbora.
Predvčerajšnjim zvečer je Santarelli odpotoval v Gorico, kjer so ga sprejeli na pokrajinski upravi. Včeraj pa se je razgovarjal z videmskim županom in predsednikom videmske pokrajinske uprave.
Neroden padec priletne ženske
Ko je včeraj zjutraj vstala s postelje 80-1 etn a Josipina Nadlišek vd. Pečar iz Ul. Ba-iardi 106, se ji je spodrsnilo in je nerodno padla. Pri tem si je ženska zlomila desno nogo. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in pravijo, da bo okrevala v dveh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije.
Slovensko gledališče v Trstu
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiimiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiimi
Nezgodi na
delu
Delavec padel v posodo razredčene vroče kisline
Na delu pri podjetju Gaslini | se je včeraj ponesrečil 25-let-ni Mario Grassi s Skoljeta št 26. Nerodno je padel v posodo, v kateri je bila razredčena vroča kislina, ki je delavcu povzročila opekline H- stopnje po desni nogi. Grassija so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne.
V Tovarni strojev pa se je ponesrečil na delu včeraj popoldne 31-letni Mario Zgane iz Ul. Vigneti 115. Zaposlen je bil pri žerjavu, ki ga je popravljal, pa si je poškodoval desno nogo, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski od-dejek in se bo moral zdraviti 40 dni.
Šele po dveh dneh se je zatekla v bolnišnico
Ze v nedeljo se je ponesrečila 24-letna Livia Bandi por. Korošec iz Doline št. 169, pa je šele včeraj zaprosila za sprejem v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Verjetno se ji je zdelo, da ne bo hudega, toda bolečine so bile vedno hujše. V nedeljo se je peljala z vespo, ki jo je vozil njen mož, pa je padla z vozila in si verjetno nalomila levo nogo, zaradi česar se bo morala zdraviti od 10 do 30 dni.
 «»---------
Z vespo v avto
Iz Zavelj se je včeraj popoldne peljala na zadnjem sedežu vespe, ki jo je vozil njen mož, 34-letna Cvetka Kocjančič por. Sau iz Izole. Namenjena sta bila v Trst, pa sta imela smolo, ker sta trčila ob avto, ki je nenadoma privozil na cesto s stranske poti. Zenska se je pobila in ranila ter si odrgnila kožo po desni nogi. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti dober teden.
 «»-------
Sreča v nesreči ženske
Smrtne posledice zastrupitve s plinom
Sinoči so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 63-letne Antonije Bensi por. Berti iz Drevoreda 20. septembra, ki se je zastrupila s plinom. Ko jo je prišla obiskat neka njena znanka, se j: je zdelo zelo sumljivo, ker je iz stanovanja, uhajal plin. Odprla je vrata in zagledala na tleh v kuhinji že mrtvo Žensko. Nihče še ne ve, zakaj si je na tak način vzela življenje.
MDOMHA PKOKVBTA
Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo ime| sejo v petek 7. aprila t.l. ob 18. uri na sedežu v Ul. Geppa 9.
RAZNA OBVK6IILA
Slovenski fotoklub v Trstu —
sporoča svojim članom, da je danes redni sestanek ob 20.30 v Ul. Geppa 9. Na sporedu: tečaj o temi »Iskalo in telemeter«.
+
Potrti naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v starosti 75 let za vedno zapustila naša draga soproga in teta
Tončka Valenčič
roj. Perhavec-Čotnikova
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek dne 6. t. m. ob 16. uri na domače pokopališče.
Žalujoči soprog PAVEL, družine VALENČIČ, ŠKRINJAR, KOCJAN, MAHORCIC, KOCIJANČIČ in ostalo sorodstvo
Ležeče pri Divači, 5.4.1961.
GOSTOVANJE SLOV. NARODNEGA GLEDALIŠČA — OPERE iz Maribora
v torek 11. aprila ob 21. uri n v sredo 12. aprila ob 21. uri v Avditoriju ROLF LIEBERMANN
v
Sola za žene
Komična opera v treh dejanjih Po IVIoličrovi komediji libreto napisal HEINRICH STROBEL
Prevedel: SMILJAN SAMEC Dirigent:	JAKOV	CIPCI
Režiser: CIRIL DEBEVEC k.g. Osebe: Poquelin - Karlo Ka-muščič; Amolphe - Miro Gregorin: Agnes - Mileva Pertoto-va; Horace - Bogomir Lukeš: Georgette - Ada Thumova: Oronte - Aleksander Kovač
3S-if-&-3-S- ■SIS S*- -»safir** -s-s-s-:
IZLETI
Jutri ob 21. a” 5^vlir
ma A za vse
■***!£>
rih predstav an«“» u,-don’s Festival BaUe^ lani z veliki™ pil v Verdiju.
C
K
Naziouaie 13.00 l/® [flj H ur« Film nas™
gradami Oscar.
Feni.e 16 00 *Jar!j;orp.
mancolor, Glen Excelsior 16.00 8 ' ci», Marilyn M°“	>-
Filoaraminatico •
Kanov«, tethnicol ■	^
Grattacieio 16 °° 8 prt"*
ljubiš«, techmeoN* no mladini,
16.00 ‘jfV
Arcobaleno
noči«, eastrnai
,Ficol°r'
uarto mladim*
15.30
pr-il''
Supercinema
filma «Can Can ^šjl Alabarda 16.00 Ugo Tognazzi, » neilo.	.	0jp(f
Aurora 16.30 «Fu®n pite«.	___
Cristallo 16.00 «^et» "jj
tecnnicolor, - ,t Garibaldi 16 00.“io0(^ technlcolor, ps#* Capitol 16.00 »Nean technicolor.
Im pero 16.00
10.00
Italia 16 00 «p° pl^jt
znl». PtePf^ueraHlcf'
Massimo ^^“»rnnico101’' ščevanje«. tei	,r
Forest.	.zait10	$
Moderuo 16.00 poljuoom«, t.ec r,
Ford, Eva	4
Astra 16.00 »Gaze Il0pd,
Astoria 16.00 <d l" nicolor.	6oO &
vittorio Veneto 1 pr«
D°r
ra», So prt la
no mladini.
Marcon 16-00 ^^ds. fc‘
lu». Vince
Edvvan
film. ((Bat,ilon-
Ideale 16.00
ipchnicolor- in0<a ivona 16.00 ejr,
Savona l6.v» -nicolor, W. “ „„i/iad
Odeon 16 00
sta». techm
co\or-
OF1SCITE ' .inča LICE - T"‘\ Kupdi bosteratce, hlafe. sr«1- .
šče, hlače sr tjk>ov t,.l go drugih /
vrst po res nah.
Slovensko planinsko društvo Trst priredi v nedeljo 30. aprila enodnevni izlet skozi Postojno mimo Cerkniškega jezera. Črnomlja in Novega mesta v Otočec. Povratek po avtocesti Zagreb— Ljubljana s postankom v Ljubljani.
Obvestila in vpisovanje v Ul. Geppa 9-II v dnevnih urah.
* * #
Prosvetno društvo «Andrej Cok« z Opčin priredi v nedeljo 23. IV, 1961 enodnevni izlet v bolnico «Franja», Vpisovanje v pekarni Drašček-Cok.
predvaja “3(j kom cb
da_1es ur>
hi*6’
Hirosc
a#0*
i	*
Umetniški
nagrajenc"ne,su. J
moti
o ib
Prepovedah^toii'-pod
predvaja danes 5. in jutri 6- t- m'
barvni
Liana;	bel
*
(Liana la schiava bianca)
MARION MICHAEL
ADRIAN ROVI N ItlCK 8ATTAGUA M A * I S A MtRlINI SARO URZI' NERIO 8JRNARD1 LEI HIMA
GINO TAlAMO HERMANN LIITNER
OD VČERAJ DO
i
ki jo je obrsnil vlak
Včeraj zjutraj je 41-letna Maria	Pucer	por. Pribac,	ki
stanuje v Grljanu št. 277, hitela ob železniški progi, da bi pravočasno prišla na železniško postajo v Grljan in se odpeljala z vlakom v Trst. Tedaj	pa	je	privozil vlak	z
Opčin	in	jo	obrsnil. Zenska
je padla	na	kamenje in	se
pobila ter ranila po desni nogi in čelu ter je zgubila spomin. Imela je srečo, da ni padla pod vlak. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo morala dva tedna.
Včeraj zjutraj ob zori je po mučni bolezni za vedno zatisnil oči
Nini Jagodic
Bridko obvestilo sporočajo žalujoči žena Dragica, sin Ninči
in snaha Slavica, brata Rudi in Oskar, teta Štefanija in ostali sorodniki.
Pogreb bo danes ob 15.30 Iz kapele glavne bolnišnice.
Trst-London, 5. aprila 1961.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 2., 3. In 4. aprila se je rodilo v Trstu 15 otrok, umrlo pa je 25 oseb.
RODILI SO SE: Elisabetta San-telli, Nives Bortoli, Angela Ma-gni, Cinzia Magni, Daniela Bi-sea, Tiziana Santoro, Antonella Cavalli, Fabio Eramo, Anna Tra-ni, Maurizio Chivella, Elena Ter. zoni, Fabio Lakat-Badini, Patri-zia Tortorelli, Igor Zaccaria, Fa-brizio Sangermano.
UMRLI SO: 84-letna Emma Ma. yer de Hendenfeld vd. Moretti, 77-tetrii Rodolfo Micheli, 79-letna Antonia Znidarcich vd. Pangos, 68-letna Erminia Nicolan vd. Stefani, 81-letna Antonia Bodo, 86-letna Katerlna Bradač vd. Sre-bernik, 52-letna Angela Belletti,
66-letna Maria Bisatz por. Cora-pi. 81-letna Maria Pellis vd. Ro-vere, 49-letna Maria Cottica por. Peruzzi, 69-letna Leonida Tarsi,
67-letni Valentino Zorzenon, 83-letni Giacomo Dudine, 80-letna Orlanda Škerl por. Corlizza, 72-letni Gaetano Marrone, 55-letna Maria Plrjevez vd. Mantovani, 71-letni Vittorio Miani, 58-letni Diodato Zuglia. 62-letni Giovanni Iagodic, 69-letna Maria Consiglio por. Grimaldi, 72-letna Ida Mu-gnol vd. Rossi, 85-letni Giuseppe Pilar 83-letna Luigla Leva, 91-letna Eugenia Tomei, 78-letna Luci a Coronica vd. Dellse.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM A| Cedro, Trg Oberdan
2; G. Papo, Kjadm; Picclola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Serravallo, Trg Cavana 1.
(V prvem sv atrtprj
nižje cene- • o(e' višje, v
pomai«n^e • limone • ■ jabolka »•	•
jabolka H* j hruške 1- • * ] pesa
artičoke . • • j brokoli • * \ cvetača • • * * cikorija čebula • • •
koromač
razna solata • prva solata • • krompir
grah . ‘ jiV i
zeleni rad' j zeleni ra^1 zelena
JA
n
i!
fll
1* Uti
53 i‘
•JO A i
3» , 9° fl
špinača
dolar franK
švicarski
funt 6te“"V
francoski
! marka
šiling
dinar
marengb
J zlato
5. aprila 1961
Jkjjwa skupnost, ki se upira asimilaciji j
Hrvatski otok
?a Madžarskem
^ tisoč naj bi bilo gradiščanskih ov< ki žive na madžarski strani meje
Hrvatov
žegpisarnSkih Hrvatih
V£akokrat Vendar smo se ^ na ti-
^ Kvi ve0J!*r0dne skuPnosti, H»e, - °kvira avstrii.lr* ,1,
■!5liiščanskih)aijPrilcazali tistih v isto »,-rTatov' ki sPa-
avstrijske dr-Tik;
Hrvat,
le
Avi
da jijj ,aar°dno skupnost, 16 razmeiiu,. J
šteli kar 92.1 odst. Hrvatov in komaj 4.9 odst. Madžarov. Tedaj so bile te vasi vse med seboj povezane, ker je bil ves kraj naseljen s Hrvati, dočim je sedaj Koljnov ločen od hr-vatskega jezikovnega otoka. Prav tako je z Undo, dočim
»r,aZ?Je^itev med I Prisika, Zidan in Plajgov tvo-
ijkijo in MaJ. ---------------- j	.laifto,	,11	i	mjBviv	liv
i °dceDiin , zarsko leta rijo še enotno jezikovno sku->lila Ma5.0 skupnosti in -
z«o sn,„.arskl:_ Danes bo- Nadaljnji podatki: Leta 1920
^ZP^°riU 0 tistem ^Ve na	Hrvato
na	“ivaiuv,
Pa snr zarskem. Pre-
iod?*-VOrimo °' "jih, ^Pisnih ;I nekai splošnih
0v. Najp0 .zg°d°vinskih
»
v	.
Pa vn?J-rei i30™0 odgo-od kod ti
ia® avstrijskem Da ^džarskem?1
li W0m 152°’ k0 so
^>n Za vedno bolj
l'er» raž°rtajali vedno huj-‘*V(,„...srazali mnn.i j.,.
mnoge predele
•ja,
irafiod°ne’ iz Vojvodine h ptedele ,eseliH v vzhod-k( * skrajne a”ie Avstrije upanje -u Z,a.^odne obron-
lz Like, s Pri-
10 LhrvM?džarske. K te-
ki" niih ','aike kmete silili k/0 iooeli	J1ški lastniki,
C9 ^fvašk^8 posestVa ta-iči.8e,llandu i®’ ,kot tudi v kiln em, ali	J na Gmdi-
Si>ečlPa ~ » teh je v ♦ • 2ahorin zadnjih pre-C‘tem<ielues^daadžarske, pač 'tiri Jer se . nJe Madžarih P°droejee v6dn° razPr°-V, lon'ie’ B ga ,naselju-tiJlit V' pri grad'scanskih
li
naseljeno
dicam- mi Ustr g -P . m>- Kli, u rezmmi po-edanji L h temu ~ ~
H
ysaj
Pa
krvatski
pa so
temlil^- strnjenem, Uepisno
begunci
H^t0^,“kfPlsno omeie-
it,-5«lh * erp orl
S°VaPs8koa.ea seyerno od Njv! tr°meje astnisko - maji. p-® lUgovzh P vse gor do
It a. r°čje ip 0 °d Duna-grarti--°rei obsežno,
adlsrancK tt.
Sre od Novo-
, ia . "je ip
ta * s«
>iema^anski Hrvati
; >» C v av»t»-',	’	Iorej
S»Ma(Jžari I1Jsklm> Nem-Hi n', V j točnih pc se Lndar!e velj
se ip	c	veija
„-o i* v 16- stolet-
V,. Vatov	Sor	okoli
v AvstCraPskih Hrva’ bjOrj i“0tlatki -'J1’ avstrijski
. 1 dnk.. 1 ]lh	____
H k.0ltV:
del PmnaJai°
Mad:
Pa jih ži-
Vato°vr°5je
zarske in o
govorili kaj več
Vi delfadi!ianskih Hr-
Dotnje, Sred-
I
Gradišče. Na
S> > D
S ^hrati**” Gradišča
?’ ^Seliju ^ madzarski
Sii °0V° Selo llrvatska Si-§ °k i„ atar, v-»V?n^ Gatar,
v. Mt.. so	Vp,	—pu.ijcu.
-Hi ?vasi	tjnri a	1 manj	še
|-ij9 t dani	in	t’	Pris‘ka,	Hr-
hr. tUrt: 1	h	p	_____ '
V H
or. Sem
■ H vttt neK Plajg' VHh-^in =-VaS‘ kot 50
IV6,, vasiS°naec al' manj
S7*PiSn0 m Kolnov, ki .Hj^ečira Sq na^ področju ■ ali man; madžarsk: Hi."', HrC-.° , Gradiščan
ha ^ve“rnega ®adžarški Hn;. 6 P^..g Gradiščan-
,'“Ja in Hatski ^»lik0 . Vatsk
Jandrof,
a Kemija.
fS°Vj k> žh,pgrad'ščanskih
so v Umoku našteli 211 Hrvatov, 290 Madžarov in 11 Nemcev. Zanimivo pa je, da leta 1880, ni bilo pri podobnem štetju v Umoku niti enega prvata. Podobno je bilo v Vedešinu, kjer so 1920 našteli 7 Hrvatov, 5 Nemcev in 520 Madžarov, 10 let pozneje pa je v isti vasi živelo kar 432 Hrvatov ob 92 Madžarih in 16 Nemcih. Leta 1930 so madžarske oblasti naštele v Vedešinu le 10 Hrvatov, podatki neke domače »privatne« ankete pa govore za isto leto kar o 501 Hrvatu.
Na področju Dolnjega Gradiščanskega in sicer v tedanji županiji Zeljezno je bilo leta 1920 sedem hrvaških občin in sicer v Mali Nardi, Veliki Nar-di. Gornjem Catoru, Dolnjem Catoru, Hrvatski Sici in Petrovem Selu. Leta 1920 so tu našteli v celoti 4158 prebivalcev, od katerih je bilo 3445 ali 82.3 odst. Hrvatov, 86 ali 2.1 odst. Nemcev in 654 ali 15.6 Madžarov. Po podatkih i^ leta 193Q pa so v Mali Nardi uradno našteli 193, privatno pa leta 1940 234 Hrvatov, v Dolnjem in Gornjem Ca-taru pa uradno 571, privatno 893 Hrvatov, v Hrvatski Sici pa 374, oziroma 327 in v Petrovem Selu 1251, oziroma 1398 Hrvatov.
Milijarde in tudi... sreča
. v5s s «
Znana ameriška bogatašinja Gamble Benedict, ki je lani zbežala od doma s šolerjem romunskega porekla Andrejem Porombeanujem, zaradi česar se je o njeni »pustolovščini« zelo veliko pisalo, je pred dvema dnevoma postala srečna mati. v porodnišnici v New Jerseyu je povila sina, ki se je rodil 4 dni pred obletnico njune razburljive poroke
V Zahodni Nemčiji niso hoteli objaviti zapiskov cnove Ane Frank»
Sedem dnevnikov Klausa Seckela
židovskega otroka iz nacističnega pekla
Kako je učitelj Heinz Wilde rešil zapuščino otroka, ki je končal svoje življenje kot milijoni drugih v Auschivitzu
Pred. dnevi so na Nizozemskem objavili zapiske malega Zida, ki je umrl v taborišču v Auschioitzu. Do objave je prišlo po prizadevanju učitelja Heintza Wilda. ki v lastni državi ni mogel najti založnika. «Za take stvari v Zapadni Nemčiji trenutno ni zanimanja«, so ga odbijali v predsobah raznih založniških družb. aMorda po volitvah«', so mu zaupno svetovali. Toda Wild ni hotel čakati. Poskušal je na Nizozemskem in uspel. Tako je založniško podjetje Van Gorcum objavilo sedem dnevnikov avtorja, katerega domovina ni hotela priznati. Avtor je mrter. U-mrl je pred 17 leti.
etzogibajte se tega«, so govorili učitelju. «To vendar nima nobene literarne vrednosti«. Pisani v nespretnem, revnem in ne vedno grama-tikalno čistem jeziku otroka, ki je takrat, ko je odšel na pot brez povratka, imel 15 let, zapiski Klausa Seckela res niso roman, so pa dokument določene dobe. Današnji vrstniki malega Klausa se gotovo ne bi mogli iz njih učiti literature in niti gramatike nemškega jezika, zato pa toliko bolj nemške zgodovine. Zdi se, da so prav to hoteli
preprečiti nemški založniki.
«To je zapuščina malega veselega otroka, katerega so ubili neljudje samo zato, ker je bil Zid«, piše »Frankfurter Rundschau«. Ostali za-padnonemški listi niso o dnevnikih Klausa Seckela prinesli ničesar. Snov je tudi za njih očitno nezanimiva. Pred časom so nekateri od njih proglasili za «dolgočasnega» tudi «Dnevnik Ane Frank«. Ano in Klausa veže, čeprav se nista nikoli poznala, skupna domovina, ki ju na ta ali drugi način ne priznava, domovina sklepne emigracije (Nizozemska) in skupna usoda, smrt v taborišču. Ana Frank je bila iz Nizozemske odpeljana v taborišče Belsen-Belsen, Klaus Seckel pa v taborišče Auschivitz.
Mali Seckel bi ostal pozabljen kot milijon njegovih brezimnih sotrpinov, da ni bilo učitelja Heinza Wil-da. Wt!d je do leta 1933 uči-teljeval v neki vasi v Tue-ringiji, ko pa je Hitler prešel na oblast, se je umaknil na Nizozemsko, kjer so v mestu Eerde pri Omnienu angleški, nizozemski in nemški kvekerji v baročnem dvorcu Eerde pravkar ustanovili šolo za otroke «nearijcev« iv
Gornji podatki so, kot vidimo hudo labilni. Vzrokov za to je več. Morda pa nam bodo podatki za Božok najbolje pojasnili to {(labilnost«. Leta 1920 so v Božoku našteli 721 prebivalcev, od katerih .sta bila le 2 Hrvata, 6 Nemcev in 713 Madžarov. Pri štetju leta 1880 pa je bilo v istem kraju le 202 Madžara, 53 Nemcev in 424 prebivalcev «druge narodnosti«, torej Hrvatov, ki jih kot Hrvatov niso hoteli priznati.
Kaj pa danes? Kot smo že rekli podatkov, mislimo točnih podatkov ni, vendar beremo v »Hrvatskih novinah«, ki izhajajo v Zeljeznem na Gradiščanskem tudi to, da «... smo v kraju okoli Ustice izgubili celo hrvaško skupino. Tu leži Hrvatska Nadalja, kjer leta 1920 ni bilo niti enega Hrvata, leta 1380 je bil eden, leta 1890 pa je bilo kar 75.6 odst. Hrvatov. V Gornjem Bereku je bilo leta 1920 šest Hrvatov, leta 1890 pa so Hrvati predstavljali 68.8 odst. prebivalcev. V vasi Hrostin je bilo 1920 le 2.6 odst. Hrvatov, 30 let Pa kar 35.3 odst. prebivalstva. V Velikem Kukedu leta 1880 ni bilo niti enega Hrvata, deset let pozneje pa kar 48,4 odst. prebivalstva«.
Gornji citat smo iz glasila gradiščanskih Hrvatov, navedli zato, da bi prikazali, kako negotovi so uradni podat-k,, ki pa vendarle dokazujejo, da živi tod narodna manjšina hrvatskega porekla, ki se
11 miiiiii 1111111111111111111111111111 iiiii 111111111 ii 11,11 ii ia,i,i iiiI(ii 11 li,,,,,,	lil,,,!,!,!!!,,!,!,,,	I( n i, n, ||t||l||) ,,1, tlll m, ,,iilll( l( ll( umumiimiiii,,!! m, (l mmi,i,,n, imun, umiiiii,,,,!!!,,,,,!,!,,!,,!!!,,!,,, umu ,„,ni minil
Svetovni popis jezikov harvardskega lingvista Muellerja
Na
svetu je v rabi 2896 jezikov toda mnogi med njimi izumirajo
Največ jezikov na najmanjšem področju govorijo na Novi Gvineji - Najbolj razširjen jezik je kitajski, nato pa angleški, najstarejši pa je sumeranski (nad 6000 let)
Na harvadski univerzi so pravkar zaključili popis jezikov na svetu. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je danes na svetu v rabi «točno» 2896 različnih jezikov in nešteto dialektov.
Ta popis, imenovan tudi ((operacija babilonski stolp« je trajal tri leta, zanj pa je veljal kriterij, da mora biti jezik, ki naj pride v ta
univerzalni popis, še danes v rabi, ne glede na to, koliko ljudi ga govori.
Ameriški lingvist nemškega porekla dr. Siegfried Mtil-ler, ki je sedaj profesor primerjalne lingvistike na harvardski univerzi, je ugotovil, da je bil popis svetovnih jezikov, ki ga je pred nekaj leti izvedla organizacija U-NESCO, pomanjkljiv, saj je
delu	na	madžar-	že	stoletJa	upira	asimilaciji
Sli v hi • kdiščanskeoa? tako na madžarski kot na av-
Sli'7 hi j^radiščanskega?
bi Mstn)skl stram-
h, glaSii adžarsw h ustano-SŠ 'S Dr!lSkera- Vendar
Ob otvoritvi Černigojeve razstave v baru Moncenisio so se zbrali tržaški slikarji obeh narodnosti. Od leve proti desni: Hotnolo Bertini, Černigoj, Hlavaty, Ukmar (samouk) in Milko Bambič
iSSSfsasL
"»»e k	Hr'
m'1”™	”■
“ - Hi« 7 hJoi
je, in
'O H B‘ia Ihta m °porekati, lili sloi ad'ščar, , odcepila VVj^kih Hrvatov
S
. i, W
okoli
20.0CO
k. V Podatki?
^if1' Hčnih Paselia ne
krilni nnHd^°-V:
raje "‘‘‘Podutki za C*; HhS‘Cer ‘	hrvaške
iX>0, H?rvatski Jan-
ASM
ZonJa in Hr-0štela80, p0 štetju
'i) '6 on 1 od V upno 387ti “C*1' "H 27aifrLh Je b‘-
H *li o,?U 4q.~ }, Hrvatov,
<1 o^t, tj »li
}\h
Mari- ^oJoev in
*iSi c6 'azalŽar°v- Samo <),h Li P ilT' da so tt
ki>h ‘Meni s, tt>v s° >-•. kra
»N,
po te-
da
rokah Ma-
KS1 y*o
v to,. ‘Cft,,	Srt
stanju. Prikrojenem So v teh
Je Tj*11 2746 Hr-
odst. vseh Je bilo te-
*Itva	6'6	odst-.
4 L »t„	'0	B	,	u	u	U	S	L.,
lS»(uatski J odst- (Sicer
z -■
, Pt|»el J0 Rosvar le-
shN, češko ob'
X el Hrva,80 ‘eta 192()
st ; Pfi fihe lrheli
>>> L80 Ko.j ’ 11
\ »h „ ,wnBK ..
H,, »lj d^-284 l(Jo bilo
ve-
nov,
VSlo 820 fe in plaJ-
0 fil..	V	tcsU	„ur-
■ .■'•i, ’ od , u0no 4u,,,
■ »i k»ter;u	prehi-
;■ si' 1.2»;rih je bil. «0 9
?kUb„. V-..teh obei*
Hr’
ar°v ii, 2.2 40 let
S';y‘>ad"rVBtov. 8.«
*o v . hniei
istih
vaseh na-
Radio Trst A
Sretlt«. <>. aprilu UMil
Nacionalni program
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Dobro zabavo vam želijo Mueller, Ba-selli, duo »Morgen-Mellier«; 17,20: Pesem In ples; 18.00: Slovenščina za Slovence; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: O glasbi in glasbenikih v anekdotah; 19.00: Zdravstvena oddaja: 19.20; Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: »Avtor tromesečja: Ita-lo Svevo: »Tat v hiši«, drama v štirih dejanjih; nato Melodije v polmraku; 22.30: Vivaldi: Koncert v G-duru; 23.00: Motivi Buddyia Bregmana.
Trst
12.25: «Tretja stran«; 14.20: Prijatelj cvetlic; 14.30:	Giu-
seppe Verdi: »Simon Boccane-gra«; 14.55; Pesmi brez oesed; 15.25: Italijanski arhiv reakih skladb.
Koper
6.30: Vreme na ital. morjih; 9.30; Dopoldanski koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: Nastopata Jackie Gleason in Ey-die Gorme; 12.20: Glasbeni album; 13.30:	Glasba mladih;
15.15: Poje Alma Danieli; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 17.20: Lepe strani romantičnih oper; 18.15; Radijski odvetnik; 18.30: Enotni razred; 19.30: Pregled upodabilajoče umetnosti; 20.00: Glasba iz filmov in revij; 21.00: Sestanek petih; 21.45: VVagner: »Walkiria»
II. program
a,00. Jutranje vesti; 10.00: Vesel program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13,50: Disco-bolo; 14.00: Naši pevci; 15.15: Koncert v miniaturi; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Varietejski program; 18.35; Italijanske ljudske popevke; 20.30: Nastopata Valeria Valeri in Gianricco Tedeschi; 21.45: Koncerti drueeua programa.
ba; 11.30: Za cicibane; 12.00: Dalmatinske narodne pesmi; 12.15: Kmetijski nasveti; Važnost škropljenja v sadovnjakih; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: Majhna revija naših instrumentalnih solistov; 14.05: Radijska šola; 14.35: Orgle in orglice; 14.40: Ples kralja Matjaža; 15.45; Radijska u-niverza; 16.00: Koncert po željah; 17.15: Sestanek v sredo; 17.30:	Lepe melodije; 17.45:
Jazz na koncertnem odru; 18.00: Kulturna kronika; 18.20: Od Gallusa do Hindemitha; 18.45:	Z lokom po strunah;
20.00: Nikolaj Rimski-Korsakov: Sneguročka; 22.15: Mladim plesalcem; 22.50: Literarni nokturno; 23.05; Iz modernega glasbenega sveta.
Ital. televizija
7.15: Glasba za dobro Jutro, 7.45: Tečaj italijanščine; 8.00: Prenos RL; 12.00: Od meiodi-je do melodije; 12.45:	pro-
gram pesmi; 13.15: Naša žena; 13.40:	Mali ansambli; 14.00:
Narodne pesmi in plesi; 14.30: Kulturni obzornik; 14.40:	Pa-
rada plošč; 15.10; Zabavna glasba; 15.30: Zenski oktet iz Tolmina 16.00:	Otroški kotiček;
16 30:	Simfonični koncert;
17.40:	Pevski program; 18.00:
Prenos RL; 19.00: Poje Franco Franchi; 19.30: Prenos RL; 22.15: Enrique Villegas pri klavirju; 22.35: Pojoč v noč; 23.00: Prenos RL.
III. program
17.00. Skladbe G. F. Malipie-ra in G. Pelrassija; 18.30: Ital. periodični tisk; 18.55: Skladbe O. Messiaena in P. Bouleza; 20.00:	Vsakovečerni koncert:
Beethoven, Mendelssohn; 21.30. Trode.ianka Thomasa Stearnsa Elliota. »Veliki državnik«.
Slovenija
8.05:	MJadi talent! Srednje
glasbene šole; 8.30: Dve orkestralni rapsodiji; 9.00; Jezikovni pogovori; 9.15: To je vaša melodija; 10.15: Odlomki iz o-pere Turandot:	11.00:	Sovjet-
ska in romunska zabavna glas-
13.00: TV šola; 17.00: TV za najmlajše; 18.00; TV dnevnik; 18.15: TV pošta; 18.40: TV igra: Oliver Goldschmidt:	«Wake-
fieldski župnik«; 19.50: Sodobna umetnost v italijanskih zasebnih zbirkah; 20.15: Made in Italy; 20.30: TV dnevnik; 2:1.15: Enodejanka: »Podoba ženske«; 22.10:	Znanost in umetnost;
22.30:	Potovanje po Italiji;
23.00; TV dnevnik.
Jug. televizija
Zagreb 18.00: Pionirski mo zaik — oddaja za otroke. Beograd 18.45. Ljudje pri delu — serijski film: 19.00: Cas, ljudje in dogodki — informativna oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20 15: Dokumentarni film; 20.30: Sest svečanih vabil «Točno o-polnoči«. Zagreb 21.30: Portreti in srečanja: Vladimir Nazor, pribl, 22.00: Šahovski komentar.
dognal kar sto jezikov manj.
Podatki iz tega popisa so zelo zanimivi. Ce bi vas na primer kdo vprašal, na katerem delu sveta se govori največ jezikov na relativno najmanjšem področju, bi prav gotovo odgovorili: «V Evropi seveda!«. Toda odgovor bi ne bil točen. V Evropi je sicer v rabi okrog 160 jezikov, toda Evropa je znatno večja od notranjosti otoka Nove Gvineje, kjer se na še dokaj neraziskanem področju govori okrog 170 jezikov. Tam ima pravzaprav vsako pleme, skoraj vsaka vas, svoj lastni jezik. Novogvinejski domačini se že stoletja bojujejo «vsak proti vsakemu«, tako da ustnih in drugih stikov med njimi praktično ni, toliko bolj, ker gre za hribovito področje, zaraslo z neprehodno džunglo.
V katerem jeziku govorijo v Avstraliji? V prvi vrsti seveda v angleškem, toda avstralski domačini govorijo v več kot sta med seboj različnih jezikih. V Afriki jih je po tem najnovejšem popisu nad 750, vendar pa je tudi to malenkost v primerjavi s številom jezikov, ki se jih poslužujejo Indijanci Severne in Južne A-merlke. Njihovo število presega 1200. Povedati pa je treba, da tudi sam Miiller ne verjame v končno veljavnost tega in novogvinejskega števila jezikov, ko opozarja, da so v njegov popis prišli samo tisti jeziki, za katere se točno ve, da obstajajo, torej samo jeziki plemen, ki so že prišla v stik s civilizacijo ali pa bila vsaj odkrita. Povsem gotovo pa je, poudarja Miil-ler, da obstajajo tako v Novi Gvineji kot v notranjosti Brazilije plemena, za katera se sploh ne ve, da obstajajo, kaj šele da bi poznali njihove jezike.
Mnogih od teh jezikov se poslužuje samo nekaj tisoč in celo samo nekaj sto ljudi, in mnogi tudi izumirajo kakor izumirajo tisti, ki se jih poslužujejo. Vendar pa to ne velja za vse jezike. V Afriki in Južni Ameriki so jeziki, za katere povprečno izobražen Evropejec ni nikoli slišal, čeprav gre za jezike, katerih se poslužuje tu-1 di nekaj milijonov ljudi. Ce niste strokovnjaki prav gotovo niste nikoli slišali za jezik, ki se imenuje Quicha, čeprav ga danes govori o-krog 4 milijone ljudi. To je jezik, v katerem so govorili Inki, nekdanji gospodaril velikih področij Južne A-merike in graditelji ene največjih starih civilizacij. Ta jezik se je v najčistejši obliki ohranil do danes, čeprav je bilo carstvo Inkov zrušeno v prah in pepel že pred več kot 400 leti. Mimogrede rečeno, v tem jeziku poje nekatere svoje pesmi slovita Yma Sumac, ki je lani gostovala v Italiji in Jugoslaviji.
V kakšnem jeziku govorijo . Nigeriji? V jeziku ki se anenuje Hausa. Tudi to je jezik, za katerega verjetno še niste slišali, pa čeprav
ga govori okrog 14 milijonov ljudi. V jeziku. Svvahili govori danes v Vzhodni A-friki okrog 10 milijonov ljudi.
Od vseh popisanih 2896 jezikov na svetu, jih gotovo okrog 2000 govore samo zelo male etnične skupine po nekaj tisoč, ali celo nekaj sto ljudi. Civilizacija ne u-ničuje (etnično in tu in tam tudi fizično) samo te skupine, pač pa z njimi izumirajo tudi njihovi jeziki s tempom, ki je tako hiter, da najresneje zaskrblja lingviste in jih sili v srdito tekmo s časom, v kateri si prizadevajo, da bi te jezike zapisali ali vsaj posneli na magnetofonske trake, preden izumrejo.
Koliko je tako imenovanih «velikih jezikov«, takih, ki se jih poslužuje več kot milijon ljudi? Od vseh 2896, kolikor jih zajema Miiller-jev popis, je takih jezikov samo ste. Takih jezikov pa, ki jih govori več kot 50 milijonov ljudi, je danes samo 13. To je v prvi vrsti kitajski jezik, katerega vključno z dialekti uporablja 600 milijonov ljudi. Med vsemi dialekti je najmočnejši ki-tajsko-mandarinski, v katerem govori okrog 400 milijonov ljudi. Angleški jezik govori danes, oziroma je materinski jezik, za okrog 380 milijonov ljudi. Angleščina je obenem tudi geografsko najbolj razširjen • jezik. V hindustanskem jeziku govori okrog 200 milijonov ljudi, ruščine kot materinskega jezika, pa se poslužuje okrog 130 milijonov ljudi, čeprav ga uporablja vse prebivalstvo Sovjetske zveze, to ji nekaj več kot 200 milijonov ljudi. V španščini govorijo Spanci sami povrhu pa še mnoge dežele Latinske Amerike in Filipini, skupno okrog 160 milijonov ljudi. Nemško, japonsko in indonezijsko govori povprečno 100 milijonov prebivalcev sveta, francosko in portugalsko pa nad 75 milijonov.
Več kot polovica prebivalcev sveta govori v jezikih, ki imajo skupen izvor; tako imenovano indoevropsko skupino jezikov govori namreč milijarda 300 milijonov ljudi.
Toda indoevropska skupina je samo ena od mnogih jezikovnih skupin. V Afriki obstajajo tri velike skupine: bantu, sudansko-gvinejska in hotentotsko-bušmanska.
Potem so še eskimsko-aleut-ska, uralsko-altajska (finski, estonski, madžarski, laponski, turški, mongolski in ki-tajski-mandžu jezik), tibe-tansko-kitajska, japonsko-ko-rejska, dravidska, malajsko-polinezijska in druge Najstarejši med jeziki je prav gotovo sumeranski, katerega so govorili že pred 6 tisoč leti, verjetno pa še prej. Od obstoječih jezikov so najstarejši kitajski (o-krog 4000 let), sanskrt (oče vseh indoevropskih jezikov), grški (okrog 3000 let) in latinski (okrog 2700 let).
politično preganjanih staršev. Na šoli, ki jo je obiskovalo nekaj sto otrok iz raznih po nacistih ogroženih državah Evrope, je postal mladi Wild eden od prvih učiteljev.
Nekaj let kasneje je spoznal Klausa Seckela, osemletnega dečka, katerega so starši leta 1537 poslali iz Berlina v nekoliko varnejšo Ni-, zozemsko. «Bil je neverjetno plašen in zaprt«, se spominja Wild, «toda v Eerdeju je hitro našel prijatelje«. Kmalu po svojem prihodu 4. aprila je Klaus začel pisati dnevnik. Ne sicer povsem prostovoljno: pobudo mu je dal učitelj Wild. To je spadalo v njegov učni program.
Toda Klaus Seckel je sklenil, da bo nadaljeval s pisanjem dnevnika tudi ko to ni več spadalo v učni program in zaradi tega ni bilo več obvezno. Tako je 5. aprila 1540 zapisal: aPisal bom verjetno dnevnik tudi pri uri nemškega jezika, ko ne bo več potrebno«. Takrat še ni vedel, da je med poletnimi počitnicami leta 1939 zadnjikrat videl svoje starše. Nemčija je stopila v vojno in okupirala Nizozemsko. Klaus tega ne omenja v dnevniku, vidi pa se, da je začel postajati odrasel in to ne samo po letih. O tem govorijo tudi nekatere njegove beležke.
V začetku skromni poskusi, polni pravopisnih napak, se dnevniki Klausa Seckela postopno spreminjajo v dokument, pomemben ne samo po tem, kar je v njih zapisano, temveč tudi po onem, kar je hote ali nehote zamolčano. Medtem se je tudi v dvorcu Eerde marsikaj spremenilo. N a zahtevo nemških okupatorjev so otroke apolitičnih« oddvojili od itnearijcev«. 12-letni deček, katerega starši so medtem verjetno že izgubili življenje v koncentracijskem taborišču, je začel 13. oktobra svoj peti dnevnik. V njem piše takole:
«24. oktobra 1941. Zvečer je Ernst B. pripovedoval, da vse Zide iz Nemčije odvažajo na Vzhod. Upam, da to ni res«. Naslednja beležka se glasi: »4. novembra 1941. Prvič sem kadil. Samo nekaj dimov ene cigarete, grozno, vse sem pogoltnil in sploh mi ni prijalo.« Takoj za tem lakonični stavek: «Kadar se pokažem o v javnosti moramo nositi rumeno zvezdo«. Medtem je tudi krog Klausovih prija-
teljev postajal -tsedno •manjši. Tudt' šiiitetjfn -je bilo
manj. Nekatere so mobilizira li, druge aretirali, tretje poslali nazaj v Nemčijo.
Leto dni kasneje aprila 1942, je imel Klaus že 13 let, toda v nekaterih stvareh razmišlja, kot da mu jih je 33. V tem času je začel šesto beležnico za svoj dnevnik in doživel je težak udarec. Njegov
najboljši prijatelj Harold se je moral vrniti v Nemčijo, kjer je bil, čeprav samo nekaj let starejši, mobiliziran. Harold je kasneje padel na vzhodni fronti. Toda Klaus za to ni zvedel. Drugi njegov prijatelj Robert je skušal pobegniti a so ga ulovili in odvedli v taborišče. Preživel je v Buchentvaldu.
Sedmi, zadnji in najvažnejši dnevnik, je začel Klaus Seckel pisati 13. decembra 1942. Otrok, ki pa že ni bil več otrok, je še vedno upal, da bo ponovno videl svoje starše in občutil toploto lastnega doma. 20. marca 1943 je zapisal: «Ali bom še videl mamo in očeta, že tri in pol leta in koliko še?« Potem navaja neki pobožni verz, katerega mu je — kot pravi — »poslala mamica«, in zapisal: «Sel sem iz hiše daleč od ljudi v naravo in sedel na klop. Skoraj bi jokal...« V aprilu je bila šola v Eerdeju razpuščena.
«Malo časa«, je zapisal Klaus Seckel 7. anrila 1943. To je zadnja beležka v zadnjem, sedmem dnevniku. Tri dni kasneje so nacisti razpustili šolo in preostale otroke odvravili v taborišče Vught na Nizozemskem. Med njimi je bil tudi Klaus Seckel. Dnevnikov ni vzel s seboj. V prazni omari njegove zapuščene sobe jih je slučajno našel učitelj Wild, ko je pregledoval izpraznjeni dvorec. Vzel jih je in shranil v težkih letih vojne, skrivanja, ilegale in nacističnega terorja. Danes je ravnatelj neke šole v Frankfurtu.
* * *
Usoda avtorja je znana. Vsaj delno. Mednarodni komite Rdečega križa v Arolse-nu pravi:
«Seckel Klaus je bil odpeljan neznanega dne v taborišče Wcsterborg. 4. 9. 1944 je bil deportiran v Theresien-stadt in od tam '5. m. 1944 s transportom «E.R.» v Av-schtvitz. Nadaljnjih podatkov
ni«.
Znana je tudi usoda dnevnika. Učitelj, ki zanj ni mogel najti založnika v lastni državi, ga je objavil v Nizozemski — domovini Ano Frank in poslednjem svobodnem pribežališču Klausa Seckela. Pač pa so skoraj istočasno v Zavadni Nemčiji objavili zapiske iz dnevnika, ki ga je v letih 1525 in 192(i rodil Joseph Goebbels.
2. B.
PREJELI SMO
Buecher und Zeitschriften Ita-liens. Monatliche Buechei^ rundsehau. N. 9. Jahrgag III. September 1960. Minister-praesidium. Rom
TEHNIKA- ZNANOST-ZANIMIVOSTI
Sateliti za telekomunikaeije
NASA je objavila podrobnosti skupnega anglo - francosko - ameriškega načrta za izstrelitev poskusnih satelitov za telekomunikacije. Satelite bo dobavila NASA (ameriška uprava za vesoljska raziskovanja), poštno ministrstvo V. Britanije in francoski center za proučevanje telekomunikacij pa bosta dobavila zemeljske postaje v Evropi, ki bodo oddajale telefonske, telegrafske in televizijske znake s pomočjo satelitov, ki jih bodo izstrelili v letih 1962 in 1963. Program obsega dva načrta. Načrt «Relay» se bo prihodnje leto posluževal satelitov, ki bodo krožili na nizki kvoti in ki bodo tehtali samo 45 kg, V teh satelitih bodo aparati za ugotavljanje poškodb, ki jih povzroča izžarevanje in okolje na njihove najvažnejše dele. Načrt »Rebound« pa predvideva izstrelitev večjega števila satelitov vrste «Echo» z eno samo nosilno raketo.
izjavil šef laboratorija za nalezljive bolezni angleškega državnega inštituta za zdravstvo v Bethesdiju. To je doslej naj-odločnejša potrditev predpostavke, da je rak virusna bolezen. Dr. R. Huebner je na nekem sestanku znanstvenikov obrazložil tezo, po kateri bi se zaradi tega morala bolezen raka (kakor tudi otročje paralize) preprečiti s cepljenjem. Po predpostavki dr. Huebneria virus raka v človeškem organizmu «spi» dokler ne nastopijo določene spremembe, ki jih povzroča delavnost hormonov, staranje ali pa dražilne kemikalije, zaradi česar se ustvarja možnost pojava obolenja. Dr. Huebner spominja, kako je bilo pri poskusih na miših in kokoših odkrito, da rak pri njih povzročajo virusi in da je ta živalska oblika raka zelo nalezljiva. Zaradi tega Huebner meni, da rak ne more biti nalezljiv samo pri miših, kokoših in živalih sploh, ampak da je logično nalezljiv tudi pri ljudeh.
Vrtanje v notranjost zemeljske skorje na dnu morja
Teleskop za opazovanje sončnih neviht
Ameriški znanstveniki, ki se ukvarjajo s pridobivanjem primerkov tal iz globoke notranjost zemeljske skorje, so to prvič dosegli z vrtanjem na morskem dnu. V ta namen so izdelali posebni čoln z vrtalom «Cuss 1« in z njegovo pomočjo izvlekli primerke okamenin iz dna Tihega oceana v globini 1000 m ob obali San Diega. Pri tem so vrtali v globino samo 100 m To je bilo prvo vrtanje morskega dna v okviru znanega ameriškega načrta »Mohole«, ki se imenuje tako po znanem hrvaškem geologu Mohorovičiču, ki je prvi postavil znanstveno teorijo o formacijah notranje strani ze meljske skorje, kjer se dogajajo procesi, ki odločajo o jakosti, smeri in pogostosti potresov Z načrtom «Mohole» nameravajo Američani prodreti skozi zemeljsko skorjo do njenega notranjega ovoja. Zaradi tega pa bodo morali vrtati do globine najmanj 3500 m.
Rak — vendarle virusna okužba?
«Ni dvoma, da virusi povzročajo rakasta obolenja v človeškem organizmu«, je te dni
A - i
Nov ameriški astronomski teleskop za opazovanje in proučevanje sončnih neviht. Poleg naprave je astrbfizik Moreton, ki je na nedavnem kongresu za sončno energijo v Rimu izpovedal, da so bili prvi posnetki nevihte izžarevanj na soncu napravljeni s filmsko kamero za žive filmske sli-kanice.
lllll>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllll||||||||||||||||,||||,,|||||||||||||||||||||||t||)|)||||^
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pri	i	mm	--------------
delu boste naleteli na kako težavo, kar pa naj vas ne spravlja v zadrego. Bolj nerodno oo doma zaradi nerazumljive, toda hude napetosti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Načrte boste izpeljali brez težav, toda le če se ne boste spuščali v pikolovstvo. Doma bo šlo vse prav zaradi popolnega soglasja.
DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Novi uspehi, ki vam bodo pripomogli k utrditvi položaja in slovesa. V čustvenih zadevah izredno zadovoljstvo. Nakazuje se nova ljubezen.
RAK (Od 23.6 do 22.7.) Zvezde vam ne kažt ■> nič kaj do-t-reea. kljub t»r n e obupujte Z vzti ajnosijo u, podjetnostjo
Nlllltlllllllllllll, „,,,,„, M, ,,„„
Nekoliko pesimistično boste razpoloženi, kar pa nima nobenega
vzroka.
boste zmagali. Ne pričakujte pa večjih uspehov.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Prilagodite se razmeram, ker edino tako boste prišli do cilja. Pri-pororčljivo bi bilo iti na pot. Obeta se vam vesel večer v prijetni družbi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nov dober in obetajoč predlog. Sprejmite ga. hkrati pa zavihajte rokave Ne bo šlo vse gladko Držite se raje nekoliko ob strani.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Med prijatelji nekaj ne bo prav. Bodite nekoliko previdni in posvetite čim več časa domačim, da hi ne prišlo do kake razpoke.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22:. U.) Vsestransko zadovoljstvo zaradi uspelih poslovnih podvigov. S svojo velikodušnostjo boste ustvarili prijetno razpoloženje. Glavobol.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne vsiljujte svojih nasvetov in
idej, pa čeprav bi biJe najboljše, lja tudi za ljubezen.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Za vsai(o delo je potreben čas, zato si ne prtite več del hkrati. Tudi manj iniciative, ko ste v družbi. Pazite na zdravje.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) V družbi boste prodrli. Možen u-speh tudi med novimi znanci. Krasno razumevanje z ljubljeno osebo. Vztrajajte na tej poti. ki je najprimernejša.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Predlagali Vam bodo posel ali delo. ki ni za vas. Ne sprejmite ga, če se ne čutile dovolj močne. Sreča je pogosto oroieča. To v#-
PRIMORSKI DNEVNIK
_ '4 —
■k r—~
5. april«j!
Gorlško-heneški dnevnik
Tako praznujejo 100-letnico zedinjenja Italije
Surov napad vinjenega fašista na zavednega ben. Slovenca
Republikin iz Čedada dejansko napadel tov. Konta, predsednika prosv. društva «Ivan Trinko
Italijani so praznovali v ponedeljek 27. marca stoletnico zedinjenja Italije na različne načine. Trije občinski uradniki iz Čedada so mislili, da je najbolj primerno praznovati in počastiti ta praznik s pretakanjem vina iz steklenice v želodec. S sladkim vincem so častili stoletnico «zedinjenja» v Silvanovi gostilni, v Šentjurju nad Čedadom. Okrog 21. ure je vstopil v to gostilno tudi tovariš Kont iz Ažle, predsednik prosvetnega društva «Ivan Trinko«. V gostilni. kjer so pili omenjeni trije uradniki, je bil med najboljšimi častilci »zedinjenja« Sergio Sandrini, znan fašist in republikin iz starega mesta. Kadar je zagledal tovariša Konta, ga je začel takoj žaliti in napadati z že znanimi fašističnimi parolami kot • Izdajalec domovine, zlo-
iinec, prodan tujcu, pojdi v Jugoslavijo« in podobno-
Tovariš Kont mu je na krat-co odgovoril, da se ne spušča / pogovor z vinjenimi ljud-ni. To je Sandrinija tako raz-Ivažilo, da je popadel stekle-nco na mizi in hotel z njo idariti Konta po glavi. Prav »otovo bi mu bil razbil gla-/o, ako bi mu gostilničar s silo ne odvzel steklenice iz rok. Ko je tovariš Kont zapustil gostilno in stopil v av-:c, je Sandrini tekel za njim n hotel s silo vdreti v Kontov avto, da bi ga napadel. Ca dogodek je zelo razburil /se prisotne, ki tovariša Konta poznajo in spoštujejo kot poštenega človeka.
O tem dogodku smo slišali Se razne komentarje. Nekateri ljudje se sprašujejo, kako ie mogoče, da drži cedadski župan, senator Pelizzo, ki se tnoglaša za antifašista, v delikatni občinski službi zagrizenega fašista, napadalca poštenih in demokratičnih ljudi.
Tu bi želeli še mi dodati, kci smo že večkrat izjavili. Ne tovariš Kont ne noben Han prosvetnega društva «1. Trinko« ni imel nikoli nič proti Italiji, zato nočemo biti preganjani kot neki «antiita-liani«. Smo pa proti nekaterim nedemokratičnim ljudem,
•I Ulil IIIIII lili II Ulit lili Hill II11111111111111111 MIHI
OD VČERAJ DO DANES
C
KINO
])
v GORIC!
CORSO. 17.15:	»Pustolovski
slepar«, Tony Curtis, K. Mal-den; ameriški film.
VERDI. 17.15: «Resnica», B. Bardot in C. Vanel. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.15: «Veliki diktator«, C. Chaplin.
CENTRALE. 17.00:	«Strela	z
jasnega«, G. Cooper in B. Stanwick; ameriški film.
MODERNO. 17.00: «Breg strahu«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Ale-sani, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
rEMPERATURA VČERAJ
žčeraj smo imeli v Gorici jvišjo temperaturo 17,8 sto-ije nad ničlo ob 13. uri in inižjo 10,8 stopinje nad ničlo 1.30. Vlage je bilo 75 od-tkov. Dežja je padlo 12,2 limetra.
ki kvarijo ugled Italije. Želimo, da bi bila Italija, to je država v kateri živimo in sptštujemo njene zakone ter ji plačujemo davke, čimbolj demokratična. Želimo takšno Italijo, ki bi znala spoštovati pravice narodnostnih manjšin, za katere se zaman borimo že toliko let. Želimo in zahtevamo, da nam ta Italija da, kar je že zapisano v njeni republiški ustavi. Končno želimo takšno Italijo, ki bi ne dcvolila tistim ljudem, ki so jo že onečastili pred svetom in napravili človeštvu toliko gorja, da bi nas napadali in preganjali, ker se borimo za tiste pravice, ki so bile proglašene za svete, ko je bila premagana tista nečloveška
sila, katere zvesti član je bil Sergio Sandrini.
IZIDOR PREDAN
 «»-------
Prijave Vanoni
Davčni in uradi finančne in-tendance ta teden zopet redno poslujejo. Po tridnevni stavki prejšnjega tedna, je sedaj zopet naval s prijavami davku podvrženih dohodkov po zakonu Vanoni. Ker je za predložitev take prijave čas le še danes in jutri, naj prizadeti pohitijo, da ne pridejo prepozno in ne zapadejo plačilu kazni.
Da bi ne bilo nepotrebnih zamud, bodo uradi, ki sprejemajo take prijave odprti tudi v popoldanskih urah.
V soboto zaključna seja
občinskega sveta v Števerjanu
Deževno vreme za praznike ni prineslo samo škodo
Občinska uprava v Stever- i pripravo in potekom volitev
janu se pripravlja, da bo zaključila svoje poslovanje, ki bi moralo biti pravzaprav štiriletno, pa se je zaradi zavlačevanja pristojnih oblasti z razpisom občinskih volitev podaljšalo še za skoraj šest mesecev.
V soboto 8. aprila ob 20. uri se bo naš občinski svet sestal v občinski sejni dvorani še k zadnji svoji seji, ker bo potem vodil tekoče občinske posle izvršni odbor sam, z županom na čelu. Na tej seji bodo verjetno razpravljali še o zaključnem obračunu za lansko leto in govora bo seveda o štiriletnem preteklem poslovanju na splošno.
Prihodnji teden pa bodo vsi ukrepi več ali manj povezani s pripravo volitev, saj je župan glasom prefektovega odloka, ki je izšel že prejšnji teden, dolžan podvzeti vse tiste ukrepe, ki so v zvezi s
llIliMlIllIlllllllillliillulIlIllllIllllliiliiillIlllinimillimillllHimiillliilllllllllllllllllllllllllllllluinliiilllllllllllllimiiiillllllllllimiHlllllllll ......
Po izjavi pokrajinskega živinozdravnika
Nevarnost slinavke na Goriškem je praktično že odstranjena
V videmski pokrajini še 25 občin v okuženem področju, med njimi tudi del Kanalske doline
Odkar je zopet odprta meja smo na Goriškem nekako pozabili na slinavko in parkljevko, zlasti tisti, ki z njo niso imeli direktnega opravka. Vendar pa vsa zadeva še ni popolnoma zaključena.
Pokrajinski živinozdravnik dr. Germinetti nam je povedal, da je sicer vsaka nevarnost nadaljnjega širjenja te bolezni v naši pokrajini praktično izključena, vendar pa so še vedno nekateri hlevi v Gradiški, Spetru ob Soči in Škocjanu pod zaporo, ker v njih še ni zaključena inkubacijska doba bolezni. Vsekakor pa že od 19, marca dalje ni bilo nobenega novega primera obolenja med govejo živino in ker je bila ta vzdolž vsega obmejnega pasu cepljena, je sedaj praktično imunizirana.
Čeprav je torej zdravstveno stanje živine zadovoljivo, za kar gre zasluga tudi živinorejcem samim, ki so takoj podvzeli potrebne zaščitne u-krepe in se točno držali tudi navodil in predpisov, pa je še vedno v veljavi prepoved vseh živinskih sejmov v naši pokrajini in prevoz živine iz enega kraja v drugega brez predhodnega dovoljenja zdravstvenih organov.
Ta prepoved pa ostane še nekaj časa v veljavi predvsem zato, ker je slinavka še vedno precej razširjena po nekaterih krajih videmske pokrajine. Prav te dni je prejel pokrajinski živinozdravnik v Vidmu 10.000 obrokov cepiva proti slinavki, ki ga sedaj razdeljujejo brezplačno najbolj izpostavljenim občinam.
Takih občin je v sosednji pokrajini 23 in med njimi tudi Humin ter Ponteba in Trbiž v Kanalski dolini. Zupani teh občin, če tega še niso storili, naj takoj pošljejo pokrajinskemu živinozdravniku naročilo potrebne količine, ki pa mora odgovarjati dejanskim potrebam, ker bodo odveč naročeno cepivo zadolžili prizadeti občinski upravi. Ker se bo že konec tega meseca začela poletna paša na planinskih travnikih, ki jih imajo v videmski pokrajini še precej, bodo morali živino z okuženih področij cepiti vsaj 21 dni preden jo bodo odgnali v planine, da ne bd prišlo do
novih okuženj in širjenja bolezni. To velja seveda tudi za Kanalsko dolino, kjer imajo tudi obsežne planinske pašnike.
Po statističnih podatkih za november
Nove gradnje v Gorici
Pred kratkim je izšel Vestnik goriške občine za mesec november 1960, ki prinaša med drugim tudi podatke o gradnji novih stanovanj in drugih objektov na področju te občine.
Iz teh podatkov je razvidno, da so v omenjenem mesecu zgradili štiri stanovanjske stavbe s 33 stanovanji in 129 sobami. Za razne gospodarske*
namene pa so bila zgrajena tudi štiri poslopja s 338 kub. metrov prostornine. Med novimi stanovanji jih je bilo največ štirisobnih in sicer 21, na drugem mestu pa so trisob-
na in sicer 8.
V gradnji ali načrtu pa so bile nadaljnje štiri stavbe z 8 stanovanji ter devet drugih zgradb za 6282 kub. metrov prostornine.
S tem v zvezi naj omenimo tudi podiranje starih stavb, ki se morajo umakniti novemu. Med take stavbe spada tudi bivša škofijska menza na koncu Ul. Mazzini, ki se je morala umakniti novi bencinski servisni postaji, ki bo v kratkem dograjena na dotič-nem mestu.
'•••■■■•■■■■•■■•■■■■•■miilliimimmiiinimiiiimumitmimimiiiiiiniMiiiiiiniii,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
Izdatki za vodovod v Plešivo
V soboto bo v Krminu
občni zbor Agrarnega konzorcija
Upravni odbor krminske občine je na svoji zadnji seji pred dnevi odobril več izplačil upravnega značaja. Med drugim so odborniki odobrili 4.951.600 lir za podaljšanje občinskega vodovoda v Pradis, Plešivo in Ceglo. Ko bo to delo dokončno zaključeno, bodo tudi ti obmejni kraji imeli dobro pitno vodo, ki so je zelo potrebni, čeprav je v dolini pod njimi v teku izsuševalno delo.
V soboto 8. t. m. ob 18. uri bo občni zbor delegatov našega področja za občni zbor Agrarnega konzorcija v Gorici. Zborovanje se bo vršilo v dvorani občinskega sveta na županstvu. Od tej priliki bodo izvolili tudi nov upravni odbor, ki bo vodil posle prihodnja tri leta. Zato vlada za zborovanje precejšnje zanimanje.
S SPD
v Beneško Slovenijo
Na velikonočni ponedeljek je SPD iz Gorice organiziralo družinski avtobusni izlet v
Beneško Slovenijo z obiskom znamenite Landarske jame. Udeležba je bila lepa in ob 13. uri je poln avtobus odpeljal izpred kavarne Bratuš in iz Podgore, od koder je bila večina udeležencev, dva pa sta se pridružila izletu celo z Vrha.
Čeprav je bilo že pri odhodu oblačno in negotovo vreme, pa je vendar do večera vzdržalo brez padavin in je izlet lepo uspel. Najprej so se ustavili v Čedadu, toliko da je avtobus zajel sapo, nato pa še v Tarčentu, kjer so imeli «šagro» in s tem v zvezi seveda ples na »brjarju«. Od tu peš v Landar z ogledom jame ter povratek skozi Tar-čent v Sent Pčter, kjer so se izletniki dalj časa ustavili, da bi si privezali dušo. Tu je bil tudi improviziran srečolov, ki je vso družbo spravil v dobro voljo. Omenimo naj še, da so izletniki v gostilni v Landarju zapeli več naših pesmi, ki so zelo ugajale tudi domačinom.
Okrog 22. ure jih je avtobus zopet raztovoril v Gorici, poten, ko je večina izrazila željo, da bi kaj kmalu zopet krenili na podoben izlet.
na področju občine.
Deževno vreme za oba praznika je marsikomu pokvarilo načrte za prve spomladanske izlete. Pri nas pa nismo dosti zabavljali čez vreme, ker je po drugi strani nekaj moče zelo blagodejno vplivalo na poljsko rast in sadje. Po dežju na Jožefovo, je torej tudi ta dobrodošel. Seveda pa bi ga bilo za sedaj kar dovolj in potrebovali bi nekaj tednov sonca in toplega vremena. Le na ta način lahko pričakujemo dobre letine, ki je glavna skrb in želja našega kmeta.
Za praznike so imele več prometa naše osmice, kjer se je iztočilo precej briške kapljice, ki je vkljub svoji dobroti šla drugače kaj težko v promet. Vse preveč gredo namreč v prodajo po gostilnah vina iz drugih krajev pod znamko naših vin, čeprav nimajo s temi nič skupnega. To vedo tudi Tržačani in zato radi prihajajo v osmice, ker so le tam gotovi, da bodo pili pristnega brica.
Prijavljenim za mladinsko
srečanje pri Kekcu
Prosvetno društvo «Naš prapor« iz Pevme in Oslavja, obvešča člane in prijatelje ki so se prijavili za izlet h Kekcu, da se izlet ni vršil na velikonočni ponedeljek zaradi slabega vremena. Izlet bo prihodnjo nedeljo 9. aprila. Udeleženci naj se zberejo pred hotelom «Sabotin» v Solkanu ob 14. uri. Vpisovanje še danes in jutri pri Nadji Sošol v Pev-mi, pri Silvanu Primožiču na Oslavju in Jožetu Ceju v Gorici.
Z avtobusom k operni predstavi v Trst
ZSPD iz Gorice organizira v sredo 12. t. m. avtobusni izlet v Trst z obiskom predstave komične opere «So!a za žene# s katero gostuje v Avditoriju Slovensko narodno gledališče iz Maribora.
Predstava je že sedaj predmet splošnega zanimanja v Trstu in zato se bo gotovo odzvalo tudi precejšnje število Goričanov. Ker se predstava začne ob 21. uri, bo odhod iz Gorice ob 19.30 izpred kavarne Bratuš; če bo dovolj udeležencev iz posameznih vasi, bo šel avtobus skozi Podgoro in St and rež. Cena za vožnjo in vstopnino po 800 lir. Vpisovanje v kavarni Bratuš in na ZSPD v Ui. Ascoli št. 1/1.
Padec s kolesa
Včeraj okrog 15,15, se je 8-letni učenec Michelangelo Mor-gia, ki stanuje v Ul. Ortigara št. 3, vozil s svojim kolesom blizu svojega doma. Izgubil je ravnotežje in padel na tla s kolesom. Z rešilnim avtom, Zelenega križa so ga odpeljali v mestno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom leve roke. Pridržali so ga na zdravljenju za 25 dni.
SAH
B
B
Od danes do 14. t. m. v prestolnici LR Kitajske
Igralti
i 31 držav
prvenstvu v namiznem tenisu
Italija brez predstavnika - Jugoslavija v Pekingu s štirimi igralci
Elita namiznoteniških igralcev celega sveta začne danes tekmovati na svetovnem prvenstvu, ki bo trajalo do 14. t. m. Na 12 mizah pekinške palače športnih delavcev bodo najboljši loparji z vseh petih celin tekmovali v sedmih skupinah za naslov prvaka, k; ga branijo od Dortmunda dalje naslednji:
Ekipno moški: JAPONSKA; ekipno ženske:	JAKONSKA
posamezniki:	YUNG KUO -
TUAN (Kitajska); posameznice - KIMIYO MASTUZAKI (Japonska); moške dvojice - ICHI-RO OGIMURA - TEREUE MU-RAKANI (Japonska); ženske dvojice: TAEKO NAUBA - KA-ZUKA YAMAIZUMI (Japonska), mešane dvojice:	FUJI
EGUCHI - HIRO OGIMURA (Japonska).
Človek kar obstane bo čita zgolj orientalska imena in zastrmi pred premočjo sinov vzhajajočega sonca, ki v tej panogi znatno prekosijo^ vse predstavnike ostalih dežel. Marsikdo meni, da imajo Japonci kakšno skrivnost, ki jim omogoča tako izredne podvige. Posebno so tako mislili po njihovem prvem nastopu na svetovnem prvenstvu v Bombayu, kjer so gladko zasedli vsa prva mesta. Nekateri so ta uspeh pripisovali zgolj gobastim loparjem, vendar se je kmalu izkazalo, da ta tehnični pripomoček ni predstavljal vsega.
Pravi razlogi so prišli na dan, ko se je zvedelo kako so potekale priprave japonskih igralcev (do šest ur napornega treninga dnevno) in še posebno ko so uvideli kako je ta šport razvit na vseh otokih, ki tvorijo Mikadovo cesarstvo. Citali smo tudi dokaj zanimivo vest, da je namizni tenis celo obvezni predmet na japonskih šolah. Po rezultatih sodeč je verjetno najbolj priljubljeni predmet.
Kitajci, ki sedaj goste nad 500 najboljših igralcey vseh držav, branijo samo en naslov. Ta pa prinaša največjo slavo in je največja nada in želja vsakega igralca. Domačini so izredno dobro pripravili vse, kar je potrebno, da bo prvenstvo potekalo v najboljšem redu. V dvorani, kjer je prostora za 15.000 gledalcev, je vse urejeno tako, da ne bo nihče v napoto drugemu in preskrbljeno je celo za akustično plat tako. da ne bo preveč hrupa, ki bi motil koncentracijo igralcev. Razen dvorane so seveda pripravili tudi svoje igralce. Yung Kuo-Tuan bo branil svoj naslov in po mnenju večine strokovnjakov uspešno. Tudi med ženskami imajo nekaj upanja na zmago. Njihova prvakinja Chin Chung-hui, nositeljica skupine, spada med glavne favorite za naslov prvakinje. Iz neznanih razlogov ne bo na pekinškem prvenstvu
tretje azijske velesile:	Južni
Vietnam.
Pa poglejmo nekoliko evropske reprezentance. Italija, kjer namizni tenis še ni posebno razvit, ni poslala svojih predstavnikov na prvenstvo. Vzrokov je mnogo. Glavna sta nizka kvaliteta igralcev in resna kriza, v katero je zašla v ob dobju, ko je novo vodstvo prevzelo krmilo italijanske zveze. Zaradi pomanjkanja sredstev je odpovedala svoje sodelovanje tudi Avstrija. Na pot v Peking se je podal samo večkratni prvak Karl Vegrath. Jugoslovani so se odpravili z letalom, na katerem so bile tudi reprezentance 12 evropskih dežel: Madžarske, Romunije, CSSR, Poljske, Portugalske, Švedske, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Bolgarske, Danske, Anglije in Sovjetske zveze. Jugoslovanske barve bo-bo branili Vojislav Markovič, Hrbud, Vogrinc in Slovenec Teran. Ekipo pa vodi Haran-gozo. Jugoslovani so šli na pot z upanjem na dober plasma. Resno so trenirali in vadili posebne udarce ter obrambo, s katero bi morali otežkočiti delo in igro zastopnikom Daljnega vzhoda.
Kaže, da ima tudi žreb svoj spomin in se kaj rado ponavlja. Še enkrat je Jugoslavija prišla v isto skupino z Japonsko in to ji seveda onemogoča vsakršni boljši plasma (če bi bilo to s sedanjimi igralci sploh mogoče). Mikadovi podaniki pa ne bodo edini resni nasprotniki jugoslovanske ekipe. V isti skupini so še Brazilija, Anglija, Sovjetska zveza, Singapur, Koreja, Kuba in Nova Zelandija.
Danes zjutraj bodo Jugoslovani nastopili proti Novi Zelandiji, popoldne pa proti Singapurju in ti dve srečanji bi morali prinesti prve zmage Markoviču in tovarišem. Severna Koreja in Sovjetska zveza nastopata prvič na svetovnem prvenstvu. Moč prve je povsem neznana, druga pa nima še dovolj izkušenj, da bi predstavljala za Harangozove igralce resno nevarnost. Trši oreh bosta Anglija in Brazilija. Angleži so že dvakrat premagali jugoslovansko reprezentanco, vendar so tudi pred njo že klonili na domačih tleh.
Ni nam znano, da b; Jugoslovani nastopili v zadnjih letih proti Brazilcem. Vemo pa, da je južnoameriško moštvo precej močno in šteje v svojih
iiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiuiii
Mednarodni mladinski nogometni turnir UEFA
Italija premagala angleško reprezentanco s 3:2
LIZBONA, 4. — V nadaljevanju mladinskega mednarodnega nogometnega turnirja UEFA na Portugalskem je Italija premagala angleško reprezentanco s 3:2. V prvem polčasu pa so vodili Angleži z 2:1.
Zmagi sta zabeležili tudi Romunija in Španija, ki je po ne-
SARAJEVO, 4. — Češkoslovaški velemojster Pachman je danes po končanih prekinjenih partijah zavzel prvo mesto na mednarodnem šahovskem turnirju v Sarajevu. Pachman vodi s 6 in pol točke pred Gli-goričem in Matulovičem, ki jih imata 6. Rezultati prekinjenih partij: Milič-Gligorič remi, So-frevski-Puc 1:0, Pachman-Da-mjanovič 1:0, Kozomara-Smajl-begovič 0:1, Bogdanovič - So-frevski 1:0,
odločenem prvem polčasu visoko odpravila Avstrijo.
Z zmago nad Francijo s 3:1 je Portugalska prišla do pokala «Ebe Schwart». Rezultati
današnjih tekem so naslednji: Italija-Anglija 3:2 (1:2) Romunija -Belgija 1:0 (0:0) Španija-Avstrija 6:1 (1:1) Nemčija - Holandska 3:0 (0:0) V polfinalnih tekmah se bosta srečali Portugalska in Španija ter Poljska in Nemčija. Prvj bodo igrali v četrtek po-
noči v Lizboni, drugo srečanje ca bo istega dne popoldne v Portu.
NOGOMET
Danes Inter-Lazio za italijanski pokal
MILAN, 4. — Komisar sod-
niške zveze je določil Ango-neseja za sodnika srečanja med Interjem in Laziom, ki bo jutri v sredo v San Siru. Tekma bo veljala za četrto izločilno kolo turnirja za italijanski pokal.
vrstah pravega prvaka. 15-let-ni Da Costa je že premagal Berczika, Foeldyja in Bubog-nyja in bo zato trn v peti jugoslovanski ekipi. Brez dvoma se bodo Jugoslovani potrudili, da obdrže dober glas, ki so si ga pridobili v tem zadnjem obdobju,
P-zio.
JERUZALEM, 4. — Izraelska nogometna zveza je predlagala datum 31. oktobra za prvo srečanje z Italijo v okviru kvalifikacijskega turnirja za svetovni nogometni pokal. Povratna tekma bi morala biti novembra v Izraelu.
Evropsko prvenstvo v
Madžarska, Italija- Fr*1^ finalni
in Belgija v
„ » — 0^ *
MULHOUSE, 4. cu izločilnega turn«8 lifikacijo v k°acm rfv,»F ga evropskega Pr_v^ wesm >
šarki je na prve*
pOlt'
ilti*
slvice Madžarska številom točk jnja prt;f
količnikom zadanih lih košev.
* sl
Madžarska se _*j|| Italijo, k' 3e mesto, s Francijo ^"e fileta '
Francijo i” uvrstila med fina1'.5" ; p
stva, ki bo rizu.
Lestvica je nas1^ 1. Madžarska 10 t0„
2. Italija 8, 258:198= • jjjjit 8, 238:236; 4.
5. Holandska 6.
strija 5, 187:268.	.	^	je	^
V tolažilnem tur««"
stvica naslednja.
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiimiiiiHiHmiimiimii
8 V*
7. Nemčija G ^
9. Švedska 4, 1°*
iniiiiiiii»ni»»|,|,|,,,II,inl
Diletantsko
nogometno
venst1'0
v Miljah nepri presenečenje tega
Nič novega na vrhu in dnu lestvic
Tudi v C skupini je bilo malo sprememb oziroma novosti na vrhu lestvice, medtem ko je bilo treba zabeležiti številne poraze moštev, ki životarijo na dnu in ki se borijo za obstoj.
Vodilni Komani se je posrečilo kljub gostovanju priti do važne točke. Ponziana, pa čeprav je igrala z nepopolno postavo, se je morala precej spotiti predno je prišla do prvega gola. Njen nasprotnik San Canciano je bil zelo trd oreh, a to samo v prvem delu igre. V drugem polčasu so Tržačani vendarle našli pravo pot do mreže in uspeh ni izostal.
Tudi Mossa, ki sledi kot senca Ponziani, je z uspehom zaključila zadnje kolo, ki ni bilo preveč ugodno za tržaška moštva. Samo igralcem
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii 111111 in
ZA PRVENSTVO REZERV
Danes Triestina proti Pordenonu
Včeraj so igralci Triestine začeli s prvim tedenskim treningom za prihodnjo tekmo na tujem igrišču. Pripravljali so se tudi rezervni igralci, ki bodo danes zjutraj z avtobusom odpotovali v Pordenone, kjer jih čaka srečanje za prvenstvo rezervnih moštev.
Tržačani bodo verjetno nastopili v naslednji postavi: Luison; Bertoli, Simoni; Cos-sar, Marangon, Bizai; Reina, Rebizzi, Fogar, Cazzaniga, Co-lausig. Zelo verjetno bodo v drugem polčasu zaposlili tudi Restiva in Sauerja.
Libertasa se j® v ključiti srečanje.^ji,
Po rezultatih zadnjega kola diletantskega nt,s jjob®1 prvenstva je v skupini B ostalo vse po sfar®®'i )i ' , sprememb ni bilo ne na vrhu ne na dnu- ®al(ja’ je vladuje v tej skupini, je moral napeti vse sil®’ ^ J*** vil na kolena borbeno in trdovratno moštvo j ki je morda zaigralo najlepšo tekmo v tej se	t,
Nič čudnega, saj Svetoivan ;   poSf®f rri,£f
čanom teče že voda v grlo m Libertasa se v 1 «■ zato se morajo pač potruditi, če nočejo izpasti. Bolj uspešna je bila Sangiorgina, ki si je šla po zmago, pa čeprav pičlo, v Gradež.
Tržaški Cremcaffe je prišel do zmage, ko je nihče ni več pričakoval. Samo tri minute pred koncem se je Michelini-ju posrečilo spraviti v mrežo nasprotnikov, miljskega Forti-tuda, zmagoviti gol. Do največjega presenečenja nedeljskega kola pa je prišlo v Miljah, kjer so domačini Mugge-sane podlegli živahnemu moštvu Trivignana. Izredno uspešen je bil tudi Terzo, medtem ko je morala enajstorica CR DA iz Tržiča, ki je igrala v ponedeljek deliti točki z gosti iz Cervignana.
* * *
7. neodločenim »*• S&1'2’
tem ko sta mor or>l» aj» in Edera, ki J® *,feh ljevati igro J>reLstit> > cer,ih igralcev. V l stovanju obe ljem.
Skupi«3 B
IZID1 (.o
»nj. j;l
*Saici-San ®°J[ftud« \\ ,
*Cremcatf^;S>j,l*
Sangiorgina- gges*11 Trivignano- 3:1
•Cremca: Sangiorgina- gges' Trivignano- » 0 3:' ♦Terzo-Rivignf" ,.j
•Fiumicello-INA 1;i CRDA-Cervigna’„
lestvi^, ^
Saici	22-	44	«	5Š17 S
2 13 «	33	>1)
1«! 38
Cremcaffe	22-3	» 27 Ji S
Terzo	\*	‘J 4
Fortitudo	21	2	9	L$»
IN A	2	lU
Trivignano
24 11
S. Giovanm Muggesana 22 Aquileia 21 Fiumicello 21 Gradese 21 CRDA
Rivignano 21
- -11 uti
55 i 18 ^6 >
Prihodnje
tek»e
(9.4
Fortitudo-CRD*’nnj.Čr{.!
gesana. San ^na-Cer Iel£ fe. Sangiorg^eilO jiiž
&se?°^ignanrA
C
Skupina
IZIDI pi )(
*Turriaco-Lib®r®t'Ai>^
*Pro-Romans-haeSe Pieris-*Cor	i-	jj
*Mariano-RonlraBctf *Ponziana-S.	4:1
*Mossa-TorriaD2.0 Ronchi-Eder cA A
lest
Romana
Ponziana
Mossa
Turriaco
Libertas
Ronchi
Pieris
Torriana
P. Romans
S.Canciano
Mariano
Cormonese
Edera
Sant’Anna
Amoco
š?! II
Prihodnje
tekm«
7 l u 1:
6 4 5 ji ;
5 J 7 J;
‘‘jjfli
LiberUjPS251-&9 Amoco, R°?_c;a S»t 7’
dera-Pro Pa‘r‘fs-jlas5!1’ Mariano. P’erlS
na-Sant’Anna.
dtojz Raufm'1
Vid je ves prepaden poskusil vstati, a je brezmočno omahnil vznak. Nace se je zdrznil ob spoznanju, da so Vidu pošle moči. V naglici se je ozrl okrog sebe in s pogledom iskal, kam bi se skrila. Kakih sto korakov na levi se je dvigalo razčlenjeno skalovje. Tja, je hipoma sklenil. Nato je vzdignil Vida na roke in ga odnesel k skalovju. Tu ga je položil na tla, in ko je s pogledom našel primeren zaklon, ga je spet vzdignil in ga po ozkem žlebu odvlekel navzgor. Ves omoten od upehanosti ga je položil za veliko skalo, nato pa je poklenil ter izza roba skale s pogledom poiskal Nemce, šli so po stezi, ob njih pa je tekalo petero policijskih psov. Z grozo je zastrmel v te zveri. Zdaj se je njegov strah pred Nemci umaknil strahu pred psi. če ju zavohajo... Tisti mah se je spomnil, da je ob vznožju skalovja pozabil Vidove škornje... Zdrznil se je. če jih izsledijo psi...
Vid.
«Ne pusti, da me dobijo...* je podzavestno izšepetal
«Ne boj se... saj ni nobene nevarnosti-..» je šepnil Nace, ne da bi umaknil pogled od velike nevarnosti, ki jima je pretila.
Bolj kot Nemce, ki so šli naravnost po stezi, Je Nace opazoval pse, ki so neprestano tekali vzdolž kolone ter vohljali po tleh in po zraku
Nakrat se je velik volčjak oddaljil od kolone ter vohaje po tleh hitel proti skalovju. Izsledil je škornje in jih jel ovohavati. Nace je od groze zamižal, umaknil glavo za rob skale ter napeto čakal, kdaj bo pes zalajal in izdal njega in Vida, ki je na pol v nezavesti bledel o vodi.
Pes ni zalajal, pač pa je začel lesti po skalovju. Naceta je spreletela zona. Kaj naj stori? Če pusti, da pride pes do njega, ga bo napadel in izdal; če strelja nanj, bo izdal sam sebe Kaj tedaj? V tem vročičnem razmišljanju se mu je porodila neka misel in ta misel je rodila majhno upanje v rešitev.
Naslednji hip se je stisnil k skali z namenom, da zgrabi psa in ga zadavi. V tem je videl edino rešitev iz tega sicer brezizhodnega položaja. Kleče za skalo je v grozljivem pričakovanju držal razkrečene prste, pripravljene, da jih zasadi psu v vrat-
Ko se je pes priplazil do Naceta, je kakor iznena-den za trenutek ostrmel vanj. Nace je izkoristil ta drobec časa in v bliskovitem zagonu popadel psa za vrat ter ga pričel krčevito stiskati. Toda pes se je mahoma znašel in se skušal s silovitim otresanjem glave osvoboditi Nacetovih prstov; vendar zaman. Tedaj se je vnel neizprosen boj na življenje in smrt med človekom in živaljo.
Nace Je brž spoznal, da ne bo kos tej bojeviti zveri, izurjeni in izkušeni v samoobrambi in v napadanju žrtev gestapa. Bal se je, da bi se mu iztrgala iz rok ali da bi utegnila zalajati in s tem opozoriti nase pse in Nemce, ki so še vedno hodili po stezi, ne da bi niti slutili, kaj se dogaja v njihovi bližini.
Vtem je pes s kremplji razpraskal Nacetove roke, mu razparal bluzo in srajco, ga prasnil po čelu in ga skušal popasti za grlo. Nenadoma ga je šapnil po desnem uhlju in hip nato po nosu. Nace bi bil najraje na vse grlo kriknil od silnih bolečin, a je le pritajeno zastokal. Nakrat mu je pes s kremplji malone odtrgal desno lice ter mu ranil desno oko, koj zatem pa ga je ugriznil v levo lice. Spet je malo manjkalo, da ni vzkriknil in izpustil psa. Toda ob pomisli na tisto, kar bi sledilo, če bi storil to, je zadušil krik v sebi in zbral ostanke moči v poslednji poskus, da reši sebe in Vida, ki ni vedel, kaj se dogaja zraven njega. Tedaj je s podvojeno odločnostjo jel daviti pobesnelega psa Le-ta se je še nekaj časa srdito otepal pogina, nato pa je pričel vidno omagovati. Zdaj se je Nace s poslednjimi silami vrgel na psa, mu pokleknil na zadnje no-
ge ter ga s krvavečimi prsti bolj in bolj stiskal za goltanec, iz katerega je silila krvava pena. Pes je začel zavijati oči, medtem ko mu je iz zadrgnjenega sapnika uhajalo pojemajoče golčanje. Nazadnje je utihnil, za-drgetal je v onemoglem krču in obležal negiben, zadavljen.
«Nace?! Kateri pa?» «Nace z Vrha.«
«Ti da si Nace?!« je osupnil onč-
Boj, ki je trajal nekaj strahotno dolgih minut, je bil končan- Ves oklan, razpraskan in krvav se je Nace onemoglo naslonil na skalo. Tedaj je začutil, da se ga polašča slabost. Zbal se je, da bi se onesvestil. Bil je namreč prepričan, da bodo Nemci vsak čas opazili odsotnost tega psa in da ga bodo začeli iskati s pomočjo ostalih psov. Prišli bodo do tu in... Ne, to se ne sme zgoditi, si je rekel in se ozrl na stezo. Nemcev ni bilo več. Tedaj je vstal, počasi, oprijemaje se skale, medtem ko mu je vse telo prešinjal vročičen drget. Obstal je oprt na skalo in za- nekaj hipov se je vse pogreznilo v temo Bolj nagonsko kot zavestno se je uprl tej temi in se sklonil k nezavestnemu Vidu. Prijel ga je za podpazduhe in odvlekel k vznožju skalovja. Tu si ga je z neznanskim naporom naložil na pleča in opotekaje se krenil proti bližnji vasi.
.»
po 9>
Bil je ves zagrenjen od spoznanja, Jvf
— *	'	.ri	u
Kaj se ti je pripetilo?... Bomba?.... «Pes »
«Pes?!.„ Kakšen pes?«
Nace mu je povedal zgodbo o psu i*}
Ril ip VAG 7Q oron ion Ari t-novn oni a, ^	n/
se
p«
H
ne prepozna. Tako strašno je pokvarj®^ gtt1 $ < Spremenil se je v nekakšno brezobli®’ plL? sta podobni dvema velikima brazgof , j e kj j razcefran in zmaličen; od desnega un*J sp0°vS(. še polovica; čelo in brada sta P0lna*fsa'n*	^
nica je hudo iznakažena; desnega °je!.^pa. njegovem mestu zeva krvavordeča	&	č	t
Spet se je spomnil na boj s PSOI?fl se )e pAr je bilo v zvezi s tem. Spomnil se je, aJ piš®’ Ki Pji; na plečih na pol živ privlekel do P1? , » f'..aPVt
je omedlel. Ko je prišel k sebi, je	*	$	s'‘/
zanski bolnišnici. In zdaj se vrača odkLt n*.
Bilo je dva meseca kasneje. Nace se je vračal iz bolnišnice k svojim tovarišem. Toda preden se vrne tja, pojde obiskat mater, ki je ni videl več kot leto dni. Pred kratkim ji je pisal, da jo kmalu obišče, a ji ni povedal, da ji piše iz bolnišnice- Bolje je, da ji tega ne pove, si je mislil.
Pripešačil je v vas Lipo, kjer se je ta čas zadrževal neki odred. Na cesti je med drugimi srečal tudi enega od štabnih kurirjev.
«Zdravo, Kostja!«
Oni mu je oklevaje segel v ponudeno desnico in nazadnje rekel:
»Ti me poznaš, tovariš, ampak jaz tebe prav nič ne poznam.«
«Nace sem, Kostja, Nace.«
/.ausiii uuuiisuici. in zaaj se vrača	ijt
— Vse to pa bi si prihranil, če bi ta.0gn:iLp Vida. če bi bil sam, bi se z lahkoto	teiri Ml, D1
ali pa bi jih sploh ne bil srečal. Toda P pi s V
£***	ui j111 ‘>p‘ui 1 ne un aicLoi.	j nC 1
letel na Vida, ni mogel mimo tega, da^ ved®’'j
vse, kar je lahko storil. Toda če bi
žrtvoval zanj, zanj, ki je nato P°:
istal
medtem je zvedel, da po njunem 7 lcar8vl,'vSe' , Vid ni odšel k svojim tovarišem na ^8« J k belim. Javil se jim je, obupanec, Jin j« d je vedel, in ostal pri njih.	8«;, *
cuci, m uaiai pn ujm.	j* **'pl
Med razmišljanjem o tem in o vs riie®
»a	«...	zadnjie	doma,	je	F,ed
je ustavil m s poSen® > / t u-i m hi ie raztTu"„ jo $
vel od dne, ko je bil nekega hriba Tu se je
eno izmed bornih bajt, ki so bile ra‘J\'a0'> ju. Ta, s slamo krita bajta, je bila nj®» te« . živela njegova že zdavnaj ovdovela ma
la z nekaj njivicami in edino kravo. ,e
(Nadalje^