r ©* s-justice... Ameriška Domovina IZ SLOVENIJE KOLHOZIRANJE VOJVO-I PARTIZANKA — Z jugoslo-DINE. — Izmed vseh pokrajin venskim parnikom “Partizan-je doslej Vojvodina najbolj ka” je prispela v Dubrovnik no-kolhcbiirana. Tam so komuni- va skuipina izseljencev iz Av-sti kolhoze mnogo lažje izvedli, 'stralije in Nove Zelandije Med Nemce so namreč ob prevratu 'povratniki je 180 naših izseljen-pobili in je bilo mnogo posestev .cev, 86 Albancev in dva Bolga-v resnici brez gospodarjev, ra. Sedaj ti ubogi ljudje že ve-Madžari, ki ®tf ostali, se sedaj do kam so prišli, pa si več po-vsled spora med jugoslovanski- (magati ne morejo. Oskubili so mi in madžarskimi komunisti jih vsega, kar so v tujini :aslu-boje in se kot brezpravni poko- žili m prištedili. re vspki želji, ki jo pri vladajo- NADŠKOF STEPINAC je v čih zaslutijo, da bi ohranili živ-[zaporu zdrav. Zadnje vesti pra-ljenje. Tako je .prišlo, da je v [vijo, da ni bolan. Poleg sebe zemunskem okraju že 80% vseh sme imeti v celici še enega du-kmetijskih gospodarstev včla-1 hovnika-zapornika in sme ma-njenrh v prisilne kroečko-obde-[ševati. Za njegov god dne 21. lcValne zadruge, kakor se lepo ti jugoslovanski kolhozi imenujejo. V OKRAJIH RUMA IN junija so mu Hrvati prinesli lansko leto pred jetnišnico kar 8000 daril. Pred jetnišnico so mirno čakali in se niso hoteli odstraniti dokler ni sam nadškof določil komu smejo razdeliti pakete in kako. Ko 30 dobili to sporočilo so odšli. Nadškofa /1’n/i E RIGf%m—UOIHC : / ONLY MORNINO NCWSPAMR CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 21, 1949 IHTO LI.-VOL LL je on izvedel kar je propagiral Wendell Wilkie. Izvedel je tezo, da je svet sedaj ena enota in vsa SREMSKA MITROVICA, kjer je bilo tudi veliko Nemcev in Madžarov je tudi večina kmetij že v “zadrugah.” Komunisti se seveda hvalijo, da, so kmetje'seveda niso videli, prostovoljno svoja posestvo pu~ j q stiil in sicer najboljše kmetije , , , ■ . .. najprej in najraje. Hvalijo se, [Rlt8|SKI i.a im : bombardirali angleikl prišlo v zadruge, vse sevedal • . ■ prostovoljno. 300,000 kmečkih j VOJKI 13(1 ji ljudi je ostalo brez svoje zem->za delav- Direktno iz Washingtona porodu STEPHEN M. YOUNG Conznuman-at-Urre of Ohio Trumanov pomen Predsednik Truman je gotovo igral odločilno vlogo v naši zunanji politiki, odločilno vlogo v spremembi te politike v bistvenih njenih osnovah. S svojo Procesi prolf duhovni- IZ RAZNIH kom so bili organizirana sodna goljufija Ugotovitve angleškega delegata pri Zvezi Narodov NASELBIN BARBERTON. - Tu je umrl po dolgi bolezni Frank Smrdelj, doma iz Klenika pri St. Petru na Notranjskem. Zapušča več 'članov družine. * | WHITE VALLEY, Pa. — U-, mrla je rojakinja Frances Kos-Lake Success. V razpravi macb> stara 68 let. Bila je roje-o komunističnih procesih proti M v stari 0selici nad škofjo. predstavnikom Cerkva za želez- y Ameriki j# bivala od i906 le. no zayeso, je angleški delegat ta Zapušia soproka, p* hčera> dvostrankarsko zunanjo politiko vj|B(jaso'vd'tipr^s^biH vta- «° ™uJt0V’ v ie on izvedo, ker le ™ire, **£ “j g * določene še pred procesom in na n ,, i ■ . „ ,,, razpravo so prišli Obtoženci že HOflOjl KOIMiniSIOV naša zunanja politika mora biti popolnoma preparirani s pri-V. ... enotno - svetovna pravljenimi izjavam, in prizna-; KilajSKI ¥»01 Dolga je pot življenja od Kardinala Mlndzenty je1 ____ stih časov, ko nam je George1 Washington priporočil, da naj se naša, takrat mlada in k napredku stremeča nacija ne vpleta v zunanje angažmane. Druga svetovna vojna je nas postavila za najmočnejšo silo sveta. S to močjo in pozicijo smo dobili odgovornosti, ki jih ne smemo zanemariti. Trumanova doktrina je zaustavila komunizem v Grčiji in Italiji. Severno-atlantski pakt, ki smo ga podpisali 4. aprila v Washingtcmu, uporablja moč Združenih Držav za to, d» bi se preprečila nova vojna1 v Evropi, za to, da Združene Države raje preprečijo svetovno Vojno padaf madžarsko sodišče obsodilo zato,' Nova “skupna” vlada da se komunistična vlada znebi opozicije katoliške Cerkve proti komunizaciji vsega madžarske-1 ga gospodarstva. Rumena knji-1 ga, ki jo je madžarska vlada izdala, je najboljši dokaz proti vladi sami. Sodni zapisniki pro- Nov “ljudski” parlament — Nova “ljudska” ustava — Nova “zastava” s srpom in kladivom. Nanking, Kitajska. — Komunistično vodstvo na Kitajskem ti protestantskim duhovnikom v ie predlagalo in zahtevalo, da nikol Bo'gariji najbrž nikoli ne bodo objavljeni, ker bi M sicer izkazala vsa sqdpa goljufija. —o—*— Bivši francoski predsednik Žek več našega vojaštva v Zapadni Evropi mora narodna vlada podpisati v treh dneh pogoje premirja, ki jih je ono samo določilo. Vlada je sklenila, da mora te pogoje odkloniti. Nobena stranka ni objavila, kaj vsebujejo ti pogoji^ Le kasneje se je zvedelo za Frankfurt bo glavno mesto Zapadne Nemčije V Zapadnem Berlinu ostane vojaška posadka Frankfurt, Nemčija. — Za- Razne drobne novice iz Cleveland« in te okolice Jutranja Zvezda— Nocoj ob 7:30 je važna seja društva Jutranja Zvezda št. 137 ABZ. Članice naj pridejo kolikor mogoče vse, da pripravimo vse potrebno za veselico dne padni zavezniki nameravajo pre-|30i aprila, nesti v Frankfurt vse svoje gla-Pozdravi iz Calif orni je— vne urade in komando tako, daj Mr. in Mrs. Karol Kokal iz bo to glavno mesto okupacijskih!Sherman, Cal. pošiljata vsem sil in ne več Berlin. Frankfurt prijateljem in znancem V Cleve-je sploh nalnenjen, da bo glavnojlandu prav tople pozdrave, mesto zapadne Nemčije in tako | Tretja obletnica— eno najvažnejših mest v zapad- V soboto ob 6:30 bo v cerkvi ni Evropi. Vojaška okupacij-,sv’ Vida maša za pok. John ska oblast bo pa obdržala vso Gornik iz Giddings Rd., v spo- kontrolo nad zapadnim sektorjem Berlina in za vsak slučaj dovolj vojske in drugih oboroženih sil, ki bodo mogle vzdržati vsak ruski pritisk, izvzemši odkrit vojni napad. NOVI GROBOVI Pvt. Albert Rute, Za pokop v družinsko grobnico: poleg staršev na pokopališču Kalvarija je dospelo truplo Pvt. Albert Russ, ki je bil ubit v Liutemburgu dne 18. jan. 1945. K vojakom je šel v juni-; __________________________ju 1944. Stanoval je na 1365 E. Prl^deta cerkev, bo- kaj gre. Komunisti so zahteva-'41 St. Tukaj zapušča sina Al-j'a> SND m sploh domovi v on-H: Kaznovati se morajo vsi voj^bert, brata John Boss, sestre:ti Mza toward min 3. obletnice njegove smrti. Klub Ljubljana— članstvo kluba je sklenilo na svoji zadnji seji, da se v nedeljo skupno udeležijo otvoritve JDND na West Parku. Zbirali se bodo ob 12:30 v nedeljo pred SDD na Recher Ave. Kdor nima svojega vozila, bo lahko prisedel v kak avto, kjer bo prostor. Shod v Newburghu— Nocoj ob 8 bo v cerkyeni dvorani sv. Lovrenca shod, kjer boste dobili vsa pojasnila glede nameravane “truck highway,” radi nikih vera gor in dol, pravi slovenski pregovor. Komunisti se strašno trudijo, da bi veliko duhovnikov speljali na svoj led. V Sloveniji jim dela tlako revni Mikuš, poleg Lampreta ki morda še enega, dveh, ki so prepričani komunisti in so se s katoliškim naukom že davno skregali, Sedaj imajo še nekaj takih, ki so “posebno pametni” in mislijo, da smejo delalti drugače, k:t govori papež in škofje in kakor misli večina njihovih stanovskih tovarišev. O teh smo in bomo še iporočali. Večinoma so to primorski in štajerski duhovniki. Na Hrvaitskem vleče komunističen voz Mnsgr. Rittig v pohujšanje vsemu narodu. Sedaj smo v tem 'oziru dobili novo reč. ki se ipienuje Zveza pravo-slavnih duhovnikov. Imela je v Belgrade svoje zborovanje. Sklenila je pospeševati socijali-zacijo in komunizem v Jugoslaviji. Bilo je, kakor pravijo komunistični listi, kakih 260 duhovnikov. Ce je to res, jih je bilo veliko. S skupščine so poslali pozdrav Trtu. Slovence sta za. nistična artilerija je uspešno obstreljevala dve britanski Vojni ladji ,ki sta pluli po Yangze reki. To je bil rušilec Cohsort prepreči Wv« vojno, ohrani mir, če zqust^Vi .komuni- stično prodiranje jn; ^grešijo, y S Jtern. Dl se utrdilo zaupanje v Evropo in y [Amer|ko, severno ...... kot južno, kdo, vas vprašam, kdo m ladja Amethyst. Obstreljeva- bo jnogel zanikati, da je naš nje se je dogodilo med Nankingom in Shanghai nekako na sre- ameriški sistem izbiranja narod, nih vodij zopet v uri največje di poti. Kakih 20 ljudi je izgu- nevarnosti, daj narodu Ame. bilo življenje. Rušilec Consort riki predsednik8) ki je spoaoben yojije, ali strah pred njo je ve. lik y Zapadni. Evropi. Rekel je tudi,, da komunisti izgubljajo je uspešno odgovoril z ognjem svojih topov in se na ta način prebil, da je mogel nadaljevati pot. Obe ladji pa sta težko poškodovani. Britanske ladje so bile klicane, da gredo na pomoč in izvrše preiskavo. o------- secih sposobna, da sama skrbi za nujno varnost drift ve dokler stopala na tej pravoslavni skup- je ne napade kaka zunanja sila. ščini katoliška “duhovnika" Jože Lampret in Anton Bajt. Prvi je star kamuništ, drugi je novejši vnet komunistični priganjaš, Tri m ital Kakšni bedaki so vendar ti boljševiki! Z vso besnostjo na- padajo Ameriko, ki jih je rešila pred Nemci. » * • Slepi so, če ne vidijo, da je Nemec njih dedni sovražnik, proti ' kateremu bi morali iskati zaveznikov. ' * * • • Ce si Nemec zopet kdaj pomaga na noge, se bo najprej oeve-til — Moskvi, ki bo takrat brez • vsakega prijatelja, Zato bodo že poskrbeli boljševiki. in dovolj odtočen, da je znal obvladati položaj in rešil nas in svet. Vsi narodi povsod, celo v Sovjetski Zvezi, si žele miru. Predsednik, ki doseže mir v tem viharnem svetu in času s tem, da zaustavi sovjetske napade in prepreči, da se sploh ne morejo izvršiti, je, pač zaslužil svoje častno mesto v zgodovini in spomenik v srcih vseh ljudi na svetu. Amerika bo odpoklicala svoje čete s Korefe Seol. Koreja. — Predsednik južno korejske države je objavil, da so se zastopniki Koreje in .“"Jfhndr 6lm!™lr P*!8 acije ameriških čet iz Koreje. Predsednik misli, da lastna vojaška sila korejske Mršave dovolj hitro raste, da bo v par me- žave še vedno dejansko sodelovale, da se vzdrži varnost države na višini in da bo mlada država tudi gospodarsko mogla napredovati. Nikakor ne pomeni- odhod čet, da bi se Amerika desinteresirala na Koreji. Kaernten, Austria, išče svojega brata Matija Korošec, podomače Marinčkov iz Roba na Dolenj skem, ki je pred leti bival j Clevelandu in njegove otroke. Lepo prosi, da se ji kdo javi na gornji naslov. pakt smatra Renaud za najboljšo potezo proti komunistični agresivnosti. Renaud bo imel še več predavanj v Ameriki. v Evropo Albany. — Predsedniški kandidat republikanske stranke, gb-verner Dewey je izjavil, časnikarjem, da bo po sedanji dobi zasedanja legislature odpotoval Evropo na šest tedenski do-Ob enem pa jo predsednik tudi pust: Zatrdil jč, da njegov izlet naglasil, da bodo Združene Dr- preko morja ni političnega zna- čaja ih pomena. Rekel je, da bo obiskal stare prijatelje. To pomeni vendar, da bo razgovarj$l1 s sedanjimi in bivšimi važnejšimi državniki zapadne Evrope, i močsv Zapadne Evropo. skfTnOVa vladi! Izvedejo naj sb ^v- Pčgreb' bp v, soboto zju- p^epi kontinente in tudi' eko- np^sjca /ibmiiva bi hitreje napre-: ^_____________________ ^_____ dovaia. Renaud upa, da u® vn ijovo ustavo Kitajske repu- VoiitVe v nov ljudski parlament, trti *0:16 Meletovega Ta ljudski parlament bo izbral'Posebnega zavoda na 6602 St. poseben odbor id^bo takoj sesta- v c***ev ®v- p*yl* btike. Kitajska republika naj se i bodoče imenuje Ljudska demokratična repbbiika Kitaj- 'impatije v Franciji. Atlantski ska> vpelje se takoj nova zaata- Katedrala Božjega groba je bila letos osamljena Nazaret, Palestina. — Letos ni bilo običajnih množic romarjev v Jeruzalemu v katedrali Božjega groba. Samo uradni predstavniki so dobili dovoljenja,: da so smeli priti na to sveto ipoato. Po drugih -mestih Pale- va, ki bo imela tudi srp in kladivo. Sedanji zakoni izgube svojo veljavo. Imovina štirih najbogatejših družin na Kitajskem se takoj konfiscira. Druge konfiskacije imovine se bodo izvršile po načrtu in v razmerju, ki se določi kasneje. Izvede se agrarna reforma. Odpovedo se takoj vse mednarodne pogodbe in prepove se izvrševanje vseh nezakonitih in nepravičnih interesov tujih držav, zlasti USA peniji .begunci iz vseh krajev Palestine, namesto običajnih romarjev. Poizvedovalni kofifek Angela Purkart, B. 7. 109. IRO Camp Spittal an der Drau, nenadoma zapletla, ker sta Pa- Italijanske kolonije naj upravlja Zveza Narodov Lake Success. — Debata o bivših italijanskih kolonijah se je Veliko Britanski imperij zboruje London, England. — V Londonu se je začela konferenca predsednikov vlad vseh držav, ki ;ujedinjene v Veliko Britan-»m kraljestvu. Razpravljali bodo važna vprašanja o organizaciji ujedinjenega kraljestva. Zanimivo vprašanje je sprožila Indija: Ali more država, ki postane republika ohraniti svoje dosedanje zveze z Ujedinjenim Kraljestvom. Indija samsi bi rada sebe proglasila za republiko. Sovjetski ambasador za< pustil Teheran Teheran. — Sovjetski ambasador je zapustil Teheran sredi silno napetega razmerja med ISO NA BEGUNCE žavi govorita v Zvezi Narodov v imenu Arabcev in je zato njuno stališče tako važno. kistan in Indija podprli sovjetski predlog, da naj Zveza imenuje poseben odbor, ki bi upravljal te dežele namesto, da bi se izročile v upravo poedinim državam: Angliji, Italiji, Abeei-niji oz. Egiptu. Obe ti dve dr- iraiwko žrfaivo in Sfcvjetako zvepo. Nič se ne ve ali se bo vrnit ali ne. Zena je ostala v Teheranu. . E. - na E. 40 St. oto 11:00 uri. Vojaške časti bo izkazal John T. Blasvokich Post 6275 VFW. Truplo bo položeno na mrtvaški oder ob petek v 1:00 uri popoldne. Frank Urankar Zadnji petek je naglomk zbolel za srčno hibo Frank Urankar, stanujoč na 23070 Ivan Ave., Eudid, Ohio. Prepcljjali so ga v ‘bolnico in tam je umrl včeraj dopoldan oto 9:16 uri. Rajni je bil star 76 let. Bil je vdovec. Doma je bil iz vasi Krdšce, fare Moravčena Gorenjskem, p. d. Tamičev. V Ameriki je bival ravno 50 let in zapu-šč*: hčer Mrs. dr. J. W. Mai- na Kitajskem. (jezova Kristusa, so cerkve na-|ti komunisti itak pre- Jo1?*BO v do- Vzeli vsb oblast. Ce se že mora to zgoditi, ttgj si vzamejo oblast vsaj brez de. movini ter 6 vnukov. Truplo too na mrtvaškem od- .. , . , (ru od .jutri v četrtek ob 5 uri ioči dosedanje via- daljc v Grdjnovemu poffrebne. mu zavodu 1 na 17010 Lake Shore Blvd. Pogreto bo v soboto ob 9 uri v cerkev sv. Kristine, f okopan too na Kalvarij i. BRAT. 0!AJ SESTRA. SfOMNI sl BEGUNCEV S RABIM noiARjrv Razne najnovejše svetovne vesti NANKING, KITAJSKA. — Komunisti so začeli- zopet civilno vojno z artilerijskim ognjem ob bregovih reke Yangtze. Grmenje topov se je slišalo v Nanking. Komunistično poveljstvo torej ni ugodilo prošnji narodne vlade naj se podaljša rok za pogajanja o premirju. Ko so pretekli trije dnevi roka, ki so ga postavili komunisti, so kratkomalo zopet začeli z napadi. • ■ * * WASHINGTON, D. C. — Vioeadmiral Allan G. Kirk je imenovan za ambasadorja USA v Moskvi. Doslej je bil ambasador nem smislu ampak bo samo po-v Belgiji in poslanih za Luxemburg.. Kirk je 60 let star, rodom jseben prostor odrejen samo mo-iz Philadelphie. Leta 1946 je šel kot poslanik v Bruselj. Medilitvi. Inženerji se sedaj ukvar-drugo svetovno vojno jo sodeloval pri nastopanju ameriških trup'jajo s teškim problemom kako itvenem domu na Recher Ave. v navadnih prositorih. C'i*ni naj ne pozabijo in vsi naj pridejo. Iz Kanade je priiel— Karol Pugel, doma iz ttrug pri Dobrem polju, je prišel iz Kanade, kjer je živel' zadnjih 20 let in bo sedaj stalno ostal v Zed. -državah, svoji rojstni domovini. Bil namreč rojen v Piuelblo, Colo. Stanuje pri družini Lužar na 1036 E. 69 St., kjer ga prijatelji in znanci lahko obiščejo. Hčerka je— Pri družini Mr. in Mrs. Raymond Russ se je oglasila štorklja in pustila zalo hčerko prvorojenko. Tako sta Mr. in Mrs. Louis Rus iz'14306 Westropp postala prvi “grandpa" in “-grandma,” Mrs. Tekanue pa že osmič “grandma.” Poklon. V bolniinici— Frank Kastelic, 19308 Shawnee Ave., IbiVši tajnik Euclid Rifle kluba je prestali operacijo v Clew. Clinic bolnišnici. Zdravje mu že polagoma vrač. Poroka— Mr. in Mrs. Anthony Skra-bec, 6325 Carl Ave., naznanjata, da se bo v soboto ob 10 uri v cerkvi sv. Vida poročila njiju hčerka Ann z 'Mr. Clifford Wiegand. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni sv. maši. Molilnica v poslopju Zveze Narodov Lake Success. — V zgradbi Narodov bodo napravili tudi molilnico in premišljevalnico. Bo to skupna molilnica za vsa verstva. Zato ne bo imela izraz ni-kake kapele ali cerkve v običaj- na Siciliji. 4* SANTIAGO, CHILE. — V srednjem delu države Chile je bilo več potresnih sunkov. Kakih 39 ljudi je bilo med potresom ubitih. Najhujši potresni sunki so bili od 11 ure po noči do polnoči ! ' graditi molilnico, ki bi vsaj nekoliko izgledala kot molilnica, pa ne bi bila v nasprotju z verskimi pojmovanji in občutjem ni-kake vere, čije zastopniki so pri Zvezi Narodov. ^ poraiSKADogovmi^ APRIL 21, 1949 am Ameriška Ponovim % VII 1/ K/l 11—110 Vil (JAMES DEBEVEC. Editor) on St. Clab Are. HKndemn 0628 Published dally except Saturdays. Sundays and Cleveland Holidays t, Ohio APRIL turn mm nis •» tuo m sat I 2 3 4 5 6 7 8 9 K> II 12 13 14 15 l6 17 l8 19 20 21 22 23 24252627282930 NAROČNINA Za Zed. driave |8.60 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.60. SUBSCRIPTION rates United States $8.60 p*r year; $6.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months. NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI piše. (Naslov dobi pri riški Pomovlni.) . . . Vam, vsem ameriškim Slovencem, vsem prekmurskim Slovencem i vsem mojim dragi Strigoviancom želim prav srečne, vesele, blagoslovljene velikonočne praznike! Entered as second-daw matter January flth IMS, at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.______________ No. 79 Thurs., April 21, 1949 Vrata Amerike so se jim odprla Sporočili smo že, da je končno vendarle prišel v taborišče Spittal na Dravi naš konzul in dal prvih 60 potnih dovoljenj tudi za slovenske begunce v Avstriji. Sedaj lahko dodamo še to, da se je pojavila ameriška naselitvena komisija tudi v taborišču Cine Citta v bližini Rima in tudi tam začela povpraševanja, ki kažejo, da se bo začel postopek za sprejemanje beguncev v USA tudi v Italiji. Poročilo jz ameriške cone Avstrije pove, da je od tam že odpotovala prva slovenska družina v USA in sicer k sponzorju v Cali-fornijo. Istotako je pisal begunec, ki je sedaj v taborišču Linden v britanski coni Nemčije, da je opravil vse formalnosti pred ameriškimi oblastmi in upa, da bo v kratkem poklican na transport. Odpira se torej in v kratkem bomo po-zdravili naše ljudi v novem svetu, v naši srečni Ameriki. S tem bodo najbolj poteptane vse laži naših nasprotnikov, ki so dve leti dopovedovali, da je vse delo za spravljanje’bdguncev v USA zastonj. Ko bodo begupnci tu, bodo sami najbolj znali govoriti v svoji stvari. Prepričani smo, da se bodo še marsikomu oči odprle, ko bo videl pridne in solidne ljudi, ki so pošteni od nog do glave, pridni delavci in skromni, pa so jibi oklevetali ne samo z morilci in izdajalci, ampak tudi z lenuhi in špekulanti, ki naj gredo naza odkoder so prišli. Vnaprej vemo, da bo tako, ker te ljudi poznamo in vemo iz kakšnih hiš in družin so izšli. Vemo tudi. da so tisoči slovenskih beguncev mogli premagati vse - da.so se lepo vživeli v nove razmere ne da bi bili Komu v nadlego. Vemo’ da so ljudje potrpežljivo sprejeli vsako delo in se ga lotili z vso vnemo. Vemo, da so profesorji in odvetniki in uradniki kar prijeli za krampe in lopate in jih vihteli, dokler niso mogli dobiti kakega bolj primernega dela in nihče še vedel ni koliko so jih bolele kosti predno se je telo navadilo. Mnogi še sedaj nimajo kaj drugega, pa vstrajno opravljajo . pač tiste1 posle, ki so jih mogli dobiti kamor so prišli. Z velikim veseljem moramo ugotoviti, da so novi naseljenci pokazali veliko smisla za skupnost kamor so prišli. Povsod so tak,oj radi prihajali v slovenska društva, postali člani raznih slovenskih organizacij in tam prevzemali delo kakršno jim je bilo odrejeno ne da bi bili usiljivi ampak da bi pomagali in se tako izkazali hvaležne vsem, ki so kaj pp-magali, da so preživeli strašna leta begunstva in dobrim sosedom, vsem, ki so jih sprejeli v svojo družbo. Povdarimo še to, da so begunci postali požrtvovalni podporniki naših in svojih ljudi, ki so v bedi v starem kraju. Po veliki večini pošiljajo vse, kar jim ostane ko krijejo naj-nujše izdatke za hrano in stanovanje, svojcem domov ali če tudi svojih najbližjih nimajo, pa drugim rojakom ki so v bedi in potrebi. Tako lahko tečemo, da v našo ubogo Slovenijo sedaj prihaja pomoč z vseh delov sveta, kjerkoli so naseljeni slpvenski begunci. Tam doma veste vsi, da je pomanjkanje vedno večje, saj to priznavajo tudi taki, ki se sicer z vsemi silami vlečejo za komunistične vladarje, ki so nam to nesrečo povzročili. So pota res čudna. Razgnani so po svetu, da bi v najhujših urah bil kdo, ki more poleg starib naseljencev še pomagati domovini. Prav tako trdno pričakujemo, da se bo po prihodu prvih beguncev v Združene države pokazalo, kako grdo so lagali tisti, ki so namenoma, samo za to, da beguncem škodujejo, širili vesti, da lahko sponzorstvo uniči gospodarsko tistega, ki ga prevzame,' da bo imel neštete sitnosti in da bo plačeval da bo črn. Še prav v zadnjem času smo morali slišati, da sponsor odgovarja za begunca v vsakem oziru za vse njegovo vzdrževanje dve leti. Šle so govorice, da mora sponzor za begunca plačevati bolniške stroške, če eboli, da ga mpra vzdrževati, če nima dela. Ponovno smo že trdili in pojasnjevali, da vse to ni nič res, pa so še dobri ljudje, ki nasedajo takim govoricam in ker jim verjamejo, nočejo sprejeti sponzorstva tudi če bi sicer človeka lahko spravili pod prvo streho za par dni ali potrebujejo delavca ali delavko v svoji hiši ali podjetju. Resnica namreč je, da sponzor res nima nobene večje odgovornosti za svojega varovanca begunca kakor na primer boter za svojega birmanca. To je nekako botrinstvo. Sponzor pomaga kolikor hoče. Naj večja pomoč je v tem. da sprejme sponzorstvo. S tem omogoči, da dotični človek more izpolniti zahteve zakona in zaprositi za naselitev v Ameriki. Ko pa je enkrat tu, je samostojen človek, ki je sam odgovoren za svoje vzdrževanje. Če mu sponzor ne more dati dela, si ga mora poiskati begunec-naseljenec sam kakor ve in zna. Sponzor nič ne jamči, da bo begunca pri sebi zadržal in begunec ni niti dolžan pri svojem sponzorju ostati, če mu ne kaže in si lahko drugje bolje pomaga. Vendar je pa med njima tista duhovna vez vzajemnosti in dobrote, ki naj jo oba izkoristita v vzajemno dobro. Begunec bo iz hvaležnosti za izkazano dobioto rad Strlgovčanec iz staroga kraja pite. štrigova je prastara naselbina iz rimskih časov in velika občina v Medjimurju ob Muri in štajerski. V Severni Ameriki in zlasti v Clevelandu je lepo število rojakov iz te občine. V družabnem življenju se najbolj povezani s prekmurskimi Slovenci. Naše Novine so že nekajkrat omenjale štrigvoo in Štrigovčance. Štrigovski rojak v starem kraju večkrat dobi v ‘roke Ameriško Domovino in je poslal sledeče pismo: Spoštovani gospod urednik vini, ka je tam precej štrigov čanov, n. pr. Trstenjak, Kovačič, Grubička, Pintarič, Golenko itd. Jaz bi tudi te moral poznati, pa ne poznam njihovih naslovov domačega kraja. Trstenjak, mislim, je tisti Mi-klošev sin iz Razkrižkoga Vrha, toga dobro poznam. En drugi Trstenjak je Balaž, je nekdi v Ameriki zvonar. Ko Novin! — Osebno Vas ne poznam in tudi ne vem, kdo in odkod ste. Vendar pa sklepam, da ste iz Prekmurja, torej ne daleč od mojega doma, ker si potom Ameriške Domovine tak lepo v perkmurskom narečji z “Dragim Vanekom” dopisujete, torej v tistem na rečji, v katerem sem mnogo ji, v Katerem sem muugu j® v ....--*....... čital prekmurske NOVINE vačič Valent je pa tudi menda • * ••• n.i 1 • .... in Povlzn^lmnfa Vrhu (no do- in Marijin list, ki so ga dolga leta sedaj že blagopokojni g. Klekl urejevali. Kadar se mi posreči dobita’ roke Ameriško Domovino, mi je prvo, ka poglednem Novine, ker ta kolona prinaša najzanimivejše in meni najbolj domače novice. Pisatelj teh novic večkrat posegne tudi v razmere iz naših krajev, t. j. Veščice, Razkrižje, šafarsko, Gibina, Krpec, Kaleč, štrigova itd., torej v razmere občine i fare štrigova. Mnogo gospodarjev iz Prekmurja ma v teh krajih svoje gorice, največ v Krpeci, Krče i Vušiščaki pa tudi pri Sv. Jožefi nad štrigo-vov, odkod je tak lepi razgled po Prekmurci, ka je skoro mo- iz Razkrižkoga Vrha (po domače Kranjčov), oče mu je brž tudi bil Valent. Vse njegove brate i sestre poznam. Grubi-čeva je bržčas tista, ki je ime la brata Jureka, mesarja v ča kovci, in Franja v štrigovi. Oba sta mrtva. Pintariča sta najbrž dva iz šafarskoga. Eden je Mihael. Ta ima v domovini brata Štefana, Rudolfa Franceka ter sestri Katarino i Marijo. Ta drugi je pa, mi slim, Avgust, oče mu je Štefan, vsi gori imenovani so mu pa strici i tetice. Golenko Ferdinand, ki ima strugarsko fa-briko v Chicagi, je najbrž sin Avgusta (so umrli) in Pavline iz šafarskoga. VV štrigovi sem bil ves čas Ame- či°s prostim okom razločiti, ko'- vojne in tudi ko je fronta šla liko je vur na čerensovski cer- Pn nas (6 tednov je to traja o) kveni vuri(. , ;o.t—Jaz sem iz Srbove. Poznam jako dosta Prekmurcov, ki so sedaj doma in tudi tistih, ki so po leti 1921 odišli v Ameriko, posebno pa tiste iz Laz, Ma-lakocije (Mala Kočija?) i Bednjaja, ker so ti kraji spadali nekdaj po štrigovo. Tudi je skoro vsa naša živina (krave, svinje) š(p skozi roke prekmurskih trgovcev in prekup-čevalcov. čital sem v Ameriški Domo- sem vse to doživljal. Skoro popunoma ?d zgorelo ati je po- Dragi Vanek! Tu v Ameriki vlada takše prepričanje med našim narodom, ko more vsakši pošteni Slovenec bar ednok, če ne večkrat obiskati Lemont pri Chi-cagi. Mene je -že večkrat skoro sram bilo, kda sem mogeo ovaditi, ka sam do letdšnjega vuzma jaz ešče ne bio tam. Nešternokrat sam mogeo poslušati: “Taaak?! Te ste vi ešče. ne bili v Lemonti?” Lemont je mali kraj zapad-no od Chicage s kakšimi 2500 prebivalci. Chicaška ravnica se tu že malo spremeni v valovito pokrajino. Polje, ogra-d, logi — kak v starom kraji. L'ki naši Slovenci ne hodijo v Lemont samo zavolo toga. Lemont je postao za ameriške Slovence romarski kraj kak v starom kraji Brezje eli Marija Bistrička. Tu imajo slovenski frančiškani svoj osrednji samostan i v kapeli Marijo Pomagaj kak na Brezjaj na Kranjskom. Stoji bluzi glavne ceste malo v breg i na sa-mom med redkim drevjom. Poleti je okolik samostana vse zeleno i na zelenih travnikih pod velkimi hrasti prijetna hladna senca. V ogradi je lepa lurška votlina, polek pa stoječa voda z malim otokom v sredini, kak spominček na Blejsko jezero na Kranjskom. Malo dele vkraj je samostan mariborskij slovenskij šolskij sester. V sadovnjaki je vse puno vinjakov, kde zlatomeš-nik Father John včele gojijo, štere znameniti lemontski med nabirajo. Zdaj, kda sam to vido, bole razmim Mrs. Mar- Romanje v Lemont Društvo sv. Ane v nedelo, julija 10. Društvo vabi tudi vsa druga prekmurska društva i vobče vse Prekmurce, ka se pridružijo torni romanji. (Mukali so nas za vuzemske svetke Mr. i Mrs. Matjaš Zver iz Eau Claire v Michigani. Bili so gostje pri svojij rodbina.i. STARI KRAJ Dolnja Bistrica. Vmrli so Ana Kreslin (hči Ivana Cigana) i števan Salajko (v Bed-njaji). Naj v miru počivajo. Žižki. Na Jožefovo (19. marca) so vmrli Ana Kramar priredi govini, kjer vam bosta Albert in njegova soproga prav prijazno postregla. Trgovina je na Llby Rd., poleg poštnega urada in je znana pod imenom “Maple Heights Record Center.” In naš znani pevski zbor “Planina” se prav pridno pripravlja in muči s pevskimi- vajami, da nam priredi pomladanski koncert in sicer v nedeljo 24, aprila ob 7. zvečer. Cenjeno občinstvo in prijatelji slovenske pesmi širom Clevelanda in bližnjih mest ste prijazno vabljeni, da posetite ta ------, ----- ------------ koncert ter jim z vašo navzoč- (rojena Vuk). Pokojna so se- nostj0 daste priznanje za njih stra Mrs. Helen Balažič v Chicagi. Rodbini naše sožalje, pokojnici pa večni mir želemo. --------------o----- Zahvala zboru “Lira” pri fari sv. Vida trud. Torej na svidenje na koncertu. Louis Kastelic. Cleveland, O. — V dolžnost si štejem, da se javno zahvalim pevcem in pevkam zbora “Li ra” pri fari sv. Vida. B'li so točni pri službi božji za velikonočne praznike in vse petje proizvajali dobro, za kar jim gre čast. S tem pa so poživili- tudi mene, da sem se kar dobro počutil in pozabil na bolezen. Povrniti- za to jim jaz ne morem, jim bo že Bog poplačal za njih trud, ker druge plače pri tem ni. Upam, da bodo tudi v bodoče složni in hodili v čast božjo prepevati k sv. Vidu na kor. Pozdravljeni v imenu Kristusovem — Aleluja! Peter Srnovršnik, organist pri sv. Vidu. križki Vrh," Vušivščak i štri-govščak. Malo manj so porušeni: Veščica, Razkrižje (tu je zgorel cerkveni zvonik in so trije zvonovi padli dol), šafarsko i Gibina. V Štrigovi so samo 4 hiše zgorele, t. j. tiste, ki so bile s slamo pokrite. Če želi kateri od štrigovčancov v Ameriki k*aj podrobnoga zvedeti o svojem domi, svojih sorodnikih in znancih, mi lehko kaj potrpel kar kak drugi uslužbenec ne bi in sponzor bo imel svoje veselje in zadoščenje s svojim varovancem. Zapomnimo si in imejmo pred očmi: Begunci nočejo biti nikomur v nadlego. Begunci so poizkusili toliko hudega, da bodo srečni in zadovoljni z najskromnejšimi zahtevami. Begunci hočejo biti dobri novi naseljenci. Begunci hočejo utrditi svpje dobro ime med nami. Oni hočejo biti koristni člani družbe, posebno pa koristni tistim, ki jim pri naselitvi pomagajo. Vse to si upamo trditi, ker vemo za kake ljudi smo delali in se zavzemali. Prepričani smo, da nas begunci ne bodo postavili na laž kakor nas niso še v nobeni deželi med nobenim tujim narodom. Pričakujemo, da bo dober glas o beguncih kpt delavcih, kot dobrih ljudeh in dobrih Slovencih šel hitro od ust do ust kakor hitro bo prva skupina prišla in začela živeti med narhi. Prav zato jih tako težko pričakujemo. lagali tisti, ki so namenoma, samo za to, da beguncem ško- Prva skupina teh nesrečnih — srečnih, ki prihajajo se-dujejo. ^rili^sti, da lahko sponzorstvo uniči gospodarsko da, * tod. ’prav radi na- Udi OVIIl, OV, lUUI z.« T v.ua, um uv/ r*TwT7l -------- mo mogli spraviti v Ameriko še tiste, ki doslej prav radi napačnih pojmov tu v Ameriki in radi strašno sovražne propagande med Slovenci niso mogli dobiti sponzorjev in še čakajo v taboriščih. Tem vsem še moramo pripraviti bivališče in ognjišče v svobodnem svetu. Tam v Italiji ne bodo mogli obstati tudi če bi se razmere umirile in ne bi bilo vedne vojne nevarnosti. Italija ima sama s svojih dva milijona brezposelnih Italijanov in vsi Slovenci dobro vemo kako Italijani gledajo na Slovence. Enako, če ne slabše, je v Avstriji, ki je mala država, ki itak ne more sama sebe in svojih ljudi vzdrževati. Cela ta mala državica je odvisna od tuje pomoči. Avstrijci so že sedaj neprijazni riapram vsem beguncem najbolj pa še napram Slovencem, ki so jih več ali manj vedno sovražili. Dela nimajo še zase ne, kaj da bi ga dajali drugim. In Nemčija. Mi le preradi pozabimo, da imajo Nemci svojih lastnih nemških beguncev iz vzhodnih delov Nemčije, ki jih je Rusija zasedla, nad sedem milijo- v -»• -v—- —j ~ nov. Sedem milijonov več prebivalcev v tisti Nemčiji, ki je lešnji ples v American Hall itak bila že pregosto naseljena in so se od tam morali ljudje- (1440 W. 18 St.); Začetek ob izseljevati, ker niso mogli v Nemčiji živeti. Sedem milijo- 8 zvečer. Igrala de orkestra nov ljudi njihove lastne nemške krvi, ki še vedno čakajo kje'John Fujsa. Na prireditev, na bodo kos strehe in kruha dobili v svoji lastni nemški domo-šteroj de poleg muzike tudi \im Kako naj tam potem slovenski človek ostane. Imejmo i dobra hrana 1 pijača, vabi vendar malo človeškega in narodnega čut« in priznajmo, j društvo obvezno vse kote,ge 1 da je t,o nemogoče in pomagajmo našim, da se rešijo od tam. '»di prijatelje. Ju J ti »jmnvflu, zv«•!»« tos pelali. kda de on imeo počitnice. “V Lemont!” — “Ti vaikdar samo Lemont. Ve si pa lani tam bila.” — “Jaz v Lemont makar vsakše leto. Ve pa nega lešpšega kraja na sveti kak Lemont: lepa pokrajina, Marijina božja pot, samostani, lepi ogradi. Če je pa što lačen pa žeden pa saloni tudi so v bližini . . .” S Krekovim Alešom sva za letošnji vuzem vpregla mali Studebaker i hajdi mimo be-rekov z divjimi recami v Sandusky, skoz zmešani Toledo i prek lepe zelene Indiane prvi večer v moj stalni chicaški hotel “Žižek” (v tom hotelu ni-kaj ne računajo) d na drugi den v te najlejši kraj sveta, ka se jemi Lemont pravi. I tak sva s svojimi očmi videla i lehko posvedočiva ka ima Mrs. Markolia prav. Pa tej prijazni “gospodje”! Vrhovni predstojnik p. Hoge so najbole pri-jaznoga patra Andreja postavili za gvardijana. P. Ciril je pa tisti, ka z glavov i rokami dela v tiskarni v basemen ti i pripravlja mesečnik i ko ledar Ave Maria. Gučao sam s p. Zakrajškom, šteri najbole poznajo zgodovino ameriških Slovencev iz Prekmurja. Brat Lovrenc ima dosta spominov na prekmursko faro i cerkev v Bethlehemi, Pa. i se po imeni spominja premnogih bethle-hemskij rojakov. — Nemrem ti vsega opisati., Pridi i si sam pogledni. CLEVELAND Nazaj k Sv. Vidi so opet pri-Ui Rev'. Jožef Godina (6019 Glass Ave., telef. EN 2624). CHICAGO Križosko društvo de imelo v soboto 30. aprila svoj proto- Novice iz Maple Heights Maple Heights, O. — Ker že dolgo ni- nobenega glasu iz naše naselbine, se bom pa jaz malo oglasil v cenjenem listu “Ameriška Domovina.” Se reče, saj prav posebnih novic v tej pretekli zimi ni bilo; edino to je novo, da stavbeniki gradijo in postavljajo nove hiše in trgovska poslopja, da v bodoče ne bo potreba našim gospodinjam hoditi v Cleveland po razne potrebščine, ker sedaj imamo in bomo imeli še več trgovin v našem mestu. Tudi naš rojak Albert Vrček, sin dobro poznane družine Ludvig Vrček, obratuje v modernih prostorih trgovino, kjer ima v zalogi najboljše radio in televizijske aparate. Pri njem dobite tudi vsakovrstne gramofonske plošče. Le oglasite se v tej tr- Briandov odgovor _ Arišti-de Brianid, veliki francoski miraljuib in eden izmed nejvnetejših borcev za Zvezo narodov, je slovel kot izreden govornik. Ko so ga nek,oč po posebno uspelem govoru v Ženevi obsipali s čestitkami, se je trudno nasmehnil in zmajal z glava: ‘“Jaz — dober govornik? O ne! Dober govornik mora znati o vsaki stvari govoriti. Dajte mu na primer za nalogo stavek: ‘Dvakrat dve je štiri,’ pa vam, bo spustil o njem blesteč tri ure dolg govor. Brez šale: Jaz sem pa Sitar človek, ki ne -počnem drugega k-cit venomer ponavljam ko blazen zanesenjak, da je mir boljši od vojne in vojna slabša od miru; to je vse 1” FARANI SV,LOVRENCA POZOR! Mestna ja je____________ per truck highway, term bi »e naredila ogromna škoda naši fari in bi obenem pomenilo velikansko izgubo vsem posestnikom v tej okolici. Vsi farani in vsi posestniki ste prošeni in vabljeni, da se gotovo, udeležite shoda, ki je v ta namen sklican za v četrtek ob 8. uri v cerkveni dvorani, kjer vam bo pojasnjen ves ta načrt po mestnih uradnikih. Pridite na shod in obvarujte svojo cerkev, okolico in vrednost svojih posestev! SLOVENCI V KANADI POZOR! Slovenski fantje in dekleta društva NAJSVETEJŠEGA IMENA Holy Name Society in MARIJINE KONGREGACIJE t Sodality of Our Lady prirejajo na Belo Soboto 23. aprila ob 8. uri zvečer PLESNO ZABAVO in nedeljo 24. aprila ob pol osmih zvečer komedijo v petih dejanjih SX0PUH ' Obe prireditvi se vršita v ST. HELEN’S PARISH HALL 1680 Dundas St., West Vljudno vabimo, da se teh prireditev udeležite vsi, od d^leč in blizu Počutili se boste, kot da ste prišli domov med slovenske gore in griče V soboto 23. aprila ob 8. uri zvečer pred otvoritvijo plesa in zabave nam bodo zapeli naši Ba-towski Slavčki par pesmi, zato ne zamudite te lepe prilike in bodite točni. Veseli boste lepe slovenske pesmi, zato ne zamudite prilike in naj velja: Za Belo soboto in nedeljo vsi v Toronto 1 I; I 1 ! gronMtt DQHovmX. april 21,1949 Kapetanova ha “Dovoli da te brez okoliščin ob-1čaja. Vojaško življenje v gpr-jamem, tebe m . . . ostajam niziji je imelo zame malo mi-stari tvoj tovariš m drug,” ha, kavnega. Poizkušal sem -i pre- ha, naposled se je vendar spomnil! . . i. t. d. i. t. d. ... — ‘No, ljubček moj,” je rekel, pre-čitavši pismo in odloživši moj potni list v stran, "vse zc zgodi, 'postaneš poročnik v * polku, in da časa ne mudiš, pojdi še takoj jutri v trdnjavo Bjelo-gorsk, kjer boš služil pod načelstvom kapetana Mironova, dobrega in poštenega moža. Tam, boš v resnici služil ter se naučil prave discipline. V Oren-burgu m nič zate; zabava ško-duje-mlademu možu. A danes te povabim na obed.” “Cim dalje, da sem bil skoraj še prej, nego aem prišel na svet, gardni sarient! Kam me je to privedlo? V * polk in v gluho trdnjavo na mej: kirgi-ško-kajsaških stepi! .. . Obedoval sem pri Ivan i Kar-loviču v treh, obenem i njegovim starim adjutantom. Stroga nemška varčnost je vladala pri njegovi mizi, zato mislim, da je bil tudi strah, videti včasih kakega gosta več pri svoji samski mizi, nekoliko vzrok, da me je general tako hitro odpravil v garnizijo. Drugi dan sem se poslovil od generala in se odpravil na naznačeno mi mesto. Trdnjava. Hej, trdnjava je naš stan, kruh in voda dan na dan, če pa ljut sovražnik kdaj pride k nam na založaj: gostu pif pripravimo, s topom ga pozdravimo. Ruška vojaška pesem. Staromodni ljudje, dragi dočiti v duhu kapetana Mironova, svojega bodočega načelpi-nika; mislil sem si ga kot strogega, jeznega starca, ki ne pozna nič drugega razen svoje službe, in ki je pripravljen, me. ne za vsako malerfkost vtekniti pod ključ h kruhu in vodi. Med tem se je bilo začelo temniti; peljali smo se precej hitro. “Jdli še daleč do trdnjave?” sem vprašal svojega vodnika. “Ni daleč,” je odgovoril. “Tam, glejte, se že vidi.” (Dalje prihodnjič) -------o------- Glas potuje štiri in pol krat hitreje po vodi kot po zraku. •ELO DOBIJO ženska dobi delo Ženska dobi delo za splošna hišna dela (pranje in čiščenje) dva dni v tednu. Za nadaljna pojasnila pokličite OR 6092 — v Fairview Village. (79) Natakarica doH delo Stalno delo dobi natakarica v Perrotti Cafe, 390 E. 156. St. (79) MALI OGLASI Issued Enr) Thursday far ths Jugoslav* in Wiseoadu LOKALNE VESTI Nata Velika noč Ne vemo, kako vas je Bi g rad j, imel za Veliko noč v Clevelandu, am|p«ik naše žene in dekleta so se mu morale nekaj zameri-tJ. da jih je kaznoval, kakor more kaznovati žensko nrav le za Veliko noč (ih B njimi vred seveda tudi nas, ki smo se vrgli po Adamu). Le pomislite: vsako leto pred Veliko nočjo letamo po cele tedne po trgovinah s klobuki, oblekami in čevlji, da bi se poštrekali na velikonočno jih je dalo dobiti za Veliko noč? Not 'a bit!—Se ena za Veliko noč: Neka skrbna, mlada ženka niega po radiju,, temveč je o- na naši peverni strani mesta, ki Stal doma lepo skrit, boječ se še ne zna napraviti maše potice jeze pravičnih. No, im tako za Vetiko-noč-je sklenila, w jateljice podražili nekoliko z ne- nog no^,j spomladanski klobuki voščljivoštjo in zavistjo z no- -i-- o+rniVnHn. No, dim mo- glavna atrakcija. No- pri mo vim klobukom in obleko, pa so pa — kravate. Akradi-pride ta veliki dan in namesto ,biks 1 In za letošnjo Veliko noč vsega tega, moramo pustiti no- su Ilaol — r— ve klobuke doma in iti v cerkev ben vzrok, da so hodili po mestu ____iLa . f/vv ti o+a. /- ___I makaIaU « n n v rimi so naši Hrvatje imeli še pose- nas je vodila ob strmih bregovih reke Jajika. Reka še ni bila zamrznila in nijeni svinčeno-sivi valovi sp se žalostno razločevali od enoličnih bregov, pokritih z belim snegom. Pogrezali sem se v premišljevanja, ki so bila |po večini žalostnega zna- Krašk* kamnoseška obrt H42S Waterloo Rd. v »isvrsrti ff! I sobami, se lahko rabi za 2 družini — vse na novo pobarvano in papirano in sploh vse v najboljšem stanju. Ima tudi beneške zastore, “storm” vrata in okna, 2 garati. Proda se po [zelo zmerni ceni. Samo $11,->00.°9. v galošah ih z dežniki ter v starih zimskih suknjah. Če to ni od sile, potem ne vemo, kaj je. Tako vreme smo namreč imeli na Veliko nedeljo, v Milwaukee. Dež, smeg, mraz ves dan kot bi bili pri Eskimih na severnem tečaju, pa naj ima potem človek veselje nad “Gor Vstajenjem” in nad Veliko nočjo? Pa še, ko nam vremenski prerok, kateremu našg Vlada iplača kosmatih $6,000 na leto, da bi nam obljubil posebno še za tak dan le “pravo” vreme, en dan prej (to je na Veliko soboto) obljubi zagvišno, da bo v nedelj p lepo im še cede “idealno.”i Postajna Ženitna ponudba želim se seznaniti z gospodično v starosti 30 do 40 tat. (SOBO proposition). Vse pismene ponudbe naslovite na naslov tega lista pod “Box 1949.” -(80) RE-NU A UTO BOOT COT Popwtao wA^trto ta^wrtwvu"0, Puptavljamo body In f»4er)e. m? jsnw ■SA* ■AX’S AUTO BODY Farma naprodaj V South Perry, O. je naprodaj 6 akrov farma,' ima 3adno drevje, traktor, bungalow 6 sob, klet, nekaj pohištva. Cena $10,300. Na ogled v soboto in nedeljo. Vzemite cesto 307, en ■blok juino-vzhodno od Turney Rd. L E. Heineman -(80) MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61»t ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča ga popravila in bahanje vašega avtomobila Deta tečno in dobro. I NAZNANILO Vsem prijateljem in znancem naznanjam, da sem prevzela .Slovensko gostilno •OSE CAFE 1301 E. 54 St A Marquette kjer bom zopet postregla vsemi najboljšimi pijačami jedili. Postrežba točna in prvovrstna. Vsak petek in soboto igra izvrstna Nick Spinova godba. Se priporoča lastnica. ROSE frank in SINOVA FliSBžNAFMi INSTALIRAMO! Pokličite za preračun zastonj bo mo Bttterfto.AHIi8.Ci>. (če tudi pod marelo)) z novimi kravatami kot peltdlin po gnoju. Le poslušajte! Za Veliko noč nam je eden tukajšnjih dnevnikov pojasnil, od Kod ime “kravata” in kdo je osrečil mašo moško civilizacijo z njo. (Zadnje čase nam Moskva nam. reč pripoveduje, da so voe, kar je kaj pomembnejšega na svetu, odelektrlčnežaimice do aero. planov, Iznašli Rusi, kar pa seveda Amerikancem ni všeč, ker ni reB, ampak eno priznanje so ■pa!-1— amerikanci namreč — pripravljeni idaiti vsaj Hrvatom, ki ga v resnici tudi zaslužijo-) In tako sp ga jim zdaj za Veliko lu eye- c pod tem imenom poznamo še danes. Well, ko so naši Hrvatje čitalr to, ali jim morete za- Hiše naprodaj V dobrem kraju hiša 6 sob, blizu 185. ceste, vse v najboljšem stanju, lep lot, dvojna garaža. Cena samo $10,200. Jako dobra hiša, ki sicer potrebuje malo čiščenja, 6 sob, fireplace, dvojna garaža, velik lot. V fari sv. Kristine. Cena samo $9,950. Imamo naprodaj tudi še več finih domov. Lou Herzog & Associates 620 E. 200. St, KE 3970 ‘ (80) JUGOSLAV ' (SLOVENIAN) RADIO HOUR OF MILWAUKEE A Program of CUatieal and Folk Miuie of Slovenia Every Sunday Morning ihootoffExi i430 Kilocycle* • ' EngUth and Slovene - Announcements! meriti- če so v žepu kazali figo Stalinu in hodili -po mestu A Housewife oa the South Side J A Retired T Business Min NOON Yoor friend* and Neighbors are among theW,242 Holders #f )>oor PrelerredjSndjCemmen Stetk ‘V in* Milwaukee County Išče stanovanje Prileten zakonski par želi dobiti 3 do 5 neopremljenih sob. Kdor ima kaj, naj pokliče EN 0943. (81) Hiša naprodaj Blizu 185. ceste 5 sob iz opeke zidana hiša, cementni dovoz, dvojna garaža. Prodaja lastnik sam. Naprodaj je tudi pohištvo. Za pojasnila pokličite IV 1536. ( gfcTji 2 družini Naprodaj je hiša za 2 druži-j ni, zidana iz opeke, dobri dohod ki, en trgovski prostor in 1 ga raža. Prodaja lastnik sam. Ce-$19,500. — 15602 Holmes i A Clerk st a Locni Baak i money center of fhe world. MDwaukee living in Milwaukee County and six ad- SWke j0 The*electric System of The Electric Com-. Mote than one.ttadof the total par pany is hed m with the systems of rts assoa- value of the company's preferred and ated companies, Wisconsin G;as and Btac common stocks is *home owned” in Mile trie Company and Wisconsin-Michigan waukee County. Local folb not only own Power Company. This is advantageous mote, but each one has invested more to both investors ...please give the called party plenty of time to answer Sometimes the person you are miting is busy. To allow plenty of time for she party you are call-swer, let the telephone ring a fell minute 'Ave. Tel. PO 0731. (SO) 0 ing to answer, let tin before hanging up. WISCONSIN TII.EPHONI COMPAN1 W.rSl.f ulwuyr fu men fhtMih Veltnr UlVftV) --- ---- of his savings than in other areas. The average investment pet Milwaukee County owner is about $1,439 compared with $806 for the balance of the country. People in all walks of life are owners of The Electric Company—housewives, re- ~i r------a tired folks, factory workers, fanners, office power resources workers. Ownership of The Electnc Com- and brings cus-pany is widely distributed among people tomets theadvants of modest income. ages 'ow'cost’ What do they own? Theit stock gives large-scale, quan-them ownership of a company which has tity production. and customers. It increas«s efficiency of operation — reduces investment in power plants by pooling - -■'»'> d* %" V ; - Ji WISCONSl a OWER COMPANY >KA DOMOVINA, APRIL 21, 1949 , -r—• alllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH^ IVAN JONTEZ: PRISELJENCI Povest iz kanadskega življenja lllllllllllllll Žalostno — anupak včasih se ti zdi vse skupaj -grozno neumno, smešno. Nemalokrat me je dušil zadrževan smeh. Ljudje molijo in pojejo, skušajo se, kdo bo bolj položno zavijal oči — ti pa veš, da je to gola hinavščina, da se vsi s teboj vred hlinijo — zaradi koščka kruha in skodelice tople kave! In kakorhitro kcio dobi delo, ga ni več blfeu. Škoda, da se nisva našla pozimi, bi te bil jema] s seboj, se bil naučil in spoznal.' “Hmmm . . .” se je namuznil Janez. “Meni zadostuje tvoje opisovanje . . . Toda, povej mi, ali se ti ni nič upiralo? Meni bi se tak kruh hudo upiral . . .” “Prazen želodec ne vpraša, kje boš vzel kruh, ki pride vanj” ga je zavrnil Jovo. “Kruha zahteva — naj pride eo kogarkoli. Je pač tako ('anda-nes: vzemi, kjer in kadar ti ponujajo, ali pa pogini. In me- jo žrtev. "Vse, niti enemu ne bi prizanesel. Preklete pijavke, koliko moramo trpeti zaradi njih!” Njegov srd pa je bil kratkotrajen. Jedva se je bil pokazal, že se je umaknil izrazu brezupa in mračne malodušnosti. “Neumen sem, ker se jezim, ko vendar vem, da ves moj srd nozimi bit»-ne zalež'e! KveijemU ,ne la' Marsičesa bi hk'3 PriPel,je v jeŽ0\, pojdi v ječo, pa bodo rekli: “V Rusijo bi šla.” Prekucuh je! In boš zemanl “V Rusijo?!” iskal opore med njizni ali sim-, “Da. Tam bi nama vsaj be-patije. Nočejo, da bi jim bilo:račfti ne bilo treba. Dokler si dobro." 'zdrav, delaš, če zboliš ali osta- raš, bo družba skrbela zate.” “Fiuuu. Hmmm.” “Res, Janez. Bolje nama bo tam kot tukaj. Ne rečem, da je v Rusiji za vse, ampak prosjačiti ti ni treba tam, čc hočeš delati. In dokler delaš, ti ni treba stradati. Sčasoma bo še bolje. Glej, že sedemnajst let sem v Kanadi in kaj imam od tega? Nič, Prosjačiti moram za košček kruha, če nočem pogi- JVJl v. “Ej, se bodo že spametovali,” je menil Jandi, češ, pamet počasi napreduje. “Seveda se bodio — ko j.h bo najmanj polovico vrag vzel,” je mračno menil Jovo. ’ e se sploh bodo, dokler ne bo pre-kasno? Jaz bi rad, da bi nam bilo -bolje, ko živimo — po smrti ne bom ničesar potreboval!” Oba sta umolknila. Ccz čas se je zopet oglasil Jovo: “Janez, veš kaj"? Janez se je vprašujoče ozrl vanj. niti! Tam tega ne poznajo. Kdor dela, tuili je. In kdor ne more več delati, tudi je. Kdor pa delati noče, pa tudi ne zasluži kruha, ga ni vreden. In In kako je tukaj? Radi bi delali, še kako radi, pa nam ne dajo deda niti kruha, samo da imajo več profita. ResniSno, Janez, jaz sem vsega tega do grla sit in naveličal sem se že čakati obrata na bolje, ki se zdi vsak dan bolj oddaljen. Izgubiti ne moreva nič, če greva tja, kvečjemu lahko .pridobiva.” “Hm.” Janez je dvignil obrvi. “To se -prav 'lepo sliši,” je zamišljeno poteglnil dim iz cigarete ter ga aputil v ob.aekih pod strop. “Ampak meni se zdi. da si ti eden tistih, ki v svoji zagrenjenosti vidijo doma samo j Posebna razprodaja modrecev mu niste, ki so oni dan govorili | množici na trgu pred mestno • hišo. Prišli so policaji, jih pretepli s količki — ker niso hoteli molčati — nato so jih cdvedli — v ječo, kakopak. Zaradi 'kaljenja javnega reda in hujska-^ nja pr:ti državni oblasti . .In misliš, da je množica — sami delavci—protestirala^ jih branila? Kaj še! Nekaj šibkih glasov je bilo čuti, ko so pa psi pokazali zobe je vse umolknilo, n in me iNiti z mezincem ni nihče ganil ni 'se*noče še’ smrti; 0, tud, ja^z 'v obrambo jetnikov, 1ki sr prišli bi rajši, da bi bilo drugače, to- v navzkriž z zakonom , ker so da kaj pomaga, če pa drugi nočejo, da bi nam bilo polje. 0, če bi bilo v moji moči. . •!” Jovov dobrodušni obraz je spremnil svoj izraz; ostre črte srda so se zarezale vanj in oči so se mu zabliskale. Janez ga ni bil še videl takšnega. “S temile rokami bi strl v črepinje in prah vse tiste, ki služijo krivici in zatirajo pravico!” .je izbruhnil zamolklo ter skrčil prste kakor orel skrči zahtevali pravice za delavca! Tako je; postavljaj se zanje in “Deep Rest” modroc ali sličen “Box Spring,” regularna cena $69.50. Ta teden samo V soboto od 6:30 do 7:30 zvečer bo v našem izložbenem oknu “mehanični mož.” oblake in Sanjajo samo o sončni strani Devete dežele. Ampak ja|z bi rekel, da ima vsak novec dve strani; stavim, da tudi v Rusiji ni vse zlato, kar se sveti; takisto, da tudi za Kanado velja pregovor, da ;.o dežju zmerom sonce sije. Veš, prijatelj,, j'az sem čui o boljše-viški Rusiji tudi marsikaj slabega ; in o Kanadi gre glas, da je dežela sijajne bodočnosti, saj ima vse pogoje za razvoj: plodne ravnine, deviške gozdove in neizčrpno bogastvo rudnin. Nak, Jovo, Rusija me pa res nič ne miče. Jaz stavim svoj denar na Kanado vsak dan!” Jovo ga je .pomilovalno po- gledal. “Slepec!” je zagodrnjal pred 'S3. “Kapitalistična propaganda ga je popolnoma orno-tila!” Janez se je veselo zasmejal. “Momljaj- kar, hočeš, jaz ostanem tu. Ti kar sam pojdi, kamor, te srce vleče.” “Saj -tudi'pojdem!” ,ie Joto položil pest na -m|m,'da je za-bonelo. “Do Britiške Mumije bom trempai, V Vancouvru pa se bom udinjal ,na prvo ladjo, ki bo vozila v Vladivostok. J az sem sit te kanadske revščine in kapitalističnega :zkori-ščanja do tu le,” je z roko na-značil grlo. (Konec prihodnjič) mmmm V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA X Josipa Zura ki se je za vedno poslovil od nas 21. aprila 1939 Na grobu travca zeleni, pod njo moj soprog mirno spi. Le spavaj sladko, dragi mi, nezabni oče ljubljeni. Prešlo je deset dolgih let, \kar si zapustil nas in svet, podal se proti večnosti, odkoder več vrnitve ni. Na grob naj ptička prileti, otožno, milo aažgoli, da je ta svet minljivi cvet, vsi moramo umret. Žalujoči ostali:, AGNES ŽURA, soproga in OTROCI Cleveland, O., 21. aprila 1949. ^ G. WHISKERS underfired MT UTOMATIC NDERFIRED NSULATED GAŠ WATER HEATERS At Term* for Every Budget <^TEAST OHIO GAS $10'***% CENTURY TIRE SERVICE COMPANY 15300 WATERLOO ROAD KEumore 353«