§tev. 48 Cena 15 din PTUJ, 9. december 1960 LelntkXtH Gkisilo Socialistične zveze delovnili ljudi I za območje bivšega ptujskega okraja l29da7a »Ptujski tednik«, zavod s samo'.tojnim finansiranjem. Oirektor Ivan Kranjci* Odgovorni urednik: Anton Bauman. j UrtKiništo in uprava: Ptuj, Lackova 8. i Telefon 156. čekovni račun pri Komunalni banH Marfbor, podružnici Ptuj. štev. 604-708-3-206. fto4gli že v najkrajšem času pričeti s po- polnoma konkretno obravnavo perspektmiega razvoja gospodar- stva in raizvoja družbenega .stan- darda v občini. Vzporedno s .strokovnimi pri- pravama pa potekajo v ptujski občini tudi že obravnave politič- nih o^-ganizarij. kolegijskih orga- nov m organov družbene ali socialno pripadnost, premoženje, (rojstvo ali kakršn"ko!i drijgo okoliščiino«, kakor pravi člen 2 dekfaracije, naiosnovneise človeške pravice Te pravice za«|otavljaio človeku ned-takliivo-ct živlienia. prostost in varnost, varujejo^ oq pred .9užcnt5tvom, mučenjem, nečlo^^eškim in ponižujočim ravnanjem in mu zagotavljajo enakost pred zakoni-rm Nikdo ne sme nikogar obsoditi, ne da bi bil rrei zarMšan pred nepristranskiVn .'?odiščem in vsak velja za nedrljinega. dokler mu krivda ni dok^iTiana na javni obravnavi, (ko je imel možnosti za obrambo In tako so v 50 členih deklaracije razvrščene vse osnovne človekove pravice ter drrijrlniene s p^s^bmo' deklaracijo o pravicah otroka. Ti de- klaraciji pn> težkih izkušnjah druge svetovne vojne zago^^avfjata človeku in posebej otroku življenje, vairnost, obstoj in svoboda i*rt npidtuiljivp dobrine. Meseca novembra t. 1. so btli formirani zvezni, repub.isk . okraj- ni in občtnski odbori Akcije pio- nirjev in mladn-h zadružnikov z nalogo, da s stalnim n sistema- tičn m delom s pionirskimi odredi uspejo ustanoviti čimveč ponir- .skih selških zadrug (PŠZ). kjer bi dobili pionirji prve vp>c>glede v družbeno upravljanje, kjer bi se pionirjem privzgojil čut kolekt v- ne odgovornosti m kjer hi se pio- nirji temeljito seznanjali z naj- novejšim", agrotehničnimi ukrep', vso to snov pa. kot doživetje, po načelh reformirane šole, prene.s'i v pouk. Tak občinski od'bor Akctje je bi formiran tudi v Ptuju, ki se je v polni meri zavedal svoje odgovornosti do našega mladega rodu. Ob sodelovanju upra\^te'j- stev osnovnih šel. KZ in družbe- nih organizacij so teikom enega leta ustanov li na tukajšnjih osnov- nih šoah 21 PŠZ in 4 biokške kfožke. Vse te enote so se skup- no s 5. PŠZ, ki so bOe že prej ustanovljene, požrtvovalno vklju- čile v tekmova^nje. ki je bilo iz- vedeno v zveznem merilu. Tako so vse osnovne šole na območju tukajšnje občine bile v tekmo- vanju. Zahteve, ki so bile za tekmova- nje postavljene in ki so jih posa- mezne tekmovalne enote izpoln ii, niso bi"e majhne. Tekmovanje se je izvajalo po organizacijski liniji, kjer so morali člani PŠZ .samoin:- cia'tivno in samostojno vodit' v.so administracijo PŠZ, morali .so od- držati redne seje zadružnega sveta in upravnega odbora, morali so voditi preglede nad vključitvijo članov v razne delovne akcije, od- držati redne občne zbore itd, I>cdeljeno zemljišče, ki so ga ■dbdelali. je moraio biti vedno vzorno in pravočasno urejeno in obdelano, s pomočjo kmetijskih tehnikov KZ so uporabljali pri delu ve5 razpoložljivi strojni park in U'PK>števalt vse najnovejše agro- tehnične pridobitve. S tem jm je bil zagotovljen tudi najvišji ha donos. Kooperativno delo s KZ je b»l glavni pogoj za uspešno tek- movanje. S kakim tispehom so se tukajš- nje PŠZ vključile v tekmovanje, govore doseženi uspehi, saj .so naše PŠZ v repuhliSkem mer iu dobile največ nagrad. PŠZ Gonš- n ca je dobila kot najboljša zve- zno nagrado. Cirkulane so d^rbile republiško nagrado, in to prekra- sen televizor, PŠZ Cirkovci tn pio- nirski odred »Mlado klasje« iz Ptuja pa bosta sprejela okrajni nagrad:. Navedenem PŠZ iskreno čestitamo k doseženim uspehom. Vsem cstal-m PŠZ pa naj bo do- seženi uspeh med tekmovanjem spodbuda k nadaljn.jemu de''u na tem pcdročju, ki mora ostati stal- na oblika dela z mladino, saj bo- mo s tem de om mn-Cjo doprinesli h graditvi kadrov za KZ in za poglobljeno delo pri družbenem upravljanju. To bo naš doprinos k izgradn.iv naše socialistične do- movine. B. F. Predsednik Federativine ljudske republiko .Tugo rqviie .Insip Brn-z- Tito je odikoval nn prodlog f]h- oln.ske fKcmi^iije za odlikovanja ob letošnjem dnevu republike 8 /a- .sluznih Ptujranov. in .sicer 4 že- lezniške delavce, 2 »Deltini« to- varnJ.-iki delavki, direktorja kme- tijskega gospodarstva »Hah/p« in tehničnega sekretarja Občinskega komiteja ZKS Ptuj. Odlikovanja — Red de:'a TII. .stopnje — so sprejeli Jur j Sven- šek. A'ojz Amuš. Ivan Maroh in Franc Rozman, upokojeni želez- niški delavci, stari revolucionarji, ■Janez Petrovič, direktor kmetij- skega gospodarstva »Hakize« ter Mimica Potočnik, mojster v »Del- ti«, v tovarni perila n konfekcija Ptuj. odlikovanji — Medalji deia — pa sta prejela Francka Petek, mojster v »Delti«, tovairni periia v Ptuju, in Franc Fideršek. teh- nični sekretar Občinskega komi.- te.ia ZKS Ptuj. Imenovanim je -.zrocil odlikova- nja p-^dpredsednirk Ohčinsikega hudskega -dbora P»nn Franc Pnmc ter jim le čestital LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 10. do 17. decembra 1960 Zadnji krajec bo dne 11- de- cembra 1960 ob 10.38. Vreme bo spremenljivo, vendar bo prevla- dovalo suhrs ;n mrzlo vreme. Več- jih padavin ne bo. Kole!'Delta« v'Ptuju. Kljub le- tošnjemu presežku proizvodnje za nad 16 odst. ne bodo mo,igIi za- dovoljiti vseh kupcev njihovih kvalitetnih izdelkov. Z rekon- strukc jo, z modernejšim strojnim parkom, z wčjo in cenejšo proiz- vodnjo na zapaslennega bodo 3ah- ko zadovoljili vse interesente, zlasti ker bodo izdelovali še več vzorcev. V Ivndočem petletnem obdobju bo izboljšano tudi delo barvarne. Potem bod.o še lažje opravl.ia i usluge podjetjem na Primorskem, v Br.sni in v Srbji. Kolektiv se skupno z organi de- lavskega sam'^'upravlianja dobro zaved» .sedanje stopnje podjetja in njegovih b-dočih možnosti ter perspektiv, zato tudi ni seje in sestanka krlekMva. na katerem ne bi .segali z razpravami v perspek- tivo podjetja. Značilno za Tekstilno tovarno in barvarno Ptui je, da je njen kolektiv mnofjo pripomogel k se- danji .stopnji in ra/spžnosti tovar- ne. Tovarna je bila pred teti raz- širjena C!?ni f-J^oipktiva .so ptri or^dbenih delih mnogo pomagal; s prostovoljnim dplom Fnako je bi- lo pri sedanji ra/sn-itvl podjetja 73 skoraj 600 rn' povT,';inp. (;rad- bena dela so rprsvljali v lastni rpžiji pod strokovnim vodstvom podjetia Remont in Pmjektivnega birriia. Letni plan proiT-vodn.ie bo cdslei višji za skoraj 100 odst. (bladalievanje na 2, stranij K€iekti\ in go&tje ter učenci med pco»I»vo Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 9. DECEMBER 3960 Janko Vogrinec 50-!etnlk v petek, 2. decembra 1960, je fajpobiil seloetar Občinskega ko- miteja ZKS Ptuj tov. Janko Vo- flrinec 50. l;to sta.rcvsti. Ob tej obletnici so mu prijatelji iin znHiri- ei želel:! čimpi.-ejšnje okrevanje, ien.>e v Dachauu, kamor so ga spravi'i.' fašisti med II. svetovno voinc za- radi pre-danosti in s-cdelcvan^a v vrsti ptujskih revoluc; cnarjev., Zaupal .je v zmago svcbcdci.iuD- nega sveta nad faš zrnom :n jo je tudi učakal. Z zrahljanim zdrav- jem se j:e pc' osvoboditvi vrnil v Ptuj k svoji družini, k svoiim preživelim in novm mladim č.a- nom KP, k znancem in prijate- lj«m. Vm I se je v službo med železničarje in je krt industn.}- ski obratovodja v pcdjetju JŽ za pO'pravi!o voz v Ptuju osta. do 1948. leta, ko .je postal predsed- nik Mestnega ljudskega odbora, pozsieje pa predsednik Občinske- ga ljudskena cdbnra, kar je bil vse do februarja 1950, ko je po- sta'. g'-ede na dolgc-letno v.ruzbe- no-politično dejavnost sekretar Občinskega komiteja ZKS. Vsa leta po osvcboditvi je Oipiravljal tov. Jan^^o Vcgrinec vsž- ne in odgcvorne oolMcne funkc-ij? kot sekretar MK ZKS, sekretar OO ZKS Ptuj, kot član sokrets- rrata ZKS, predsednik reviziiske in krn+ro'ine komisije OK ZKS, kct ftmktVonar SZDL. kot pred- sednik Lov«ke zvf^zp itd. Kjerkoli .ie b'''l tov. Janfca Vo.grinf»c v služ- bi ali na družbeno-politččnem de- lu, .je zaun>ane mu naloge vestno lin točno cpiravljal in doso^jal uspehe. Z enalcm zau.p3n.iem kot pa je vedno navdajalo pri naprednem delu, se .ie sedaj po pra/.nikih za dam repub.ike vrnil v Ljublja- no v bo'nico ter je prepričan, da se bo cd tam v kratkem vrn 1 v Ptuj zdrav in kreoaik in bo z -.e.- seljem zopet prejel za delo, za nada\jn.ji procvit naše d<--niov»ne. To mu v občini Ptuj vsi :/. srca želimo, ter da b bil še dolaa "eta na čelu družbeno-prlitičnih de- lavcev, vedno taiko nasmejan in dohrrdušen, kot je bil dcsej. Tekstilna tovarna in bar- varna [e razširila obrat (Nadaljevanje s 1. strani) prti istem številu zaposlenih. Fie- iMmstrukcija podjetja bo znatno vplivala na zaposlitev okoliških deklet m žena. Iz leta v leto je pex;biem zaposlitve ženske delov- ne sile v cbčini bolj v ospredju, zato bo v bodoče vedno več pod- jetij v cbčiini ustvarilo možnosti za n.tihovo zaposlitev. Zanimivo za ta k:'.ekt v je še n.Tihovo zavetništvo cssmlečke »T. 2lnidariča« v Ptuju. Kolektiv pcdipiira to šo'o po svojih mož- ncstih. Šola je nanj zelo naveza- na in se tudi udeležuje njegovih v#č.iih iproislav in prireditev. Otro- a nastcpa.jo s pet.iem in recitaci- jam, ter deklamacijaroi Udeleženci občnega zbora UKOJ (Foto: J. Vrabl) Dobro se bodo pritiravili na 20-lefnico vstaje in ustanovitve JIH v nedej.ja, 4. decembra 1960 dcpcldne je bil v Titovecn domu v Ptuju občni zbor UROJ občine Ptuj ob zadovoljivi udeležbi član- stva Ml gostov teir izčrpnih poro- čilih in diskusiji. Predsednik združenja Jože Ro- jic je v svo.jem porcčLlu^za ob- dobje od zadinjega do tega obč- nega zbora in jo na podlagi d,:iso- danjih izkušenj nakazal smernice za delo novoizvoljenega odbcra. Pchvalil je čianstvo in funkcio- nerje, ki so z aktivnim sodelova- njem pr;pom-igli do uspehov, ob- enem pa je grajal msnjšs hibe in napake. Zbor je podčrtal, da bo v bo- deče potrebno več scdelovanja z aktivnima člani JLA, pogrebno bo utrditi zavest cdgovcirnosti član- stva do skupnosti, razširiti tisk ter doseči čimveč.io udeležbo član- stva v vseh akc jah. Sicdeovati bo pctrebno z vsemi organizaci- jami, ki direktno ali posredno podpirajo vojaško vzgojo našega rezervnega komandnega kadra JLA in brrcev. Združenje UROJ zajema v ob- čliri:! ckrcg 83 od^t. vseh rezerv- nih cfic'i-jev in podof'"ijev. Od teh je bila večina agi'na, kar po- trjujejo važni uspehi zlasti pa uspehi na razah športnih tekmo- vanih, s katerih so prinesle eki- pe lepe pokale. Predsednik zdru- ženja trv. Rojic je posebej pe- hvalil tekmovalce iz Kidnčeve.ga, Podlehnka, Ptuja in Majšp'i"i'(a. Prihodnje lete, za 20-letnico vstaje ipro^^i okupatorju in usta- novitve JLA, bodo proslave po združcn.jiih, poleg teh pa bo izpol- njenih več di-ug'h točk programa. l'pajo, da bodo združenje tudi v bodoče podpirali Občinski ljudski cdbcr Ptuj, SZDL in delovni ko- lektivi. V diskusiji so člani n funkcio- narji nakazali razne prctoleme. ki jih bo moralo združenje v bodoče nekatere po.jaive na terenu. Teh ne bi sm:!i podcenjevat . Združenje, ki skrbi za krepitev obrambne spcsobncsti kcmandnega kadra JLA, mora poznati vse pojave, ki njeno dejavnost zavirajo, otežu- je,jo ali onemogočajo. Imeti mera di:ber posuh za n.je ter .j(h tudi mora sproti reševati n odstra- njevati. Večje prireditve v Titovem domu Na akademiji za dan republike v T tovem domu v pcnrdel.jek, 28. novembra 1960, je imela slav- nosten nagovor pr^sednica ob- činskega ljudskega odbora Ptuj tov. Lojzka Strcpakova. Spored akademije .10 izvajala grdba DPD »Svobode« Ptuj, ženski pevski zibor z Vičave, moški pevski zbor »Obrtn'ka« Ptuj in dijak/ ptujske gimnazije. Titov dom je bil poln ude'e- žencev. mladine m cdraslih. Na prvih sedež h v dvoram so biii predstavnik; oblasti, JLA, ZKS, SZDL ter kolektivov, zavodov, šol m raznih crganizacij ter društev. Ob vsaki večji prireditvi in pro- slavi se vidi, da je Tiltov dnm pre- tesen za kino predstave in druge prireditve. Ptuj bo moral prej ali slej imeti dvorano, ki bo lahko sprejela 5- in večkrat več udele- žencev kot lih lahko spiejme se- danja dvorana. Vedno znova z vesel.jem ugo- tavljamo, da b, ob raznih prosla- vah in prireditvah težko pogre- ša'.; ptu.isko godbo »Svobode« m pevske zbore odraslih m mladine. Za dan republike smo imeli v Ptuju iz leta v leto bogatejše spo- rede. Tudi letošnji spored je bil dobro pripravljen. V ponedeljek, 5. decem-bra, so se zbrali v Ptuju delegati vseh picnirskih odredov cdncsno pto- nirskiih šclskih zadrug, kjer jim je občinski ljudski cdbcr prire- dil sveča;n soreiem 0'b zakMučku encletnega tekmovanja. V imenu obč. LO je delegate pozdravil podpredsednik tov. Prime Franc ;n jim čestital k uspešnemu tek- movanju in k doseženim rezulta- tom. Picincrski odredi cdn. PŠZ so za svoje uspešno delo med tekmovanjem dobili eno zvezno, eno republiško in dve okrajni na- gradi. Delegate je dalje pozdravil predsednik Svela za kmetijstvo pri oibč. LO, predsednik občinske- ga odbora akcije tov. Kranjč č pa je mlediim zadružriiikcm spre- govoril nekaj spodbudnih besed za nadaljnje delo. Po pogcstitvC je pcda". analizo dela vseh tek- movaJnih enot podpredsednik obč. odbora akcije tcv. Bor'louk, za ma- lico in kosilo in vse ostale po- trebe. Navzoči predstavniki so želeli učiteljskemu zboru v novi šoli mnogo uspehov, da bi ta šola pomenila tudi v bodoče, zlasti glede na ustvarjene možnosti za sodobni pouk v ptujski občini, zgledno šolo v izvajanju šolske reforme. V. J»., Pred začetkom proslave 29. november 1943 je praznik nove socalistične domovine Jugo- slavije. Vsak član družine, kolek- tiva, kraja in širše domovine z veseljem gleda v preteklost, na rojstni dan svobodne republike. 17 let je minilo — 17 let zmag v socialistični izgradnji. Podjetje Elektro Radio si je iz- bralo ta pomemben dan za prosla- vo svojega jubileja — 10 let de- lavskega samoupravljanja. Svečanost je začel predsednik delavskega sveta tovariš Ivan Jaki, ki je pozdravil vse navzoče in povabljene goste. Predsednik upravnega odbora je nato v svo- jem govoru opisal pomembnost dneva republike. Po njegovem na- govoru je sledila akademija z na- stopom vajencev podjetja. Prvi predsednik delavskega sve- ta tovariš Branko Kramberger je govoril o času, ko so se postav- ljali temelji podjetja v letu 1945, ko je pričelo sedanje samostojno podjetje obratovati kot mala de- lavnica v sestavi Mestnih obrtnih delavnic. Ni bilo treba dolgo ča- kati in so že bili doseženi vidni uspehi. 1. I. 1952 se je ta mala delavnica osamosvojila Podjetje oziroma obrat je iz dneva v dan raslo. Številke uspehov povedo, da je prispeval k uspehu vsak sle- herni član kolektiva. Danes je bivši mali »Elektroobrat« podjetje »Elektro-Radio« s širokim delo- krogom, odkar je sprejelo v svoj sestav tudi »Radio-delavnico« v Bezjakovi ulici, ki uspešno posluje od i. I. 1960. Direktor podjetja, tovariš Ru- dolf Jaki, je opisal pomen dejav- nosti podjetja v našem mestu. Na koncu je prisrčno čestital članom kolektiva, ki so že 10 let v pod- jetju. Tudi povabljeni gostje so s kratkimi nagovori čestitali k uspehom podjetja. Predsednik upravnega odbora je končno raz- del'1 pripravljena darila članom kolektiva, ki že 10 let prispevajo k uspehom podjetja. A. S. 0RM02 Občinski odbor SZDL v Ormožu povezuje 38 osnovnih organizacij na svojem območju. V teh orga- nizacijah so trenutno živahne pri- prave na letne konference, 4. in 11. decembra t. 1., ko se bodo do- slej osnovne organizacije prefor- mirale v 26 krajevnih organizacij in dve podružnici, da se bo mreža organizacij SZDL skladala s pod- ročji krajevnih odborov. Na območ)u ormoške občine je 18 sindikalnih podružnic, ena od njih (podružnica pri Vinograd- niškem gospodarstvu Jeruzalem) pa ima 11 pododborov. Število vseh članov sindikata je 1953. kar pomeni, da so skoraj vsi zaposleni včlanjeni v sindikat. Občinski sin- dikalni svet je bil v preteklem letu ves čas v tesni povezavi s sindikalnimi podružnicami ter jim pomagal pri organizacijskem, ideo- loškem, političnem in tehničnem delu. Delavska univerza v Ormožu se je lepo uveljavila v svojem delu. Organizirala je redna predavanja v enajstih izobraževalnih centrih, ki so več ali manj dobro obiska- na. Ustanova pripravlja sedaj se- minar za člane delavskih svetov in upravnih odborov in vodstva sindikalnih podružnic. K. A. V zadnjem »Ptujskem tedniku« so bili v članku »Po junatah re- volucije bomo preimenpvali ne- katere ptu.jske ulce« stavljeni predlogi, po katerih naših borcih naj bi imenovali ali preimenovali ptu.jske ulice. Strinjam se s tem, da razen heroja Lacka nobeden našth zaslužnih borcev nima pri- merne ulice, zato naj bi večje in lepše ulce ali ceste imenovali po n.i-ih. Vendar imam k temu ne- kaj pripomb. Če naj zbrišemo ne- kaitera imena, pazimo, katera bo- mo. Po mojem mnenju naj bi oč- ka Masaryk še nadalje imel svo- jo cesto (tisto na posta.jc). Ali ni bil borec za naaonalne in so- cialne pravice avstrijskih Slova- nov ;n tudi Slovencev? Druga je s fevdalcem Zrinjskim in Fran- kopancm. Hrvati bt ju menda že obrdžaii, ra.iši kot Jelačiča, ki se .je po njem imenoval današnji Trg republike v Zagrebu. Nam je se- veda Franc Čuček bližji. Nesm - sel je Jadranska ulioa. Ptuj pa Jadranska ulica? To ulico naj bi dobil eden naših zaslužnih bor- cev. Dalje: Ni m« znano, ali so imena ulic Na tratah. Med vrti. Na hribu in podobna nastala v stari Jugoslaviji za zeleno mizo ali so prevod nemških nazivov ali pa so vendarle stara ljudska ime- na. Glede tudi več stoletij star h uličnih nazivov, kakor so jih n. pr. obdržali v Ljubljani (n. pr. Stari trg, Mestni trg. Židovska ulica, Študentovska ulica. Čevljar- ska ulica), naj bi tudi v Ptuju obnovili stara ulična mena. Ena izmed Uiliic, menda Dravska, se je v starih časih imenovala Us- njarska, ker .je bila tam kon- centrirana usn.jairska obrt. To naj bi poisik«li kkalni zgodovinar j. Ptui je zn^od o vinsko mesto, ki se trudi, da b. postal zgodovuisko- tunstičen kraj, zato bi bili taki stan zgodovinski nazivi v skladu z znača.iem Ptuja. Urbanistični načrti predvidevajo razširitev mesta. Nastale bodo nove ulice, ceste m trgi in z n.jimi novi na- zivi. V starem delu mesta pa naj se imena ulic ne spreminjajo pre- več, ampak naj se še stara, po- zabljena, obnovijo. na ptujskem živilskecn trgu v sredo, 27. decembra 1963. POVRTNINA: r. pcspre- miJi na njegovi zadnji -poti na ro- goznško pokopališče profesorja Andreja Kovača. Kakor je bil po- kojnik tih in skricmen, je bil nje- gov pogreb 'epa množična mani- festacija prijateljstva njemu ir njegovi užakščeni družini. E>olgc vrsta ljudi: njegovi scmodiniki, pn;- jatelji, znanci in sosedje, j€ spremljala pokojnika od doma dc idiličnega pokopatšča. Na grobu so Se poslovili od njega trije go- vcrniki. V im^enu Študijske knjiž- nice je orisal pokojnikovo stro- kovno delo v biblioteki njen upravnik Drago Hasl, v imenu prijateljev prof. Klasinc, v imenu njegicivih nekdanjih profesorjev pa ravnatelj gimnazije prof. Alč. V srce segajoči goa'ori, sprem.Ja- ni še z žalostinkami moškega okteta pod vodstvom dirigenta Gregorca, so privaibljaii pogreb- cem solze. Teško je pisati o človeku in prijatelju, ki se poslov: tako ne- pričakovano, kakor je to storil pokojni Andrej. Saj smo se ta- ko rekoč še včeraj srečavali na ulici ali v knjiižnici in se nekako neprizadeto pogovarjali o njem, ko smo sliša.i., da je na bolniškem dopustu, češ bo že bolje, naj se malo cdipočije in okrepi, saj ga bomo čez nekai dni spet videli med seboj. Ko sme zvedeli, da ga ni več, nismo mogli verjeti, v prvem tremjtku se nam je zde- lo, da je le šala. In vendar... Bolezen, ki ji je bil p>odvržen, in od katere s: je btl pred več kot desetimi leti dobro opomcge., ga je ^zdaj spravila v prezgodnji grob. ^ Življenje prof. Kovača je bilo •napolnjeno ibolj s trpljenjem in od- povedjo kakor z radostjo in za- dovoljstvom. Kot sin družine s skrcmnimii dchodiki je s pridnost- jo in žilavostjo dokončal gimna- zijo tn vseučilišče in tik pred vojno, v dobi, ko so naši učitelj- ski in profesorski absolventi po več let čakali na zaposlitev, ko- maj dobil službo na meščanski šoi v Ormožu. Ob začetku vojne pa je naistopl, kakor mnogi izmed nas, mučno pot: najprej v nem- ško ujetništvo, nato pa v Gra- dec, kjer je kljub svoji neodpor- ni narav; in kot intelektualec mo- ral težko delati. Vztrajal je in do- čakal osvoboditev. Poln načrtov za prihodnost se je vrnil v do- movino, kjer mu je bi.o name- njeno mesto učitelja in vzgoji- telja naše mladine. Prišel je k svoji družini, k ženi in trem otrokom, k svojim staršem, k; so se bili medtem vrnili iz izgnam^- stva. Vrnil se je k svojcem, ni pa mogel na svoje delovno me- sto. Dve leti in pol je zaradi na- porov in pomanjkanja bolehal, dokler si ni to.iko opomogel, da je leta 1949 nastopil službo bi- bliotekarja v ptu.jsk. Študijski knjižnici. Študij^ska knjižnica, ki je takrat šele nastajala, je tudi z njegovo pomcčjo postala to, kar je danes — osrednja knjižnica ptujske ob- čine, k. vodi in crganizira naše podeželske in potujoče knjižnce in pomaga dvigati kulturno raven našega ljudstva. Obiskovalci knjižnice, zlasti di- jaki, se bodo vedno s hvaležnost- jo spominjaa pokojnega profesor- ja, .saj jim je bil vedno dober svetovalec in prijatelj. Ko"iko t- scč knjig, strckovnh m leposlov- nih, zlasti pa knjig, ki jih rabijo dijak: za obvezno berilo, je njego- va reka izbirala in izbrala na knj žnih pol«cah in jih podajala znanja žoijni mladini. Tako je naš Andrej, čeprav ne kot preda- vatej za šolskim katedrom, prav tako učil in vzgajal našo mladi- no. In v tem poklicu, ki mu je olajšal marsikatero življenjsko te- gobo, je bil srečen. Pokojnik pa se ni omejeval le na štiri stene svoje knjižnice. Njegovo pero ni mirovalo niti iz^ ven delovnega časa. V zanimivih člankih, ki so izhajali leto za le- tom v »Ptujskem tedniku«, je opi- soval literairno preteklcst Ptuja in okolice: kako je pisatelj Ksa- ver Meško začenjal svojo pisatelj- sko pot na ptujsiki gimnaziji, ka- ko so drugi slovenski m nemški pisatelji opisovali; naše mesto m njegove ljudi. Opisova^ je zgodo- vino ptujskih ulic in trgov, njih nekdanja imena, stare hiše in portale. Kot predavatelj je se- stavljal dobra strokovna predava- nja, ki je v njih izčrpno pripove- d--^val O; preteklost našega mesta. Imel je še mnogo načrtov. Name- raval je izdati svoja dognanja v posebni razprav«, vendar je \^se ostalo le v zapiskih in skicah. Pokojni prof. Andrej Kovač je ljubil svoj Ptuj. bi., je 'jub:t?]j m raziskovalec njegovih starin ;n njegove zgodovine. Ljubil pa je tud, sodobni Ptuj, kako nastaja v današnji socialistični graditvi, zato je IZ preteklosti ustvarjal za sedanjost, za nas ;n posebno ze našo mladino, ki ga bo najbolj pogrešala. Vozni park AMD P tuj v letu 1960 PRVI V SLOVENIJI Avto-moto društvo v Ptuju med prvimi v Sloveniji, ki je organi- ziralo kondicijski semi- nar Prihodnje leto slavi Avto-moto društvo Ptuj 15-letnico svojega obstoja, v tem času pa je izvež- balo veliko število vcznikov-ama- terjev. Dejstvo je, da mnogo teh voznikov nima možnost*, v tečaju AMD Ptuj pridcbljenega znanja v praksi obnavljati, ker ne posedu- jejo lastnega motornega vozila. S tem pa. da voznik opravi šofer- siki izpit, nima pa možnosti prak- tično upravljati motornega vozila, predstavlja tako samemu sebi ka- kor ostalim voznikom resno oviro. Dejstvo je, da ne »vozi« šoferska legitimacija nego voznik. Na podlagi teh ugotovitev je Avto-mO'o društvo Ptuj sklenilo omogočiti vsem voznikom ama- terjem članom AMD Ptuj, ki ne posedujejo lastnega motornega vozila kondicijsike seminarje, kjer bodo lahko tako teoretično kakor tudi pra'ktično svoje, v tečaju pri- dobljeno znanje, poglabljali. Pri tem vodi Avto-mo^o društvo Ptuj dejstvo, da le praksa lahko ustvari dobrega, veščega vozmika motornega vozila. Kondicijski seminar je tecreti.- čen in praktičen. V teoretičnem delu seminarja bodo tečajniki obravnavali cestno- prometne predpise, iz mo'toro- znanstva pa bodo na vozilu v obliki razgoivora z inštruktorjem praiktično seznanjeni, kaki defekti so na vozilu možni in na kak na- čin jih med vožnjo lahko odpra- vijo. Praktični del seminarja predvi- deva praiktično vožnjo z avtomo- bilom zinamke FIAT 600 v sprem- stvu inštruktorja. Tu bodo tečaj- niki praktično obnavljali vse, kar so pozabili. Ker je pri takem načinu potreb- na dobra organizacija, je solsko- tehnična komisija AMD Ptuj iz- delala »Pravilnik o kondicijskem seminarju«, ki ga je upravni od- bor AMD Ptuj soglasno sprejel. Praviilnik o kondicijskem semi- narju omogoča članstvu AMD Ptuj pod izredno ugodnimi finančnimi pogoji obtsk tega seminarja. Teo- retični del seminarja je za vse članstvo AMD Ptuj brezpla- čen in traja skupno 10 ur. Ta del seminarja lahko posečajo tudi ti- sti člani AMD Ptuj, kateri sicer posedujejo svoj osebni avtomobil, vendar smatrajo za koristno ob- noviti teoretično znanje iz cestno- prometnih predpisov. Praktični del seminarja obsega 2 uri praktične vožnje v sprem- stvu inštruktorja. Cena za eno uro praktične vožnje je določena na 500 din, kar je v primerjavi z redno šolsko uro v šoferskem te- čaju za 140 odst. ceneje. To fi'- nančno ugodnost bo članstvo AMD Ptuj brez dvoma koristilo m se v kondicijski seminar vključevalo. Z uvedbo kondicijskega semi- narja je Avto-moto društvo Ptuj pristopilo k realizaciji , priporočila Ljudske skupščine FLRJ o pro- metni preventivi in daje svoj de- lež k varnemu prometu na naših cestah. KRAJNC V. 29. november v Muretincih Tudi v našem kraju smo lepo proslavili 29. november — dan republike. Dvorano zadružnega doma so obiskcKvald; napolnili že ob 16. uri, čeprav je bila priredi- tev napovedana za pol ure ka- sneje. Proslavo je začel upravnik za- druge, ki j,e nato dal besedo Bel- šaku Francu, k; je burno pozdrav- ljen spregovoril o pomenu zgo- dovinskega praznika. Govoru so sledile pesmi mladinskega pevske- ga zbora, deklamacije in encde- janka »Palčki«, ki so jo izvedli šolarji pod vodstvom tov. Toma- žičeve. Malakii so se res potrudili in lepo cdig.ral; svoje vloge. Po proslavi .so navzoči ostaM v družbi v prijetnem razpoloženju. Vsekakor so obiskovalci izražali željo po večkratnih podobnih pri- reditvah. KS DPD »SVOBODA« — PTUJ VESELI ZABAVNI PROGRAM NASTOP NEZNANIH TALENTOV V OKVIRU PRIREDITVE »POKAŽI, KAJ ZNAŠ« i v soboto, 17. decembra, ob 20. uri in v nedeljo, 18. decembra, ob 15. iin 20. uri sodelujejo: solisti pevci on instrumentalisti, citraški duet iz Prlekije, ansambel ustnih harmonik, ciganski kvartet, folklorna skupina, baletni trio iz Maribora, eikshibicijski nastop JUDO-TEKMOVALCEV . MATJAŠEK IN MARULEK Z vprašanji in nagradam« sodeluje 15 podjetij s 30 nagradami, tako da bo razdeljenih vsak večer po 10 nagrad. Podjetja, ki sodelujejo: »Pleskar«, »Delta«, »Panonija«, »Izbira«, »Sovenske gorice«, »Mer- kur«, »Tovarna avtcopreme«, »Pe- tovia«, »Strojne delavnice«, »Ves- na«, »Les«, »Perutnina«, »Mesni- ne-Ptuj«, Pivovarna Laško in To- bačna tovarna Ljubljana itd. Tekmovalcem, ki bodo tekmovali, priporočamo, naj dobro preštudi- ra.io sestaiv podjet;j, n.tihcve zna- čilnosti, s om se bavi.io. datum ustanovitve itd., ker bodo komi- sije strogo ocenjevale. Vsak tek- movalec bo moral odgovarjati na 2 vprašanji, od katerih na eno mora odgovoriti, če hoče, da bo pripuščen k težavnejšem izpitu, t. j. k praktični izvedb; tekmova- nja. Tekmovalci se bodo lahko sami prijavljali k tekmovanju, kolikor pa teh ne bo dovolj, bodo žreba- ne števike sedežev. Nagrade so lepe, nakar opozarjamo tekmoval- ce, študente itd., da se pridno pr'pravijo na to tekmovanje. Celoten program .je veselega m zabavnega značaja. Rezerv rajte si pravočasno vstopnice, ki jih dob.te v prcda.jalni Turističnega društva Ptuj. Novi prostori ali še dalje na Bregu? Močan vihar, ki je razkril mar- sikatero streho m do kosti prepi- ha! marsikogai;', ki ga je zatekel na prostem, je v noči od nedelje, 4. decembra, na ponedeljek, 5. de- cembra 1960, porušil strešno ogrodje skladišča za les trgovske- ga podjetja »Javor« v Ptuju ob Masarykovi cesti iin je odprl po- gled s te ceste na novo lekarni- ško zgradbo še pred ohranjenim bunkerjem. Streha .sedaj poruše- nega skladišča .je zastirala ta po- gled. Trgovsko podjetje »Javor« Ptuj že ima izdelan idejni projekt za graditev novega upravno-poslov- nega poslopja v bližini tovorne železni.ške posta.je in skladišča »Petroia« ter tam že tudi odobre- no Ickacjo za novogradnjo. Od tega projekta bi podjetje odsto- pilo edino v slučaju, če bi mu uspelo dobiti v upravo sedanje prostore »Surovine« na Bregu s celotnim dvoriščem pred to zgrad- b>->, kjer bi lahko im'eli skladišče gradbenega lesa in drv ter pre- moga, cementa in apna. Ta pro- stor je prej uporabljalo trgovsko podjetje »Les«, ki pa se ie z Brega odselilo v mesto. Tako b Bregu še dalje ostalo trgovsko podjetje z gradbenim materia om in kurivom, ki bi še dalje zala- galo potrošnike tega mestnega predela in okolice z omenjenim materialom. Podjetje »Javor« je sedaj v po- gajanju s podjetjem »Surovino« glede zamenjave prostorov, ki bi koristila obema podjetjema. Za prazn k republike je imel delavski svet izredno se.jo. ki jo jeprisostvoval .cektein ko>ktiv. Pogled na pofuseno sbrešno ogto dje Nagra.ienii boro1 iz Kidričevega Borci NOV nagrajeni s knjigami V ponedeljek, 28. novembra 1960, je pre.ielo v Kidričevem 12 borcev NOV, članov kolektiva To- varne glinice in alum^nija »Boris Kidrič« Kidi;ilčevo, ki so bili v NOV že pired 29. nov. 1945, ikot prizna- nje za dosedamje delo v kolek- tivu in v organizaciji ZB NOV v spomin knjigo: »Fotografski do- kumenti o boju KP Slovenije«. Te knjige so prejeli: Iva:i Ve- ble. Ivan Elsner, Štefan Rutar, Konrad Jakel, Anton Lipar, Lud- vik Vorina, Edvard Trop. Stane Kampič, Ljubo Komel, Jože Tudja, Ivica Koprivec in Ante Gu in. Knjige je imenovanim po krat- kem nagovoru vpričo direktorja tovarne mg. Franja Gruenfelda, predsednice Občinskega ljudskega odbora Ptuj tov. Lojzke Stropni- kove in sekretarja občinsikega komiteja ZKS tov. Jainka Vogrin- ca izročil predsednk delavskega sveta tovarne glinice in alumiinija tov. Franc Klemenčič v konfe- renčni sobi tajništva, kjear so bili zbrani. V imenu vseh nagraj'čn.ih s knjigami se je kolektivu tovarne zahvali za izkazano pczomc&t ob letošnjem prazniku republike tov. Ivan Elsner. Vsem nagrajencem so čestitali imeno^vani udeleženci slavnosti, tov. Janko Vogrinec pa je imel krajši nagovor. V. J. Večerna politična šola Kidričevo Ponedeljek, 12. dec. 1960, ob 16.30 tema A4: Družbena repro- dukcija, I. del — predava Borut Car M. Četrtek, 15. dec. 1960, ob 16.30 tema A4: Družbena reprodukcija II. del — predava Borut Carli. 0|X)mba: predavanja VPŠ Ki- dričevo bodo v sejni dvorani OS Kidričevo. Večerna politična šola Ptuj Torek, 13. dec. 1960, cb 16. uri tema A4: Družbena reprodukcija, I. del — predava Borut Carl.. Petek, 16. dec. 1960, ob 16. uri tema A4: Družbena reprodukcija, II. del — predava Borut Carii. Mladinska politična šola Ptuj Ponedeljek, 12. dec. 1960, ob 16. uri tema I G5: Delavska giba- nja v današnjem svetu, I. del — predava Jože Strcpniik. Četrtek, 15. dec. 1960, ob 16. uri tema I G5: Delavska gibanja v današnjem svetu, II. del — pre- dava Jože Stropnik. Opomba: predavanja VPŠ Ptuj tn MPS Ptuj bodo v mali dvorani občinskega komiteja ZKS Ptuj. Sestali so se predstav- niki Drave in Aluminija v Kdričevem so se pred nekaj dnevi sestali predstavniki Drave in Aluminija. Seje so se udeležili tudi člani občinskega in torvarni- škega ikcmiteja ZK in nog'cm:etne pcdzveze Maribor. Razpravljalo se je o incidentu na nogometn' tekmi med Aluminijem in Dravo v Ptu- ju,, ko je prišlo do pretepa na nogometnem igrišču. Incident v Ptuju sta oba upravna odbora društev najstrož.je obsodila. Glav- nega krivca so takoj izključvili, do- čim j'e btl kaipetan moštva Alumi- nija Palfy Ivan neupravičeno ka- znovan. Ker je zadeva pršla tudi pred sodišče, .je bilo nujno po- trebno, da se sestaneta oba kluba in se sporazumieta. Službujoči de- legat je na sestanku izjavil, da se mu je zdelo, da .je tov. Palfy nekaj mahal z rokami, ter da je verjetno udaril sodnika. Tako se je sestanek plodno zaključil in je bilo sklenjeno, naj se anulira kazen tov. Polfyju. Odbora sta sklenila, da bosta takšne incidente v bodoče strogo cbso^jala in igral- ce kaznovala. Predlagali so, da se naj zbrišejo sledovi incidenta in da se naj v počastitev dneva re- publike odigra Drijatel.isko sreča- nje obeh domačih ekip. Pa Velika Nededlja v nedeljo, 11. decembra t. ]., priredi SZDL v Veliki Nedelji skupno z ekspozituro podjetja »Gosad« veliko nagradno žreba- nje s srečolovom. Prireditev se bo začela popoldne ob 14. uri v zadružnem domu. Za nagradno žrebanje »Gosadovih« dobavite- ljev je določenih precej lepih do- bitkov, na pr. šivalni stroj, ku- hinjska oprema, kolesa, radioapa- rat, ročne ure, štedilnik itd., za srečolov pa večje število manjših dobitkov, kar bo gotovo privabilo večje število obiskovalcev iz bliž- nje in daljne okolice. Ža prijetno vzdušje bo skrbel domač orke- ster, poskrbljeno pa bo tudi za prvovrstne pijače in jedače. Sprejem v mladinsko organizacijo Za vse starejše pionirje odreda »Toneta Žndariča« je bil 25. no- vember izredno pomemben dan. Bili smo namreč sprejeti v mla- dinsko organizacijo. Spre .jem je bil dopoldne, ko smo imeli prosla- vo. Takrat smo dobili tudi mla- dinske izkaznice. Obenem z izkaznico, ki smo .jo dobili, pa smo sprejeli tudi nove nalcge, katere smo sklenili vest- no izpolnjevati. Popoldne smo ime'i majhno za- bavo. Priredila nam .jo je razred- na skupnost s pomočjo našth star- šev. Na.iprej smo se malo pokrep- čali z narezkom, nato pa smo do 8. ure zvečer plesali in se na vse načine zabavali. Za nas je bilo to res nepozabno doživetje. HRIBAR STRELSTVO v počastitev dneva republike so strelske družine izvedle ekipno prvenstvo z zračno puško. Po programu Obč. strelskega odbora so bile razvrščene v sku- pine, ki so izvedle polfmalno tekmovanje za zmagovalca sku- pine, na katerih je prišlo tud: do presenečenj. Kidnčevo je pre- magalo Turnišče na domačem strelišču. TAP Železničarja. Drava Remont, Delta Pletarno, v Goris- n;ci pa so klonil: strelci iz Cir- kulan s 104 krogi razlike. Krit ke vredna so vodstva dru- žin in sekcij ObLO, TETO. Peto- via in še nekatera, ki se tekmo- vanja niso udeležile. Prvaki skupin so se 27. nov. t, 1. na strel.šču SD TAP srečali na finalnem tekmovanju. Noslov prvaka je osvojila ekipa Kidričevo s 836 krogi. sled;le pa so TAP 817. Drava 759 in Goriš- nica 756 krogov. Ekipa Delte na tekmovanje n. prišla. ^_____ Kdo je najboljši ptujski športnik v letu 1960? Uredništvo »Ptujskega tednika« bo tudi letos omogočiilo izbrati najbol.jšega športnika v Ptuju in okolici v letošnjem letu. Mnogi naši športniki, kot na pr mer: no- go-metaši, rokometašice, rokome- taši, strelci, šahisti, kegljači, pri- padniki TVD Partizan so doseg'i na raznih domačih priredtvah vrsto odličnih uspehov. Športna rubrika »Ptu.jskega ted- nika« omogoča svojim bralcem, Id vestno zasledujejo športne d-god- ke v Ptuju, da sami odločijo :n izberejo najbolj zaslužnega šport- nika, ki je dosegel največje uspehe v letu 1960. Poz vamo vse prijatel.je športa, da v čimvečjem številu sodoiujejo v naši anketi za izbi.ro najboljše- ga športnika 1960 in s tem na na.i'bolj objekt;:ven način poma- gajo oceniti uspehe naših najbolj- i.h športnikov v letošnjem letu. Izponjene anketne .iste izrezite, zpolnite in pošiljite ali dostav.te osebno na Uredništvo Ptujskega tednika. Ptui Lackova ulica 8 naj- pozne.je do vključno 26. decem- bra t. 1.. da b; lahko v letošnji zadnj, številki tednika objavili re- zultat ankete. Stm M t^PJiES^ TEIHMK iz reformirane Mt v llfl)cn)c v 3t6v. 47 na&ega TiBta z dne 25. no podrobnih nričrtov in se tudi trudili, da bi dali svojemu pouku novo vsebino, kakršna veje iz na- črtov. Tu lahko nedvomno bele- žimo napredek, zlasti na niž.jri stopnj , kjer poučujemo po novih načrtih že tri leta. Izjave učite- ijev »n mo.je lastne ugotovitve glede novih učinih načrtov potrju- je.jo, da učenci dela.jo svobodne.je in bolj sproščeno, da pridobivajo na samostojnosti. Njihovi medse- bo.jni odnasi so pravilne.jši, k če- mur .jih navaja skupno delo. Po- udarek na vzgojncst pouka je močne.jši, znanje sclidnejše, ra- zumsko in bolj trajno. Razum^l.ji- vo pa je, da je delo učitel.ja po novih načrtih obšime.je, naipome- je, poglobljene.jše v psihološkem pcigledu, kar vse zahteva zares ceega človeka. Zato se ne smemo čuditi, če .so učitelji sleni, da im«io manj možnosti za i zven šolsko delo. Izvajanje reforme je v veliki mer: vendarle cdvismo od solidne- (ja pedagoškega \"odstva šo.}skega upravitel.ja. Ko l>o na.s upra'vitelj svoboden, nanare«-, ko ga ne bo tlairilo administrativno m drugo delo. ht) lahko uvede! pedago.škd re^m, ki ho v skladu z refoor SZDL na Bregu — Ptuj .je poskrbel za prebivalstvo svo- jega območ.ja iln goste iz Ptuja za zimske dni in mesece prijetno raz- vedrilo. Nabavil je večji televi- zor in ga namestil v dvorani. Te- levizijski prenosi so zacelil na dan republike in od takrat dalje je zvečer dvorana doma polna ob- iskovalcev zlasti cb dnevih, ko je napavedan lep spored. Dvorana je dnevno zakurjena in se v njej odrasli in mladina prav udobno počuti.jo. čeprav pre- .sedi.jo v njej 2, 3 ;n celo 4 ure. Obskcvalci prispevajo skromne znesKe za vzdrževanje in kurjavo dvorane ter za amortizacijo tele- vizorja. Tako je odbor SZDL Breg ugodil odraslim in mladini in spremenil dosedanjo prakso zbl - ževan.ia ljudi samo na sestankih in prireditvah ter veselicah. Zdaj prihaii^ajct dnevno v d.om SZDL tudi člani SZDL, ki so se prej težko odtrgali od doma in pri.- šli v dom. Kljub vsemu pa ima odbor v načrtu prired tov za novo leto, ko se bodo prebivalci z Brega zo- pet zbra'f v dvorani in veseli ter /adivolini .segali /a novo leto 1961 drug drugemu v reko. V. J. Proslava v Zetalah (Folo: F. LanKerholc) V nedeljo. 27. novembra, so v Žetalah slovesno otvorili prosvet- no dvorano, ki jo je v lastni režiji obnovilo tamkajšnje prosvetno društvo. Lepo urejena prosvetna dvora- na je bila premajhna za navzoče, saj se je otvoritve udeležilo preko 200 ljudi. Med gosti sta bila pred- .o IV. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije in organi- .•'aoi.jsko-političn!; problemi sindi- kalnih organizacij; — nalcge sindikatov v poitič- nih pripravah na razpravo o smer- nicah petletnega družbenega pia- na občine Ptuj; — nagrajevan,ie po delu jin na- loge sindikatov; — medsebojni odnosi v delov- nth kolektivih in skrb za delovne ljudi; — nalcge na področju ideolo- ško- pol i t ičn eg a. d r u ž benr-ekcnom - skega, strokovnega, splošnega ;n tehničnega izcbraževanja deovnih ljudi v obdcbju 1960/61; — vloga delavske univerze in izobraževalnih centrov; — kulturno-prosvetna dejavnost v delovnih kolektivih in v komuni n problem, delavsko prasvetnih društev »Svobcd«; — gradnja delavskega doma in kciikretne nalcge sindikatov pri gradnji; — vpra.šanje ustanovitve delav- jikega pevskega zbora pri delayai, ameriSKi uidustrijec. Zrasla je v Ne\v Yorku m deloma v VVashingtonu, kjer je obiskova- la: elegantno aeKiisko šolo Vas- sar-COiiege. Tri leta je nato štu- dirala tuui na pariški. Sorbonni. beveda tuai njen mož Kenne- dy m revež, pa čeprav so njego- vi, pradedje se pridelovali krom- pir v rodni Irski. Njegov ded in njegov oče sta si znala z indu- strijo in politično kariero prido- biti znatno premoženje m leta 1952. leto dni pred poroko z Ja- pueiino, je veljal oo-.etni John s svojimi 500 milijoni dolarjev premoženja za najtx>lj primerne- ga ženina za bogate iin razkošja zeljne Američanke. Z Jacguelino sta se poročila 12. septembra 1953. Pri poroki je bilo 1.200 povabljencev, več kot 3.000 pa se je zbralo tudi rado- vednežev. John Kennedy pa ni imel nikoli mnogo časa za svojo lepo in mlado ženo, ker ga je pre- več zavzela politika. Jacgueline se je skušala temu upreti, vendar zaman in tako je začela tudi ona potovati, potem ko se je posve- tila fotoreporterskemu poklicu. Tega stanja ni izboljšalo niti roj- stvo njune prve hčerke, čeprav je John kupil takrat v Virginiji luksuzno vilo za 125.000 dolar- jev, da bi tam uredil prijeten dom zase in za svojo družino. Sedaj se bodo torej končno vsi skupaj preselili v Belo hišo. Novi predsednici se pozna francoski iz- vor .in francoska vzgoja ne samo po njenem obnašanju, ampak tu- di v njenih oblekah in okusu. Za ameriški okus je morda še pre- več lepa in preveč fotogenična. Povprečnemu ameriškemu člove- ku se namreč zdi, da mora biti predsednica bolj preprosta žen- ska, predana domačim gospK)dinj- skim poslom. Vkljub temu pa bo Jacgueline s svojim francoskim »chic« prav gotovo v Beli hiši ne samo ameriška First Lady, ampak tudi najbolj zanimiva ameriška »star«. Za enkrat so v.si edini v tem, da je to najlepša žena od vseh ameriških predsedniidnebje. Zaradi nemorale... ZARADI NEMORALE je neko dunajsko sodišče proglasilo tri ijiladoletne pocestnice za polnolet- ne. Utemeljitev: tako so pokvar- jene, da preostane sodišču zara- di varuštva ena sama pot: da jih postavi pod nadzorstvo posebne- ga policijskega oddelka, ker so poklicne prostitutke. Zakoni so vse bolj in bolj pomanjkljivi.,, ★ V Parizu je začel pred nedav- nim izhajati nov časopis »Raz- stava umetnosti in k,njiževnosti«. Da bi pritegnilo naročnike, je napravilo uredništvo za svoj ča- .sopis takšno reklamo: »Kupujte naš časopis! V njem ne pišemo in ne bomo pisali o Brigitte Bar- dot!« DomaČa lepotilna sredstva ženske so &e lepotičile z rastli.- nami, mlekom in razirrimi sadeži že dosti prej. ko so v lepotnih salonih začeli polniti vabljive lončke in stekleničke s kremami :n raztopinami. Tudi vi se lahko »povrnete k naravi«. Naslednja lepotna sredstva so zelo osvežu- joča : MLEKO: obraz si dobro očistite s kosmičem vate, namočenim v presno, neprekuhano mleko. LIMONA: za krčenje kože na obrazu je najboljše sredstvo li- mona, ker pa je sok premočan, ga malo razredčite. Do konca iz- tisnjena limona je še vedno upo- rabna za to, da si z njo ctrete roke. Postale bodo bele, tudi nohti, morebitni madeži cd črni'a bodo ■z.ginili. Ko si izplakujete lase, iz- tisnite limonovega soka v vodo. Lasje bodo voljni, z leskom in prijetnega duha. POMARANČA: z razredčenim pomarančnim sokom si natrite obraz, če boste kak večer hoteli posebno blestet?. Če si želite svet- lejšo kožo, primešaj'Ce nočni (mastni) kremi nekaj pomaranč- nega sc<'ošteno natres- kan Nekega dne reče ženi: »Ne bom več pil. Od danes naprej bom nov človek!« — Žena mu verjame, toda še isto noč se Ja- nez po vseh štirih komaj priplazi domov. — Žena nesrečno zaihti: »Res sem ti verjela, da boš po- stal nov človek.« — Janez ža- lostno zastoka in izjeclja: »Vraga, pa taka smola! Novi človek tudi pije!« MALO DRUGAČE Dunajski natakar .Adolf H tier je vkži. pri ob.asieh prošnjo, naj bi mu dovolili, da si spremeni ime, ker mu sedanje povzroča precej neprijetnosti. Hitler želi nositi priimek svo- je matere. Ona se je pred poro- ko .menovaia GoebeLs... 13 dni s prebodenim srcem Nenavadna avantura mladega Francoza Zgodilo se je v Lionu v Južni Franciji. 38-letni Jean DumoUard je hotel nekega dne postaviti |o za- hvalil, ko Pa je videi, koliko je dobil, je vnraiSal: '»Gosnrwd '-'ko drobiža naj vam pa vrncin. Domislice • če srečaš lepo žensko In raz- mišljaš o razvoju človeških vrst, ne prideš z razmišljanjem nika- mor .. • V grehoti hitrosti poskuša sodobni človek prehiteti dolgo- časie napredka. • Če se nam že naše sanje ne uresničujejo, je vsaj nekaj tolaž- be v tem, da se tudi nočni stra- hovi ne uresničujejo. • Pravo spo.sobnost koncentra- cije pokažete šele tedaj, če kot oče delate domače naloge sinu. ki medtem poleg vas gleda tele- vizijo. Hlodrovon e uelikih mož Pomisli, kaj bi rekel o nekem človeku ali o neki stvari, ko oi te poklicali, da spregovoriš o njej svoje mnenje v dveh besedah pred sodnim zborom, ki bi ga sestav- ljali Moliere, Helvetius, Cornelle, Homer, Ossian in La Fontaine. Tir Ali bo največji pesnik leta 2804 vedel kaj več resnic o človeškem srcu kot jih ve največji pesnik leta 1804? Čemu se ljudje v gledališču sramujejo jokati, ne sramujejo pa se smejati? Shakespeara občudujem vsak dan bolj. Ta človek ni nikdar dol- gočasen; je popolna slika narave. To je učbenik, ki ga imam rad. Nikdar ni več vedel. Torej m tre- ba, da se učim grški. Treba je ob- čutiti, ne pa vedeti. Pozdrav z Venere Po poročilih iz Moskve so so- vjetski znanstveniki prvič sprejel; odbite radarske signale," ki so j h p:sali na Venero. S gnale je od- dajal oddajnik s silo 265 kilova- tov, odbite signale pa so prestrogi, izredno občutljivi sprejemniki Komentator radia Moskva je na- povedal, da bo a:stronom:m kmaii omogočeno, da bodo lahkc' ugoto- vili, ali so na drugih planetih živa b tja. Sovjetski znanstvenika sc tudi mnenja, da bo mogoče prav kmalu doseči s tem; bitji — če so na planetih — prve stik«. Kratko in jedrnato Slavni ameriški pisatelj John Steinbeck je odprl letošnje zase- danje PEN kluba z najkrajšim govorom, ki ga je kdajkoli kdo imel na sestanku tega kluba. Steinbeckov govor se je glasil: »Pisateljev poklic je pisanje in ne govorjenje. To je vse, kar sem hotel povedati.« Stron 6 PTOJSKI TEDNIK CvM'%ai sk1pr>-'V d.e>vskih svetov KMETIISKO STROJ- NE POSTAJE PTtM m PREVOZNIKA PTU-T 7 dne 12. nov 19^0. da <,f Prev-i-^mk pnkliuci h Kmtrtitpko stroini posta.ii Ptui m nat<-> ustan-vi novo podietie, razpisuieta združena delavska sveta NATEČAJ za novi naziv firme podfetja. Poslov n- predmet: I. Izvrševanje kmetiisko strojne službe s traktorji cjcse- mčsr.ii! in buld^^zer.ji priprava zemljišč za nove nasade vino- aradov, plantažnih 5adovnjak-v. plantaž hrtro rastočih iglav- cev in listavcev, rušpnjo; in '•rčen.je gozdov, strojna dela pri regulacijah in me' oracijah. izkopi v gradbeništvu, gradn.ia sii-sov in diruoa zemel.iska -n ostala dela s stroj«. II. Avtošpedici.jska služba, prevoz s tovornimr in osebnimi avt"rnobili, prevozi s castn.mi trakt-nr.jii n težkimi pnkr-licami. III. Izvrševanje malih, .srednjih vn ve'ikrh popravil v lastni avtomehan^čni del^vnio' vseh vrjt traktorjev, avtomobilov, ■.-rodja in nr kjučmh strojev, avtogeno in elektro varjenje in strugarska dela. Zal-ga rezervnih delov za traktorje, kamione in druge str rje. Če kapaciteta delavni^re r,i izk^ir^ščena z lastnirnj popra- viV. se \T-ši,io v delavnici usluge za eruge naročnike. Naziv firme naj bo krate-k. vendar mora oredstavljati ce- lotno glavno dejavnost podjetja, ki je navedena p.-d I. in II. poslovnega predmeta. PraviCA s-dekvan.-i^ pri natečaju imajo vsj državljani, Na.jprimeimej^f nas'ov, ki ga bo podjetje osvo.jir: na pcdlagi nateča.ja bo odkupljen od !astn;ka tO.ooOdinzn osvojen n«s5ov, 5e000 din za drugi ' "'jboljli n€?slov. Predloge za novi naziv f-rme pcšl.iite n^ Km^t isko ftr-rjno pcsta.jo Ptuj. Rajšp-'va ulica. Unrštevani bodo prsd'c.gi, ki bodo vloženi do 15. der^^mbra 1960. KMETI.JSKA STFOTNA FOSTA.JA PTUJ, AVTO-MOTO DRUŠTVO PTUJ prrejia tecr-ftihpn m praktičen K0Nliž?C1J$5C! SEMINAR Teoretičen seminar lahko pcseoaio vs? člani AMD Ptui n ie brezplačen. Praktičen del semunarja lahVo n;£ečajo vsi člani AMD Ptuj, ki ns posedujejc- <.£?bnega avtcm^cb-ila. Pcdrcbnejše informacije v pisarni AMD Ptuj dnavno od 8. do 11. in od 18. do 19. ure. AMD PTUJ , K<:m!Si,ia za sklepanje »n 'rdnovedovanje delovnih raz- merij pri GOSTINSKEM PODJETJU »GRAJSKA RESTAVRA- CIJA — SLOVENSKE GORICE« PTUJ razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: ekonomska erednja šola m 5 let prakse ali pO'Polna srednja šo^a in 10 let prakse. Osebni dohodk dckčeni po tamfnem pravilniku pndjet.ja- Prcšnjo z navedibo strokovnosti in dosedanje zap-sMtve poši.iite na upravo podjetja v 14 dneh po tej objavi. Naistop s'užbe m-'žen takoj ali ipo dogovoru. K^mi^iia za .sklepanje in odpovedovanje delovnth razmerij pri ZADRUŽNEM Tii?GOVSKEM PODJETJU ^>5L0VFNSKE GO- RICE« PTUJ rszpsuje pro-to delovno me.-t'-) MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoj : nep:'poina srednja sola m 5 let prakse na tem delovnem, ms&tu. Osebni d-ohcidik,; določeni po tar fnem pravilniku podjet,ja. Prošnjo z navedb^o strokovnosti in dosedanje zapcs.itve pošljite na upravo podjet.ja v 14 dneh po tej objavi. Nastop službe m^žen takoj. OKRA.TNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE MARIBOR — razpisna ko-mis .ja — razpisuje pri podružnici v Ptuju sledeče delovno mesto: REFEHENTJI zn priznavanje dajatev zdravstvenega zavarovanja pri izpostavi v Ormožu Pogoji : popoilna srednja šola ali vsaj 5-letna pratea v finančni a1i administrativni stroki. Pravilno kolkovane prošn.je s 50 din drž. takse s pri;ožitvi.jo cpisa dosedanjega službovanja in končane šolske zobrazbe je vkžiti direktno pri podružnici v Ptuju na.jkasneje do 20. de- decembra 1960. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE MARIBOR TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK razpisuje naslednja prosta delovna' mpsta: 1. POMOČNIKA VODJE PRODAJE 2. MANIPULANTA PREDILNICE Pogoji: Pod točko 1.: končana Ekonomska srednja šola z najmanj S- etno prakso. P--d t«-'5ko 2,: končana srednja Tekstilna tehnična šola z 2-let,no pra'': Internistična dnevno razen sre- de in sobote od 12. do 14. ure; Očesna specialistična ambulanta ob torkih od 17.,30 daljo; ob sredah in sobotah od 13. ure dalje; Specialističn=i ambulanta za uše- sa, nos in grlo ob sredah in so- latah od 13. ure dalje; Neurološka specialistična ambu- lanta ob ponedeljkih od 13. ure dalje; Venerološka ambulanta ob tor- kih in sobotah cd 13.30 do 16. ure. DermatO'OŠka ambulanta ob so- brtah o-.d 13.30 do 16. ure. Rentgenski pregledi želodca so oh ponedeljkih in četrtkih od 7. do 12. ure. Zdravstvena postaja v Juršincib posluje vsak ponedeljek od 14. do 19. ure, ostale dneve pa od 8. do 13. ure. Hišne obiske na področ.ju Zdrav- stvene po.0t.3je Juršinci naroča.ite osebno pri 7P Juršinci po možno- sti v dopoldanskih urah, v nujnih primerih tudi telefonično na po-- što.. Zdravnik ZP .Turšinri bo vršil obiske na domu na področ.iu K'U Jur.šinci. KU Polenšak in KU Vi- tomarci ter bližnje okolice v po- poldanskih urah. Zdravstvena postaja Podlehnik posluje vsak ponedel.iek. sredo in petek od 14. ure dalje, Uprava ZD Ptuj KMETIJSKO GOSPODARSTVO POHORJE — MARIBOR nud» sadjarjem '^z svoje dreves- nice v Pekrah srednjedebelna sad- na drevesca sotrt: ZLATI DELISES ŠAMPANSKA RENETA ZLATA PARMENA JONATHAN KOKS ORANŽNA RENETA jn KANADA Cen« po komadu 160 din Ker ,ie zaloga '■mejena, p:hitite z naročili! Mestni kino Ptuj predva.]a od 9. do 11. decembra jm-^rški barvni film »JEZ , NA PACIFIKU«, od 13. do 15. de- cembra japonski barvni film »MOŽ Z RIKSO«. Kino »Svoboda« Kidričevo predvaja 10. jn 11. dpcpmbra ju- ri.nslovanski film »DALMATINSKA SVATBA«. 14. Jn 15. decembra ameriški barvni film »AFRIŠKI LEV«. Kino Majšperk predvaja 10. iri 11. decembra nem- ški film »NI PROSTORA ZA DIV- JE ŽIVALI«. Kino Muretinci predvaja 10. in 11. decembra francoski film »PRIMER DR. LAU- RENTA«. Dražba najdenih predmetov Dne 22. der. 1960, ob p. uri bo v prastorih ObLO Ptuj, Trg Mla- dinskih brigad štev. 1. javna draž- ba najdenih predmetov in to: mo- ška in ženska kolesa, nazni deli koles, avtomobilske gume, ure, razni deli obleke, dežniki, aktov- ke in druga manjša osebna opre- ma. Interesenti si lahko predme- te ogledajo eno uro pred dražbo. Iz pisarne odseka za not. zadeve ObLO Ptuj Sejem plemenske živine v Ptuju dne 25. novemhra 1960 Na sejem plemenske živine v Ptuju dne ■ 25. nor.embra 1.1, je bilo prignan h 425 konj, 269 krarv, 184 telic, 75 volov. 28 bikov, 28 telet oziroma skupaj 1019 glav živine. Prodano je bilo 130 konj po ceni od 50 do 110 dm za kg, 75 krav (160—180 din ko). 49 te- lic (160—180 din kg), 18 volov (160-170 dm kg), 10 bikov (170 do 190 dm kg), 7 telet (160—200 din kg). Sk-uipno je bi'o prodanih 289 glav živme. Nogomet Prava: Polet (2:0) v zadnji prvemstveni nogo,metni tekm« mariborske pcdzveze je bi' a v nedeljo, 27. nov. 1960, odigrana tekma med novim kubom iz Ma- ribora m domačo Dravo. Čeprav je bila tekma izven konkurence, sta ek pi prikazali lep nogomet. Domače moštvo je bilo ves čas tekme v premoči. Na tej tekmi se je posebno, rizkazal naipad domači- nov, ki je izkoristil vse možnosti, da je moral vratar gostov večkrat posredovati. Tudi gostje so posku- šali z napadi, vendar so bih napa- dalci precej nespretni. Že v 7. mi- nuti igre domačini izkoristijo pri- ložnost in dosežejo vodstvo. To je dalo domačinom novega pojeta in zaigrali so> re.s od"ično. V nadalje- vanju je bilo še več možnosti, vendar je ostalo skoraj vse neiz- koriščeno. Drugi gol so domačini dosegli po krivdi vratarja, ki je skočil na žogo, vendar ntu je ta ušla iz rok. V drugem delu so domačini na- daljevali s hitrim tempom :n ne- vaimo napadali. Blaten reren je omogočil, d.a iniciativo prevzamejo dornačini. V tem delu igre napad Drave doseže še šest go"ov m ka- tastrofalno porazi milado moštvo iz Maribora. Gole za Dravo so do- segli; Komel, Erhatič, Sirec I, Si- rec _IT vsak po dva. Sodil je Babic iz Mariibora dobro. V predtekmi je mlado moštvo Drave brez ve- likih težav premagalo moštvo Haj- danie z,rezultatom 4:0 (1:0). Drava : Aluminil 0:0 (0:0) v počastitev dneva republike je bla odigrana prijateljska nogo- metna tekma med domačima r i va- loma A'uminijem in Dravo. Pri- čakovati je bilo, da se bo vnel resen boj. vendar sta ekiipi igrali precej ležemo. Precej je ovirali močan veter. V prvem delu so domačini igrali proti vetru in so b-.li zelo borbeni, toda napad je zapravi nekaj lepih prilik. Glavni junak te'kme je hf. vratar Alumi- nija, ki je obranil nekaj zelo le- pih udarcem. V prvem delu so do- mačini zamudili dve zelo zreli si- tuaciji. V drugem polčasu so do- maoni prevladovali, toda v or.pred- ju ni bilo strelca, ki bi znal uka- nrti zelo dobrega vratarja Alumi- nija. Do konca tekme so domačini imeli dve zelo lepi priliiki, vendar je Trop odlično obranil strele Ši- reca. Erbat-ča in Kovača. Sodfl je pred W>0 gletia-l^i Do- lenc iz Maribora. V začetku tek- me je bila majhna svečanost. Predsednik športnega društva Drava tov. Berlič Marjan je go- stujoči ekipi preda" šopek cvetlic v znak prijateljskega srečanja. TELOVADNA AKADEMIJA ¥ MARKOVCIH v nedeljo 27. nov. 1960 je TVD »Partzan« Mankovci priredil telo- vadno akademijo v počastitev dneva republike. S tem nastopom je dalo društvo tudi slavno>stni poudairek 25. obletnici dela na te- lesncvzgojnem področju tov. Stra- fela Jožetu. Akademiija je obsegala 11 točk. Nastopali so pionir.j«;, mladmke, mladinci ter člani in članice. Iz- vaja"'! so proste, ritmične in sku- pinske vaje ter plese. Pri članih je posebno navdušil nastop na bradljii, pri članicah pa va.je s kiji. Naistop so poživeli judisti, ki so v tej panogi šele začetniki, ven- dar imajo zato posebno veseaje. Po aikademiiji je bil družaben večer za članstvo, kjer so pregle- dali delo med letom in se poraz- govori": o novih načrtih. O 25. ob- letnici dela na telesnovzgojnem polju tov. Š^rafela Jožeta je fjo- vciril društveni predsednik Simo- nič Alojz. Poleg njega so slavljen-' cu čestitali še »Partizan« Slove- nije in zastopn^-ki »Partizana« Vi- dem. Za u.spešno in požrtvovalno de^o v domačem društvu so pre- .jeli priznanja: Simonič Alojz, .Stre- lec Alojz in Janko, Štrafeia Vinko in Janez, Bezjak Konrad in Peter, Horvat Janez, Štefan in Konrad. Srebotnik Heda. Plohi Rado, Ko- larič Franc in Silva ter Zavec Ro- za. Tudi udeleženci pohoda »ob žici okupirane Ljubljane« so spre- jeli diplome, ki se ga je dimštvo udeležilo z dvema ekipama. OP Jože Štrafeia Prireditve v počastitev dneva republike Občinski sindikalni svet Ptuj j« v počastitev dneva republike or- gainiziral pokalno srečanje med reprezentanco sindikatov Ptuja in gamizonom Ptuja v šahovskem dvoboju na 20 desikah. Srečanje je bilo v Domu JLA in se je končalo s prepričljivo zmago sindikata z rezultatom 13.5 :6,5. Zmagovalec dvoboja je prejel lep ipokal. 50 AROV ZEMLJE sestoječe iz go- ric, njiv. sadonosnika. prodam. Naslov v upravi lista. HRUSKOVE DESKE prodam. Na- slov v upravi lista. VSELJIVO HIŠO Z VRTOM na Ptujski gori zelo ugodno pro- damo. Ponudbe Traven Stanko. Ptu.iska gora. OTROŠKO NOVO HARMONIKO IN ŠTV.ALNT STROJ ugodno prodam. Naslov, v upravi lista. ZELO DOBRO OHRANJEN ZIDAN ŠTEDILNIK (levi) prodam. — Vprašajte Vičava 19. BELO OTROŠKO POSTELJO S PREDALI. ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK. ŽELEZNO POSTELJO I VIOLINO prodam. Naslov v upravi lista. GUMI VOZ (LINZER) IN LAHKO KONJSKO OPREMO prodam. Naslov v upravi lista. TAKOJ VSELJIVO ENODRUŽIN- SKO HIŠO s primernimi prostori za obrt m nekaj zemlje v Ptuju prodam. Naslov v upravi. KRATEK KLAVIR za 50.000 din pr-iam S^ruc, Maribor. Koro- ška cesta 46. Komisija za delovna razmerja Trgovskega pod.jetja »Panonija« Ptuj razpisuje delovno mesio mehanika - šoferja Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pra- vilniku. Ponudbe vojaščine prostih kandidatov z navedbo dosedanjega službovanja bo spreje- mala uprava podjetja najpozneje do 25. decem- bra 1960. Zavod za zaposlovanje invalidnih m drugih oseb v Pttiju proda 4 ČEVTJ.ARSKE SIVALNT STROJE, 4 PLETILNE STROJE in 1 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ, -ir Prednost pci na-kupj ima .^oaal.stični sie'ktor do 15. de'<-embra 1960. Po tem roku lahko nastopajo kot kupci tud: rasebnrki.