IMI KOV KOHDAfi ZA LETO m Urejuje prof. Rado Bednarik TRINKOV KOLEDAR ZA NAVADNO LETO 1971 SAMOZALOŽBA LETO 1971 je navadno leto. Ima 365 dni ali 52 tednov in en dan. Začne in konča se s petkom. Letos je letni vladar l.una. Občno ali civilno leto se začne s 1. januarjem. Cerkveno leto se začne s prvo adventno nedeljo 28. novembra. LETNI CASI Pomlad se začne 21. marca ob 7,38 Poletje se začne 22. junija ob 2,20 Jesen se začne 23. septembra ob 17,45 Z ima se začne 22. decembra ob 13,24 Sonce stopi 21. marca v zvezdno znamenje ovna. Tedaj je pomladno enakonočje. Dan in noč sta enako dolga. Dne 22. junija je sonce v ozvezdju raka. Takrat imamo najdaljši dan. Dne 23. septembra vidimo sonce v znamenju tehtnice. Imamo jesensko enakonočje; dan in noč sta enako dolga. Zimski sončni obrat in najkrajši dan pa bo 22. decembra, ko se sonce pomakne v kozorogovo ozvezdje. LUNINA ZNAMENJA Mlaj...................(U Prvi krajec ... 1 Sčip (polna luna) . @ Zadnji krajec . . (J CERKVENI ZAPOVEDANI PRAZNIKI Poleg nedelj so zapovedani in od države priznani še Sledeči cerkveni prezniki: 1. januarja: Novo leto 6. januarja: sveti Trije kralji 19. marca: sv. Jožef 29. marca: velika noč - Vstajenje 1. maja: Jožef delavec 7. maja: vnebohod Gospodov 17. maja: binkošti 28. maja: sv. Rešnje telo 29. junija: siv. Peter in Pavel 15. avgusta: Vnebovzetje Device Marije 1. novembra: Vsi sveti 8. decembra: Brezmadežna Devica Marija 25. decembra: Božič - Rojstvo Gospodovo SOPRAZNIKI ko delo počiva in niso cerkveno zapovedani: 20. marca: velikonočni ponedeljek 26. decembra: sveti Štefan DRŽAVNI PRAZNIKI 25. aprila: dan vstaje 1. maja: praznik dela 2. junija: proglasitev republike 4. novembra: dan zmage CIVILNE SLOVESNOSTI s skrajšanim urnikom v državnih uradih in s šolskimi počitnicami so: '1. februarja: podpis lateranskih pogodb 4. oktobra: sv. Frančišek Asiški in sv. Katarina Sien-ska, zavetnika Italije POSINE POSTAVE Le enkrat na dam se do sitega najesti im vzdržek mesnih jedi je zapovedan na pepelnico in na veliki petek. Ob drugih petkih se pa priporoča namesto zdržka in posta molitev in kako drugo dobro delo. škofje imajo pravico vsak za svojo škofijo izdati posebne olajšave za post in zdržek. PREMAKLJIVI PRAZNIKI Cerkveni zbor v Niceji leta 325 je določil, naj se praznuje velika noč prvo nedeljo po prvi pomladanski luni. Ta nastopi lahko od 22. marca do 25. aprila. Po veliki noči se ravnajo tudi drugi prazniki, ki so torej premakljivi, niso vsako leto ob istem dnevu. Pepelnica..........................24. februarja Velika noč.........................11. aprila Vnebohod...........................20. maja Binkošti...........................30. maja Rešnje telo........................10. junija Srce Jezusovo......................18. junija 1. adventna nedelja 20. novembra SONČNI IN LUNINI MRKI V letu 1971 bomo imeli tri sončne in dva lunina mrka. V Evropi bodo mogli opazovati prvi in drugi popolni lunin mrk in prvi delni sončni mrk. Prvi popolni lunin mrk bo nastopil 10. februarja. Trajal bo ob 5,38 do 11,51 po srednjeevropskem času. Vidljiv bo, samo začetek, tudi v Srednji Evropi. Opazovali pa ga bodo lahko popolnoma na Atlantskem oceanu, v Severni in Južni Ameriki, na Tihem oceanu in v Avstraliji. Delni sončni mrk se bo pokazal 25. februarja. Trajal bo od 8,49 do 12,26. Videli ga bodo v Evropi, na Atlantiku, v Prednji Aziji in v severozahodni Afriki. Drugi delni sončni mrk se bo pojavil 22. julija ob 9,52 in bo trajal do 11,11. Videli ga bodo pa le v severovzhodni Aziji. Drugi popolni lunin mrk je napovedan za 6. avgusta od 17,58 do 23,28. Opazovali ga bodo lahko v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in deloma v Južni Ameriki. Tretji delni sončni mrk bo 20. avgusta od 21,52 do 1,25 ure. Opazovati ga bodo mogli deloma na južni polobli. LETNI VLADAR Po starih astronomskih računih je 1971. letni vladar luna. Ta je naš najbližji planet, oddaljen povprečno 384.400 kilometrov. V 27 dneh 7 urah in 43 minutai luna enkrat obkroži zemljo; pri tem pa nam vedno kaže samo eno plat svoje površine. Ker ni na luni ne vode ne zraku in so razlike v temperaturi do 300 stopinj, ni mogoče življenje na tern planetu. Ker se pa suče sorazmerno blizu nas, je človek že stopil na njena tla. Ta veliki dogodek se je zgodil 20. julija 1969. Ameriška vesoljca Neil Armstrong in Edvin Aldrin sta prinesla z lune kamenine in prst, ki jih zdaj preučujejo znanstveniki. Prihodnji vesoljski poleti, tudi brez človeških posadk, bodo letošnjega »vladarja« luno še bolj spoznali. 1 P Novo leto - Marija, b. m. 2 S Štefanija, dev.; Makarij, opat 3 N II. po božiču - Genovefa 4 P Tit, škof; Angela Folinjska 5 T F.milijana, dcv.; Tclesfor 6 S Sveti Trije kralji - Razgl. G. 7 č Lucijan; Valentin (Zdravko) 8 P Severin, opat; Teofil, muč. 9 S Julijan in Bazilisa, muč. 10 N I. po razglaš. * Aldo, pušč. 11 P Pavlin, škof 12 T Tatjana, muč.; Alfred, opat 13 S Veronika Milanska, dev. 14 C Hilarij, škof; Feliks (Srečko) 15 P Pavel, pušč.; Maver, opat 16 S Marcel, papež; Oton, muč. 17 N II. po razglaš. - Anton : P Marjeta (Biserka) Ogrska 19 T Marij, muč.; Marta, muč. 20 S Fabijan in Sebastijan, muč. 21 č Neža (Janja), dev.; Hilda 22 P Vincenc, mufi.; Anastazij 23 S Rajmund; Emcrencijana 24 N III. po razglaš. - Timotej 25 P Pavlovo spreobrnjenje 26 T Pavla, spozn.; Polikarp, muč. 27 S Jane/. Zlatoust, cerkv. uč. 28 č Peter Nolasko, spozn. 29 P Frančišek Šaleški, cerkv. uč. 30 S Martina, dcv.; Hijacinta 31 N IV. po razglaš, • Janez Boaco 1 P Ignacij Ant., škof 2 T Svečnica, darov. Gospodovo 3 S Blaž, škof; Oskar, škof 4 C Andrej Corsini, škof 5 P Agata (Dobroslava), muč. 6 S Tit, škof; Doroteja, dev . 7 N V. po razglaž. - Romuald 8 P Janez iz Mathc; Juvencij 9 T Ciril Aleksandrijski, c. ufi. 10 S Sholastika, redov.; Viljem 11 č Lurška Mati božja 12 P Evlalija, dev.; 7 ust. servitov 13 S Katarina Ricci, dev. 14 N VI. po rnzglaft. - Valentin 15 P Favstin in Jovita, mufi. 16 T Julijana, dev.; Onezim, škof 17 S Silvin, škof; Frančišek Klet 18 C Bernardka lurška, dev. 19 P Konrad, spozn.; Julijan, mufi. 20 S Silvan, mufi.; Elevterij 21 N VII. po razglaS. - Irena 22 P Stol sv. Petra; Marjeta Kort. 23 T Pustni torek; Damijan 24 S Pepelnica; Matija, ap. 25 C Viktorin, mufi.; Valburga 26 P Andrej, škof; Matilda 27 S Gabrijel Zal. Matere božje 28 N I. postnn • Roman, opat MAREC 1 P Albin, škof; Antonina 2 T Neža Praška; Milena 3 S Kunigunda; Marin 4 č Kazimir, spozn.; Lucij, papež 5 P Janez Jožef od Križa 6 S Perpetua in Felicita, muč. 7 N II. postna - Tomaž Akvinski 8 P Janez od Boga, redovnik 9 T Frančiška Rimska; Gregor, p. 10 S 40 mučencev; Emil 11 č Sofronij, škof; Marija Redi 12 P Gregor I. Veliki, papež 13 S Kristina, muč.; Teodora 14 N III. postna - Karel (Dragotin) 15 P Klemen Dvorak, spozn. 16 T Hilarij in Tacijan, ogl. muč. 17 S Jedert (Jerica); Patricij, škof 18 Č Ciril Jeruzalemski, ecrkv. uč. 19 P Sv. Jožef, ženin Device Marije 20 S Klavdija in tov., muč. 21 N IV. postna - Benedikt, opat 22 P Lea, spozn.; Vasilij, muč. 23 T Viktorijan, muč.; Jožef Oriol 24 S Gabrijel, nadangel; Simon 25 Č Oznanjenje Device Marije 26 P Emanuel, muč.; Tekla, spozn. 27 S Janez Damaščan, cerkv. uč. 28 N Tiha nedclju - Janez Kaplstran 29 P Ciril, muč.; Bertold, spozn. 30 T Janez Klimak, opat; Kvirin 31 S Modest, krški škof; Benjamin 1 č Hugo, škof; Venancij, muč. 2 P Frančišek Pavelski, spozn. 3 S Rihard, škof; Sikst I., papež 4 N Cvetna nedelja; Oljčnlca 5 P Vincenc Fererski, spozn. 6 T Viljem, opat; Timotej, muč. 7 S Herman Jožef; Saturnin, škof 8 C Veliki četrtek; Dionizij, škof 9 P Veliki petek; Marija Klcofa 10 S Velika sobota; Ezekiel, prer. 11 N Velika noč • Vstaj. Gosp. 12 P Velikonočni ponedeljek 13 T Hermenegild; Ida, muč. 14 S Justin, muč.; Valcrijan 15 č Peter Gonzales; Anastazija 16 P Benedikt Labre, muč. 17 S Anicet, papež 18 N Bela nedelja • Apolonij 19 P Leon IV., papež; Ema, devica 20 T Konrad Parzham, sp.; Neža 21 S Anzelm, škof, ccrkv. uč. 22 č Soler in Gaj, muč. 23 P Jurij, muč.; Vojteh (Adalbcrt) 24 S Fidelis Sigmarinški, muč. 23 N 2. povelik. - Marko, evang- 26 P Mati dobrega svčta; Klet 27 T Hozana Kotorska; Peter Kan. 28 S Pavel od Križa; Peter Chanel 29 C Jožef Cottolengo; Robert, op. 30 P Katarina Sionska, dev. e Državni praznik 1 S Jožef delavec • Praznik dela 2 N 3. povcllk. • Atanazlj, c. uč. 3 P Aleksander (Saša); Mavra 4 T Monika; Florijan (Cvetko) 5 S Pij V.; Maksim, škof 6 C Dominik Savio, sp.; 7 P Stanislav, škof; Gizcla, red. 8 S Viktor (Zmagoslav); Peter 9 N 4. povcllk. - Gregor Naclanškl 10 P Izidor, kmet; Antonin 11 T Filip in Jakob, apostola 12 S Pankracij; Nerej in Ahil 13 Č Scrvacij; Robert Bcllarmin 14 P Bonifacij; Justa in Justina 15 S Zofija (Sonja), muč. 16 N 5. povcllk. • Janez Nepomuk 17 P Pashal Baylon; Bruno, Škof 18 T Vcnancij, škof; Aleksandra 19 S Peter Celestin, papež 20 C Vnebohod Gospodov 21 P Andrej Bobóla; Pahomij 22 S Rita da Cascia, red.; Julija 23 N 6. povelik. - Dczlderlj, škof 24 P Socerb (Servul), trž. muč. 25 T Gregor VII., papež; Urban I. 26 S Filip Neri, spozn.; Elevterij 27 C Beda častitljivi; Janez I. 28 P Avguštin, škof; Emilij, muč. 29 S Marija Magdalena Paciška 30 N 7. povelik. - Binkošti 31 P Bink. poned.; Marija Kraljica j Državni praznik * 1 T Angela Merici, devica 2 S Erazem, škof; Marcelin, muč. 3 č Klotilda, spozn.; Pavla, dev. 4 P Frančišek Caracciolo; Kvirin 5 S Bonifacij, škof, nemški ap. 6 N 7. pobink. • Sveta Trojica 7 P Robert, opat; Ana Garzia 8 T Medard, škof; Viljem 9 S Primož in Felicijan, muč. 10 č Presveto Rcšnje Telo 11 P Barnaba, ap.; Feliks, muč. 12 S Janez Fakund, cerkv, uč. 13 N 2. pobink. - Anton Padov. 14 P Bazilij Včliki, škof 15 T Vid, muč.; Modest, muč. 16 S Gvido Kor tonski, spozn. 17 č Gregor Barbarigo; Adolf, škof 18 P Efrem, diakon; Srce Jezusovo 19 S Gervazij in Protazij, muč. 20 N 3. pobink. - Sllverlj, papež 21 P Alojzij (Slavko) Gonzaga 22 T Ahac, muč.; Pavlin Nolanski 23 S Agripina, dev.; El truda 24 č Janez Krstnik - Kres 25 P Viljem, opat; Lucija, dev. 26 S Janez in Pavel; Vigili] 27 N 4. pobink. • 1 lema Krška 28 P Vincencija Gerosa; Irenej 29 T Peter ln Pavel, apostolu 30 S Spomin sv. Pavla; Emilijana 2. kvatre 1 č Estera, spozn.; Teobald, pušč. 2 P Obiskovanje Marije Device 3 S Irencj, škof, muč.; Bernardin 4 N 5. pobink. - Urh (Ulrih) 5 P Anton Marija Caharija, spozn. 6 T Marija Goretti, dev., muč. 7 S Ciril in Metod, apostola Slov. 8 C Kilijan, škof; Elizabeta 9 P Veronika Giuliani; Brikcij 10 S Rutina in Sekunda; Ljuba 11 N 6. pobink. - Olga Kijevska 12 P Mohor in Fortunat, ogl. muč. 13 T Anaklet, papež; Evgenij 14 S Bonaventura, cerkv. učitelj 15 C Henrik I., spozn.; Vladimir 16 P Karmelska Mati božja 17 S Aleš (Aleksij); Donata, muč. 18 N 7. pobink. - Friderik) 19 P Vincencij Pavclski; Zlata 20 T Marjela (Biserka); Elija, pr. 21 S Prakseda, muč.; Danijel 22 C Marija Magd. (Alenka); Tcofil 23 P Apolir.arij, škof; Liberi j, sp. 24 S Kristina, dev.; Roman 25 N 8. pobink. - Jakob (Rado) 26 P Ana, mati Marije Device 27 T Pantaleon, muč.; Natalija 28 S Viktor (Zmago) I., papež 29 C Marta, Lazarjeva sestra; Olaf 30 P Abdon in Senen; Angelina 31 S Ignacij (Igor) Lojolski, sp. Začetek pasjih dni VV_y> 1 N 9. pobink. ■ Makabejski br. | 2 P Porcijunkula; Alfonz Liguori 3 T Lidija; Nikodem, spozn. 4 S Dominik (Nedeljko), spozn. 5 C Marija Sr.ežna; Ožbalt, spozn. 6 P Sprcmenjenje Gospodovo 7 S Kajetan, spozn.; Donat, škof 8 N 10. pobink. - Janez Vianney 9 P Roman, muč.; Peter Faber 10 T Lovrenc, muč.; Pavla, muč. 11 S Tiburcij, muč.; Suzana, dev. 12 C Klara (Jasna), red.; Ililarija 13 P Hipolit in Kancijan; Helena 14 S Evzebij, spozn.; Kalist 15 N 11. pobink. - Marijino vneb. Ib P Joahim, oče M. D.; Rok, sp. 17 T Hijacint, spozn.; Liberai 18 S Agapit (Ljubo); Helena 19 C Janez Eudes; Marijan, pušč. 20 P Lucij, muč.; Bernard, muč. 21 S Ivana Franč. šantalska, sp. 22 N 12. pobink. - Brezni. Srce M. 23 P Klavdij in tov., muč. 24 T Jernej, ap.; Emilija, red. 25 S Ludvik, spozn.; Patricija, dev. 26 č Zefirin, papež; Ruf in, škof 27 P Jožef Kalasancij; Cezarij, šk. 28 S Avguštin, škof, cerkv. učitelj 29 N 13. pobink. - Janez obgluvljen 30 P Roza iz Lime; Feliks 31 '1' Rajmund (Rajko), spozn. 9 Konec pasjih dni 1 S Egidij (Tilh); Ana, prerokinja 2 Č Štefan, spozn.; Maksima 3 P Pij X., papež; Tekla, muč. 4 S Rozalija (Zala); Ida; Mojzes 5 N 14. poblnk. • Angelska ned. 6 P Petronij, škof; Favsta in tov. 7 T Regina, d.; Marko Križevčan 8 S Rojstvo Marije Device 9 č Peter Klavcr; Gorgonij, muč. 10 P Nikolaj Tolentinski; Kandida 11 S Prot in Hijacint, mučenca 12 N 15. poblnk. - Ime Marijino 13 P Notburga, dev.; Amat, opat 14 T Povišanje svetega križa 15 S Sedem žalosti Device Marije 16 č Evfemija, dev.; Ljudmila 17 P Lambert, škof; rane sv. Franč. 18 S Irena in Zofija; Jožef Kupert. 19 N 16. poblnk. - Januar!j In tov. 20 P Evstahij in tov.; Mihael 21 T Matej, apostol; Jona, prerok 22 S Mavrici j in tov., muč. 23 č Lin, papež; Tekla, dev. 24 P Marija, rešiteljica jetnikov 25 S Avrelija, dev.; Nikolaj Fltic 26 N 17. poblnk. - Ciprljan 27 P Kozma in Damijan, muč. 28 T Venceslav (Vaclav), knez. 29 S Mihael, nadangel; Plavt 30 C Hieronim, ccrkv. uč.; Sonja € 3. kvatre 1 P Remigij, škof; Vercna, dcv. 2 S Angeli varuhi; Teofil, spozn. 3 N 18. poblnk. - Terezija D. J. 4 P Frančišak Asiški, spozn. 5 T Piacici, muč.; Marcelin, škof 6 S Bruno, spozn.; Renato, škof 7 C Rožnovcnska Mati božja 8 P Brigita; Sergij, tržaški muč. 9 S Dionizij, škof; Janez Leonardi 10 N 19. poblnk. - Frančišek Borgia 11 P Materinstvo Marije Device 12 T Maksimilijan Celjski, škof 13 S Edvard, spozn.; Koloman m. 14 C Kal is t, papež; Just, Škot 15 P Terezija Avilska; Avrelija 16 S Hedvika; Gal, opat 17 N 20. poblnk. - Marjeta Alakok 18 P Luka, evangelist; Julijan 19 T Peter Alkantarski; Etbin 20 S Janez Kancij; Felicijan 21 C Uršula in tov., muč. 22 P Marija Saloma; Kordula 23 S Severin, škof; Roman, škof 24 N 21. poblnk. • Rafael, nadang. 25 P Krizant, muč.; Darija 26 T Evarist, papež; Lucijan, muč. 27 S Frumencij, škof; Vincencij 28 C Simon in Juda, apostola 29 P Narcis, škof; Ermelinda, dcv. 30 S Alfonz Rodriguez, spozn. 31 N 22. poblnk. - Volbcnk, škof © € 1 P Vsi sveti 2 T Spomin vernih duš 3 S Just, tržaški muč. in zavetnik 4 C Karel (Drago) Boromejski 5 P Zaharija in Elizabeta 6 S Lenarti, opat; Sever, škof 7 N 23. poblnk. • Engelbert 8 P Dcodat (Bogdan), muč. 9 T Teodor (Božidar), muč. 10 S Andrej A vel inski, spozn. 11 C Martin (Davorin), škof 12 P Martin I., papež; Emil, sp. 13 S Stanislav Kostka, spozn. 14 N 24. poblnk. • Jozafat 15 P Leopold, muč.; Albert Včliki 16 T Otmar, opat; Gcrtruda 17 S Gregor čudodelnik; Hilda 18 č Roman, diakon; Odon, opat 19 P Elizabeta (Jelica); Poncijan 20 S Feliks Valoaški, spozn. 21 N 25. poblnk. - Kristus Kralj 22 P Cecilija, dev.; Maver, škof 23 T Klemen I. (Milivoj), papež 24 S Janez od Križa; Krizogon 25 C Katarina, muč.; Erazem 26 P Silvester, opat; Lconard Port. 27 S Valeri jan, ogl. Škof; Virgilij INI. adventna - Gregor III., p. 29 P Blaž in Demetrij, muč. 30 T Andrej, apostol; Justina Drž. praznik zedinjenja € 1 S Eligij, škof; Marijan in tov. 2 č Bibijana, dev.; Blanka 3 P Frančišek Ksaverij, spozn. 4 S Barbara, dev.; Peter Krizolog 5 N 2. adventna - Nikolaj Tavellč 6 P Nikolaj (Miklavž), škof 7 T Ambrož, škof, cerkv. učitelj 8 S Brezmadežno spočetje 9 č Valerija, muč.; Abel, očak 10 P Loretska Mati božja 11 S Dama/ I., papež; Sabin, škof 12 N 3. ad v. - Spi ridi Jon (Dušan) 13 P Lucija, dev.; Otilija, red. 14 T Just, muč.; Pompej, škof 15 S Kristina; Marija de Rosa 16 č Evzebij, škof; Adela 17 P Lazar, škof; Olimpija 18 S Just, muč.; Pompej, škof 19 N 4. adventna - Urban V., p. 20 P Evgenij in Makarij, muč. 21 T Tomaž, ap.; Severin, škof 22 S Demetrij (Mitja), muč. 23 č Viktorija (Zmagoslava), dev. 24 P Sveti večer; Adam in Eva 25 S Božič; Rojstvo Gospodovo 26 N Štefan, prvi mučenec 27 P Janez Evangelist, apostol 28 T Nedolžni otroci, mučenci 29 S Tomaž, škof; David, kralj 30 č Evgen, škof; Rainerij, škof 31 P Silvester I., papež; Pavlina 4. kvatre Msgr. IVAN TRINKO 1. z. y\]ova Novo leto tukaj sem, po svetu grem, voščila dobra le oddajam. V jutro rano le za mano čez luno jaz ves svet zamajam. Novo leto vas Slovenj'beneške gledam budno neutrudno v dneve dobre, v dneve težke. Novo leto vas pozdravljam in zastavljam besedo to pri moji časti: Rod užaljen, zdaj prekaljen v nesmrtnost mora cvesti, rasti. Novo leto, ne pozabim, kličem, vabim: je vaša borba sveta, vztrajna. Od Nadiže k Soči bliže: Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Moč ljubezni do zemlje Beneški Slovenci že več kot tisoč dvesto let prebivajo med gorami in dolinami Slovenske Benečije. Prišli so v te kraje kadar so Longobardi zasedli Staro mesto ali Čedad. Ljubezen do zemlje jih je pridržala in gorovje jih je branilo v viharnih časih, da so se ohranili vedno isti, v govoru in značaju. Ljubezen do zemlje, kmetsko delo, živinoreja, revni pridelki njiv, ajda, ječmen, žito, v poznih časih kostanj in pridelki živinoreje, mleko, sir, skuta so jih preživljali. Skoraj vsa zemlja je bila skupna, nerazdeljena, rabljena za pašo. Razdelitev je prišla ob prihodu Italije leta 1866. S to razdelitvijo je vsaka hiša dobila kak lot ali se- nožet, in s tem je skupna paša dobila smrtni udar. Proti razdrobljenju hiše in njene lastnine je bila postavljena pravica, da je prvi sin podedoval po očetu tretjino lastnine in tudi »legitimo« kot vsi drugi bratje. Čast vaškega gospodarja je bila številna družina, čeprav je samo prvi imel pravico do ženitve v hiši. Navadno so vsi drugi ostali strici, hišni pomagači, katerim je hiša preskrbela hrano in obleko. Bramba hiše in njenega posestva je bila globoka strast vsakega gospodarja. Zato so se v dolgih stoletjih pri beneških Slovencih rodile številne tožbe. Tožili so se navadno sosed proti sosedu, ki se je po krivici ali po nevednosti hotel polastiti kakega metra zemlje. Te pravde so dajale delo advokatom in sodnikom v Čedadu in zapravile so številna premoženja. Neki rajni odvetnik iz Čedada se je takole izjavil : »Slovenci so s svojimi tožbami toliko denarja zapravili, da bi bili lahko kupili dvakrat vso Benečijo.« Druga huda, nespametna navada, ki je uničevala številne kmetije, je bil alkoholizem, ko so po beneških vaseh po prihodu Italije odprli dosti gostiln in krčem. Omenjam nerad šibkosti našega naroda, bolj me veseli opisovati skrbne naprednosti mojih rojakov. Beneški Slovenci so si znali pomagati v svoji mali domovini, kjer so postavili prve mlekarne, kjer so razvili sadjarstvo, kjer so s trdim delom obzidali prve njive in v koših nanesli zemljo, kjer so ob potokih postavili mline, kjer so v zimskem času napravljali grablje in prodajali Furlanom. Rezijani so si izmislili tudi drugo delo: vezanje loncev, popravljanje dežnikov, brušenje brivskih britev in šli so po vaseh in se oglašali : »Nuna, ali je kaj za strojti?« Drugi bolj brihtni so izbrali obrt kupovanja in prodajanja sadja. Ta obrt jih je peljala do Avstrije, Madžarske, Nemčije, Češkoslovaške; tam so odprli trgovine in imeli veliko sreče. Slovenci nediških dolin so se že leta 1790 podali v emigracijo. Šli so celo v Rusijo in drugi v Ameriko. Nekaj naših ljudi se je lotilo prodaje platna. V prvih letih tega stoletja je hodilo dosti naših ljudi, tudi mladih, v Nemčijo na delo v opekarne. Ob koncu prve svetovne vojne je velik del beneških Slovencev emi-griral v Francijo in Belgijo ter je od tam pošiljal denar, pomoč revnim hišam. Ta emigracija ni ošibila moči mali deželici Benečije. Življenje je potekalo sicer revno ,a veselo in zadovoljivo. Pesem in vriskanje se je slišalo. Delo na polju in v hlevu je bilo vedno živo in vestno opravljeno. Po drugi svetovni vojni, ko so se odprle vse meje sveta, je začelo strašno izseljevanje. Mladost je odšla, hiše so se izpraznile, vasi so postale tihe. Ostali so doma le stari ljudje in invalidi; ljubezen do zemlje je premagana in naša domačija hira v smrtni nevarnosti. Iz Srednjega Kaj more tuo bit, preljubi brat muoj, de nikdar ne muorem zaspati nacoj. Le hitro gor vstani, da grema naprej nu pridma skorej midva na te krej. En čudež, veliki se tamki godi, ja, lahko Mesias nocoj se rodi. Par Betlehem blizu se svetli lepuo, koker deb jest videu tuo sveto nebuo. Šentlenarška Jezusa poziblimo, srce h njemu nagnimo, nam se je veseliti, Dete lepu častiti, O Dete mladu, o Dete svetu! Njemu se perklonimo, Z ljubeznijo ga častimo, saj nam je usim h veselju le-tu Dete rojeno, o Dete mladu, o Dete svetu! Nediška Meglica je nizka, se naglo zabliska: glej, tam so nebesa, blišči se v očesa, le naglo po cjesti k betlehemskemu m jesti! Tu v staici na slamci dno Djete leži. Cedaci - Nad jezom cerkev sv. Frančiška luan Trinko in Marija Jugoslovanski škofje so napovedali, da bo od 6. do 12. avgusta 1971 v Zagrebu marijanski in marijološki kongres. Prav je, da se ob tej priliki spomnimo Ivana Trinka kot duhovnika, ki se je z otroškim zaupanjem zatekal k Mariji. Trinka poznamo kot pesnika, pisatelja, risarja, glasbe nika, filozofa itd. Ne smemo pozabiti, da je bil v prvi vrsti duhovnik. In kot duhovnik je bil vzgojitelj. Vsem učencem in učenkam, ki so poslušali njegova predavanja in njegove govore, bo ostal v živem spominu predvsem zato, ker je iz njega govorilo življenje. Kar je povedal, je doživel, vse je bilo last njegove bogate duše. Dolga leta je bil msgr. Trinko duhovni vodja v samostanu »Nobili dimesse« v Vidmu. Tu je nastopal kot duhovnik. Redovnicam in gojenkam je razlagal nedeljske in praznične evangelije, vodil duhovne obnove, spovedoval, ski'atka, bil jim je voditelj za življenje. Med njegovo zapuščino sem našel sveženj listov in lističev, na katerih so osnutki za pridige. S posebnim navdušenjem jim je govoril o Mariji. Za začetek maja in za praznik Matere dobrega sveta se je njegova duša izpela v najbolj ubranih melodijah, s 'katerimi je slavil Mater božjo in jo mladim gojenkam predstavil kot vzor vsega lepega. Naj navedem nekaj odlomkov iz govora, ki ga je imel za začetek maja 1926. »Mesec maj, mesec cvetja in svetega veselja. Posvečen je Mariji, ki je najlepši cvet, s katerega dehti mističen in omamen vonj vzvišenih in izbranih čednosti. Vsi jo moramo častiti, ker je mati vseh ljudi. Ce pa jo hočete zares in vredno častiti, jo morate posnemati in se truditi, da bi ji bile podobne. Brez tega je vsako drugo češčenje odveč in ne more ugajati Mariji. Zakon narave je, da je otrok podoben materi. Otroci, ki živijo škupno s starši, jih skušajo v vsem posnemati. In če so si zaradi krvnega sorodstva tudi po obliki in obrazu podobni, so si prav tako tudi po značaju, mišljenju, govorjenju in delih... Posnemajte Marijo, kakor je Marija posnemala Boga. Ona je "podoba, ogledalo pravice". Bog vam postavlja pred oči to ogledalo, da se pogledate vanj, posnemate njene vzvišene kreposti in usmerite svoje življenje po njenem življenju...« Leta 1932 jih navdušuje: »Najpopolnejši vzor življenja po božji volji najdemo v Mariji. Ona je popoln vzor deklice, hčerke..., vzor žene, vzor matere, vzor ponižnosti, čistosti, modrosti in končno modra svetovalka apostolom, učencem in prvim kristjanom. Mati dobrega sveta za vse kristjane, v vseh dvomih, zablodah in potrebah... Kot dobra mati je vedno pripravljena svetovati in voditi vsakogar, ki se k njej zateče v dvomih in težavah...« Kar je Trinko drugim svetoval, je delal tudi sam. Zato je privrela iz njegovega srca tudi naslednja pesem, ki je Mariji posvečena. Napisana je na dveh podolgovatih lističih (cm 27x10), ki sta ostala na podstrešju njegove domačije. Pesem je brez datuma in brez naslova. Tririkova roka je vestno popravljala, črtala in dodajala. Zato so nekateri verzi v inačicah. Zašlo je sonce: na zapadu jasnem Poslednji žarek se igra in smeje, ln ko radujem se v pogledu krasnem V srce mi rahlo sladek mir zaveje In čara in miline Prevzeta duša se topi in gine. A čuj! nakrat v ozračji milo glasno Kot sladki vzdih, kot tajno hrepenenje Razlega se zvonenje In širi se počasno. Oh, čarobna, oh, divna melodija! Odkrimo glave! Zdrava nam Marija! K tebi nas kliče, k tebi nas priganja O sladka mati, zvona glas, in Tvojo Povsod okrog naznanja rajsko slavo Tebi, Kraljica vsemogoča, svojo Ponižno klanjam glavo In k Tebi dušo in srce goreče Razvnet obračam in oči proseče: Oh, rte zavrzi vernega do groba Četudi malovrednega ti roba! Ti naša mati, zvezda ti si zlata, Ti naš si up in ti nebeška vrata. Če čolnek naših dni se gladko pelje In spremlja zlati mir ga in veselje, Oh, pridi k nam, o mati! In z nami skupno piovi, In pa s teboj krilati Nebeški naj nas spremljajo duhovi, Da srečni in veseli Ti bomo milozvočne pesmi peli. Ce pa nebo v grozeč oblak zavito Nam grom in strele pošlje in vetrovi razsajali srdito, In vreli bodo vzburjeni valovi Mešali se, pretili, Da šibki čolnok bodo nam zdrobili Tedaj obupen krik vpijočih k tebi Oh ne preslišaj, pač pa tvoje lice Zasijaj nam na nebi, Kot mili žar zvezdice Izmed oblakov bedniku zasije, Ko v mraku se obupno z vali bije. A kakorkoli gaja naj se z nami, Naposled angolj smrti Nam obvisi nad trudnimi glavami; Se pomračijo nam oči; potrti Odrvenč nam udi, suhe žile Slabotno bodo bile ( Inačica: A kakorkoli bodi tukaj z nami, Braj naših dni le bolj nam h koncu speje Nek groznega nad trudnimi glavami Nam bode vsem naposled obviselo In čudno čudno vse nam bo se zdelo. Se pomračijo nam oči; redkeje Slabotno bodo bile Nam zasušele žile) Leden nas pot oblije in nemila Brezčutna smrt nas bode pokosila! Ah, ti tedaj, o blažena Devica, V poslednjih mukah bodi nam na strani Ti, naša tolažnica! Ti ščiti nas in brani Da teme duh nas zbeganih ne vjame In duše nam ne vzame; Ti nam pomagaj, ti nam steza bodi, Ki naj v nebo nas vodi Po tebi, oh, naj večna luč nam sija, O vsmilna, zlata, blažena Marija Tebi vse misli, vse želje veselo Ti posvečujem in življenje celo! JOŽKO KRAGELJ luan Trinko in otroci »Vsakikrat ko se hote ali nehote zamisliš v mlada leta, se odpre pred teboj živo in čudovito pozorišče, kjer gledaš vse, kar se ti je lepšega vtisnilo takrat v globino duše. In tako zopet oživiš one zlate dni...« Tako je zapisal Ivan Trinko v uvodu k svojim »Paglavcem«. Podobno doživlja vsakdo, ki prebira otroške zgodbe tega ali onega pisatelja. Še bolj kot odrasli pa se vživijo v posamezne zgodbe otroci, ki najdejo v teh spisih same sebe. Otroci se z veseljem srečajo z mladinskimi pisatelji, ker najdejo v njih svoje najboljše prijatelje. Če ne morejo osebno do njih, jim pišejo in so na to ponosni. Ivan Trinko je svoje »Paglavce« napisal, ko je že imel več kot šestdeset let. Z bistrim očesom je opazoval trčmunske paglavce, z njimi zaživel svoja otroška leta in vse dogodke povezal s svojo mojstrsko roko. Kar se je dogajalo v tej beneški vasici, se še danes godi po vaseh, ki so odmaknjene od sveta. Tudi danes otroci stikajo za gnezdi, lovijo polhe, se pretepajo, naskrivaj kadijo in v dolgih zimskih večerih radi poslušajo zgodbe o strahovih. Ivan Trinko je v slovenski literaturi, žal, nekdliko pozabljen. Od časa do časa pa se tudi na šolah spomnijo nanj. Tako se je zgodilo tudi v Kanalu ob Soči. Leta 1948 je učiteljica opozorila učence na Trinkovo knjigo »Naši paglavci«. Povedala jim je, da Trinko še živi in da praznuje 85-letnico živ- Ijenja. Prečitala jim je nekaj odlomkov iz knjige. Otroci so se navdušili. Iz zvezkov so strgali strani, jih okrasili z rožicami in risbami ter napisali svoja pisma Ivanu Trin-ku. Ohranjena so štiri taka pisemca. Napisala sta jih dva dečka in dve deklici. 1. pismo Kanal, 29.1. 194B. Spoštovani pesnik! Bog Vam ohrani še mnogo let zdravja! Slovenski pionirji Vam želimo vesel rojstni dan. Slišali smo Vašo povest »Naši paglavci«, tovarišica učiteljica nam jo je prečitala. Hvaležni smo Vam, da ste buditelj Beneških Slovencev. Mi pionirji se Vam najlepše zahvalimo za vse pesmi. Želeli bi vsi pionirji, da bi tudi Vi bili priključeni k Jugoslaviji. Prisrčno Vas pozdravlja Učenka Dugar Jožica IV. raz. osnovne šole iz Kanala ob Soči 2. pismo Kanal, 29.1. 1948. Spošt. pesnik I. Trinko. Dragi pesnik! Mi Slovenski pionirji se Vam zelo zahvalimo za vse pesmi, ki ste nam jih napisal. Znana nam je tista Povest o »Naših paglavcih«, ki je zelo lepa. Želim Vam srečo in zdravje in da bi še dolgo živel. Z hvaležnostjo Vas pozdravlja Učenka Markič Klavdija IV. raz. Kainal ob Soči. 3. pismo Kanal, 29.1. 1948. Dragi naš preljubi pesnik Trinko. Slišali smo, da ste te dni praznoval 85 - obletnico. Zato Vam pišemo, da Vas nikoli ne pozabimo mi Slovenci. Meni zelo ugaja »Paglavski popoldan«. Vsi Vas prisrčno pozdravljamo mi slovenski pionirji. Kanal ob Soči IV. raz. osn. šole. Markič Pavel (Na koncu so z barvicami narisani štirje paglavci, ki lovijo polha). 4. pismo Kanal, 29.1.1948. Dragi naš preljubi pesnik Ivan Trinko! Slišali smo, da ste napisal povest »Paglavski popoldne«. Meni je zelo ugajala. Slišali smo tudi, da imate 85 let. Zato Vam voščim, da bi učakal vsaj 100 let. Lenardič Ivan Kanal ob Soči IV. raz. Marsikdo bi taka pisemca vrgel v koš. Trinko pa je tudi ta ohranil med pismi, ki so mu jih napisali slavni možje. Cenil je tudi besede, ki jih je napisala nedolžna otroška roka. Hkrati pa je bil vesel, da se z njegovimi »Paglavci« srečujejo paglavci po Soški dolini in po drugih krajih Slovenije. Maša v Landarski jami ŠIORA MAESTRA! Joief Marchet, veliki furlanski duhovnik in profesor je napisal v časniku »Patrie dal Fridl« pisma Furlanom "Letaris ai furlans". Furlanska filologica je izdala ta pisma v posebni knjigi. Ta pisma veljajo tudi za nas beneške Slovence. Izbrali smo pismo namenjeno učiteljicam po Furlaniji, ker je tudi pri nas takih učiteljic, kakor jih je videl don Marchet. Oni dan, še prej ko so Vas dali v penzion, so vam perpravili veliku feštu. Mene ni bilo zraven. Okoli vas so se gnetli otroci od pet do sedem let. Parneslli so Vam puhno rož. Zdrdrali so na vašo čast za eno povodenj govoranc, da se vam je moralo kar mešati u glavi. An vi ste opazila, da me ni. »Oh, ta je pravi nehvaležnež, grd »ingrato« ( tako ste rekli nekomu po italijansko, ker vi govorite nimar samo po italijansko), »in ker je postal dotore, je postal prevzeten, pravi šuperbo. Ma naj bo kar že če, naučila sem ga abecedo, silabo. Z ljubeznijo sem pazila nanj celo življenje, korak za korakom.« Tako ste de-jala. Gospa ja in gospa ne, odgovarja profesor Marchet. Gospa ja, ker ste me naučila abe- cedo in gospa ne, ker ni šlo za mojo šuper-bijo. Bil je moment, ko smo se poslovili od učitelja PagjeJina in sem mu jaz držal govoranco za slovo. An je bil čisto drug govor od tistih, ki so vam jih držali na vaši fešti. An zdej sem paršu do tega, da vam lahko razložim, zaki sem ingrato. Vi, šjora uči-téljica, ste prišla v našo vas kot čeča, an so usi govorili, da ste bila un zviže lepa čeča an ni čudno, da so se okoli vas sukali mo roži. An zdej ste postala stara med šolskimi klopmi. Skuzi vaše roke je šlo tri kvart judi od naše vasi. Use nas poznate, adnega po adnem, vse naše neumnosti so vas skarbele. Vi ste bila nimar potrpežljiva an ste nimar pogruntala, kakuo nas boste naučila. Ni kaj reči. Ma je tudi res, da ste ubogala use direktive vaših superjorjev, an vam je bilo bolj pri srcu, da ste nas naučila nacionalno edukacijo, kokr pa da bi nas naučila kaj pametnega za življenje... Če smo zgrešili pri moltipliciranju, pri množenju, ste nam odpustila, ma če smo se zmotili pri štorijah od Romu!a in Rema al pa pri Muc ji Ševoli ali pa pri tristo caduti par Termopilah, an zraven še tisto o Balili in od taužent Garibaldinov, an smo jih zato lasali po rokah. An če nismo pisali besedo Patria s ta velikim P in če nismo peli gladko »II Piave mormorava« in še tisto »Fischia il sasso«, an tudi če naši domači niso bacilirali, da bi nas utaknili v mondure od picigamortov an bi nas gonili kot kaštrončke na pajacade na placu, bohnasvari, in če nismo lož ili v šolsko nalogo, u kompito, kako se mora v vojski umreti, in še če nismo dali zraven kaj besed o Guidadoru, an če smo imenovali Austrijo, smo morali koj zraven napisati kako zmerjanje o Austri ji, ste za usako tako štupideco poklicala u šolo našo mamo, da jih je namesto nas slišala. An če ste slišala govoriti po furlansko med zidovi od šole, nas je doletelo, da smo ostali po šoli z bidélom še kdke pol ure, potem, ko je že odzvonilo. Al ste sploh kadaj pomislila al je bila naša mama zadovoljna, da nas učite, kako moramo sovražiti stranijerje in da kapljajo v kri gušt po maščevanju, prepotenci in poželenju, da bi koga zaklali ali pa da bi nam kdo iztrgal čeva zato, da bi dobili zilato medaljo? Ali Vam je sploh kadaj padlo u malon, da je krščanska dotrina proti takemu patrio-tardskemu duhu, ki so ga nam leta in leta tukli u glavo. Ali vas ni ankul pekla vijest, da se s fločami ne postavljajo fondamenti edukaciona. Učitelj Pagjelin pa nas je naučil gladko brati in prav pisati an delati račune brez pagreškov, a nas je tudi salamensko nabri-sal, če smo lučali balote u table od Turing kluba ali pa u električne lampe na cesti. Nimar je govoru, da se ja ne dotaknemo blaga od drugih judi. Šiba je pela, če smo lagali, an on sam nam je dajau ežempio poštenosti brez madežev. An kjer se je puntal, da bi nas aku'1 vozili z M na tarbuhu an s škufo ala sarasin, so ubogega maeštra Pagjelina cabnili iz šole na cesto. Osem let je moral biti za škrivana pri adnem notarju. Ne vem al je bilo tako počenjanje z mae-štrom v armoniji z modernimi pedagoškimi prinčipi. Ma vem, da smo se od njega naučili da bodimo galantomini in ne marjonete. Za vsa njegova kreganja in za use ška-pelote sem iz sarca hvaležen. No, al zdej veste zaki sem daržou govor maeštru Pagjelinu in zaki sem vam pisal to pismo. Funlani že vodo zaki jc bil don Marchet največji Furlan an mi Slovenci tudi, kjer tisto pismo o maestrali u Furlaniji drži tudi za maoštre u Benečiji. ar Vitezi v Beneški Sloveniii Lani in predlani smo dobili vse polno vitezov ali cavalierjev Vittoria Veneta. To so stari slovenski vojaki, ki so se v italijanski armadi bojevali v prvi svetovni vojni. Beneška Slovenija je imela tu pa tam kakšnega cavalierja že poprej pod fašizmom. Fašistični vitezi so postali podeštati ali pa druge osebe, ki so podpirale fašistični režim. Bili so pa redki, komaj dva ali tri na celo Beneško Slovenijo. Nočemo imenovati njihovih imen, ki jih vsi poznajo in jih ni nihče maral. Vitezi Vittoria Veneta so pa to čast krvavo zaslužili in zato je prav, da jih častijo. Škoda, da je penzija 5.000 lir na mesec tako majhna, da le bolj malo zaleže. Žal nam je tudi, da jim že prej niso dali viteškega reda, ker so mnogi že umrli. Kako ne bi bili že šli na britof, ko pa imajo že najmlajši odlikovanci Vittoria Veneta najmanj 71 let. Našteli bomo za nekaj vasi nekaj starih bojevnikov, ki so že dobili viteške diplome. V Prosnidu so : Ernest Skuor, Pepi Simič, Tine Černetič, Angel Gruntar, Leonardo Filipič, Nino Budulic, Lenart Miskorija, Gigi Filipič. Špetrski vitezi pa so: Vincenc Prapotnik, Pepi Mulic, Filip lussa, Beniamin lussa, Silverij Raccaro, Gigi Fon, Alois Co-staperaria, Pepi Autman in Gigi Guyon. V Reziji imamo te-le cavalirje: Alois Di Battista, Alois Foladore, Iacinto Siega, Odo-rik Negro, vdova po Veroniku Micelli in Simeon Zuzzi. Prijavilo se je v Reziji 45 starih kombatentov, ki imajo pravico, a postopek se dolgo vleče. Ti so bili pred prvo vojno emigranti v Avstriji, posebno po slovenskih krajih. Svoje slovensko narečje so v Sloveniji popravili in so znali govoriti kot drugi Slovenci. Po prvi vojni so bili demobilizirani in so težko dobili delo, tudi zato, ker fašistični režim ni pustil, da bi emigrirali. Če bi vsi stari kombatenti dobili kavalirsko diplomo, ki jih bilo za dobro kompa-nijo. Dober bataljon starih kombatentov pa spi že večno spanje po vojaških pokopališčih in še več po domačih, ker so toliko trpeli v vojni in pomanjkanje potem. Tririkov koledar vošči vsem tem, da bi bili zdravi in da bi še dočakali polno let kot vitezi. Vsi govore zelo dober slovenski dialekt in so bili vsi pravi Slovenci. Tudi če jim domovina ni mogla dati kruha, so se pa vsi korajžno bojevali za Italijo. Naj bi že enkrat Italija priznala, da so Slovenci najbolj zvesti državljani in jim kot takim dala vse pravice za njihov materin jezik v cerkvi in šoli. ar FURLANSKA SLOVENIJA Napisal duhovnik Evgen Bianchini Pred sedemdesetimi leti je izdal Evgen Bianchini, slovenski duhovnik rojen v Bijači pri Petjahu v špetrski fari, knjižico La Sla-via. Tiškana je bila v Vidmu v tiskarni Patronato leta Ì901. Predgovor k tretjemu ponatisu »La Slavia« pravi v čast Ivana Gu-jona, »na veseli dan njegove prve svete maše ta tretji ponatis knjižice o dragi nam slo- venski domovini v znak srčne prijaznosti in v spodbudo k uspešnemu delovanju v vinogradu božjem, poklanjajo pisatelj in drugi prijatelji«. Bianchini pove, »zakaj se imenuje naša pokrajina "Slavia Friulana" : Slavia zato, ker njeni prebivalci govorijo slovenščino, pomešano z redkimi furlanskimi besedami, furlanska pa zato, ker spada od 545. zmerom pod "patria del Friuli”.« Nekateri si prizadevajo, je pisal Bianchini 1. 1901, »da bi zatrli slovenski jezik ob italijanski meji. Na vsak način pa jih slovenska zgodovina tisoč let uči, da bi bilo to popolnoma neplodno, ker se proti naravnim zakonom ne morejo bojevati«. »Furlanska Slovenija, ki šteje približno 40.000 prebivalcev, je razdeljena na desetti-soče parcel zemlje.« Bianchini je bil velik kmečki in socialni refonnator in je nasvetoval za svojo Furlansko Slovenijo zadruge, socialne reforme in popolno oprostitev od vseh davkov prebivalstvu v teh hribih. Svojo knjižico zaključuje s temi italijanskimi in slovenskimi besedami : Associazione cristiana e lavoro razionale. Avanti, sempre avanti. Excelsior. Živio Sloveni! Stara isra *ri Čeiadi - mati DodRtataiurskih Slovencev Ko sonce zahaja v furlansko ravan, se v zlatu zaleskečejo vsa okna v svetišču »žive Marije« na Stari gori in z vseh zvonikov po bregovih med Nadižo in Idrijo hkrati zazvonijo večerni ave. Taka je bila verna navada rojakov iz treh dolin Beneške Slovenije, ki se kot v vozlu spajajo pod starodavnim Marijinim svetiščam na Stari gori. Res je stara gora, kjer se zbirajo tisočere množice vernikov posebno za Veliki in Mali Šmaren iz vseh krajev furlanske in beneško-slovenske zemlje. Tri Marije: z Višarij, s Svete gore in s Stare gore razgrinjajo že od davnine svoj materni plašč nad njimi. Da je Stara gora najstarejše naselje od treh božjih poti nam potrjujejo izkopanine, ki so jih našli leta 1962 pod tlakom sredi cerkve. Lahko sklepamo, da je stalo na tem griču, 618 metrov visoko nad morjem, gradišče iz Stara gora pri Čedadu rimskih ali vsaj langobardskih časov. O sivi starosti Stare gore smemo soditi tudi iz poročil Pavla Dijakona o bojih vojvode Ferdul-fa (694-706) s Slovenci v okolici Stare gore. Naslednje zapiske imamo šele iz 16. stoletja, v katerih razlaga mons. Girolamo Por-eia, da ima čedadski kapitelj jurisdikcijo tudi na hribu Castello di S. Maria in Monte. To je Stara gora. Trdi tudi, da so se zgodili na gori že mnogi čudeži, ki jih imajo zapisane v neki knjigi pri Sv. Petru v Rimu. Omenjena je bila tudi slika presvete Device kot delo evangelista Luke. To pa že sodi, tudi po mnenju zgodovinarja Rubeisa, v svet pobožne fantazije. Gotove pa so letnice patriarhovega vizitatorja Cesare de Noresa. V njegovem poročilu iz leta 1585 beremo, da je Marijino svetišče na gori staro že tisoč dvesto let; torej se pričenja ob zaključku 4. stoletja. Prvi pisani dokument o Stari gori nosi datum 18. junija 1175, v katerem izroča neki Hervik iz Čedada samostanu svete Marije »in Valle« svoja posestva, ki jih ima »apud Alzidam et S. Mariam de Monte«, pri Ažli in Sveti Mariji na gori. Pred 12. stoletjem ni drugih listin. Starost pa izpričuje še posebej slovenska toponomastika, na katero se opira tudi italijanski zgodovinar Biasutti. Prvotno furlansko ime je »Madone di Mont«, v srednjem veku »Monte delle Grazie« ali »Monte degli Eremiti«. Še posebno ime pa je »la Madonna antica slava«. Ko so v časih neprestanih viteških vojn, turških vpadov in oboroženih sporov med beneškim levom in habsburškim orlom obdali svetišče in prizidane hiše z visokim obzidjem, je dobila Stara gora slikovito lice utrjenega gradu in mesta. Odtod potem ime Castello del Monte ali skrajšano Castelmon-te, ki se redno uporablja od 1906 dalje. Za slovenske romarje pa je že od začetkov le Stara gora, kar znači, da je bila pred prihodom Slovencev v 7. stoletju res že »stara«. Kraj na robu gora in furlanske ravnine je po legendi izbrala sama Mati božja za svoje svetišče. Pri Hudičevem mostu v Čedadu je morala ukrotiti peklenščka, ki si je hotel prisvojiti goro. Premaganega hudiča še danes kažejo na oltarju v spodnji cerkvi, ko ga nadangel Mihael prebada s sulico. Stara gora leži na podolžnih hrbtih med globoko urezano dolino Idrije na vzhodu in Nadiže na zahodu. Gora ima tri vrhove: Sveto Trojico, Križ in Staro goro s strmimi in zeleno poraščenimi pobočji. Zraven je Plagnava (Planjava) in malo oddaljeni koničasti Špik ali Hudičeva gora. Malokje se tako druži misel na greh-hudiča in na reše-nje-Marijo kot pri tej edinstveni furlansko-slovenski božji poti. Koliko romarjev je že klečalo pred podobo starogorske Matere, ki kronana pestuje na levem kolenu božjega Sina ! »K Črni Mariji na Staro goro poromamo za rožni-co,« so obljubljale matere puobičem in Čečam... Na današnji dan res klečijo pred sveto podobo romarji iz vseh krajev. Kar jih ne more za rožnico, priromajo pa za mali šmaren 8. septembra k »Črni Mariji«. Starost čudodelne podobe, okrog katere se blesti napis »Salus nostra o Maria in manu tua est« (Rešitev naša, o Marija, je v tvoji roki), sega že v leto 1479. K svojemu svetišču sredi dežele pod Matajurjem, poje legenda, je šla sama nebeška »ruomarca«. Na Stari gori zvon zvoni od zdol mi gredo ruomari od zad’ za njimi gre Mat' boià v namočiti nese Jezusa. Pa poprosi Marija deklico, naj ji pomaga Jezusa nositi. Ona pa noče, da si ne bo Pogled na Staro goro z vzhoda »židjonga firtoha« umazala. Za kazen je pa bila »frdamana«. Šele druga deklica je pomagala in je zato dobila : Na telim svjete dost' blaga na drugim svjete zveličanja. Stara gora je spadala po letu 1253 k pro-štiji sv. Štefana v Čedadu. Ko pa je patriarh Bertrand ukinil to proštijo leta 1338, je svetišče pripadlo čedadskemu kapitlju. Kapiteljska posest na Stari gori je trajala do leta 1913, ko so prišli kapucini, ki še danes upravljajo svetišče. Prej so skozi osemsto let pridigali in spovedovali samo slovenski beneški duhovni iz kuracije Čela, kamor je cerkveno spadala tudi Stara gora. Predzadnji slovenski kurat je bil Anton Trusnich. Za njim je upravljal starogorsko svetišče kurat Natal Monkar. Ko so oblasti po prvi vojni leta 1919 prepovedale slovenski jezik, se je Monkar odpovedal svojemu mestu v Čelah in s tem tudi Stari gori. Odšel je v goriško nadškofijo in postali dušni pastir v Srpenici. V dolgih stoletjih se je okoli svetišča dogajalo vedno kaj novega. Pogled na Čedad z jugovzhodne strani V 14. stoletju so bili boji za posest med goriškimi grofi in oglejskimi patriarhi. Leta 1419 so se čedadski meščani uprli patriarhu Ludviku Tečku in se podvrgli Benetkam. Doževa svetna oblast tudi nad Staro goro je trajala do Napoleona 1797. leta. V teh vojnah je bilo svetišče večkrat podrto, a je z darovi vernih vedno znova vstalo iz razvalin. Najhuje je bilo prizadeto leta 1469, ko je strela udarila v streho in je zgorela vsa cerkev s staro Marijino podobo vred. Ljudje so govorili, da so prerokbe dozorele in da je prišla kazen božja in hudi dnevi. Čedadski stolni kapitelj je prodal vse žito s kašč, da je dobil denar za zidavo cerkve in tudi zvonika. Komaj je cerkev spet vstala, so že gorele grmade na goriškem in videmskem gradu : Turki so vdrli v deželo! Papež Sikst IV. je leta 1479 razpisal popolne odpustke za tiste, ki kaj darujejo cerkvi za utrdbe in obzidje. Takrat so zgradili tudi romarsko hišo in blagoslovili novi kip »Črne« ali »žive« Marije z detetom, ki je še danes v oltarju. Od leta 1510 dalje je tod okoli razsajala huda kuga; naslednje leto je silovit potres razrušil svetišče, da so ga znova popravljali in gradili do leta 1544. Sto let kasneje je pritisnila taka lakota, da so pomrli ali šli v svet za kruhom vsi moški iz spodnjih vasi. V naslednjem stoletju so se razmere izboljšale tako, da so popravili cerkveno pročelje in zvišali stolp. Leta 1744 je patriarh Daniele Dolfino posvetil obnovljeno svetišče. Romarji so prinašali v cerkev vedno več dragocenih daril. Te so pozimi 1738 tatovi odnesli in šele leta pozneje so jih našli v goriškem getu. Vse dragocenosti so spet Francozi odnesli leta 1797 in jih niso vrnili. Ko je zašla Napoleonova zvezda, je kapitelj spet zagospodaril na gori. Marsikaj so popravili. Stara gora pa je postala tudi upravno središče za sosedne vasi. Revolucijsko leto 1848 je Stara gora še Precej^ mirno prestala. Le neki nadporočnik le prišel zaplenit vse orožje: štiri stare hele^ barde in pet zarjavelih mušket. Verniki so Posamič v večjem številu hodili na goro k niilostnemu kipu, tudi ko so bile procesije po letu 1866 zabranjene. Eno leto pred prvo svetovno vojno so zapustili romarsko goro svetni duhovni, ki so bili povečini domačini. Skrb za svetišče so prevzeli kapucini iz Roviga. V prvi vojni Jc bila cerkev oskrunjena in poškodovana. 'c Marijin kip je ostal nedotaknjen. Po vojni so starogorsko cerkev desetič popravili. Proti koncu druge svetovne vojne so se Nemci zbali, da bi se vgnezdili na vrhu partizani in so zato Staro goro s težkimi možnarji večkrat obstreljevali. Svetišče je bilo spet porušeno. Kip starogorske Matere božje je čudežno tudi to vihro prestal nepoškodovan ; skrit je bil v drugem prostoru. Na Veliki šmaren leta 1945, pa so med velikimi slovesnostmi zopet postavili Marijin kip na staro mesto. Stara gora je zopet pomlajena vstala iz ruševin in starogorska Mati deli tako že tisoč petsto let svoj blagoslov vernikom, ki se zatekajo k njej v molitvi, ko v tihem upanju iščejo pomoči in tolažbe. ZDRAVKO Zbogom, oj zbogom mirni ti kraj, najlepši, najljubši dreški ti kraj, v Nediško dolino povrnem se zdaj. Zbogom, oj zbogom ve dreške ljubke hišice mile delovnih ljudi, ko vas zapuščam me srce boli. Zbogom ti cerkev, Marije Device prijetno zavetje, ki daješ moči, brani in varuj naše ljudi. Ločitev ni lahka, nešteto spominov, prijateljev, znancev, iz dolgih že let, trdno me veže na gorski ta svet. O kako je težkč jemati slovo! Kjer naša beseda se čisto glasi značaj naš domači se živo iskri — o kako je težko jemati slovó! Ruski znanstveniki preučujejo beneške slovenske dialekte Od leta 1841 pa do prve svetovne vojne so hodili študirat naša slovenska narečja v Beneški Sloveniji, poleg poljskih, nemških, ! italijanskih in slovenskih jezikoslovcev tudi Rusi. Prvi ruski profesor, ki je obhodil po dolgem in počez vso našo Benečijo je bil znameniti jezikoslovec in filolog Izmail Ivanovič Sreznjevsky, profesor na univerzi v Petrogradu, ki se zdaj imenuje Leningrad. Tri leta je preučeval razne slovanske jezike izven Rusije. Posčbno so ga zanimala narečja ! malega slovenskega jezika. O beneških Slo- j vencih, njihovih šegah in navadah in pa zlasti o njihovih slovenskih narečjih je napisal | več knjig. K Sreznjevskemu na petrograjsko ; univerzo je prišel kot študent Ivan Aleksan-drovič Baudoin de Courtenay. Ta je bil sin neke vrste francoskih emigrantov v Rusiji, seveda po svojem prepričanju pravi Rus. Njegov profesor Sreznjevsky ga je vpeljal v ; preučevanje slovenskih dialektov v naši Benečiji. Devetkrat je pripotoval v naše dolinice de Courtenay, in sicer kar po vrsti : 1872, 1873, 1877, 1890, 1892, 1893, 1901, 1911, 1912. Prvič je bil pri nas kar šest mesecev. Napisal je celo vrsto knjig o beneških Slovencih, predvsem seveda o njihovih slovenskih narečjih. Najbolj je preučeval rezijanski in terski dialekt. Po prvi vojni in pod fašističnim režimom ni bilo več nobenega ruskega, pa tudi drugih tujih znanstvenikov, in tudi nobenega italijanskega znanstvenika, ki bi preučeval naše dialekte. Le skrivaj je prišel kak mlad slovenski študent ali pa mlad univerzitetni profesor iz Ljubljane. Po zadnji vojni pa so se spet pojavili ruski znanstveniki in nadaljevali delo svojih kolegov iz prejšnjega stoletja. Prvi je bil profesor Sergij Aleksandrovih Tokarev. Ta je preučeval kot etnograf naše šege in navade in odnose med Italijani, Furlani in Slovenci. Njegovo delo je zbudilo veliko zanimanje med etnografskimi krogi. Leta 1960 je izdal ruski znanstvenik N. I. Tolstoj delo: »Ob priliki znanstvenega preučevanja Baudoina glede slovenskega jezika«. V zborniku »Evropski narodi v zamejstvu« (izven Sovjetske zveze) je izšlo v Mo- skvi leta 1965 delo »Rezija in Rezijani, kot plod Baudoinovih raziskav«. Sodelovali so S.P. Tolstoj, M. G. Levin, S. A. Tokarev in Ceboltsarov, nato je 1. 1968 spet v Moskvi izšlo etnografsko delo »Kmečka stanovanja v Italiji«, v katerem so v posebni monografiji opisana »Kmečka stanovanja v Furlaniji« in seveda tudi stanovanja v Beneški Sloveniji. Leta 1967 je N. A. Krasnovskaja napisala delo »Problemi etnične zgodovine Furlanov«. Natalija Krasnovskaja je podala za furlanski kongres ob 50-letnici Filološkega furlanskega društva kratek referat »Delo ruskih znanstvenikov v Furlaniji«, v katerem je večinoma poročala o raziskovanjih Sreznjevskija in Baudoina v Beneški Sloveniji. Krasnovskaja pa piše trenutno monografijo »Furlanija« v založbi Sovjetskega etnografskega inštituta v Moskvi, ki bo v njem poročala seveda tudi o beneških Slovencih. Vsi sovjetski znanstveniki poudarjajo v svojih delih slovenska narečja beneških Slovencev. NA KOLIKO VRST SE DELIMO BENEŠKI SLOVENCI? 1. Najprej so doma po vaseh stari ljudje in upokojenci, ki nikamor ne morejo. Ti ži- Helene v Podklapu pri Fojdi vij o od penzij in pa od nakazil (rimes) emigrantov. 2. »Pendolarji« živijo v domačih vaseh samo ponoči, drugače pa se vozijo in delajo v Manzanu, Pordenonu in še v kakem drugem furlanskem industrijskem kraju. 3. Notranji emigranti so tisti, ki delajo v raznih krajih po Italiji in ki tudi tam živijo, kjer delajo. Domov pridejo samo na počitnice. 4. Naši kmetje, ki so iz denarja, ki so ga prihranili v emigraciji kupili takoj v furlanski ravnini pod našimi hribi posestva in na njih delajo. 5. V emigraciji živijo prav stari emigranti, tisti, ki so šli v tujino že pred prvo vojno, med obema vojnama in hitro po drugi vojni do leta 1950. Ti pridejo svoje kraje in ljudi obiskat le redko, vsakih par let enkrat. Tisti, ki živijo preko morja v Amerikah ali pa v Avstraliji pa le enkrat v življenju. 6. Emigranti, ki živijo v emigraciji samo nekaj let od 1950 do 1965 pridejo na obiske vsako leto ali pa vsaj vsako drugo. 7. Tisti, ki so odšli v emigracijo v zadnjih petih letih pridejo še vsako leto iz Švice in Nemčije, posebno pa pozimi. Vseh nas je gotovo sto tisoč, doma pa niti ne dvajset tisoč. Iz beneškega dnevnika Podrata, 18. oktobra 1970. Sončna oktobrska nedelja me je zvabila v beneške hribe. Vzpenjal sem se po gorski stezi s Podrat gor na Karnico in se nisem nehal čuditi novemu, jesenskemu cvetenju. Ob stezi je bilo vse polno svišča s svežim cvetjem lilaste barve, po deset ali več na vsakem za seženj visokem steblu, vmes še redki enojni svišči temnoplave barve, z rožo večjo od malega tržaškega svišča, manjšo od gentiane Clausii (vedno znova se čutim revnega, ker ne poznam vseh teh gorskih rož, ime, kdaj raste, kje; zakaj nas niso resneje učili botanike?). Naenkrat zagledam starca, obraz, oster ko papir, lica vdrta, ščetinasta temnosiva brada ni že teden dni videla britve, oprtan koš z listjem, in ga mislim pobarati za domače ime teh rož. Ni vedel. Pač pa je bilo pozdravljanje užitek zase. »Buoh di j don dobar dan,« nazdravim. »Ha, ha, ha,« se hitro, presenečen zasmeje, »slovenski si?« Nunac, si mislim, koliko let ti ni na teh lepih, mehkih hribih nihče, razen domačinov, nazdravil slovenski? Morebiti toliko let, kolikor jih nosiš na plečih? Odkod da sem, te zanima? Ta s Trsta, nunac, viš, pa imam rad tvoje hribe in mir na njih. Slovo je zazvenelo kot odmev irealnega; začel sem jaz s pozdravom domačih ljudi (šestindevetdesetletna Ana v Čaneboli me je pred nekaj tedni pozdravila, vzravnana na pragu v svoji davni črnini: »Buoh van dij zdraulje! Buoh van dij srenčo! Buoh van dij dan lahan viač« ) : »Buoh van dij zdraulje!« Obrnil sem se, videl sem le še oprtan koš in nad njim mlahav temen klobuk, ko se je hitrih nog spuščal po klancu, in dolgo je zvenel njegov : »Amen !« P. M. Buj stara k' je. baba, buj dugo živi: se j’ duša prrase, maj konca jo ni! (Zapisal tna Lesah pri Blocju) Na prago je stala, molila rožar; je fanta čakala, da pride le kar! (Zapisal v P rosni du) Merjanca spuod klanca je nesla vodó: sem pustu berjese, sen letu za njo. Sem pršu na prag, je prebierala grah; sen vrgu klobuk, sen vidu kukuk! (Zapisal v Trinku pri Dreki) Četrti sveženj neobjavljenih pisem msgr. Ivanu Trinku Letos, za razliko od prejšnjih let, objavljamo le šopek pisem, ki sta jih pisala dva odlična slovenska zgodovinarja. Zdi se nam, da so ta pisma — kakor druga z literarnega in umetniškega področja — izredno važna in nadvse značilna ter močna osvetlitev Trin-kove osebnosti. Iz prošenj — tudi uslišanih! — pa vidimo, kako globoko je Trin-kova osebnost in delo vključeno v slovensko kulturo. Če se namreč lahko ponašamo s to in ono zgodovinsko študijo, vidimo, kako je v njej Trinkovo nesebično delo kakor kamenčki v mozaiku vedno prisotno. In ne le to. Skoraj v vseh pismih se ponavlja isti refren »pošljite zraven tudi račun za opravljeno delo, za stroške, ki ste jih imeli; opazil sem, da niste priložili računa, itd.« Ali je k temu treba dodati še kako besedo? Ali ni to več kot zgovorno dejstvo, kako si je beneški očak in videmski profesor štel za dolžnost pomagati slovenskemu narodu, posredovati mu vse to, kar mu je bilo v moči? Pa ne le on — ob njem vidimo stalno tega in onega beneškega duhovnika, ki — zdaj s knjigami iz arhiva zdaj z živim pričanjem o razmerah in zgodovinskih ali etnografskih ostankih — pomaga znanstvenikom reševati zgodovinsko preteklost Beneške Slovenije in Rezije. Po drugi strani pa vidimo tudi skrb slovenske matice, da beneškemu ljudstvu kaj da. Tokrat so na vrsti molitveniki, kakor so Erbeč v Nadiškl dolini - Desno Mersin In Malajur bile že mohorjevke, kakor bo kasneje še kaj. Na vsak način: povezanost, skrb za usodo skupnih bratov. Ti primeri iz preteklosti bi nam morali služiti kot svetilniki, da se takemu plodnemu in vsestranskemu sodélovanju — seveda v spremenjenih oblikah in razmerah — nikoli ne odpovemo. S tem bomo najlepše počastili spomin tega, čigar spomin leto za letom Obnavljamo na teh straneh. Pisma dr. Franca Kosa 1. Volečastiti gospod! Prejel sem Vaše pismo z dne 10. t. m. Iskal sem po svojih knjigah, da bi dobil kak sestavek o slovanskih pravnih običajih, tičočih se tatvine, a ni se mi posrečilo. Jaz bi Vam svetoval, da se zastran te zadeve obrnete do dr. Babnika (dr. Ivan Babnik, ministe-rialni tajnik v justičnem ministerstvu na Dunaju), ki se je že pečal z enakimi vprašanji. Spisali je med drugim tudi »Sledovi slovenskega prava«, kar je bilo natisnjeno v Letopisu Matice Slov. za leto 1882/83. Lahko bi tudi pisali dr. Milivoju Mauroviču, profesorju na zagrebški univerzi, kjer podučuje pravno zgodovino ter hrvatsko običajno pravo. Zal mi je, da Vam nisem sam mogel izpolniti Vaše želje. Morebiti bodem v kakem drugem slučaju srečnejši. Ce mi bode mogoče, Vam rad storim kako Ijubav. Bodite mi srčno pozdravljeni! F. Kos V Gorici, dne 15. oktobra 1901. 2. Valečastiti gospod! Oprostite, da se na Vas obračam, čeprav me osebno ne poznate. Leta 1890. ste skupno z g. Jusi čeaj bi uvedli posebne rubrike, ki bodo držale bralce na tekočem, jih vsestransko obveščale in omogočale stik s takšnim posebnim odsekom. ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA IN TURIZMA SO UGODNE MOŽNOSTI Ne glede na to ali so razvojne možnosti Benečije do kraja analizirane, so glavne smeri razvoja dokaj jasne. Industrijske pobude zahtevajo tolikšen organizacijski, tehnični in finančni napor, da jih danes ni moč uresničiti brez širše zasnovanih priprav, bržkone tudi ne brez krepkih javnih podpor in doslednih prizadevanj državnih in deželnih oblasti. Marsikaj je še zavito v temo, tako tudi sodelovanje med republiko Slovenijo in našo deželo pri naporih za odpravo gospodarske zaostalosti obmejnih področij. To področje gospodarske dejavnosti je vezano na visoko strokovno in organizacijsko sposobnost in je zato stvar dolgoročnejših in široko zasnovanih pobud. Obratno pa so terciarne dejavnosti, kot imenujemo trgovinstvo, obrtništvo in dejavnosti, ki so povezane s turizmom, bolj kratkoročne narave, primerne za zasebno pobudo. Slednje predstavljajo dejavnosti z najugodnejšimi možnostmi razvoja, posebno v krajih ob pomembnejših prometnih zvezah. To velja predvsem za področje vzdolž Nadiže proti obmejnemu prehodu proti Stupici in za območje Sovodenj in dalje k pobočjem Matajurja, ki so turistična področja z veliko turistično bodočnostjo, posebno še, ker je možna povezava s smučišči onstran meje na Livku in torej uresničenje večjega smučarskega središča. Tako severna kot južna pobočja Matajurja so naravnost idealna za nedeljsko ali vveekend-sko smučanje, kot je bilo že večkrat napisano in poudarjeno. DRUŽINSKI IN PODEŽELSKI TURIZEM Vasi v nekoliko višjih legah z dostojnimi cestami in ne preveč oddaljene od večjih krajev v dolinah imajo ugodne možnosti za razvijanje družinskega in Podeželskega mirnega turizma. Že sami izseljenci predstavljajo pomemben hi za zdaj še vedno glavni vir turizma pod Matajurjem. Dosti je takih, ki pošiljajo svojte za ves mesec ali več na počitnice v domače kraje. Tu gre torej v razširjenem pomenu seveda za L možnosti družinskega turizma, za katerega so predvidene deželne denarne podpore. Velja poudariti, da določbe, ki uravnavajo podeljevanje denarnih prispevkov predpisujejo, da se morajo interesenti obvezati oddajati sobe za stalno v turistične namene. Prispevki veljajo tudi za postavitev manjših penzionov, gostiln, ki pa naj bi bile v stanju zadovoljiti današnjega čedalje zahtevnejšega turista. Posebno pozornost zasluži obrtništvo, ki je povsod v svetu v velikem razmahu in daje s prevozništvom, mehaničnimi delavnicami, ličarstvom, frizerskimi saloni, inštalaterstvoin itd. dobre možnosti zaslužka. STROKOVNI TEČAJI — GOSTINSKA SOLA V TARCENTU Nekaj besed kaže spregovoriti tudi o potrebi po specializaciji, po bogatitvi znanja in dviganja kvalitete vsakršne dejavnosti. Pregledati je treba programe strokovnih tečajev in ugotoviti, ali je za omenjene dejavnosti preskrbljeno in če so mladi ljudje seznanjeni z njihovim obstojem. Koliko ljudi npr. ve za gostinsko šolo, ki jo Je v hotelu »Centrale« v Tarčen tu organizirala Pokrajinska turistična ustanova? Odhod mladine v tujino je moč zaustaviti oziroma omogočiti njen povratek domov v veliki meri tudi s funkcionalnim sistemom šolanja in štipendiranja ter pripravljanja delovnih mest. Gre za politiko, ki jo je treba uresničevati na ra- Stolnica in municipi] v Čedadu znih ravneh in jo prilagajati danim razmeram. Položaj ni rožnat, ni pa moč reči, da se ne da ničesar storiti. Pravkar opisane možnosti razvoja nekaterih dejavnosti dajejo precej jamstva za uspešnost pobud in naporov. V širšem okviru pa ne bo šlo brez usmerjanja takšnih pobud najprej v krajih brez gostinskih objektov in pa v krajih, ki imajo določeno privlačno moč, bodisi ker se nahajajo ob pomembnejših prometnih žilah bodisi ker so pomembni zaradi naravnih lepot in možnosti razvijanja podeželskega turizma, nekaterih mirnih oblik rekreacije in pa lova. PRIPRAVITI TLA ZA VSESTRANSKI RAZVOJ Pri informiranju ljudi in pripravi specializiranega odseka za opisana vprašanja lahko sami veliko naredimo, saj je v tem oziru marsikaj odvisno prav od osebne pobude oziroma naše skupne samolniclative. Vsega tega pa se je treba lotiti z doslednostjo, kajti jasno je, da se tudi Benečija ne bo razvijala linearno in niti ne povsem v skladu z deželnimi načrti, ampak da bodo nekatera področja oziroma dejavnosti v njih hitreje napredovala, druga počasneje, nekatera pa sploh ne, kot to velja verjetno za kmetijstvo, vsaj tisto v tradicionalnem smislu. Pomembno bo izhajati pri tem iz dejstev ekonomskega računa, kajti noben posameznik, ki si je s trudom in dolgoletnimi prizadevanji prihranil nekoliko denarja, ne bo šel tega vložiti v dejavnosti, ki ne ka- žejo uspeha. Gospodarsko utemeljenost moramo sprejeti ne toliko kot neizbežno zlo, kolikor temelj za uspešno delo. Le v ekonomski logiki trdno zasidrana pobuda, ki bo zamišljena in pripravljena, lahko daje upanje na končni uspeh. Ekonomija že zdavnaj ni več domena kapitalizma, brez nje ne gre niti v socializmu, kajti določena vsota denarja, ki je za neko pobudo brezpogojno potrebna, sama po sebi ne jamči za njeno uresničenje v celoti. Dolgoročnih in širše zasnovanih načrtov ne bomo reševali na tej ravni, ki nam je dana, toda s strokovno pripravljenostjo, z razvijanjem sodobne poslovnosti, z razvijanjem sposobnosti, s pravilno izbiro dejavnosti — do vsega tega je večina naših izseljencev že v veliki meri prišla ravno zaradi nabiranja izkušenj v razvitejših državah — se da marsikaj narediti za gospodarski dvig Slovenske Benečije. S lem bodo postavljeni temelji za njen večji in vsestranski razvoj. □tmn \y K.Cyije Prelepa moja rožica! Prelepa moja ljubica! Le hitro vstani, vstani že, glej sonce gori gre, glej sonce gori gre. te dolgo všeč mi je bila, zdaj še bolj mi gre do srca, ko mi je rekla, pravila, da nora mi je glava vsa. O, ljubica! A kje le ona skriva se, kje skriva se? Od nas ne vidi je nihče. Ko nocoj se zvečeri, ko sonca luč se poslovi, takrat ugledamo jo mi. Ko nocoj se zvečeri, ko sonca luč se poslovi, takrat ugledamo jo vsi. Notranjščina cerkve v Ravenci (Rezija) I yccdòkc' brCr%Lci\C Iz Drenkje Svet' Jožef in Marija po mjestu sta hodila, po mjestu Betlehem. Svet’ Jožef prosi milo, deb' se kduo čezanj usmilu, de bi pri judeh bju. Judje so trdouratni, čejò, deb' pred urati stau, pred urati konàc storju. Svet’ Jožef se je oglednu, na štalco je zagleda, no štalco razdrto vso. Svet’ Jožef Mariji pravi: »Marija, le not se spravi, tje v Icotič, tje za me'.« Marija je zadremala. Ku se je spet zbudila, je u krilcu najšla Ježuša. Vesela Marija je reklà: »O Ježuš, d jet e moje, zdaj je krajestvo tuoje!« Cerkev Device Marije v Drenkji Iz Laz O poslušajte vsi judje, kaj vam jest povjedu bom: Oj Marija z Jožefom gresta v to mjesto Betlehem. Tje po mjestu hodita, pru milo jerprge prosita. Kjer jerprge ne ušafata, pru žalostna postaneta, pr j et', k’ je bilo pu noči. Iz Mersina Tam stoji te var tac, vartac ogradjen: te vartac je pun rožic, z rožcam' je nasajen. Tode pride angel, te angel gor’ z nebes. Te angel je vtrgu roico, to rožco dišočo ; podan jo je Mariji. JAGARSKE Pre Jožef in jaga Vsem je znano, da jagri, v času jage, zamudijo vsako nedeljo sveto mašo, ker se že zgodaj v jutru napotijo po hostah in senožetih in se do noči trudijo in ubijajo brez razlike vse, kar pride pred njih jagarsko puško. Ko pa se vrnejo domov, vsakdo hvali, bolj ko more, svojega psa, svojo puško, svojo ročnost in zalivajo preobilne svoje hvale z vinom in žganjem. Tudi pre Jožef je bil jager in tudi on se je trudil za zajci. Neko nedel jo, ko je bil zjutraj v spovednici, je zaslišal svojega psa slediti blizu cerkve, ki je bila zgrajena nad vasjo. Slišati lajanje psa in skočiti iz spovednice, kakor bi ga bil piknil sršen, je bilo za pre Jožefa ena sama stvar. Pokornici, ki je ostala brez besede in je za njim strmela in drugim ženicam, ki so čakale pred spovednico, je rekel: »Oprostite mi, se vrnem kar hitro nazaj ; spomnil sem se, da imam silno opravilo, ki ga ne morem zamuditi.« Uboge ženice, ki so lepo vedele, v kaki zadregi se najdeš, ko te sila lovi, posebno pokraj telesnih potreb, so vdano čakale. Pre Jožef se je dosti zakasnil. Pobožne žene, da ne bi zamujale časa, so začele moliti rožar, ko zaslišijo strel. Takrat so spoznale, katero silno opravilo ni mogel zamuditi pre Jožef. Malo potem se odprejo cerkvena vrata prav ko so žene molile: »V peti skrivnosti te veseli se premišljuje kako Marija Devica je Jezusa zgubila in tretji dan v templju najdila,« in se prikaže pre Jožef ves zasop-1 jen z zajcem v rokah, in veselo zakriči: »Tudi jaz sem ga že tri dni lovil in vendar le danes sem ga dobil.« Jakop in jaga Ko se je jager Jakop postaral, je hodil še na jago; pa malo je ustrelil, ker ni več dobro videl in roka se mu je tresla. Prijatelji so se z njim norčevali, a Jakop se ni jezil in je kar naprej na jago hodil, četudi se mu je vedno manj posrečilo kaj ubiti. Ko mu je neki dan pes zajca spodil iz grma, je Jakop videl zajca teči, pa ni ustrelil, in zajec je šel mimo njega kakor veter. Na poti proti vasi so drugi jagri rekli Jakopu: »Kako da nisi ubil zajca, saj je šel naravnost proti tebi!« »Kaj hočete,« je mirno odgovoril Jakop, »videl sem teči zajca kakor strelo in sem mislil, da se sam ubije, brez strela.« Jager Jakob v nebesih Ko je Jakop, dobri jager, zapustil življenje, je šel v nebesa. Potrka na vrata in se prikaže sv. Peter, ki ga pogleda od glave do pete in mu reče : »Hudo se mi zdi, Jakop, da vas moram opozoriti, da je prostor za jagre napolnjen kakor pekjač z učmi. Moraš si poiskati prostora kje drugje. »Dragi sv. Peter, pustite naj se prepričam na moje oči,« reče Jakop. »Samo pogledam skozi vrata.« »Poglej, poglej, boš videl ali je res ali ne. Ti si neveren kakor sv. Tomaž in nisi zadovoljen, če ne potipaš s prstom.« Jakop odpre vrata jagerskega prostora in na ves glas zabuči: »Prijatelji, kar hitro v pekel na jago, ko sem tam mimo šel, sem videl veliko število zajcev, gamsov in srn...« Ni še končal vpiti in že so vsi jagri tekli proti peklu. Jakop stopi v nebeški jagerski prostor, se zavali na divan in misli: »Ali sem prebrisan lisjak!« Potem začne dvomiti in se kesati : »Če so tam doli zares zajci, gamsi in srne? Res je, da sem si izmislil jaz to jago, pa če je resnica... saj ni nobenega jagra nazaj...« In tako tudi on smukne skozi vrata in se napoti v pekel. Sv. Peter, malo potem, ko gre mimo ja-gerskega prostora, se začudi, da je vse tiho. »Tavžent petelinu, kam so zginili tile nemirni guncvati?« Pogleda skozi okno in jih zagleda v peklenskem ognju vpiti in se peči. »Pomagaj nam, sv. Peter, tukaj nas peče, nas žge. Pomagaj nam !« Sv. Peter, ves razkačen, odgovori : »Bu-šini neumni, prav vam je! Za jago na zajce in gamse ste nebesa zapravili. Lepo ste plačali vašo prekleto šleutarijo!« □JD Dve pismi Antona Cuffola Ivanu Trinku Trinko je zadnja leta življenja preživel na Trčmunu. Tja ga je leto za letom gnalo srce. Vzpenjal se je na Matajur, preiskoval globeli in jame, zbiral redke rastline, narodne pripovedke in opazoval trčmunske paglavce. Tudi na stara leta ni miroval. Sam je zapisal v Mohorjevem koledarju 1952: »Ko se s svojo palico sprehajam po kaki lahki in ravni poti trčmunski, gledam na vse kraje, koder sem se nekdaj vzpenjal, a kaj pomaga! Zdaj se neprestano vzpenjam po najvažnejši poti : po tisti, ki pelje v nebesa...« Marsikdo bi mislil, da je tu živel kot samotar. Ne! Za vse se je zanimal, od vseh strani je dobival pisma znancev in prijateljev, na katera je pridno odgovarjal. Najbolj je bil vesel, če so se spomnili nanj beneški duhovniki, njegovi bivši učenci. Med zapuščino sta ohranjeni dve pismi duhovni- ka Antona Cuffola, ki je bil takrat kaplan v Lazah ob Nadiži. Prvo pismo je z dne 29.9. 1949. Velcčastiti Monsignor Kor imam priliko Vam pošiljam moje pozdrave. Čestitam Vam kor som slišal, da še-lč čistite Trčmun-ske senožota od gob ki so vso gotovo bolj mlade kot Vi. Ko bi biil bol milad, gotovo da bi nabral tudi gradiva za »Nove Paglavce«. Upam da Vam ostane tudi časa za ureditev Molitvenika, ki ga bodo izdali Goričani. Skrbite zato da vse besede bodo sicer slovenske a dostopne preprostemu ljudstvu. Morda ste že slišali kako so se vrgli na me, tudi po časopisju, z namenom, da me ostrašijo. Nič niso dosegli in tudi ne bodo ako Bog bo dal zdravje. Skoda da som sam! Voščim Vam obilo sreče pri gobah in pri zdravlju tor Vas prav srčno pozdravljam. Vdani duh. Anton Cuffolo V tem času je Trinko pripravljal molitvenik za beneške Slovence. Iz pisma veje vsa skrb, da bi bil molitvenik čimprej pripravljen in tak, da bi ga razumeli ljudje, ki niso imeli slovenskih šol. Samotna cerkev na poti Njeme-Tarčent V drugem pismu pa je duhovito voščilo za Trinkovo 89-letnico : Laze 21 Prosinca 1952 Velečastiti Monsignor Pred Vstopom v 89 loto Vašega življenja, Vam v svojem imenu in v imenu vseh prečastitih sobratov naše teptane ... Beračije, pošiljam najpnisrčnejše čestitke in voščila, s prošnjo do Vašega Zlatoustega patrona, da bi posredovat pri Vsegamogočnem, do prehoda čez 99 leto, še vedno pri dobrem zdravju. Prav gotovo da na dan Vašega »slamnika«, Vas bomo, pri »momento« sv. maše vsi priporočili Gospodu Bogu s tom namenom. Srčne pozdrave in voščilo Vdani v J. K. duh. Anton Cuffolo edamci Tudi v Slovenski Benečiji poznajo ve-domce in o njih krožijo razne bajke. Tako je znana naslednja: Mati je imela sina, ki se je že ob rojstvu zdel čuden. Imel je namreč izredno črne obr- vi. Takoj so zaslutili, da je otrok vedomec, ki bo znal čudne reči in se ga bodo ljudje bali. Hoteli so ga ozdraviti te bolezni in so ga brž po rojstvu ponesli na bližnje polje, kjer so ga vtaknili v rogovilo vinske trte. Upali so, da bo vinska trta usahnila, deček pa rešen vedomske nadloge. Ko so se domači po drugi poti z njim vračali domov, niso prav nič govorili. Trdno so bili prepričani, da bo njih početje zaleglo in bo fantek posta1! navaden človek. Toda zmotili so se. Trta ni usahnila. Dečko je rastel, postajal živahen in pameten. Vendar je imel svoje posebnosti. Ponoči je vstajal, se tiho plazil iz hiše, hodil po strehah, se kradel skozi okna, pa tudi skozi ključavnice v tuje hiše. Tudi se je znal narediti nevidnega. V hišah je z nožem zbadal odrasle in metal otroke iz zibelk. Tudi živali je davil. Vse to je počenjal ponoči. Nihče ga ni videl in nihče se mu ni mogel ubraniti. Čez dan je bil doma in bil naj-pridnejši deček. Delo mu je šlo hitro in gladko od rok, da so ga zato vsi imeli radi. Neke noči se je deček-vedomec bolj pozno odpravil zdoma. Stara teta, ki ni mogla spati, je vstala za njim in mu sledila. Vedomec jo je mahal proti gozdu. Starka za njim. Ko sta prišla globoko v gozd, se deček ustavi in zabrlizga. Brž se mu približajo razne temne postave, se z njim spoprimejo za roke in zarajajo. Starka je skrita za bližnjim grmom s pridržanim dihom opazovala. Po plesu so se ponočnjaki z vedomcem začeli loviti in tolči. Končno so si pripravili večerjo. Spekli so si lisico in mačko, ki sta jim padli pod roke. Med večerjo so se menili, kako dobro bi se prilegla še kakšna slaščica, npr. človeška kri. Vedomci namreč lovijo ljudi, jim slečejo kožo, kri izsesajo in meso izjedo do kosti. S kostmi se nekaj časa poigrajo, da jih mečejo v zrak, slednjič jih zberejo in zložijo, spet nataknejo nanje kožo in človeka znova oživijo. Tako »oživljen« človek je ves slab, medel in bled, ni čuda, saj so ga »vedomci oblizali«, kot je ljudski rek. Zgodba pravi, da je tedaj, ko so si vedomci zaželeli človeške krvi starka z rožnim vencem v roki planila izza grma in domačega fanta oplazila z »rožarjem«. Vsa ve-domska družba se je razpršila, deček iz vasi je ostal sam s teto. Odšla sta proti domu. Tako je pobič s črnimi obrvmi bil rešen vedomstva za vedno. Ljudje in živali so imeli pred njim mir. Vsa vas se je oddahnila. Zameja (Zameais) pod Brezijanskimi hribi 1. z. y 14at a J it t Hoj, Matajur, mejaš naš bistrogledi, kjer sonce gori gre, kjer sonce doli gre. Ob tebi, glej, so dobri si sosedi, držiš pod pazduho državi dve. So večno tvoji hribje in ravnine v tramonta na zapad, na jutra žarni vzhod. Povestnice jim praviš iz davnine ljubeč slovenski in furlanski rod. Ko čas pobral je kralje in cesarje, si ti ostal, brddk, junaški lik. Vseh hudih ur naj cerkvica te varje, hoj, Matajur, stoletni naš mejnik! Sganje - žganje, gr aspe - grappa, petès Sgagne pravijo Furlani našemu žganju, mi Slovenj pa to slino od vipere imenujemo tudi šnops po nemško. Kadar pije žganje prav star pijanec, pravimo da pije petčš, ponekod v Karniji pravijo žganju tudi «ra-chije», kar že diši malo po Balkanu. V uarnicah namočene tepke an jabka so se glih prav umečile v prvem zimskem mrazu, ko dobivate »Trinkov koledar«. Že fermentirajo. Zdaj kuhamo žganje. Prav je, da je marzio, da financi ne zavohajo sape po sadju. Najslabša sapa pa je špijonski sosed, ki vas iz foušije denuncira in patle ni težko, da vas ušafajo financi an poberejo alambiko an uarnice an damižane. U Vidme je letos znani advokat B., ki pa kuha politiko namesto žganja, zagovarjal pred preturo ubogega našega kmeta. Advokat je povedal pretorju, da je uže cesarica Marija Terezija izdala tak edito, tak de-kreto, da smejo po stari benečanski Slaviji kuhati Slovenji žganje brez financov an njihovih bolet. Ne prisežemo, da je ravno Marija Terezija dala tako pravico. Res pa je, da smo pod Avstrijo do 1866 smeli kuhati žganje. Kanauci an drugi Unejci v soški dolini najbolj vedo, kako smejo kuhati žganje tudi mali kumeti an ne samo ta velike distilerije. Unejci so kuhali šnops do 1918, potle pod fašizmom pa nič več. An so ga spet začeli kuhati med zadnjo vojsko prvim partizanom in kombatentom od rezistence od septembra 1943 naprej, da so se revčki pogreli, ko so morali nimar biti v bošku. Do-nàs ga tudi Unejci malo kuhajo, kijer se jim več ne splača. An tudi ni gvišno ali bi se tudi nam splačalo, če bi nam dovolili da ga kuhamo kadar se nam če. Saj se kume-tom ne splača več sejati an saditi sirk, grah an šenico, nanka ne skarbeti za vinjo u vinogradu, kaj šele se skrivati u temi an kuhati žganje u večnem strahu pred financi. O, sej ga kašen že kuha, ma smo zadnji, da bi tekli k financam koga denuncirati. Saj tudi nam paše kofe, malo koreto, popravljen s kapljo žganja. Če ga kdo kuha, ga kuha iz športa, kukrk diuji joger. Gospodje i/ Vidma an Čedada prinesejo po kakšo litro unejskega žganja več kakor naši kmečki ljudje. Kar skuhajo žganja po grapah naše Benečije u kontrabant, je prar va mižerija. Ni vredno nanka toliko, da bi mogu plačati enega samega financa, a niti pomisliti, da bi plačeval tistih sto financou od cele financarske tenence za Nadiške doline. Tisti nunci, ki znajo tako po domače pisati v tisti svoj »Dom«, so nas vse furlanske Slovenje trdo perjeli, an to so po laško napisali, da mi Slovenj uganjam »alcooli-smo«, da ne bi se kak pijane izgovarjau, da ga ni prau kapirau. Napisali so, da pijemo »puljo« an ne pa žganje domače. Res pa je, da spijemo v vsaki oštariji narmenja po dva »taja«, dva glažka. An kijer je u vsaki vasi poprečno, parbližno šest oštarij, spijemo od jutra do večera narmanj dva litra. To pa je že dovolj, da lahko obležiš v luži na cesti. A. R. Kakšno vreme bo? (Po stoletni pratiki) Lepo bo: Če je zrak suh. če pade obilo rose in če rosa dolgo ostane. Če so vrhovi gorti prosti megle In oblakov. Če sonce vzhaja svetlorumeno. Če sonce zjutraj ali zvečer lepo žari, je le malo rdečkasto hi brez oblakov za seboj. Če se luna spremeni ob uri, ki je blizu polnoči, če megla pada k tlom. Če se dim dviguje naravnost kvišku, če začne deževati zjutraj preti 7. uro. Jutranje padavine od 4. do 9. ure so sploh manj trajne, če morske ptice zapuščajo obalo. Slabo vreme bo: Če je zrak vlage napit. Če se kamni in zidovi potè. če sol postaja vlažna, moka pa kepasta. Če v zaceljenih udih začne trgati. če rosa naenkrat izgine, dasi je brez vetra. Če zjutraj rosa izostane, dasi ni oblačno niti vetrovno. Če je silno soparno in sonce peče. Ce se vidijo oddaljeni kraji nenavadno jasno. če je zjutraj svetla, obilna zarja. če sonce vzhaja megleno ali ima belkast obroč okrog sebe. Če so zvečer za soncem temni oblaki. Če zajci skupno jedo, ptiči ližejo perje, lastovice nizko letajo, kokoši se pokrivajo s prahom, morske ptice se drže obale, ribe plavajo pri vrhu in skačejo iznad vode. Nevihta bo, če komarji pikajo; če čebele ne gredo iz panjev. Cerkev Srca Jezusovega v Zarijčah v šentlenarški fari Gospodinjski nasveti ■ Jajca ohranimo sveža, če jih položimo na mrežasto cedilo in jih pomočimo za eno minuto (ne delj!) v vrelo vodo. Uporabljale jih bomo lahko vse leto. ■ Vodne madeže na pohištvu odstranimo, če jih drgnemo z zamaškom, ki smo ga namočile v mešanico olja in soli. Zamašek mora seveda biti gladek. ■ Plesnoba v perilu nastane, če ga — še vlažnega — zložiš in shraniš. Ako plesnoba še ni prejedja tkanine, jo odpraviš, če opereš tisto mesto v lugu, kateremu prideni še nekoliko pepelike. Potem beli to perilo na soncu. ■ Blato iz svile odstraniš, če blatna mesta najprej rahlo skrtačiš z mehko krtačo, nato pa zmivaš z gobo, katero pomakaš v tekočino, sestojočo iz pol finega špirita in ipol vode. ■ Emajlirana in pološčena posoda, zlasti beli umivalniki in ročke, dobe sčasoma rjave madeže. Odrgni jih s soljo in umij z vodo, nato pa zibriši s cunjo. ■ Surovo maslo hrani v temi, ker namreč ne prenese svetlobe. Zato je dobro, če ga hraniš v temnem prostoru, najbolje v lončenih posodah. ■ Kava je posebno okusna, če ne pride v doti ko s kovinami. Že gotove kave ne smemo nikdar ponovno kuhati oziroma prevreti, temveč, če je potrebno, samo v sopari pogreli. ■ Kruli se ne osuši, če ga imaš v krušni škatli, v katero deneš nekaj svežih jabolčnih krhljev ali cčlo narezano jabolko. 1970 -1971 Zopet je v razponu enega leta minila tudi za naše kraje ob Idriji, Teru, Nadiži in Beli vodi doba, ki je prinesla marsikaj dobrega pa tudi slabega. Kolednik je opazil, da se naši ljudje dvigajo iz brezbrižnosti in otopelosti. Vedno bolj jih zanima tudi javno življenje, sodelujejo pri občinskih upravah, pri gospodarskih ustanovah. Začenjajo se zanimati tudi za šolska vprašanja. Prosvetno življenje po nekaterih naših farah se po zaslugi še vedno redkih idealnih mož oživlja in ustvarja novo podobo mladega rodu. Še vedno pa manjkajo pravice in svoboščine, ki jih morajo uživati prebivalci v srcu kulturne Evrope. In naša deželica pod Matajurjem je tudi delček tega sveta! A kje so njene šole, kje je še pravica materinega jezika v javnosti in marsikje tudi v cerkvah? Žalostno je tudi še vedno vprašanje našega izseljeništva. Mlade moči morajo zapuščati rodno grudo in se zatekati v tujino za delom in kruhom. Na tak način se slabi naša skupnost v domačiji. Vesel pojav pa je zavest enotnosti, ki druži naše rojake tudi v tujini. V izseljeniških društvih in krožkih ohranjajo svoj jezik, spomin in ljubezen do rodnih krajev, kamor se vedno pogosteje vračajo na obiske, da preživijo vsaj nekaj dni v družbi svojih domačih ljudi. Trinkov koledar je že od svojih začetkov poudarjal potrebo take skupne zavesti, ki danes raste iz dneva v dan bolj živo in ustvarja upanje in gotovost, da bo tudi tej najzapadnejši slovenski zemlji zasijalo sonce polne pravičnosti in svoboščin, za katere so dajali trud in žrtve vsi naši predniki od očaka Trinka dalje preko kaplanov Čedermacev do najmlajšega rodu. V tem upanju vošči Trinkov kolednik vsem rojakom v tujini in domovini dosti prave sreče in blagoslova v letu 1971 Stran Koledarski del..........................................3-33 Novo leto (l. z.)....................................... 33 Moč ljubezni do zemlje....................................34 I. Ljudske božične........................................37 Ivan Trinko in Marija (J. Kragelj) .... 40 Ivan Trinko in otroci (J. Kragelj)........................45 šiora Maestra.............................................50 Vitezi v Beneški Sloveniji................................54 Furlanska Slovenija.......................................56 Stara gora pri Čedadu (R.B.)..............................58 Ločitev (Zdravko) ........................................68 Ruski znanstveniki preučujejo slovenske beneške dialekte.......................................70 Na koliko vrst se delimo..................................72 Iz beneškega dnevnika (P. Merkii).......................75 Četrti sveženj neobjavljenih pisem Ivana Trinka (Marijan Brecelj) .... 78 Trije naši časniki........................................91 Demokristjani in Slovenci v Beneški Sloveniji . 95 Več pozornosti obrtništvu in turizmu (V. Vremec) 98 Ljubavna iz Rezije.......................................108 II. Ljudske božične......................................110 Jagarske...............................................113 Dve pismi A. Cuflola I. Trinku (J. Kragelj) . . 117 Vodomci................................................120 Hoj, Matajur (l. z.).....................................124 Sganje - žganje (A. R.)..................................125 Kakšno vreme bo?.........................................128 Gospodinjski nasveti.....................................130 Kolednikova beseda.......................................132 Natisnila tiskarna Budin - Gorica 1971 uff. sup s TRINKOV inv.št: koledar 4916