PoitaAn* plačam v getavtel
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177	Letna naročnina . .	. . . L 3.500
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
Spad. Im abboa. pmfrla. - U Oruppe 7IH
m
Leto XXV. - Štev. 26 (1258)	Gorica	-	četrtek,	28.	junija	1973	-	Trst	Posamezna	številka	L	80
Srečanje s sv. očetom
v baziliki
Sonetsko-eiKriški ramvari usiešni zakinčeni
Nixon in Brežnjev v prisrčno-zaupnem razgovoru
Tradicionalna slovenska predanost apostolskemu sedežu je nekako podzavestno kot po skrivnostnem klicu srca in zgodovinske zajetosti, privedla v sredo 20. junija ob 8. uri zjutraj slovenske romarje, ki so se udeležili prejšnja dva dni blagoslovitve hiše in kapele v Sloveniku, v to največjo in najveličastnejšo katoliško cerkev na svetu. Prostrana apsida za papeškim oltarjem in katedro je bila tokrat premajhna.
Tik pod slikovitim Berninijevim oknom z golobico, simbolom sv. Duha, so na vzvišenem prostoru stali slovenski škofje, sredi njih metropolit dr. J. Pogačnik; desno in levo, vzdolž apside, se je v belih albah in štolah razvrstilo nad sto slovenskih duhovnikov; za duhovniki, vse nizdol do konfesije se je trlo vernikov. Slovesno somaševanje. Zbrana molitev in pesem. Po evangeliju je spregovoril mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič. Čudovito lepe so bile njegove besede, prebogata vsebina, novi pogledi in nova spoznanja, nov duh krščanske prisotnosti in poslanstva. Bog je luč, naj Luč razsvetli in razžari nas same, da bomo luč bratom v temi, luč vsemu svetu!
Opoldne se je bazilika sv. Petra spet napolnila. Slovenski skupini, najštevilnejši, so odkazali dokaj ustrezni desno-ospredni prostor. Ko je sredi navdušenega ploskanja dospel sv. oče, se je začela res prisrčna avdienca. Sv. oče je najprej imenoma pozdravil posamezne škofe in narodne skupine. Brž nato je spregovoril slovenskim romarjem. Potem ko je obžaloval, da ne more govoriti v slovenščini, je dodal, da jim bo govoril toliko bolj iz ljubečega srca.
SV. OCE PAVEL VI.
SLOVENSKIM ROMARJEM
Številni skupini slovenskih romarjev izražamo prisrčno dobrodošlico! Sprejemamo vas z iskrenim veseljem. Najprej pozdravljamo častitljive nadpastirje, ki vas vodijo. Hkrati s škofi objemljemo vse-duhovnike, semeniščnike in vas vse, predragi verniki, ki ste njih krona. Prihiteli ste v Rim, da bi se udeležili proslave, ki ima velik pomen za krščansko življenje vašega narodnega občestva, tako dragega našemu očetovskemu srcu. Prišli ste na odprtje novega slovenskega zavoda na Via Appia Nuova, ki ga vodi rektor msgr. Maksimilijan Jezernik.
Ob tem dogodku se radujemo z vami. Odprtje tega zavoda pove zelo veliko vsakomur, ki je zmožen dojeti njegov globoki pomen. Vsebuje najprej napoved poživitve krščanskega življenja in razcveta poklicev. Izraža vašo željo, naj bi mladeniči, ki se želijo posvetiti duhovniški službi, sprejemali pri Petrovem sedežu bolj ustrezno umsko in duhovno izobrazbo. Proglaša tradicionalne vezi slovenske zvestobe do apostolskega sedeža. Nudi pa tudi zagotovilo, da v zdajšnjem času razgibane pokoncilske obnove vam ne bodo primanjkovali izkušeni in razsvetljeni vodniki, ki se bodo prizadevali vnesti v življenje in v krščanske običaje koncilske smernice in odredbe.
Zaradi vseh teh razlogov radostno pristajamo na vašo željo in odlikujemo Slovenski zavod v Rimu z naslovom »Papeški«.
Predragi mladeniči, ki ste tako srečni, da ste gojenci tega zavoda! Tako radi vas imamo in zelo smo vam naklonjeni. Rotimo vas: dobro izkoristite leta duhovne rasti v Rimu, da boste jutri izpolnili pričakovanja, ki jih v vas stavi Cerkev. O tem nikakor ne dvomimo. Zato pa mol-»no, naj bi nad vas prišel Gospodov Duh, da postanete pristni služabniki milosti, zgrajeni po vzoru in nauku samega Kristusa, učitelja, duhovnika in pastirja, ki je prišel, »da bi stregel hi dal svoje v-ljenje v odkupnino za mnoge« (Mk 1 ,
Končno želimo izraziti naše priznanje n
pohvalo vsem, ki so pomogli, da se je ostvarila ta ustanova in še prav na poseben način vsem, ki ste tu prisotni, žrtve, ki ste jih doprinesli, da se je zavod odprl, naj vas nagibajo, da se boste čutili še bolj povezane s Sv. sedežem. Rimska izobrazba, ki jo boste oskrbeli svojim duhovnikom, naj bo kot studenec, iz katerega boste črpali luč, tolažbo, gotovost da ostanete vedno »močni v veri« (i Pet 5, 9), in da boste to vero vedno bolj ljubili, čuvali ter okrog sebe izžarevali njeno zdravilno moč.
Naj vas stalno spremlja naš apostolski blagoslov, ki ga iz srca radi razširjamo na vse, ki so pri tem srečanju s Kristusovim namestnikom z vami duhovno združeni.
* * *
Po nagovoru sv. očeta slovenskim romarjem in po pozdravu še ostalim skupinam so vsi zbrani skupno s papežem zmolili očenaš v italijanščini in v slovenščini. Zatem je sv. oče hkrati s škofi, podelil apostolski blagoslov. Stopil je k Slovenskemu oktetu, ki je papežu na čast zapel »N’mav čez izaro«, vse prisrčno pozdravil in med splošnimi pozdravnimi vzkliki odšel.
Slovesna blagoslovitev in otvoritev Slovenika v Rimu je v zapo-vrstju proslav pomembnih in okusno uspelih, dosegla svoj vrhunec v sredo 20. junija v veličastni baziliki sv. Petra: v somaševanju vseh slovenskih škofov z več sto duhovniki in v nagovoru sv. očeta Pavla VI. slovenskim vernikom, v katerem je proglasil Slovenik za »papeški zavod«.
Večje odlike, kot je bila nadvse slovesna proglasitev papeškoprav-nega značaja, ki jo je s povzdignjenim glasom izrekel sam Kristusov namestnik na zemlji, zavod ni mogel prejeti. Gre za osnovno pravno zlačilnost, ki sega v samo bistvo, v naravo Slovenikove ustanove, ki je tako zdaj zakonito uvrščena v skupino zavodov, neposredno odvisnih od Sv. sedeža.
Papeškopravni značaj zagotavlja zavodu pravno trdnost, velik ugled in vrsto ugodnosti ter izjemnih pravic. Z vključitvijo Slovenika med papeške zavode velikih narodov, kot so francoski, španski, poljski, kanadski, ogrski itd., je sveti oče vnovič izpričal, kako ceni, spoštuje in upošteva slovenski narod, kateremu priznava polnopravno
Po enotedenskem bivanju v ZDA je glavni tajnik sovjetske komunistične partije Leonid Brežnjev zapustil ameriška tla ter se prek Pariza vrnil v Moskvo.
Sad 40-umih razgovorov med Nixonom ir. Brežnjevom je bil podpis devetih pogodb med katerimi je najvažnejša tista, v kateri se oba državnika obvezujeta, da ne bodo niti ZDA niti SZ v bodoče uporabljali ne druga proti drugi ne proti tretji državi jedrske sile. »Tak dogovor — je dejal Nixon — nudi upravičeno upanje vsem narodom, ki ljubijo mir.«
Ob zaključku razgovorov je bilo objavljeno Skupno poročilo, ki obsega kar 20 strani. V njem je govora o novem prijateljstvu med obema državama, ki bo slonelo na gospodarskih interesih. Doba mrzle vojne je očividno končana in naj bi jo nadomestilo plodno sodelovanje na mnogih področjih.
To je Brežnjev v svojem televizijskem govoru, iki ga je imel iz San Clementa v Kaliforniji, še posebej poudaril: »Potrudili se bomo — je rekel, — da se bo vedno več narodov pridružilo splošni pomiritvi na svetu.«
Glede arabsko-izraelskega spora je dejal, da je bila ta točka temen oblak, ki je obsenčila sicer zelo uspešne razgovore z Nixonom. Vendar menita oba državnika, da trenutno ne obstaja nevarnost direktnega spopada, treba pa je paziti, da se ne bi ZDA in SZ direktno zapletli v spopad.
prisotnost v krogu ostalih evropskih narodov.
Otvoritve Slovenika se je po svojih predstavnikih idealno udeležil celoten slovenski narod: nad 1.500 oseb iz Slovenije, kakih 170 slovenskih dobrotnikov iz ZDA, nad 100 udeležencev iz Trsta, več kot 60 z Goriške in približno enako s Koroške, zbor »Rečan« iz Slovenske Benečije, lepa skupinica iz Anglije pod vodstvom msgr. Ignacija Kunstlja, iz Francije, Za-padne Nemčije, Švice, Avstralije ter številno zastopstvo rimskih Slovencev in drugih slovenskih ljudi, posejanih po Italiji. Rimski avditorij, ki lahko sprejme okoli 3.000 oseb, je bil ob slavnostnem srečanju Slovenikovih dobrotnikov na koncertu nabito poln.
Slovenski zavod v Via Appia Nuova v Rimu je v zadnjem tednu doživel velike dogodke. Že v nedeljo 17. junija je bil cilj številnih romarskih skupin, ki so prihajale iz Slovenije, iz zamejstva in zdomstva. Romarji so se po skupinah zbirali v kapeli k sv. maši, kjer jih je pozdravljal rektor msgr. M. Jezernik, nakar jim je msgr. J. Vodopivec izrekal prilož-
Brežnjev je na kratko omenil tudi Indo-kino. Ni Ameriki ničesar očital, temveč le ugotovil, da je bil vietnamski sporazum mogoč potem, ko je prišlo do izboljšanja sovjetsko-ameriških odnosov.
nostno duhovno misel. Po končanem bogoslužnem opravilu je dr. Jezernik spremljal vsako skupino na ogled zavoda; spotoma je pojasnjeval njegov pomen in razkazoval, kaj vse so v tem poslopju zmogli ustvariti slovensko srce, um in roka, da bi v »slovenskem domu sredi Rima« vladala pristni slovenski duh in prikupna domačnost.
BLAGOSLOVITEV HIŠE IN KAPELE
V ponedeljek 18. junija popoldne se je množica Slovenikovih dobrotnikov in prijateljev zbrala ob vhodu v zavod, kjer v pestrosti živih barv kraljuje Kregarjeva slika sv. Cirila in Metoda. Slovenski škofje so blagoslovili hišo, nakar je Slomškov naslednik na sedežu mariborskih škofov dr. Maksimilijan Držečnik odkril spominsko ploščo, pod katero je vrsta kamnitih spominkov, vzetih iz vseh svetišč in stolnih cerkva, od koder je lila in lije Slovencem luč vere.
Napis na spominski plošči pravi, da ob 1200-letnici pokristjanjenja izročajo Slovenci, razsejani po vsem svetu, Slovenik slovenskemu narodu, da mu bo v prihodnosti hranil »plamen evangelija in luč kulture«.
Zatem je koprski škof dr. Jenko posvetil oltar v novi kapeli in vanj vzidal relikvije treh značilnih svetnikov: sv. Benedikta, opata, kulturnega preporoditelja Evrope in tudi Slovenije; sv. Tomaža Akvin-ca, angelskega učenika in kneza krščanske misli in bogoslovnih znanosti ter sv. Janeza Vianneya, vzornika dušnih pastirjev. Med sv. mašo je škof Jenko nazorno prikazal pomen oltarja in Kristusa, ki se na oltarju žrtvuje ter odrešilne vloge naših žrtev.
V torek 19. junija ob 9. uri smo se prvenstveno Goričani zgrnili okoli goriškega nadškofa msgr. Petra Cocolina, ki je predsedoval
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pred odhodom iz Kalifornije je Brežnjev sprejel in stisnil roke trem ameriškim astronavtom, tki so se srečno vrnili pretekli teden iz vesolja, potem ko so v vesoljski postaji preživeli 28 dni in presegli rekord bivanja, 'ki so ga pred njimi imeli trije sovjetski vesoljci. Ti so, kot znano, ob povratku tragično izgubili življenje.
Ob slovesu je Nixon Brežnjevu izrekel pomenljive besede: »Resnični mir na svetu je mogoč le tedaj, kadar se slabotni čutijo varni kakor močni. Mi smo se obvezali, da zgradimo tak svet.«
Na te besede je Brežnjev odvrnil: »Nasvidenje v Moskvi prihodnje leto!«
Rumer sestavlja novo vlaio
Po posvetovanjih s predstavniki vseh strank je predsednik italijanske republi-Ke Leone poveril, kot je bilo pričakovati, demokristjanu Rumorju sestavo nove vlade. Ob koncu tedna je glavni tajnik KE Fanlani dal izjavo, da je bilo že opravljeno zelo koristno, čeprav ne lahko delo.
Prava pogajanja so se začela šele ta teden, ko je Rumor odprl razgovor s strankami, ki naj bi stopile v novo vlado. So to poleg demokristjanov socialisti, socialdemokrati in republikanci. Rumor je mnenja, da je treba v prvi vrsti rešiti gospodarske težave in zajeziti inflacijo, kajti boj proti inflaciji pomeni obrambo lire. Sestaviti je treba srednjeročni in dolgoročni program v okviru gospodarskega razvoja in socialnih reform. Rumor je tudi dejal, da »če bomo v sedanji zakonodajni dobi mogli uresničiti stanovanjsko ter zdravstveno reformo ter preurediti šolstvo, bomo lahko zadovoljni z izpolnitvijo obveznosti, ki smo jih sprejeli.«
Vse bo odvisno predvsem od iskrenosti socialistov. Ce bodo pretirani v svojih zahtevah in nelojalni do ostalih partnerjev v vladi ter ljubimkali s komunisti, bo nova vlada kmalu nezmožna dela.
Sam Rumor je dejal, da bo življenje bodoče vlade odvisno od solidarnosti strank vladne povezave. Javnost dobro razume, da je težko doseči sporazum o sodelovanju, ne more pa razumeti, če sporazuma ne spoštuje, kot se je to dogajalo v preteklosti. Ce ostale stranke ne bodo zvesto delile soodgovornosti s KD, bo vlada mrtvorojenček.
Socialisti sami so glede vstopa v vlado notranje razdeljeni. Glavni tajnik stranke De Martino je za takojšen vstop vanjo, prejšnji tajnik Mancini pa meni, naj bi se vlada sestavila zaenkrat brez socialistov, ki naj bi jo le od zunaj podpirali. Toda to bi pomenilo samo odložitev reševanja pekočih problemov, zato predstavniki ostalih vladnih strank za tako rešitev niso navdušeni.
PRIZNANJE SLOVENSKIM VOLIVCEM
Volitve v deželni svet FurlanijeJulijske Benečije so za nami. Slovenci na Tržaškem in Goriškem smo tudi tokrat oddali svoj glas slovenski listi — listi Slovenske skupnosti.
Slovenska lista z lipovo vejico je dosegla lep uspeh v obeh volivnih okrožjih. V nekaterih občinah in predelih je tudi znatno napredovala. Afirmacija Slovenske skupnosti v deželi je nedvomno resnična zmaga, kot kaže nad 10.000 glasov oddanih v goriškem in tržaškem okrožju za slovensko listo.
Zato gre priznanje vsem Slovenkam in Slovencem, ki so 17. in 18. junija glasovali za listo »Slovenske skupnosti«. S tem so spet potrdili svojo visoko narodno zavest in politično zrelost. Slovenski volivci in volivke so tako dokazali, da vidijo le v samostojnem političnem nastopu edino resnično možno izbiro v življenju Slovencev v Italiji.
LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI Trst- Gorica
R. K.
Slovenski zavod v Rimu slovesno odprt
Evangelizacija in zakramenti Slovenski zavod v Rimu slovesno odprt
II.
V našem listu z dne 21. junija smo prikazali prvi del dušnopastirske problematike, iki se je z njo bavila zadnja italijanska škofovska konferenca, namreč oznanjevanje božje besede. Sedaj bi želeli na kratko povzeti še drugi del, to je delitev in prejemanje sv. zakramentov.
EVANGELIZACIJA NAJ PRIPRAVLJA NA ZAKRAMENTE
Katoliška Cerkev je v svojem nauiku m v svojem liturgičnem življenju usmerjena ne samo na oznanjevanje evangelija, temveč tudi na podeljevanje in prejemanje sv. zakramentov. V tem oziru mi katoličani zelo drugače pojmujemo krščanstvo kot pa protestanti.
Zanje je bistvo krščanskega oznanila v oznanjevanju božje besede, ki naj privede kristjana do zaupne vere v Kristusa. Kakor da bi Kristus naročil apostolom samo to: »Pojdite in oznanjujte evangelij...« Toda Kristus je rekel tudi: »Krščuj-te v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha.« Dalje je naročil pri zadnji večerji, naj obhajamo sv. Evharistijo in jo zauživamo. »Kdor bo jedel od tega kruha, bo živel vekomaj.« Na veliko noč je apostolom naročil: »Komur boste grehe odpustili, so jim odpuščeni...«
Z eno besedo, Kristus je postavil tudi zakramente kot vidna sredstva milosti in iih zaupal Cerkvi, da jih upravlja in deli vernikom. Po našem katoliškem pojmovanju oznanjevanje evangelija ni namen samemu sebi, temveč je samo pot do milosti, ki jo Kristus deli predvsem po zakramentih.
Milost, tj. božje življenje v človeški duši, prihaja iz Sv. Duha po Kristusu. Pota, kako Kristus deli svojo milost, so raznolika in nam večkrat prikrita; ena pot pa nam je bila razodeta in ta pot so zakramenti. O njih uči 'katoliška Cerkev, da nam delijo ali pomnožujejo milost božjo. Zakramenti so zato redna pot, da kdo pride do božje milosti in s tem do božjega
prijateljstva ter do nadnaravnega božjega življenja v duši. Zaradi tega je Ceiikev zmeraj videla bližnji cilj oznanjevanja in evangelizacije v pripravi na prejem svetih zakramentov.
ZAKRAMENTI IZ NAVADE
To se je posebno poudarjalo v katoliški Cerkvi v časih po tridentinskem koncilu. Prejem sv. zakramentov je bil predpisan in pod kontrolo. Zlasti še velikonočna spoved in velikonočno sv. obhajilo. Pa tudi za druge zakramente so veljali zelo točni in strogi predpisi.
To je pripeljalo do raznih negativnih pojavov, ki so postali očitni posebno v naših časih vsestranskega oporekanja. Prišlo je namreč velikokrat do prejemanja zakramentov bolj iz navade kot iz resnične pobožnosti in vere v njih učinkovitost, še hujše je bilo, ko se je ta ali oni čutil moralno prisiljenega, da se je npr. cerkveno poročil ali da je dal otroke -krstiti ali da je hodil fc maši in morda celo k spovedi in k sv. obhajilu.
Takih negativnih posledic dosedanje prakse pri prejemanju in podeljevanju zakramentov je bilo veliko in so zelo škodile resnično doži,vetemu krščanskemu življenju.
Danes se kristjan vsake prisile otepa in to je prav. Ostalo je pa, da se velikokrat prejemajo zakramenti bolj iz navade kot iz prepričanja. Starši dajejo otroke kršče-vati. Toda ali ni to le iz navade in iz nekega obzira, kaj porečejo sosedje, če otrok ne bo krščen? Otroci morajo pozneje k sv. spovedi in .k prvemu sv. obhajilu. Zopet se pri tem poraja vprašanje: Je to iz navade ali iz prepričanja? Saj izkušnja priča, da številni otroci pozneje ne hodijo več ne k spovedi ne k sv. obhajilu; posebno v mestih se to dogaja. Isto velja za cerikvene poroke. Ali niso številni tisti, ki se cerkveno poročijo ne iz vere v zakrament, temveč ker je taka navada in ker je cerkvena poroka nekaj slovesnega in priložnost za razkazovanje?
ZA DOŽIVETO IN OSEBNOSTNO PREJEMANJE ZAKRAMENTOV
To so vprašanja, ki se z njimi srečuje Cerkev po vsem svetu, tudi v Italiji. Pri tem se Cerkev vprašuje, kakšno veljavo za krščansko življenje imajo zakramenti, ki jih kristjani prejemajo v takšnem razpoloženju in s takšnimi nameni.
Zaradi tega gre prizadevanje Cerkve v dve smeri. Na eni strani gre za to, da bi kristjane pripravili na bolj doživeto in osebnostno prejemanje zakramentov; na drugi strani pa, da bi prepričali take, iki ne verujejo, naj rajši zakramentov ne prejemajo, saj od njih nimajo nobene koristi.
Ob teh vprašanjih so se znašli tudi italijanski škofje. Ne/kateri so priznali, da so že začeli odlašati s krstom otrok, ikjer ni pri starših nobenega zagotovila, da bodo otroci tudi krščansko vzgojeni. Drugi so povedali, da so začeli odreikati cerkveno poroko zaročencem, kjer je bilo jasno, da jim ne gre za prejem zakramenta. Potem je tu še vprašanje prve spovedi in prvega sv. obhajila. Kako tu pomagati do bolj zavestnega in odgovornega prejemanja teh zakramentov tako pri otrokih kot pri družinah?
škofje so se o teh vprašanjih razgovar-jali, posvetovali, poslušali so razne konference in poročila strokovnjakov. Iz vsega je izhajalo, da je za poživitev vere in za učinkovito evangelizacijo potrebno, da je tudi prejemanje zakramentov bolj osebnostno in doživeto. Oznanjevanje božje besede mora pomagati do bolj osebnostnega prejemanja zakramentov, zakramenti pa morajo pomagati do globlje evangelizacije kristjanov. Eno pač vpliva na drugo.
Škofje so določili, naj se prihodnje leto posveti posebna pažnja zakramentom krščanskega uvajanja, tj. krstu, spovedi in sv. obhajilu.
Vsekakor so to problemi, ki se tičejo tudi naših slovenskih ljudi. Zato je treba o njih še razmišljati in pisati.
K. H.
 ...........  um..............  m...  Illlllllllllll.....
Korumbajski Don Boško
Brazilijo sestavlja 21 zveznih držav. Mato Grosso je druga naj večja, saj meri nad
1.250.000 kv. km. V tej državi leži mesto Corumba, in sicer blizu tam, kjer se stikajo meje med Brazilijo, Bolivijo in Paragvajem. Šteje nad 60.000 prebivalcev. Ob njem teče mogočna reka Paragvaj.
In kdo je korumbajski don Boško? Nihče drug kot slovenski rojak ERNEST SAKSIDA. Mož se je rodil pred 54 leti v Dornberku nedaleč od Gorice.
Kot dvanajstleten fantiček je odšel k salezijancem v Bagnolo v Piemontu. Tu je naredil nižjo gimnazijo. Ker je izrazil željo, da bi šel rad v misijone, so ga predstojniki poslali v Mato Grosso v Braziliji (1935). Tu je napravil noviciat, se zavezal 7 redovnimi obljubami, dokončal študije in bil spomladi 1946 posvečen v duhovnika. Kot tak je deloval po raznih salezijanskih zavodih. Nazadnje je prišel v mesto Corumba, kjer je ostal vse do danes, najprej 12 let kot profesor, ekonom in voditelj bivših gojencev, dokler ni spomladi 1961 odkril svojega pravega poklica, ko je postal zapuščeni korumbajski mladini oče in mati, brat in sestra, učitelj, vodnik, zdravnik, tolaž.nik, zagovornik, z eno besedo vse: korumbajski don Boško.
Naj njegovo delo osvetlimo z odlomki iz zapiskov, ki jih je sestavil neki 17-letni fant, katerega je gospod Ernest rešil iz korumbajskega blata. Fantu je ime Ayr-ton Pereira in je že sedom let v »Don Bo-skovem mestu«, kakor na splošno imenujejo ustanovo, ki je zrasla po prizadevanju našega rojaka in iz lastne skušnje pozna tamkajšnje razmere. Poslušajmo njegovo preprosto pripovedovanje!
*	*	*f!
1.
IZ MOJIH PRVIH SPOMINOV
Ko mi je bilo enajst let, sem prvič slišal o »Don Baskovem mestu«. Radovednost me j e gnala, da sem ga šel gledat.
Imam starše, a jih ne poznam. Ko sem bil še čisto majhen, me je moja mati izročila neki starejši gospe. Le ta je stanovala v> na pol razdejani baraki, katere notranjščina je bila izpostavljena vsem vremenskim neprilikam, vetru, dežju in živalim.
Še zelo majhen sem resno zbolel. K sreči se je ta gospa, na katero sem se navezal, zavzela zame.
čez nekaj let je gospa, pri kateri sem živel, vzela k sebi nekega moškega, ki je bil zmeraj pijan. V pijanosti je divjal in kričal name, naj se poberem iz hiše k
svojim staršem, ki jih nisem niti poznal.
Začel sem hoditi v šolo. šola je bila zame, bolj kot kaj drugega, lepa priložnost, da se umaknem iz barake in grem igrat, pri čemer so me tovariši velikokrat pretepli. Tako npr. se spominjam, da me je nekoč nekdo, ki sem mu vzel svinčnik, z vso silo udaril s pestjo po nosu. Solze so se mešale s krvjo, v mojem srcu pa sta rasla srd in misel na maščevanje. In da dopolnim to zgodbico, naj povem še, da ko sem prišel domov, sta me tudi moja improvizirana starša pošteno nabunkala.
V osmem letu se je zgodilo nekaj, kar mi je hotelo razgnati srce. Prikazala se je moja prava mati, do katere nisem čutil prav nobene ljubezni. Ženski sta se dolgo pogovarjali med seboj in nazadnje sklenili, da pojdem naslednji dan na sprehod v mesto s svojo materjo. Pa je bilo vse skupaj samo varanje: namesto v mesto sva šla drugi dan nekam daleč ob reki navzdol. To se je ponavljalo več dni. Na zahtevo sodnika za mladoletne sem se vrnil; moja prava mati pa se je morala zaradi tega zagovarjati pred sodnikom.
V' devetem letu sem spet zbolel. Zdaj sem prvič videl zdravnika. Možu sem se smilil. Ob njem sem spoznal, kaj bi lahko bila ljubezen. In res sem se navezal
nanj. Mož je to opazil in mi dal nekaj pametnih nasveto\>. Še sedaj se spominjam njegovih besed: »Skušaj biti dober z vsemi. Morda boš postal nekoč zdravnik in boš lahko veliko dobrega storil.« Danes razumem, da je bil ta mož res dober in krščanski zdravnik. Od tedaj čutim, da se moram razdajati in delati za druge. Četudi nisem zdravnik, lahko pomagam marsikomu, ki je v podobnem položaju.
MED TRNJEM IN OSATOM
Na vseh straneh vidim, koliko bede in grdobije je okoli mene, po družinah, med tovariši. V kakšni kruti stvarnosti živimo jaz in tisoči drugih fantov!
le v najnežnejši dobi se pokvarijo, postanejo tatovi, hudodelci in pustolovci. Še zmeraj mi je živo v spominu tovariš, ki je izvršil celo vrsto napadov, pobojev in nasilja: padel je pod streli, ko je bežal in izdihnil v luži krvi. Njegov brat, na videz dober in miren fant, se je dal pregovoriti prijateljem in je sklenil, da se bo maščeval. Tudi ta je zakrivil več umorov in zapustil svet z razklano glavo: v trenutnem prepiru ga je eden njegovih tovarišev, večkraten ubijalec, s težko kovinasto posodo za plin treščil po betici.
(Dalje)
V m ,.-i
i
f\ t
f v.-*
Kfi?;,.
l.fcL > t '
.■Mr'."
Slovenski duhovniški zavod »Slovenik« v Rimu, ki je bil pretekli teden slovesno odprt
Misijonar Ernest Saksida na obisku v eni izmed številnih barak »Don Boskovega mesta«
(Nadaljevanje s 1. strani)
somaševanju v pravkar blagoslovljeni kapeli. Obred blagoslovitve kapele, tabernaklja s Plečnikovim umetniškim Križanim in posnetek milostne podobe Marije Pomagaj z Brezij, kateri je kapela posvečen na, je opravil ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič, ki je tudi spregovoril med sv. mašo.
SLAVNOSTNA PROSLAVA V AVDITORIJU
Popoldne ob 17. uri je bila moderna dvorana »avditorij« na Via Conciliazione, zgrajena v edinstveni obliki polzvona, zasedena do zadnjega kotička. Slavnostnega srečanja Slovenikovih dobrotnikov so se udeležili visoki dostojanstveniki : kardinali Šeper in Marella ; slovenski škofje Držečnik, Jenko, Lenič in Grmič z nadškofom in metropolitom dr. Pogačnikom; go-riški nadškof in metropolit P. Co-colin ter bivši goriški nadškof msgr. A. Pangrazio, ki je s svojo prisotnostjo, podobno kot lani v Vidmu ob evharističnem kongresu, izpričal naklonjeno pozornost Slovencem, ter še drugi škofje, prelati in civilni odličniki.
Po nastopu Slovenskega okteta iz Ljubljane, ki je odlično odpel svoj spored in žel vihar ploskanja, je prelat dr. M. Jezernik pozdravil visoke goste, naglasil hvaležnost, ki jo slovenski narod dolguje Bogu za dar sv. vere ter izrazil radost in veselje, da je zamisel slovenskega zavoda v središču krščanstva, ki so jo mnogi proglašali za drzno utopijo, zdaj postala resnica.
Na oder je nato stopil slovenski metropolit dr. Pogačnik. Prisotnim se je zahvalil za udeležbo, neštetim dobrotnikom pa za vso pomoč. Slovenik, je naglasil, je zrasel iz žrtev predvsem malih ljudi in iz prizadevnosti celotnega našega občestva. Vsak kamen v za-
Krvavi Peronov povratek
Sikoro polnih 18 let je trajalo Peronovo izgnanstvo. 16. septembra 1955 je pobegnil iz Argentine na paragvajski topničarki,
21.	junija letos se je z letalom nameraval zmagoslavno vrniti iz svojega dolgega izgnanstva v Španiji. Vrnil se je sicer, a z zmagoslavjem ni bilo nič, čeprav ga je pričakala milijonska množica.
Malo pred njegovim prihodom je nam-leč prišlo do streljanja med množico, pri čemer je bilo 21 mrtvih in okrog 400 ranjenih. Pravijo, da so se spopadli pristaši raznih frakcij iz peronističnih vrst. Peron se je moral poslužiti vojaškega helikopterja in se dal brez sprejema prepeljati v svojo rezidenco v Vincente Lopezu blizu Buenos Airesa.
Naslednji dan je Peron govoril po televiziji. Do opozicije izven peronizma je bil blagohoten, ostro pa je obsodil tiste pristaše, ki hočejo svoje vrste peronizem. Dejal je, da ne bo dopuščal nobenih odklonov ne na levo in ne na desno ter da ostajajo temeljna načela peronizma ista kot pred dvajsetimi leti.
Peron je tudi opozoril na resni položaj v državi, na neurejeno gospodarstvo in na kršenje javnega reda. Dejal je, da namerava vsa preostala leta svojega življenja posvetiti obnovi države, Argentince pa pozval, naj ga pri tem podpirajo.
vodu bi lahko nosil ime dobrotnika: »Za dobro stvar ste prispevali ! Božje oko je videlo. Bog bo plačnik! Naj bo zavod spomenik skupnemu delu in toliki požrtvovalnosti !«
Pisatelj Alojz Rebula je s svojim govorom »Sloveniku na pot« segel poslušalcem globoko v srce. Mojster besede in obenem svečenik duhovnih dobrot je, zajemajoč iz globin svojih notranjih doživetij, prikazal bogastvo Kristusovega odrešenjskega oznanila, daru svete vere, ki nam jo je že pred 1200 leti posredovala Cerkev, zakonita »dedinja Kristusovega duha«. V vinogradu pod Triglavom je nam, »odrinjencem od mize zgodovine«, zašumelo opojno »vino naroda«, da so lahko vstali orjaki duha in svetosti, Baraga in Slomšek, Gnidovec in Ukmar. Desakra-lizacija življenja nas potiska v »narodno« in kajpak tudi versko »oseko« ko se mora sleherni osebno odločiti za »izbiro proti toku«, za zvestobo Bogu in narodu, tudi z rizikom osebnega pričevanja... Slovenci si ne smemo privoščiti luksusa, da bi se odrekli kulturnemu doprinosu slovenskih duhovnikov, ki nam ga zdaj v obilici obljublja tudi novi slovenski zavod v Rimu. Slovenik je namreč »poslanica duha« za nove širine srca in uma, za nezlomljivo zvestobo Bogu in narodu. Prebogata naložba je za čas in večnost!
V drugem delu proslave v avditoriju so nastopali s po dvema pesmima posamezni pevski zbori: »Jakob Petelin Gallus« iz Celovca, zbor župnije sv. Petra v Ljubljani, »Rečan« iz Slovenske Benečije, zbor župnije Naklo in zbor župnije Dornberk. Nadvse mogočen je bil končni nastop združenih zborov, ki so pod taktirko odličnega pevovodje Tomaža Tozona zapeli Kramolčevo »Tam, kjer teče bistra Žila« in Fleišmanovo »Triglav« .
ZAKLJUČNE SLOVESNOSTI
Slovenikove otvoritvene proslave so se uradno zaključile v sredo 20. junija zvečer v akademski dvorani Papeškega glasbenega zavoda (Pontificio Istituto di Musiča sa-cra), kjer je Slovenski oktet priredil koncert, na katerega je Slovenik povabil predstavnike rimske kurije, predstavnike diplomatskega zbora in nekatere predstavnike slovenskih romarjev.
Verski zaključek z zahvalno pesmijo pa se je izvršil v četrtek, na piaznik sv. R. Telesa, v cerkvi sv. Klemena, ob grobu sv. Cirila.
* * *
Na Apijski cesti v Rimu stoji zdaj »Papeški slovenski zavod«, lovenik. Svoja gostoljubna vrata odpira mladim slovenskim duhov-rukom in znanstvenim delavcem, ki želijo izpopolniti svojo izobraz-o v Rimu ali kakorkoli znanstveno delovati. Na stežaj jih odpira pa tudi slehernemu slovenskemu človeku, zlasti romarju, ki si v tujem mestu tako želi »košček doma«.
Slovenik v Rimu bodi vsekdar Krepak nosilni steber slovenske vernosti in kulturne ustvarjalnosti, pa tudi priča slovenske prisotnosti v osrčju Cerkve in v krogu evropskih narodov.
DR. R. KLINEC
Duhovniški jubileji
Msgr. dr. Jože Prešeren 40 let duhovnik
Dolgoletni dušni pastir slovenskih vernikov pri Novem sv. Antonu dr. Jože Prešeren praznuje 2. julija 40-letnico mašni-škega posvečenja. Bogato je bilo njegovo duhovniško delovanje, a predvsem se je vedno zavzemal za mladino. Kdo bi mogel povedati, koliko svojega časa je porabil za sestanke z dijašikimi skupinami, z Marijino legijo, s skavti in skavtinjami. Pri Novem sv. Antonu je skrbel za lepo nedeljsko službo božjo, ure in ure je na razpolago slovenskim vernikom v spovednici.
Ko je prevzel skrb za Marijino družbo v ul. Risorta, si je postavil za cilj, da zgradi Marijini družbi bolj primeren dom. Z velikimi žrtvami se mu je to tudi posrečilo. Zrasla je moderna stavba z lepo dvorano, prostorno kapelo in z mnogimi drugimi prostori.
V skrbi za mladino je za msgr. Gregorcem prevzel urejanje »Pastirčka«. Ne gre le za urejanje. Iskati mora sodelavce, skrbeti za natis, revijo raznašati in še večkrat kriti osebno denarni primanjkljaj. Ima pa to zadoščenje, da je »Pastirček« pri šolski mladini zelo priljubljen.
Jubilantu iskreno želimo, da bi mogel z božjo pomočjo še dolgo uspešno delovati v Gospodovem vinogradu. Za vse storjeno delo se mu zahvaljujemo in rečemo: Bog plačaj!
★
Duhovniški jubilej g. župnika v Borštu
V nedeljo 2. julija 1933 je v ljubljanski stolnici prejel mašniško posvečenje msgr. Jože Jamnik, župnik v Borštu. V teh dneh slavi torej 40 let svojega duhovniškega delovanja. Naj nam ne zameri, če se njegovega jubileja spomnimo v našem listu, čeprav bi sam najraje videl, da gre mimo neopaženo.
Svoje najboljše moči je posvetil delu med slovenskimi verniki na Tržaškem: sprva kot dušni pastir za slovenske vernike pri Sv. Vincenciju, potem več let ravnatelj Marijanišča na Opčinah in od leta 1960 župnik v Borštu. Nad dvajset let
je bil katehet na trgovski akademiji v Trstu.
Veliko je deloval med mladino, zato mu žilica ni dala miru, dokler ni tudi v Borštu uredil lep mladinski dom. V Borštu so dom poimenovali po Janezu Evangelistu Krdku, velikem ljubitelju malega slovenskega človeka.
Kot dober Kristusov posnemovalec skuša biti g. Jamnik vsem vse. Naj ga dobri Bog podpira, da bi mogel še dolgo uresničevati svoj ideal Kristusovega duhovnika.
Srebrnomašnik na Kontovelu
Dne 4. julija bo g. Rudi Bogateč, župnik na Kontovelu, obhajal 25-letnico svojega mašnišikega posvečenja in nove maše, ki jo je daroval v župnijski cenkvi v Sv. Križu pri Trstu.
V mašnika je bil posvečen 4. julija 1948. Prvo službo je opravljal kot kaplan v župniji Lazaret-Bertoki pri Kopru, od koder je upravljal tudi župnijo Dekani. To mesto je moral po zelo kratkem času zapustiti zaradi tedanjih razmer in se je po nalogu cerkvenih predstojnikov nato preselil na Plavje v tedanji coni A Tržaškega ozemlja. Od tod je redno oskrboval tudi podružnico in vas Spodnje Škofije, ki sta cerkveno spadali v župnijo Lazaret-Bertoki. Leta 1951 je bil kot kaplan v pomoč župniku na Proseku in decembra istega leta mu je bila poverjena sosedna župnija Kontovel.
Leta 1956 je bil imenovan za stalnega župnika na Kontovelu, kjer deluje že dobrih 22 let in kjer bodo bodočim rodovom ostala vidna znamenja njegove ljubezni in skrbi za lepoto cerkve.
V cerkvi je dal izdelati novo krstilnico, prenoviti prezbiterij z novim tlakom, z novim oltarjem in ambonoma iz nabre-žinskega kamna. Dal je pokriti z izdelanim lesom do primerne višine stene prezbiterija. Zamenjal je stare in nerodne klopi v cenkvi z novimi. Poskrbel je tudi za elektrifikacijo in avtomatski pogon zvonov.
Ustanovil je cerkveni pevski zbor, ki naj bi, sedaj še številčno majhen, rastel in se trudil, da se bo bogoslužje bogatilo s pesmijo v božje češčenje in v duhovno
lllllllllllllllllllllllllllllllIllllIlllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllIllllllllllilllllllllllllllilllllllllllllllllllllllilllllllllllilllllllllllllllllllll
V
Župnik Albin Bratina
V sredo 20. junija se je razširila vest, da je g. Bine umrl v Tržiču. Tako smo namreč med seboj klicali g. Albina Bratino. Vsakdo je vedel, kdo je gospod Bine, ta simpatična oseba med slovensko primorsko duhovščino.
Po rodu je bil Vipavec, saj se je rodil v Štomažu 16. maja 1912. Tudi po duši je bil Vipavec in to pomeni, da je bil dober, niehaik, veder. Najbrž se v življenju ni nikoli razjezil. Iz kmečke družine je šel v Gorico študirat, dočim so si njegovi bratje izbrali drugačne življenjske poti. V malem semenišču se je odlikoval po svoji nadarjenosti za jezike. V semenišču je bilo treba pozdraviti nadškofa Sedeja v raznih jezikih ob akademiji za njegovo 30-letnico škofovanja v Gorici; petošolec Albin Bratina ga je pozdravil v klasični grščini. Vendar se v študiju ni naprezal, ker to ni bilo nikoli v njegovem značaju.
Šel je v bogoslovje in postal duhovnik. Posvečen je bil 17. maja 1936, novo mašo jc pel 21. maja v Štomažu, nato je po kratkih mesecih službe v Črničah odšel kaplana v Idrijo. A tam je ostal le eno leto. Izpraznilo se je mesto župnika na Otlici. Tedanji nadškof msgr. Maigotti je na lo gorsko župnijo poslal idrijskega kaplana g. Bineta Bratino. Ko je odhajal tja gor, si gotovo ni predstavljal, da bo tam preživel svoja najlepša in tudi najtrša leta duhovniške služe. Na Otlici je
Namreč ostal 23 let.
V tem Času je s svojimi verniki doživel drugo svetovno vojno in leta osvoboti 'icga boja. Kako je bilo na Otlici v tistih letih, vedo povedati primorski partizani, ki so se tam okrog borili. Mnogi te čase
in boje opisujejo sedaj v svojih spominih. Najbolj pristni in najbolj doživeti bi bili spomini g. Albina Bratine, ko bi jih bil napisal. Kajti on na Otlici ni doživljal samo hajk, streljanja, požigov, tudi sam je bil dvakrat obsojen na smrt; enkrat so ga hoteli ustreliti partizani, a so ga rešili Nemci, drugič so ga hoteli ustreliti Nemci, a se je nekako tudi pred njimi rešil.
Vendar je prestal vse te hude čase in učakal mirnejše življenje po vojni. Obširna otliška župnija je pa postala zanj pretežka. Zato ga je g. Toroš leta 1960 premestil v Škrbino na Krasu. Toda g. Bine ni bil več zdrav. Zahrbtna bolezen mu je začela razjedati zdravje. Bil je operiran in vse je kazalo, da bo po operaciji in po romanju v Lurd znova vse dobro. Toda čez leta se je bolezen znova pojavila. Iskal je pomoči v bolnišnicah v Ljubljani in Tržiču, kjer je imel brata Virgila. Ta se je zanj zavzel ves čas bolezni še bolj kot po bratovsko. A neozdravljiva bolezen je zahtevala svoje in 20. junija zjutraj je g. Albin v tržiški bolnišnici umrl.
Pogreb je bil v Štomažu v petek 22. junija zvečer. Prišel je g. škof Jenko, ki je daroval sv. mašo in opravil pogrebne obrede, prišli so številni sobratje; nad 90 jih je bilo s Primorske in tudi iz Italije. Prišlo je veliko vernega vipavskega ljudstva, posebno še njegovi nekdanji župlja-ni z Otlice in iz škrbine, da se poslovijo od g. Bineta.
V cerkvi je govoril g. škof Jenko in poudaril zlasti vernost pokojnega g. Bratine ter njegovo vdanost v bolezni. Ob grobu pa se je poslovil od sobrata msgr. Andrej Simčič, dekan v Solkanu, ki je bil njegov sošolec iz gimnazijskih let. Oglasil sc je tudi g. France Krapež, ki se je pokojnemu gospodu zahvalil, da je za časa njegovega župnikovanja na Otlici dala du-hovnija Cerkvi tri duhovnike. Še to lahko povemo, da je iz cerkve na pokopališče neslo strica-duhovnika šest njegovih nečakov. Kaj takega sc zlepa ne primeri kakemu duhovniku.
Sedaj g. Bine počiva v štomažu pod Čavnom. Seveda gleda nanj Otlica, na jugu pa je videti kraške vrhove nad Škrbino. Naj prosi g. Albin pri Bogu za svoje nekdanje župljane in vse nas, da bi srečno priromali za njim. Njemu pa daj Bog večni pokoj.
K. H.
rast vseh, ki se službe božje udeležujejo. V ta namen je poskrbel cerkvi nove elektronske orgle. Pri vsem tem pa mu ni žal tudi lastnega denarja z edinim namenom, da bi v lepi cerkvi in pri lepem petju, s svojo številno in bolj vneto navzočnostjo pri službi božji, farani bili resnični duhovni okras božjega kraja.
Omeniti je treba še posebej, da se je g. Bogateč kot dolgoletni katehet na osnovni slovenski šoli na Proseku, veliko trudil za pravo vzgojo mladine.
G. Bogatcu sta zaupana mesto predsednika v upravnem odboru slovenskega zavoda Marijanišče in skrb za misijone med slovenskimi verniki naše škofije.
Bog bodi g. Bogatcu za njegovo zvestobo Bogu in svojemu poklicu, Cerkvi in narodu, dober plačnik. Ta dan naj bi ga vsi priporočali Bogu, da ga še veliko let, zdravega, veselega, skrbnega in požrtvovalnega, ohrani v naši sredi in sveti Cerkvi, posebno v tem času, ko se vedno bolj 'krči število slovenskih duhovnikov in ni duhovniških poklicev v našem slovenskem ljudstvu.
F. š.
Zastopstvo staršev iz Sv. Križa pri županu tržaške občine
Združenje staršev otrok osnovne šole in prijateljev mladine v Sv. Križu je imelo v petek 15. junija svoj najavljeni sestanek pri županu tržaške občine inž. Spacciniju. Namen sestanka je bil seznaniti župana s pomanjkljivostmi šolskega značaja, za katere je pristojna tržaška občinska uprava.
Devetčlanski odbor, kateremu sta se pridružila tudi predsednik krajevne konzulte za zapadni Kras Marij Sedmak ter otroška vrtnarica Kristina Bembi, je županu predstavil slovenski občinski odbornik dr. Rafko Dolhar. Odborniki so v jasnem in izčrpnem poročilu seznanili predstavnika občine z neodložljivimi potrebami slovenske osnovne šole, otroškega vrtca in nižje srednje šole, ki kakor je znano, nimajo ne telovadnice ne jedilnice, prostori so v glavnem pretesni in nepopolni ter brez zdravstvene opreme. Tudi šolsko igrišče ni opremljeno z napravami za športno in rekreativno dejavnost. Rečeno je tudi bilo, naj se čimprej misli na zgraditev novega modernega šolskega poslopja.
Iz razgovora, ki je sledil, se je razkrilo, da tako župan kakor prisotni občinski odbornik zelo od blizu poznata šolske probleme svetokriške vasi. Župan je priznal, da bo treba v najkrajšem času in v skladu s finančnimi možnostmi občinskega proračuna rešiti zanemarjeno stanje naših šol. Tudi on je izrazil mnenje, da je najbolje, če se prouči možnost za zgraditev novega modernega šolskega poslopja, kjer naj bi bili nastanjeni tako osnovna šola, nižja srednja šola ter otroški vrtec z vsemi potrebnimi pritiklinami za športno in razvedrilno dejavnost. Obljubil je, da bo proti koncu junija prišel v Sv. Križ, da se osebno seznani z dejanskim stanjem šolskih poslopij kakor tudi da preveri možnost primernega zemljišča za novo šolsko poslopje.
Odbor se je talko županu Spacciniju kakor tudi odborniku dr. Rafku Dolharju zahvalil za izkazano zanimanje.
Maturitetne komisije
Ministrstvo za šolstvo je preko šolskega skrbništva v Trstu sporočilo sestavo letošnjih izpitnih komisij, ki bodo naslednje:
Klasični licej: Predsednik Martin Jevmi-kar, člani Antonija Bednarik-Vončina (italijanščina), Robert Petaros (slovenščina), Janja Auersperg-Novak (latinščina), Oto Berce (filozofija), predstavnik zavodov Alojz Rebula (latinščina in grščina), Andrej Bratuž (filozofija in zgodovina).
Znanstveni licej: Predsednik Božo Rado-vich, člani Magda Corsi-Sfiligoj (italijanščina), Janko Jež (slovenščina), Andrej Macuzzi (zgodovina), Branko Pegan (pri-rodoslovje), predstavnik zavoda Sonja Tominec (matematika in fizika).
Učiteljišče: Predsednik Franc Pisani, člani Laura Abrami (italijanščina), Josip Se-razin (slovenščina), Egidij Košuta (filozofija in pedagogika), Ivan Cemie (matematika), predstavnika zavodov Elvira Sloccari-Milaudi (latinščina in zgodovina), Katarina Faganel (latinščina in zgodovina).
Trgovski tehnični zavod:	Predsednik
Aleksij Lokar, člani Kazimir Faganelli (italijansko slovstvo), Valerija Glavič vd. Venuti (slovensko slovstvo), Marta Furlan (angleščina), Josip Pečenko (blagoznan-stvo), zastopnik zavoda (Anamarija Bu-sechian (knjigovodstvo).
Prof. Andrej Macuzzi se je zaradi bolezni odpovedal, zato bo prišel na njegovo mesto kdo drug.
Volivni rezultati v slovenskih občinah na Tržaškem
(V oklepaju so izidi deželnih volitev leta 1968).
Dolina: Slov. skupnost 688 (746), DC 628 (507), PSDI 125, PSI 349 (leta 1968 PSU 219), PRI 78 (39), PLI 48 (36), MSI 73 (53), PCI 1.948 (1.869), za neodvisnost Trsta 31.
Repentabor: Slov. skupnost 132 (144), DC 52 (46), PSDI 8, PSI 76 (PSU 38), PRI 6 (6), PLI 12 (8), MSI 31 (9), PCI 149 (154), za neodvisnost Trsta 5.
Zgonik: Slov. skupnost 273 (232), DC 63 (71), PSDI 27, PSI 103 (PSU 62), PRI 29 (7), PLI 27 (16), MSI 31 (9), PCI 435 (395), za neodvisnost Trsta 6.
Nabrežina-Devin:	Slov.	skupnost 808
(841), DC 1.626 (1.507), PSDI 214, PSI 512 (PSU 466), PRI 120 (69), PLI 173 (186), MSI 317 (155), PCI 1.341 (1.256), za neodvisnost Trsta 29.
Sv. Ivan
Dne 17. junija sta nastopila v našem Marijinem domu moški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine in Stane Raztresen s Cankarjevo zgodbo »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Prerokovali so nam pičlo udeležbo, ker se je mesto tisto nedeljo zaradi izletov precej izpraznilo, toda imeli smo precej polno dvorano, to pa zaradi programa. Zbor, ki je nastopil, je znan kot odličen moški zbor, Stane Raztresen pa je s svojim »Hlapcem« nastopil že izven mesta in je vladalo pri nas veliko zanimanje zanj. Moški zbor »Igo Gruden« je odpel deset pesmi. Prvič smo ga slišali v naši dvorani in bil je to velik užitek. Bila je pa to tudi spodbuda naši mladini, da bi mogla v tem oziru nekoliko več storiti. Raztresen pa je že bil na našem odru s podobnimi predstavami. Brez dvoma je bilo njegovo podajanje nekaj izrednega. To ni bila le deklamacija, temveč cela drama. Uporabili smo priložnost in umetniku ob njegovi 60-letnici voščili še dolgo delovanje na naših odrih.
Naj s tega mesta izrazimo zahvalo vsem dragim gostom, ki so v letošnji sezoni nastopili na našem odru s prošnjo, da nas kmalu spet obiščejo.
P. š.
Poroka
V soboto 23. junija sta se v Carpiju poročila inž. Pavel Chersi in prof. Luisa Facci Fosatti. Prijatelji iz Rojana želijo novoporočencema srečno skupno življenje.
»Šagra« na Kremenki
Tudi letos je mladina iz Domija, z La-kotišča in Kremenke organizirala »šagra«, ki je bila na Kremenki v nedeljo 10. junija. Na sporedu je bil bogat program, saj je nastopilo več pevskih zborov: zbor iz Maokolj (Dušan Jakomin), zbor »V. Vodnik« iz Doline (Ignacij Ota), mešani zbor »F. Prešeren« iz Boljunca (Drago Žerjal) ter domači zbor »F. Venturini«. Igrala je tudi godba iz Ricmanj, spored pa je zaključila folklorna skupina Dijaškega doma, ki je izvedla nekaj gorenjskih narodnih plesov. Vinska kapljica in ples, ki je trajal pozno v noč, sta popestrila to prireditev.
Krožek »Devin-Štivan«
V kulturnem krožku »Devin-Štivan« je bila v soboto 23. junija zaključna prireditev letošnje sezone. Večer je odprl župan devinsko-nabrežinske občine dr. Drago Le-giša in podal pregled dela, ki ga je društvo opravilo v tej sezoni. Nato je nastopil zbor »Fantje izpod Grmade« in zapel pod vodstvom dirigenta I. Kralja nekaj narodnih pesmi. Sledilo je zanimivo predavanje prof. Sama Pahorja, ki je govoril o jezikovnih pravicah Slovencev v zamejstvu.
Zaključna prireditev slovenske glasbene šole v Kulturnem domu
V nedeljo 24. junija ob 17. uri je slovenska glasbena šola v Trstu z uspelo prireditvijo zaključila šolsko leto 1972-73. Zastopani so bili vsi odseki omenjene šole in sicer: župnijski dom v Mačkoljah, mladinski dom »Boljunec«, Krekov dom v Borštu, Baragov dom v Ricmanjih, Slomškov dom v Bazovici, Finžgarjev dom na Opčinah, župnijski dom v Sv. Križu ter Marijin dom v Rojanu. Nastopili so izvajalci na posamezne instrumente, predvsem na klavir, harmoniko, kitaro in orgle ter ansambli Kondor-Planika iz Bazovice-Gro-čane, Taims in Galebi z Opčin, skupine harmonikarjev iz Rojana, Bazovice, Boljunca in Mačkolj. Gost večera je bil znani
tržaški narodni ansambel s pevko Ljubico Berce-Košuta. Nastopajoče je predstavljala Marinka Theuerschuh. Daljše poročilo o tej prireditvi bomo objavili prihodnjič.
Prireditev na Opčinah
V prosvetnem domu na Opčinah je bila podelitev nagrad za literarni in likovni natečaj o kmečkih uporih, ki sta ga priredila srednja šola »S. Kosovel« in prosvetno društvo »Tabor«. Z nagrajevanjem je bila povezana kulturna prireditev. Ob začetku je prof. Marija Ceščutova spregovorila o pomenu kmečkih uporov. Nato so nastopili dijaki z branjem nekaterih nagrajenih del, z glasbenimi točkami in dvema prizorčkoma.
Zadruga »Kulturni dom Prosek-Kontovel«
Na Proseku so te dni ustanovili zadrugo »Kulturni dom Prosek-Kontovel«, ki ima kot cilj zgraditev kulturnega doma za omenjeni vasi ter skrb za tamkajšnjo kulturno, prosvetno in športno delovanje. V zadrugo je že vpisanih 75 domačinov, izmed katerih so na ustanovnem občnem zboru izvolili upravni in nadzorni odbor ter razsodišče. V upravnem odboru so: Josip Ferfolja, Alojz Kapun, Marjan Per-tot, Milan Cuk, Lado Cibic, Boris Puntar, Leopold Vatovec, Danilo Ukmar, Danilo Kocman, Josip Starc, Lado Ukmar, Viktor Štoka, dr. Drago Štoka. V nadzornem odboru so: Miro Blažina, Ivan Ban, Drago Štoka, v razsodišču pa Karlo Pirjavec, Srečko Sedmak in Vida Menucci.
Iz uvodnega poročila, ki ga je prebral Josip Ferfolja, je razvidno, da so že nabrali nekaj sredstev, nekaj bosta prispevali dežela in občina, nujno potrebna pa bo pomoč organizacij in domačinov.
j »Katoliški glas** v vsako slovensko družino I
Dan Jugoslavije na tržaškem velesejmu
Tiskovna konferenca, s katero se je začel dan Jugoslavije na letošnjem tržaškem velesejmu, je nudila ugodno priložnost za poglobljen razgovor o problemih, ki zanimajo obmejna področja Italije in Jugoslavije. Jugoslovanski delegati, ki jih je vodil tajnik za industrijo, trgovino in obrt pri hrvaški vladi Bohumil Bernaršek, so orisali stališča svoje vlade in drugih zainteresiranih organov glede važnih vprašanj, ki zadevajo cestne povezave, razširitev mejnih prehodov pri Fernetičih in Rdeči hiši, trgovinsko in industrijsko sodelovanje, o načrtih za zvezo med severno-jadranskimi pristanišči od Benetk do Reke ter o jugoslovanskem načrtu za plovni kanal med Donavo in Jadranom.
V svojem poročilu je Bohumil Bernar-šok govoril predvsem o italijansko-jugoslo-vanski blagovni izmenjavi, ki je lani dosegla vrednost 700 milijonov dolarjev ter je pri tem opozoril, da je jugoslovanski izvoz pri tem še vedno v primanjkljaju. Poleg teh in drugih vprašanj so jugoslovanski predstavniki govorili tudi o vprašanju jugoslovanske delovne sile v Italiji.
LJUBLJANSKA TV
Spored od 1. do 7. julija 1973
Nedelja: 9.00 Neznani leteči predmeti. 9.55 Po domače. 10.25 Proslava ob obletnici kmečkih puntov (prenos iz Kostanjevice). 11.50 Otroška matineja. 18.25 Jano-šik, I. del slovaškega filma. 21.20 Dobre stare melodije.
Ponedeljek: 18.30 Pustite jih živeti. 19.00 Mladi za mlade. 20.35 F. Veber: Pogodba. 21.40 Video kasete.
Torek: 18.30 Veliki in majhni. 19.00 Metulji naše dežele. 19.20 Singapur. 20.30 Vojna in mir.
Sreda: 15.30 Mačkon in njegov trop. 16.00 Jahanje. 18.45 Kratak film. 20.35 Nevarna pot, jugoslovanski film.
četrtek: 14.00 Tenis v VVimbledonu. 18.30 Izbor s festivala športnih in turističnih filmov. 18,55 Neznani leteči predmeti. 20.55 Kam in kako na oddih. 20.40 Četrtkovi razgledi. 21.30 Sen dr. Mišiča.
Petek: 14.00 Tenis v VVimbledonu. 18.30 Veseli tobogan: Celje. 18.55 Doktor na pohodu. 19.20 Plavanje. 20.35 Podeželanka.
22.15	XXI. stoletje.
Sobota: 14.00 Tenis v VVimbledonu. 18.45 Plesna učitelja. 20.30 Split 73. 21.40 Junaki cirkuške arene. 22.05 Šerif v New Yonku.
Praznik sv. Ivana v Gorici
Letos smo prvič obhajali farni praznik sv. Janeza Krstnika v naši novi slovenski duhovniji v Gorici. Praznik smo pričeli s slovesno sv. mašo na predvečer v soboto
23.	junija in ga prav tako ter še slovesne-je praznovali s slovesno sv. mašo na praznik opoldne. Tudi popoldanski blagoslov je priklical kar lepo število faranov. Zaključili smo ga pa v torek 26. junija, ko je bil v cerkvi sv. fvana instrumentalni koncert klasične glasbe.
Ta praznik je pokazal, da postaja cerkev sv. Ivana res vedno bolj središče naše duhovnije. Mnogi, ki obiskujejo slovenske maše po raznih goriških cerkvah, pridejo ob takih izrednih priložnostih v središče, da tako pokažejo zavestno pripadnost naši duhovni skupnosti. Bog daj, da bi naš zavetnik sv. Janez Krstnik vedno bolj povezoval vse naše ljudi vjnestu v eno božjo družino, ki živi in čuti s Cerkvijo.
S seje goriškega obč. sveta
Prejšnji petek se je po daljšem premoru ponovno sestal goriški občinski svet in odobril več sklepov, ki so se nanašali na osebje, na podporo raznim ustanovam, na prošnje za deželne prispevke, na natečaje in na različna druga vprašanja.
Med drugim so svetovalci odobrili tudi načrt za novo slovensko šolo v ulici Čampi. Pri tej točki je predstavnik SDZ prof. Slavko Bratina pripomnil, da bi bilo treba poleg tega načrta in tistega, ki je že v pripravi za otroški vrtec v isti ulici, čim-prej pripraviti še načrt za trgovsko šolo, ker je dežela že lansko leto nakazala v ta namen sto milijonov, ter hkrati zaprosil odbor, da bi začel takoj misliti tudi na izbiro primernega prostora za naše šole v južnem delu mesta.
Pri neki drugi točki pa je svetovalec Bratina hotel vedeti, ali so pri nakupu novih pisalnih strojev poskrbeli vsaj za enega s slovenskimi črkami za anagrafski urad, v nasprotnem primeru bi ga bilo treba naročiti, ker je nujno potreben zlasti za izpolnjevanje osebnih izkaznic.
Dobro uro so svetovalci posvetili raznim vprašanjem in predlogom. Tako je naš predstavnik predlagal, naj med počitnicami prepleskajo učilnice raznih šol in vrtcev. To je še prav posebno potrebno na osnovni šoli v Štandrežu ter v otroških vrtcih v ulici Croce in ulici Randaccio. V
Po Kanalski dolini je deževalo. Nad tisoč metri so se pozibavale megle. Ko me je v soboto 23. junija predzadnja žičnica potegnila k Naši Gospe na Gori, kot so sprva imenovali Sv. Višarje, so se proti večeru razpodile tudi megle. Obetal se je lep dan, vsakoletni začetek višarske božje poti.
Podklošter, Žabnice, Ukve so zagorele v lučkah. Na vrhu višarskega hriba, 1800 m visoko je zaplamtel kres v čast Janezu Krstniku. Zadonela je pesem. Široke snežne odeje po kotanjah gorskih velikanov Viša, Nabojsa, Lovcev so skrivnostno osvetljevale ta prelepi gorski svet.
24. junij. Samo 4 stopinje. Ce nisi zimsko oblečen, te zebe. Polovica stojnic pod svetiščem je že odprtih. Zgornji dve romarski hiši pod svetiščem bosta v juliju preurejeni in bo z ostalimi prostora za več ko 120 ležišč.
Od svetišča proti žičnici je postavljenih okoli deset visokih železnih svetilnikov, ki bodo osvetljevali Marijino svetišče in jih bo videti po celi gornji Kanalski dolini in Zajzeri.
Četudi se na dan sv. Janeza Krstnika začne duhovna oskrba svetišča, je bilo letos že nad 6.000 romarjev. Od vseh strani so prišli. Na dan uradnega odprtja božje poti prednjačijo Slovenci. Iz Logatca so in iz Svitanja pri Celju, iz Maribora in Sv. Jurija, ki imajo s seboj svojega kaplana. Popoldne so se jim pridružili še domačini iz Žabnic in Ukev.
In zakaj prav danes? Prva svetovna vojna je docela porušila višarsko svetišče. 9. julija 1915 so prižvižgale na Višarje prve granate. Na srečo so malo prej odnesli milostno podobo višarske Kraljice v Žab-nice, nato v Beljak in potem v Maribor v frančiškanski samostan. Dne 16. septembra 1915 je prišla žalostna vest: Višarska Kraljica nima več svoje hiše, Svete Višarje so postale razvalina in vse je pogorelo. Bilo je to po prazniku Žalostne Matere
ta namen so štandreški starši že poslali pismo županu in enako nameravajo starši otrok, ki hodijo v oba omenjena vrta.
Števerjan
V nedeljo 6. junija je bil v Števerjanu praznik prvega sv. obhajila. Prvič je pristopilo k božjemu oltarju in prejelo sv. obhajilo 8 otrok — 5 dečkov in 3 deklice. Po maši so prvoobhajance povabile šolske sestre v vrtec in jih tam lepo pogostile.
Popoldne po blagoslovu so pa otroci iz vrtca in deklice iz osnovne šole priredili v Župnijskem domu prisrčne prizorčke in rajanje v čast prvoobhojancem. Vsa zahvala čč. sestrama, .ki sta tako uspešno pripravili otroke, da so prejeli lepo priznanje od gledalcev in poslušalcev.
Hvala vsem, ki so se potrudili za prireditev, prvoobhajancem pa najlepša voščila, da bi bili vedno bliže Jezusu in z njim rastli v dobroti in milosti.
Umrla je dobrotnica slovenskih misijonarjev
V soboto 23. junija je v goriški bolnišnici prenehalo biti dobro in sočutno srce Frančiške Komjanc vd. Pintar iz Bukovja pod Števerjanom. Rodila se je v Cerovem pred 81 leti in se 20-letna poročila v števerjan. Imela je sedem otrok, od katerih so živi še trije sinovi. V življenju je veliko pretrpela in trdo delala na kmetiji. Zadnja leta je bolehala, zato je svojo prirojeno dobrodelnost še povečala.
V Katoliškem glasu, katerega zvesta naročnica je bila, je čitala pismo misijonarja Jožeta Cukaleta iz Indije, ki je lani obiskal Goriško. Sklenila mu je pomagati. Vsak drugi mesec mu je pošiljala skoro vso pokojnino, ki jo je prejemala. Zase je pridržala le skromno vsoto. Pred kratkim se ji je misijonar Culkale pismeno zahvalil kot skriti duši, ki je v svoji preprostosti razumela klic lačnih po svetu.
Že dan po njeni smrti, ko je še ležala v mrtvašnici glavne bolnišnice, je prišel na našo upravo sin Alojz, pri katerem je živela, in prinesel njeno zadnje pismo, ki se glasi; »Po moji smrti, kar najdete denarja od penzije, vzemite 25.000 lir za križ, ki ga postavite na moj grob. Kar bo še denarja ostalo, pa dajte za slovenskega misijonarja Jožeta Cukaleta, ki je v Indiji. Nesite jih na Placuto Zori Piščanc. Frančiška Pintar.«
božje. Leta J.922 so začeli z obnavljanjem višarskega svetišča.
Na kresni večer 23. junija 1925 so prišle v Žabnice trume romarjev iz Goriške, iz Beneške Slovenije in iz Koroške. V župni cerkvi v Žabnicah so verniki prepevali in molili pozno v noč pred milostno podobo, ki je bila izpostavljena na glavnem oltarju med cvetjem in zelenjem. Ko se je stemnilo, so zasvetili kresovi po Svetih Višarjah in na bližnjih gorskih vrhovih. Oglasili so se mogočni streli iz možnarjev.
24. junij 1925. Kljub dežju so prihajali novi romarji iz bližnjih župnij Kanalske doline. Cerkev je bila mnogo premajhna. Nad 30 duhovnikov je darovalo presveto daritev pred milostno podobo. Kljub dežju so začeli s procesijo z Marijo na Svete Višarje.
Zagrmeli so streli, zadonele so pesmi. Po vseh oknih, koder je šel mimo sprevod, so gorele sveče. Okrašeni mlaji in slavoloki so pozdravljali višarsko Marijo. Pri slavoloku pod goro so žabniški fantje sprejeli sveto podobo in jo nesli do vrha. Na planini je sprevod obstal. Tudi dež je ponehal in sonce je zasvetilo izza oblakov.
Do sedla nad planino si prišli naproti romarji z dr. Lambertom Ehrlichom, ki je pozdravil Marijo v slovenskem jeziku, drugi duhovnik v nemškem in tretji duhovnik v italijanskem jeziku. Pevski zbor iz Žabnic jo je pozdravil s pesmijo, dekleta v narodnih nošah so posipavale prostor pred njenim oltarjem s cvetjem, ljudstvo je otl veselja jokalo, da je po enajstih letih begunstva zopet Marija prišla na svoj višarski prestol, kjer kraljuje že od leta 1360.
Vsa množica je zapela zahvalno pesem in izredna slovesnost je bila končana. V spomin na ta dogodek se vsako leto odpre svetišče na ta dan. Goriški in tržaški Slovenci naj bi vsako leto poromali k njej!
Jože Peterlin SDB
Sin Alojz je pustil na naši upravi 80.000 lir, ki smo jih takoj poslali misijonarju Cukaletu in tako izpolnili njeno zadnjo željo. Taka je bila Frančiška Pintar, ki si je z zglednim krščanskim življenjem in dobrimi deli odprla pot v nebesa.
V ponedeljek 25. junija zvečer smo jo iz goriške bolnišnice spremili k zadnjemu počitku v domačo zemljo, ki jo je do smrti ljubila. Bog naj ji bo plačnik, ona pa naj še iz nebes pomaga našim misijonarjem, da bi vedno našli take dobre duše, ki bi jih podpirale.
Sinovom Alojziju, ki je na domu, Marcelu na posestvu v Moši in Rafaelu v Franciji ter vnukom in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Šolska prireditev v ul. Randaccio
Kot sta osnovna šola in otroški vrtec v ulici Croce v Gorici zaključila šolsko leto z razstavo in kratko prireditvijo, tako sta tudi osnovna šola in otroški vrtec v ulici Randaccio pretekli torek 26. junija imela svoj praznik. Lepo število staršev in prijateljev naših šol se je zbralo, da so poslušali petje in recitacije šolarjev. Osnovna šola je nastopila celo z glasbenimi točkami svojih učencev in recitiranjem odlomkov Župančičeve »Dume«. Mogočen je bil zaključek, ko so učenci zapeli pesem o tolminskem puntu, ki so se ga hoteli spomniti s pesmijo. Vsem nastopajočim, posebno pa učiteljicam osnovne šole in vrtca vsa pohvala za trud, nastop in razstavo, saj je vse to živa priča o plodnem delu med mladino.
Kolonija za goriške šole
Letošnji koloniji, ki ju organizira dobrodelno društvo Vincencij eva konferenca iz Gorice, se bosta začeli dne 4. julija.
Gorska kolonija bo v kraju Ovaro (Car-nija) in bo trajala 25 dni. Odhod dečkov bo dne 4. julija ob 15,30 izpred železniške postaje v Gorici. Prostih je še nekaj mest proti plačilu; za informacije se je treba obrniti na sedež Vincencijeve konference (Riva Piazzutta 18, tel. 83177).
Obmorska kolonija bo v Nabrežini. Odhod dečkov 4. julija ob 9h dopoldne. Tudi za to kolonijo je prostih še nekaj mest proti plačilu (informacije na sedežu Vincencijeve konference).
Podgora
Na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija bo poteklo 25 let, odkar je g. Anton Prinčič, sedaj župnik v Števerjanu, opravil prvič v naši cerkvi sv. daritev. Na isti praznik bo ta petek ob 9. uri imel v podgorski cerkvi svojo srebrno mašo. Vabimo vse znance in prijatelje, sedanje in bivše farane gospoda srebmomašnika, da se udeležijo te zahvalne sv. maše in pridejo poslušat tisto večno lepo pesem: Srebrno-mašnik, bod’ pozdravljen!
Prihodnjo nedeljo 1. julija ob 18. uri bo imel blagoslov z Najsvetejšim bivši breginjski župnik Janko Kosmač, ki se je odločil, da gre za misijonarja na Madagaskar. Po blagoslovu se bomo od njega poslovili in mu zaželeli srečno pot in obenem dali priznanje njemu in našim idealnim misijonarjem, ki se na Madagaskarju žrtvujejo za rast božjega kraljestva.
Dobrine zemlje vsem ljudem
Na Dunaju je imela zborovanje mednarodna prehrambena organizacija UNIDO, katere se je udeležila tudi delegacija iz Vatikana pod vodstvom prelata Ouilicija. V nagovoru je prelat v papeževem imenu izjavil, da hoče Vatikan v polni meri podpirati prizadevanja mednarodnih ustanov za pomoč nerazvitim deželam in pohvalil vzorno sodelovanje mednarodnih organizacij na tem področju. V tem je upravičeno upanje za mnoge narode, da bo le prišlo do pravičnejše razdelitve dobrin zemlje med vse narode. To bo tudi utrdilo upanje na mir, kajti prav gospodarska izkoriščanja so bila največ kriva mednarodnih sporov.
Sveti sedež sicer priznava suverenost in samostojnost upravljanja dobrin in bogastva narodom na lastnih področjih, vendar poudarja, da so dobrine zemlje dane v uporabo vsemu človeštvu in morajo zato biti po mednarodnih dogovorih dosegljive vsem, ki so v potrebi; tako uči tudi papež Pavel VI. v okrožnici »Ob 80-let-nici«.
Priznanje M. Tereziji
Mati Terezija Bojaxhji, veliki apostol ljubezni do bližnjega v Indiji, je 25. aprila prejela od edinburškega vojvode nagrado ustanove Templeton v znesku 34.000 funtov šterlingov (50 milijonov lir). Tekmecev za nagrado je bilo dva tisoč. Priznali so ji, da ogromno stori za »širjenje spoznanja božje ljubezni do ljudi«. To je namreč tudi namen ustanove Templeton.
OBVESTILA
Prihodnje srečanje »Prijateljev Zavoda sv. Družine« bo v prostorih omenjenega zavoda v četrtek 12. julija ob 21. uri. Govor bo zlasti o pripravi slavnostnega odprtja nove zavodske stavbe. Prosimo za čim večjo udeležbo in da bi se sestanka udeležili tudi krajevni zastopniki iz okolice goriškega mesta.
Sindikat slov. šole - Tajništvo Gorica
obvešča slovenske šolnike na Goriškem, da bo seminar slovenske kulture v Slatini Radenci (Hotel Radinj) v dneh od 13. do
22.	septembra. Vodstvo omenjenega seminarja je razpisalo 10 mest za slovenske šolnike na Goriškem. Kogar stvar zanima, naj čimprej piše ali se osebno zglasi na naslovu: prof. Albin Sirk, ul. del Carso 37/C, Gorica.
V ponedeljek 2. julija bo v večerni oddaji »Slovenski razgledi« na sporedu I. del posnetka sklepnega koncerta narodno-za-bavne glasbe, ki ga je tržaška radijska postaja posnela v Števerjanu na III. zamejskem festivalu. Prvi večer bodo na vrsti ansambli: Taims z Opčin, Kondor iz Bazovice, Viki Ašič iz Celja, Rudi Bar-dorfer iz Kranja. Začetek oddaje ob 20.35. Ponovitev v četrtek 5. julija ob 11.35.
Ravnateljstvo državnega liceja »F. Prešeren« v Trstu sporoča, da zapade dne
24.	julija 1973 opoldne rok za vpis za šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. Isto sporoča tudi ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek« v Trstu, ul. Caravaggio 4.
Na vseh slovenskih osnovnih šolah v območju didaktičnega ravnateljstva Gorica-Doberdob se nadaljuje
VPISOVANJE V PRVI RAZRED
V poštev pridejo otroci, rojeni v letu 1967. Učenci ostalih razredov bodo avtomatično vpisani v naslednje razrede.
Slovenski starši! Ne pozabite na svojo dolžnost: mesto vašega otroka je le v slovenski šoli!
DAROVI
Za Alojzijevišče: J. Š. v zahvalo 5.000; N. N. 50.000; M. Goričan 2.500; v spomin pok. duhovnika Albina Bratine Marta in Marija Orel 10.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: J. Š. 5.000; N. N. 50.000; N. N. 10.000; N. N. 5.000; v spomin na pok. duhovnika Albina Bratino sestri Marija in Marta 10.000; Ignotus 3.000; družina Klanjšček iz Jazbin namesto cvetja na grob. pok. Frančiške Pintar 5.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana: M. Goričan v zahvalo 2.500; bar »De Rocco« namesto cvetja na grob Srečka Boštjančiča 10.000 lir.
N. N. iz Gorice daruje po 5.000 lir za Slovenik v Rimu in za volivni sklad Slovenske skupnosti.
Neimenovani iz Gorice je daroval za slovenske misijonarje 100.000, za Katoliški dom pa 50.000 lir.
V spomin pokojnih staršev in brata dekana Alojzija Pavlina daruje Pina Busoni iz Firenc po 2.000 lir za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine.
Za misijonarja Cukaleta: iz zapuščine Frančiške Pintar iz Števerjana 80.000; namesto cvetja na grob Frančiške Pintar družina Klanjšček iz Jazbin 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Pavel Chersi 10.000; Žerjal-Sosič Marija 10.000; Ovčarič 5.000; Pina Bupnič 10.000 lir.
Za dom Jakoba Ukmarja v Skednju: Veta in Janko Ban ob ikrstu hčerke Mar-janke 5.000 lir.
Romarjem v Lisieux in Pariz
Romamo v svetem letu in po namenih, ki jih je izrekel sv. oče, ob stoletnici rojstva sv. Male Terezije, v njen rojstni kraj in v Pariz, kjer se časti Srce Jezusovo. Vseh romarjev je 136. Vodstvo romanja je poverjeno duhovnikom Dušanu Jakominu, Albertu Miklavcu in Mariju Gerdolu za Tržaško ter Jožetu Juraku za Goriško.
Naslov glavnega hotela v Parizu, če bi ga domači potrebovali: Hotel Ronceray Mont Martre 10 Pariš IX. France. Tel. 7709769.
7JT RADIO
A 'rRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 1. do 7. julija 1973
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerikve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba. 11.15 Mladinski oder: »Brez doma«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 15.45 »Pogovori s Shmuelom«. Drama. 17.20 Operetne fantazija. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncert. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Odmevi kmečkih puntov. 19.20 Za najmlajše.
20.35 I. Strawinsky: »Razuzdančevo življenje«. Opera.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora.
20.35 Simfonični koncert. 21.15 Za vašo knjižno polico.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 V ljudskem tonu. 19.10 Govorimo o ekologiji. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Činčila za nekdanje dame«. Igra.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Simfonične skladbe deželnih avtorjev. 19.10 Na počitnice. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert. 21.50 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Aleš Lokar: Tržačan v Ameriki. 19.20 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Slovenske balade. 21.10 Ritmični orkester RAI iz Milana. 21.30 Vaše popevke.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 Ur, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Odšla je v srečno večnost naša draga mama
Frančiška Komjanc vd. Pintar
V ponedeljek 25. junija smo jo pokopali na domačem pokopališču v števerjanu. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in se udeležili pogreba-
Sinovi: Alojz, Marcel in Rafael
Števerjan, Moša, S. Pierre (Francija),
26. jtmija 1973
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega brata duhovnika
Albina Bratine
čutimo dolžnost, da se zahvalimo g. škofu dr. Janezu Jenku za sv. mašo in za pogrebne obrede, g. nadskoiu Petru Cocolinu za obiske pri našem bratu v dolgi bolezni in za zadnji blagoslov ob krsti, g. kaplanu v tržiški bolnišnici in vsem zdravnikom, bolni' s emu ose ju, posebej še sestrama Flori in Geminiani, vsem duhovnikom iz Tržiča >n drugim, ki so brata obiskovali, pa vsem, ki so prišli na njegov pogreb, posebej » dekanu msgr. A. Simčiču in župniku Fr. Krapežu za poslovilne besede ob grobu; tudi g. župniku iz štomaža in vsem, ki so nam stali ob strani ob težki uri slovesa
Tržič, Meran, Štomaž, 24. junija 1973
Bratje lil sest*-11
Višarje spet vabijo