St€V. 133a ^(Posamezna številka 8 viflgrjfv*) V Trsta, v nmdrnm, I3,maj« W7 Letnik trhaja vsak dan, t»4i Ob nedeljah la praznikih, od 5 zjutraj. U'■•J-ffcvo: Ulica Sr; franaka AsiJkega it 20. L aalstr. — Vsi Uopl-J naj se pošiljajo BTcdmArvu Usta. Nctra^iudiia pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vraCaJo. iafrjateii In odgovorni ureda* Štela i C&iiiu. Lastnik konsprclj li*« .Bdlnotf. TUk tiskarne .Min«*-. vpisane ladruge t oeejenlm poroštvom v Trstu, ulica Sv. Franti&a Asiškega St. 20. Telelon uredništva in oprave Rev. 11-57. NaroC al o a z n ala : Za celo 'eto....... K 3120 pol leta................ . 15 60 za tri mesece..................• 7 80 aa nedeljsko Izdajo za celo leto...... . 6*20 ca pol Ida ......................m Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SirokostI ene kolone* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....m,m po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............rr.m po 20 v!u. Oglasi v tekstu Usta do pet vrat........K 20.^ vsaka nadaljna vrsta............. Mali oglas! po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratn! oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno lo upravi .Edinosti- — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Francka AstSkega 5t. 20. — PoStnoliranilnlčnl račun št. 'i 1.652. Politično taiftvo „Edinost44 sklicuje svoj rti letni oii M za danes, 13. maj-iika 1917, ob 10 dop. v dvorani „Slovanske Čitalnice14 v Narodnem demu. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročijo tajnika. 3. Pore Čilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti ODBOR. imm m$«m poniih. AVSTRIJSKO. DIVVJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: •2. maja 1917. \ z hodno in jugovzhodno bojišče. — Neizpremeisjeno. Italijansko bojišče. — Na soški ironti od Tolmina navzdol danes zjutraj več ar trajajoči italijanski ogenj iz topov vseh Kalibrov. Sicer nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pi. Hdfer, fml. NEMŠKO. BEKOLIN. 12. (Kor.) Veliki glavni stan, 12. majnika 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Po najsilneiši topovski pripravi so napadli Angleži včeraj zvečer na obeh straneh cest Arras—Len s, Arras— Doiiai in Arras—Cambrai, mestoma / gostimi masami. Večjidel so bili od-biti z našim zapornim ognjem. Kier se jim h; posrečilo prodreti v naše črte. smo jih zopet vrgli s protisunki. Ob kolodvoru \ Rreuxu se boj še nadaljuje. Danes zjutraj so se po največjem stopnjevanju ognia razvili med Achevillom in Que-antom na več točkah novi boji. — Armada nemškega cesarje\iča: Topovski boj se nadaljuje ob Aisni in v Šam panji z menja-jočo se silo. Pri Cerny smo Francoze po srditih bojih iz bližine potisnili na grebenu Bovelie nazaj in obdržali potem našo s tem zboijšano črto tudi proti sovražnemu napadu. Pri tem smo ujeli več mož itovo zastavljene francoske divizije. Napadi na višinah 91 in 108 vzhodno Berry au Baca so bili po srditih bojih iz bližine izgubo-nosno odbiti. 15 sovražnih letal »e bilo včeraj sestreljenih. Vzhodno bojišče. — Majhno bojno delovanje. M a c e d o n s k a fronta. — V kolenu Ćerne, na obeh straneh Gradešnice In južno Hume so bili odbiti novi sovražni napadi brez vsakega uspeha za sovražnika. Na višinah Dobrega polja, vzhodno Cer ne. manjši boji še niso končani. Prvi generalni Kvartirmojster; pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 11. (Kor.) Generalni štab po-roču: Macedonska fronta: V okolišu Bi-tolja živahen topovski ogenj. V kolenu Ćerne so poizkušali Francozi zjutraj močen napad na fronti 5 km. a so bili deloma po bo»"b iz bližine vrženi. V mraku je več oddelkov prodirajo severno Makova: uaš zaporni ogeni jih je odbil. Vzhodno Ćerne je hil napačni poizkus sovražnika proti va>i "I r novu zadušen v kali. V ozemlju Moglenice precej živahno bojno delovanje. Po srdiij topovski pripravi so Srbi večkrat zaporedoma napadli pri Dobrem polju. Kovilu, Zbor^kem, Tašinu in Nontu, a Si« bili vedno odbiti z našim ognjem in s protinapadi: uplenili smo tri avtoma-rične puške. Živahni topovski ogenj se nadaljuje. Zapadno Vardarja topovski ogenj menjajoče se sile. Južno vasi Hume |e izvršil sovražnik divje, večkrat obnovljene napade: posamičnim oddelkom se ie posrečilo prodreti v naš sprednji jarek, ki pa ie bil ponoči z mogočnim protinapadom zopet zavzet. Južno Dojranskega jezera zmerno topovsko delovanje. V in pred našim« postojankami je bilo naštetih dose-dai nad 1500 angleških trupel, med njimi 15 oficirjev. V prepadih pred našimi postojankami je še mnogo trupe). Uplenili smo dve angleški mitraljezi in več pušk. Vzhodno Dojranskega jezera do izliva Stru me pičlo topov sko delovanje. V nižini Peresa delovanje patrulj in slabotnih oddelkov. — Romunska fronta: Pri Tul-ceji pičlo streljanje pušk, pri Isaceji pičel topovski ogenj. TURSKO. CARIGRAD. II. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Perzijska fronta: Vzhodno Sulcimanile je neki ruski oddelek iznova napadel naše sprednje oddelke pri Garanti; s protinapadom so biii RuH vrženi in smo uplenili več orožja in municije. — Kavkaška fronta: Raz ven patruljnih akcij in običamega topovskega ognja na našem tkanem Krilu nobenega bojnega čelovanja. — Sinajska fronta: Mirno. privedle naše napadne čete iz francoskih jarkov več ujetnikov in avtomatičnih pušk. BERO LIN, 11. (Kor.) Wo!iiov urad poroča: Dne 10. majni-ka je bilo letalsko delovanje na zapadni fronti živahneje. Kljub močni zračni zapori, ki so jo vzdrževali francoski enokrovnrki in obrambni topovi, se je našim poizvedovalnim lpta-lom posrečilo prodreti daleč za sovražno fronto in prinesti s seboj važna poročila. V zračnih bojih je izgubil sovražnik 14, vsled sestrelitve od tal pa 4 letala; vrli tega je bil sestre^en en privezni baiyn. Ruska duma. PETROGRAD, 11. (Kor.) V izredni seji dume je imel predsednik Rodzjanko govor, v katereui je in©-' drugim odklanjal vsako misel na posebni mir. To zagotovilo kakor tudi nadajjna izjava glede lojalnega stališča Rusije je bila sprejeta z dolgotrajnim odobravanjem. PETROGRAD. il. (Kor.) Govor, ki ga je imel predsednik dume Rodzjanko v slovesni seji dume, se glasi: Vojna, ki nam je bila vsiljena, ki je nismo hoteli in za katero zato nismo, niti najmanj odgovorni, se mora izvojevati do dobrega zaključka in sicer tako, da bosta nedotaknjenost dežele in narodna čast ruskih državljanov popolnoma zajamčena. Neštevilne žrtve, ki smo jih postavili na žrtvenik te vojne, zahtevajo, da bo mir odgovarjal veliki sili naših naporov in da bo cilj našega boja, namreč triumf idealov pravičnosti Fn svobode. zagotovljen. Nemci postavljajo tem svetlim idealom popolnoma drug program nasproti, namreč svetovno gospodstvo in podjar m ljenje narodov. Boj tako nasprotujočih si načel se torej ne more končati brez odločitve, ampak le z odločilno zrna go enega obeh nasprotnikov. Popolen poraz germanskega militarizma bo zagotovil vsemu svetu srečo. Prepad, ki loči nemške opustoševalce vn uničevalce civilizacije od aliirancev, je prevelik, da bi se mogla končati vojna brez uresničenja gori navedenih rdealov. Mir pod takimi pogoji bi ne bil nič drugega, kakor večali manj dolgo premirje. Ne pozabite posebno, da si žeH nemški delavski razred, pa naj bo Se tžtko sotfrjaJi stičen, kar najgoreč nejše zmage, kajti Nemčija nc more omejiti svoje tako ogromne industrije, in ako bi aliiranci to uniČHi, bi bil to smrten udarec za nemške delavce, ki seveda zato podpirajo imperialistična stremljenja svoje vlade. Radi tega poudarjam odločno: Ruski narod mora žrtvovati vse, da dovede skupno z zavezniki vojno do popolne zmage, in to tembolj, ker bi taka zmaga za vedno utrdila svobodo, ki smo si jo ravnokar priborili. Rusija ne more izdati svojih zaveznikov, s katerimi se je skupno borila tri leta, ramo ob rami. Ona ostane zvesta. (Dolgotrajno odobtavanje.) — Ministrski predsednik Lvov je izvajal sledeče: Svet ne občuduje čudovitega, naravnost čarobnega elana ruske revolucije, ne njene sile in njenega naglega razvitka, ampak vodilno misel, ki jo preveva in ki ne obsega samo koristi ruskega naroda, ampak vseh narodov. Res je, da nas ie vodila ta revolucija skozi dobo velikih izkušenj in »da je na poti k naši socijalni sreči vzplašila temne pošasti anarhije in despotizma, to.'a Vi, zastopniki naroda, ste lahko gotovi, da delo, ki ste je pričeli in nadaljevali kljub vsem oviram, razočaranjem in sovražnim faktorjem, ne bo propadlo. Proces velrke revolucije še ni končan, toda vsak dan ojaičuje naše zaupanje v ustvarjajoče sVIe našega naroda in veličino njegove bodočnosti. PETROGRAD, 11. (Kor.) V izredni seji dume je imel posl. Rodičev vznešen govor, tekom katerega je med 'drugim izjavil: Nikdo ne hrepeni bolj po miru kakor jaz. Toda dokler tepta sovražnik našo domovino z nogami, je dolžnost demokracije in dolžnost vsakogar, ki stremi po miru. da se prežene sovražnik z našega ozemlja. Zmaga ie potrebna, da se vzpostavi notranji socijalni mir. Naši prijatelji, zavezniki in naši nasprotniki naj znalo, da si je Rusija izbrala svobodo, da uniči ♦Jespotizem in da prežene sovražnika z našega kakor tudi z ozemelj naših zaveznikov. Obračajoč se proti provizorični vladi, ie izjavil Rodičev: Vsa poštena «srca ruskega naroda so z Vami. Ne opešajte. Vaša imena bodo blagoslovljena, dokler se bo razlegal ruski jeztk! Govor je bil sprejet z navdušenjem in ploskanjem. Delavski svet proti vstop« v koalicijski kabinet. PETROGRAD, 11. (Kor.) Izvrševalni odsek sveta delavskih in vojaških delegatov se je izrekel s 23 proti 22 glasovom ob odsotnosti fc delegatov proti udeležbi na koalicijskem kabinetu. Vprašanje se bo revidiralo na skupščini sveta, vsled česar je pričakovati, da bo imelo glasovanje drug rezultat. Misija Borgbjerga v Pet r ogradu. KOPENHAGEN, 11. (Kor.) vSozia! !e-mokraten« pripominja k Borgbjergovemu bivanju v Petrogradu: Rorgbjerg ni prinese! nobenega uradnega povabila za i mirovno kootereaco. Bil -je poslan od ua- , DOGODKI NA MORJU, j BEROLIN, 11. (Kor.) Wofffov urad poroča: Pri sunku lahkih nemških pomorskih sil v Movvde so bile dne 10. maja ob 5*40 dopoldne vzhodno noorhinderskega svetilnika opažene sovražne pomorske sile, k? smo jih pri bližanju izpoznali za tri moderne angleške križarke in štiri rušilce torpedovk. Razvil se ie nalprej topovski boj v smeri flandrijskega obrežja, ki se ie nadaljeval do sipine Thornton. Naše pomorske sile so radi tega zmanjšale hitrost, da zvabijo sovražnika na bližjo strelsko r -A-ialio. Tekom naialjnega boja je naH siaia na enem sovražnih rušilce v vsled našega topovskega ognja oeividno eksplozija kotla. Poškodovani rušilec, ki ie bil močno iiagnien, se je. kakor je bilo dobro opaženo, kmalu nato potopil. Naše pomorske sile so se nato oddaljile od sovražnih rušilce v, ki so z največjo naglico iskali stikov z oddaljenimi križarkami, in ustavile ogenj, ko nasprotnika ni bilo več videti. Na naši strani ni zaznamovati uiti poškodb niti izgub. — Dne 19. maja je bilo več sovražnih letalskih napadov na Zee-briigge in Briigge. Vskupnem je bilo naštetih 60 bonsb. Vojaška škoda ni bila napravljena. Naši obrambni topovi so sestrelili eno letalo. BEROLIN. 11. (Kor.) Wolffov urad poroča: Vnovič je bilo potopljenih 8 parni-kov in 4 jadrnice kakor tudi 6 ribiških ladij, skupno 2.-5.000 ton. Od teh so bili trije parniki in 3 jadrnice potopljeni v Angleškem kanalu. Nač. adm. štaba mornarice. BEROLIN. 11. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dne 4. t. m. je zapazil eden naših podvodnikov v zapornem vodovju Biskajskega zaliva, okoli 25 milj od obali, šest v severni smeri piujočih ribiških ladij, katerih na vzhodnem krilu se nahajajoča je imela Špansko zastavo in nevtra-litetna znamenja. Poveljnik podvodnika je sklenil, da najprej ustavi sumljive ribiške ladje, v domnevanju, da so pomotoma za-vozile v zaporno vodovje. Na povelje podvodnika, da naj se ustavijo, je del ladij krefli! naravnost proti pod vodniku, drugi del pa ie poizkušal pobegniti. Od prvih dveh ribiških parnikov ni imel nobeden niti zastave niti kakega znamenja, le eden je imel špansko nevtralrtetno znamenje, a nobene zastave. Četrti je imel zastavo, ki je ni bilo mogoče spoznati. Podvodnik je radi tega zastavil parnikom pot in oddal svarilni strel. Neposredno nato so pričeli trije ribiški parniki streljati na pod vodnik. Tekom topovskega boja, ki se je nato razvil, je bil en ribiški parnik uničen s topovskim ognjem, trije nadaljni potopljeni z razstrelilnimi patronami. Pri tem sta bila uplenjena dva francoska 3'5 cm topova z municijo. Oba ostala ribiška parnika, ki sta imela jasno vidna španska znamenja in zastave, sta pobegnila. Dogodek kaže, da se Francozi v svrho bojevanja proti pod^odnikom ne strašijo niti ogrožanja španskih ribiških ladij, ki se jim pridružujejo, da se jih poslužijo kot kritje za svoje podvodniške pasti. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 11. majmka. — Na trentinski fronti je bilo topovsko delovanje včeraj južno kotline Loppia, na planoti Asiaga in v su-ganski dolini posebno srdito. V manjših ■spopadih zapadno Morija in na gornjem delu doline Maore smo odbili sovražne oddelke. Na julijski fronti je bila sovražna artiljerija včeraj proti našim postojankam v ozemlju Plav in severnem oddelku kraške planote živahnejša. Vreme je pospeševalo obojestransko letalsko delovanje. V noči o-l 9. na 10. t. m. so metali sovražni letalci bombe na Gorico, ne da bi napravili kako škodo. Naša pomorska letala so bombardirala letališče na Prošeku severno Trsta. Včeraj je eno naših brodovij uspešno bombardiralo železniške naprave v Rihembergu. Naši aparati so se vrnili nepoškodovani. Eno sovražno letalo je bilo v zračnem boiu sestreljeno. O bojih na zapadu. BEROLIN. 11. (Kor.) \Volrfov urad poroča: Potem ko so se obsežni napadi Angležev na Bullecourt dne 10. t. m. ob 5 zjutraj izjalovili, se je omejilo bojno delovanje pri Bullecourtu le na boje z ročnimi granatami. V ozemlju St. Ouentina so bile sovražne patrulje pri Avreneourtu in severno St. Ouentina odbite ob občutnih izgubah za sovražnika. Ogenj naših to-}X)v ie povzročil več požarov in eksplozij v sovražnih postojankah. Ob Aisni so prostovoljci nekega mejnega pešpolka pod vodstvom svojega mladega voditelja z nenadnim napadom očistili francosko gnezdo zapadno Frondomont Ferme. Na obeh straneh Chevreuxa kakor tudi južno Corbenv so bile naše postojanke včeraj popoldne srdito obstreljevane; ogenj se je ob 7 zvečer razvil v bobnajoč ogenj in se razširil še na naše postojanke na zimski •ori. V Šainpanji, kjer je bilo posebno višinsko ozemlje severozapadno Prouna -Prosnes v močnem sovražnem ognju, sta bila dva sovražna napada proti našim postojankam severozapadno Prosnesa gladko «>dbita. Juino Sainte. Marte- a Py so šega lista, da preštudira razmere v novi Rusiji. KOPENHAGEN, 11. (Kor.) »Sozialde-mokraten« objavlja brzojavko Borgbjerga iz Haparan>de, ki pravi, da je bil dne 28. aprila sprejet od delavskega in vojaškega sveta in da je konferiral s Cejdzejem, Sko-belevom in Kerenskim. Po premaganju politične krize je razpravljal delavski in vojaški svet dne 6. maja o pozivu za udeležbo na socijalistični mirovni konferenci. Razmere v Petrogradu in Moskvi. STOCKHOLM, 11. (Kor.) Glasom časopisa »Pravde« je poizkušal poveljnik petrograjskega vojaškega okraja, general Kornilov, dne 3. t. m. razpršiti demonstrante proti provizorični vladi z vojaštvom. Delavsko-vojaški svet je protestiral proti temu, nakar }e general umaknil svoje povelje. Komisar moskovskega okraja poroča o nemirih v petek, da so »demonstranti klicali: »Doli z milico, dajte nam carja!« SOCIJALISTiCNA KONFERENCA V STOCKHOLMU. STOCKHOLM. 11. (Kor.) Kot uvod mednarodne socijalistične konference so se pričela včeraj posvetovanja nizozemskih in skandinavskih delegatov, ki jih konservativni listi živahno pozdravljajo, dočiin objavlja »Sozialdemokraten« le poročilo o konferenci. _ Angleška spodnja zbornica. Bonar Law o bojih na zapadu. LONDON, 11. (Kor.) Zakladni kancehtr Bonar Law je tekom govora, ki ga je imel v sredo v spodnji zbornici, izvajal: Po mojem mnenju bi se tako dolgo trajajoča bitka, kakor je sedanja, v vsaki drugi vojni smatrala kot ena največjih bitk in njen razultat kot ena največjih zmag. Mi smo imeli popolen uspeh. Sovražnik napenja skoro histerične sile, da bi ohranil pogum svo>cga naroda na višini, kakor govore poročila o domišljenih zmagali. Od nričetka aprila smo ujeli nad 20.000 mož in uplenili 257 topov, med njimi 98 težkega kalibra, 227 jarkinrh možnarjev in 470 strojnic. Minister je primerjal prvih 24 boinih dni ob Soinmi s prvimi 24 dnevi sedanjega boja in nato izjavil: Ob Sommi smo napredovali približno 3yz milje na fronti 6 milj, sedaj 2—3 milje na fronti 20 milj. Zavzeli smo štirikrat toliko ozemlja, kakor ob Somini. Na drugi strani so izgube najnovejše ofenzive^ za 50—70% manjše kakor ob Sommi. Željo sovražnika, da zaidrži naše prodiranje, dokazuje skraina srditost njegovih protinapadov. Eden njih je imel včeraj uspeh, da smo eno postojank, ki smo jo zavzeli, zopet izgubili. Minister smatra za vzrok uspeha premoč artiljerije m letalcev. Imel sem govor, je končal Bonar Law, ki je mogoče optimističen, vendar pa msem pretiraval tega, kar so napravile naše čet^_ Dopust poslancev-voiakov. DUNAJ, 12. (Kor.) Kakor poroča c. kr. brz. kor. urad, Jc cesar odredil, da so v«si člani obeh zbornic državnega zbora, ki opravljajo vojaško službo, z dnem 15. maj-nika odpuščeni. Rajhstag. Kancelar bo govoril v torek. BEROLIN, 12. (Kor.) Sestala se je konferenca načelnikov državnega zbora, da se posvetuje o sezijski dobi in delovnem načrtu. Določni sklepi niso bili sklenjeni, vendar i>a je prevladovala tudi od držav, nc vlade zastopana želja, da naj se konča zasedanje v sredo. Državni kancelar bo odgovarjal na interpelacije glede vojnih ciljev v torek. letiiici dra. Kreka kaj pisalo v listih. — i >Mir< piše o tem: »Izšla je knjižica Ob 50-letnici dr. J. Kreka«, ki nam odpre široko polje, na katerem je deloval eden izmeJ« najboljših mož, kar jih jc rodila mati Slovenija. Vsi rodoljubi bodo zato veseli te knjižice, četudi je za 50-Ietnico Krekovo prišla eno loto prepozno. To dejstvo pa osvetljuje tudi ves nevzdržen pu-ložaj in nezdrave politične razmere na Kranjskem: da je morala knjižica čakali 15 mesecev, da je mogla zagledati beli dan, in da je kranjsko časopisje (misi! predvsem = Slovenca ) zatajilo 50-Ietnico tega velikega moža.« x Ljudje božji! Kako pa bi mogel b:[i dr. busteršič vnet za združevanje južnih Slovanov, ko vendar ve, da tako združevanje ni všeč tam gori, in ko dr. Susieršič zna, da takemu združevanju nasprotujejo Nemci, ki so v svojem velikonočnem programu sklenili, da mora država vse poizkuse za združenja Slovencev in Hrvatov zatreti v kali! Zato se ni čuditi, da se dr. Šustcršič ne zavzemlje preveč za sloZen, energičen in vztrajen nastop vseh južnih Slovanov in Slovanov sploh proti ponem-čevanju. »Mir« piše: »Združeni Cehi in Jugoslovani pomenijo močno stranko, preko katere vlada ne bo mogla meni nlT-tebi nič. Zasluge za to češko-slovansko združenje imata izmed slovenskih poslancev gospoda dr. Korošec in dr. Krek, dva nesebična in idealna poslanca, ki sta ravno vsled teh lastnosti v vseh poslanskih krogih zelo priljubljena.« Ali more biti naš minister človek, ki ni odločen, dosleden Slovencc? »Mir: želi, da bi bil minister tak mož, ki 'dobro pozna naš položaj v obmejnih deželah. No, dr. Šustcršič pozna prav dobro položaj koroških Slovencev, ki ne morejo ne dihati nc umreti; toda srca zanje ne more imeti, ko nima tiste narodne zavednosti, ki ie potrebna. Cutstvovanju našega naroda odgovarja pač, da dr. Šusteršič ob vsaki priliki pošilja udaiiostne pozdrave; hvalevrc».!/no je, da v imenu Slovencev piše WiIsonu. Vse prav in izvrstno, toda, kaj pa je on, kot zastopnik Slovencev (za kakoršnega ga imajo njegovi ožji pristaši), storil n. pr. za koroške Slovence?! 129.000 Korošcev z entm samim poslancem, brez šole, brez pravice! V deželi z Vr. Slovencev se ne sme zahtevati železniških voznih listkov v slovenskem jeziku! Koroški Slovenci ne morejo nc dihati, nc umreti. Jugoslovanski minister naj bo mož, ki naše razmere pozna in ki je voljan, da bo nesebično zastavljal vse energije za odrešenje slovenskega naroda! Primorski duhovnik. JttSoslooonskl minister. (Dopis.) Celovški >-Mir« je objavil dne 4. majni-ka notico, da gotovi krogi resno mislijo na koncentracijsko ministrstvo in da se imenujejo celo osebe, ki bi prišle v poštev za mesto jugoslovanskega ministra: viteza pl. Vukoviča in dra. Šusteršiča. -Mir« pa nasprotuje v imenu koroških Slovencev prvemu, ker da ne pozna dobro našega položaja v obmejnih deželah, nasprotuje pa tudi dru. Susteršiču. češ, da ne vživa zaupanja vsega naroda.J S celovškim listom glede dra. Suster-šiča se mora strinjati vsak zaveden, naroden Slovenec. Mož, ki naj bo naš minister, mora iskreno ljubiti naroi! V ta namen pa se hoče, da v teh resnih, za naš narod usodnih časih, liubi narodno slogo: edinost nc le v parlamentu, temveč tudi doma! Znano je pa vsemu svetu, da je dr. Šusteršič glavna zavora vsake sloge v slovenski hiši. Po razprtijah v S. L. S. na Kranjskem so razboriti pristaši te stranke želeli zopetne sloge. Dr. Šusteršič je čul ta klic po slogi ter ic na nekem sestanku v Ljubljani segel dru. Kreku v roko v znak sprave. Pesek v oči! Za hrbtom pa je že sestavil pravila za svojo Ilirsko banko, ki naj stre Krekovo večino in absorbira njene denarne zavode! Kako udej>.tvuje dr. Šusteršič domačo Mogo. po kateri v Slovencu- kriči, je do-. olj razvidno iz dejstva, da je vodstvo S. L. Š. strogo prepovedalo, da bi se o 50- sl Profnja mrtvih Junakov. Sarajevski »Hrvatski dnevnik« jc izvajal te dni v lepem članku pod gornjim naslovom: Ljudje dobrega sTca In plemenitih čutstev skušajo na razne načine, kako bi ublažili grozne posledice te vojne tistim, ki so jih vojni biči najhuje zadeli. V to vrsto je spadalo tudi prirejanje »tednov za vdove sirote^ pod pokroviteljstvom njiju Veličanstev cesarja Karla in cesarice Zite. Taki pozivi k požrtvovalnosti naj se ne jemljejo kot kake vsakdanje »objave«. To jc poziv mrtvili junakov naših iz hladnih grobov. Ko so ti junaki odhajali na bojišča, smo jih v slavju spremljali po mestih do kolodvora. Šle so za njimi njihove žene in šibki otročiči, a vračali so se plakajoč, kakor da slutijo, da so se poslovili od njih — za vedno! Ko je odhajal vlak, so nam junaki pošiljali žarke in hvaležne poglede za te dokaze ljubavi. A kaj smo čitali v teli pogledih? Mari ne prošnje: če se ne povrnem več, imejte usmiljenje z mojimi sivolasimi roditelji, užaloščeno soprogo in drobnimi otročiči?! Ce mi bo, zadetemu po sovražnem strelu, leči v grob, me bo morila še težka skrb, kaj bo iz mojih sirot? Zato vas prosim radi Boga in junaštva svojega, da se spominjate njih, ki ostanejo za menoj brez hranitelja in branitelja! Zgodilo se je: junaki snivajo sedaj v daljni tujini v grobovih svoj večni sen. Ni jih več med živimi. 2ene je globoka žalost povila v svoja temna krila, otroci so — sirote. A mi da ne bi sočutstvovali žnjimi in da nc bi v olajšanje njihove neizmerne bede — posegli v žep?! Nc, bratje, ne bodimo iz železa, ki neusmiljeno prodira prsa junakov in jemlje iz njih junaška srca! Pomisliti moramo, da so te vdove in te sirote žrtvovale svoje hranitelje in da so si s tem pridobile pravico do naše podpore! Da bi jim nadomestili njihove ljubljence — tega ne moremo. — Kar pa moremo, je, da jih obvarujemo pred najhujšim — pred gladom, zahvaljujoč Boga, da naše otroke, sestre in brate ni zadela taka usoda! Ko gre toliko denarja iz naših žepov v razne svrhe — bile še tako pametne, poštene in ljube Bogu i rt ljudem — kako naj bi ne bili darežljivi napram tem sirotam?! Take so glavne misli i/, onega članka v sarajevskem listu. Komu nc bi segala globoko v dušo taka beseda v tak namen? Ne-more biti čutečega človeškega srca, ki Stran II. EDINOST- Utr, 132. V Trstu, dne 13. mjtfa 1917. re bi v njem tak poziv vžga! globokega sočutja in usmiljenja? Ta poziv nam zanaša misel na posledico t€~:a voincga trpljenja, tega časa grenkih sil i v čase po vojn h Članek v sarajevskem Ji-t« apelira na dobra srca plemenitih liud'. na: posegajo v žep. da vdov in sirot p&jlih junakov nc zadene strašna nadloga — glad. da ne bodo trpeli pomani-kania vsaj na najpotrebnejšem za življenje. Or.t«>vo: to bodi velika skrb, ki jo člo-večansko čustvovanje in dolžna hvaležnost nalagata vsem: javnim upravam — državnim, deželnim, občinskim — in tudi zasebnikom: vsakomur, kdor ie v položaja, da more kaj prispevati k delu usmiljenja. Ali mislečega človeka tare se druga težka skrb, da z bojaznijo gleda v bodočnost naroda po tej vojni, ako ne bodo vsi, prav vsi, ki so po svojem položaju poklicani, v to, še v nek! drugi smeri vršili svoje dolžnosti nc le napram sirotam in vdovam pa J!ih junakov, marveč napram skupnosti naroda. Ne p ^zabijajmo — ker posledicc bi mogle postati usodne za bodočnost naroda, — da vojna s svojim: neizogibnimi spremljevalkami ne zadevlje samo vdov in sirot, marveč ogroža s svojim učinkovanjem tuji — bodočo moralično konstitucijo vseli plasti c2roda od otročiča, do bolj i»-Jra«t!e nilatiir.e in zrelih liudij! Je to vprašanje, ki zahteva največjo j\t/nin o* strani \^eh Činiteljev, ki bodo fnieh besedo med ljudstvom. Te dni je nanesla pri! ka. da smo se mogli razgo-variati o tem predmetu z duhovnikom z dc/c?č — poštenim, blagim čutstvenim možem. Na podlagi dejstev, ki jih je ilustriral s konkretnimi slučaji, je mož izra-/ A na *uie boiazn! v tem pogledu ter dokazal. -a vojna s svojimi spremljevalnimi pojavi ni ostala brez zlih posledic za — javno moralo! Menda se razumemo in ni treba ia>neie govorili. Naglašal je. da bo treba skrbnega sistematičnega, koncentriranega dela za saniranje teh škod, pro-vzročenih po vojni, in v preprečenje ne-\arnost», ki bi neizogibno grozila. Ore za moralično konstitucijo naroda! Ra/umnemu človeku ni treba Šele razlagati. kake posledice bi mogle nastati, čc bi to delo po vojni zanemarili: posledice za prihodnje generacije in za bodočnost naroda. A za to bazičnost je eden glavnih predpogojev javno moralično zdravje: da bo na* narod zdrav na telesu in — duši! Le narod duševno zdravih ljudi more biti narod poštenih značajnih ljudi, sposobnih, voljnih m vztrajnih za delo in snovanje za uspešen razvoj narodovega življenja in njegov napredek — kulturni in gospodarski. Se dolgo bi mogli razpredati misli, ki silijo v pero. Menimo pa, da bo za danes dovolj za vse tiste, ki so blagega srca. pravega razuma in resnične zvestobe in ljubezni do naroda. Ti boio razumeli — kalili bf jih, ako bi dvomili na tem — kako nizke, malenkostne, niče ve so bile medsebojne razmerice, ki so nas razdvajale pred vojno, spričo nalog, ki nas čakajo za čase po vojni: nalog obnovijanja in —| zdravljenja. Nalog, ki kličejo po koncentraciji vseh moči, ker zadevljejo narodno skupnost, ker bo od njih vršenja odvisna narodoma bodočnost. Cc bi nc bilo prav nobenih drugih skrbi in skupnih potreb — a koliko film je v resnici! — bi bilo že gori označeno vprašanje točka, ki nas mora združiti za splošno in sporazumno delo. Veliki časi z velikimi nalogami nam nalagajo, naj vsaj do tedaj — dokler nc bodo popolnoma izbri-sane vse sledi in odpravljene vse nevarnosti, ki nam jih je prinesla vojna — iščemo le tega, kar nas spaja. Vsi poklicani činitelji naj posvečajo svojo skupno skrb usodi vdov in sirot po njih, ki so življenje žrtvovali za domovino, da bo iz njih telesno zdrav rod, ob enem pa naj se dogo-\ orno lotijo dela. da bo ves narod, ki je poslal one junake na bojišča, zdrav na duši — narod telesne In duševne energije! Le tako se dostojno oddolžimo ne le spominu in prošnji, padlih junakov, ampak tudi dolžnosti do skupnega naroda! Razne politične vesti. O vprašanju predsednikva državnega zbora piše »Slovenski Narod«: Kandidatura drja. Grossa je vzbudila predvsem tudi v nemško-nacijonalnem taboru zelo razburjeno diskus>jo. Večina nemških listov soglaša v tem, da je o eden v V.t \| . kr^iu. v Skednju, pri Sv. Ivanu in na Pri ku>. za logarjem 1 (VI. okraj). Snjošoa hranilnica v Trstu vljudno naznani;«. da S prejema prijave na VI. avstrijsko vojno fvr>oiik> v svojem uradu v ulici Carin»fa 391. Uradne ure vsak delavnik od 9 jui>oWnc do 1 popoldne. 1/ urada za ljudsko prehrano. Svetoval-1 stvo z:1, prehrano ie imelo te dni na Dunaju svote .iiugo plenarno posvetovanje. Iz dolgega došlega nam poročila posnem-Iie?Tio: Minister in voditelj urada za prehrano" gen. major Hofer ie podal daljše, obrazloženje o aprovizacijski situaciji. Izrekel je nado, da se oskrba z moko in kru-h ">m < lirami na sedanji višini. Podrobno je go, ril o prizadevanjih za dobavo se-| m n\i in krompirja za živež v zadostni uicr V ta namen je urad za prehrano do-pu-t i zir tem pogodb za nasajanjc in dobavlja nje. Kmalu začne delovati poslovalnica Zd krompir. Posebna pažnja se obraća produkciji sočivja in skrbelo se bo za to. da pride čim več svežega sočivja na trg in da se ne bo preko mere dovajalo k^nserviranju. Storjeni so prvi koraki za državno upravljanje mesa, da se omeji prek ijicren konsum mesa. Preskrba z maščobo se je izpopolnila z uvedbo prisilnega oddajanja prebitkov nabiralnicam. Bližnji dnevi prinesejo statut in poslovni re 1 centralne komisije za proučevanje cen in je \ kratkem pričakovati začetka delovanja te korporacije, ki pa ne bo zgolj polic'j ka poslovalnica, marveč naprava, ki bc v < poro rcelni trgovini. Ustvarjena , U j nakupovalna organizacija v poij-okupacijskem območju in tudi na H Igarskem je začel zastopnik Avstrije z T tem so razpravljali o razlili predUtgili, tičočih se prehrane. Minister izven službe dr. fort je predložil obsežen lekrat o državni politiki cen. vsebujoč tri glavne točke: da se produkcija živil v notranjem povzdigne, da se neobhodno potrebna živila po krmljenju in indiistrijelnem izdelovanju ne odtegnejo svviemu najvažnejemu namenu, ter da ;c vikanje cen energično zaustavi z dolo-anjciii c^n. I udi ta referat priporoča podržavljenje gospodarstva z živili za pit h rano iii pa i rilagoi^enje najvišjih ćeu str mi nal avljanja. nastalim vsled vojnega easa. Na znanstveni podlagi podi ]a minister Fort, u važe vaje medsebojne fidnošaj.\ izhajaioče iz zvez gospodarskega življenja, vrsto navodil, kako naj se šCitij dobre strani gospodarskega življenja in pobija najostreje vse njega izrastke. - Baron Ehrenfcls je branil poljedelstvo I red očitanjem, da je ozlovolieno in da ne vrši svo«e dolžnosti. Nujno je svaril pred vsakim nepotrebnim posezanjem v I liedelske produkcijske razmere, ker bi sicer v bodočih mirnih časih neizogibno zašli v gospodarsko zavisnost od sosednjih držav. Generalni govornik za Fortov referat. M. Fldcrscb. je zastopnikom poljedel-iva predočal težave življenja mestnih konsumentov. Tudi ti morajo — kakor kmečko prebivalstvo — naporno dc!at;. poleg tega pa še mnogo trpeti radi težii v i ri ra&jcl je vanju živil. Sprejet jebi! prvi predlog referata, naj pritrdi navodil« referata, in pa manjšinski predlog posl. dra. \ iškovskega, da ie ob prihodnji žetvi, ob vpoštevanju najvišjih cen na Ogrskem -- tuzemske cene žita spraviti v soglasje z resničnimi produkcijskimi stroški, pa da ie ustvariti pravo razmerje med cenami žita in živine. Istotako je skknil urad za prehrano v smislu referata dra. Forta. Ja se ie za prihodnjo gospodarsko perijodo na vsak način izogniti višanju cen moke. Poročilo dostavlja, da se razprave nadaljujejo. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Angel Kolarič. Njegov naslov je: Mestečko Kazatin. Kiievska gubernija, Berdičevska-ja ujezda. ekonomija Va^utinjski. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 14. t. m., od 9*2 dop. do I pop. in od do f^1 -2 pop. se bodo na javni dražbi prodajale dragocenosti, zastavljene meseca januarja leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 140.701 do št. 142.100. — V torek, 15. t. m., se bodo od 9l/i dop. do 1 ;:r>p. im od 3x/-2 do 61 2 pop. prodajale dra- gocenosti, zastavljene na svetlomodre listke serije 137 in siccr od št. 142.101 do št. 143.900. Občinsko gledališče. : Comitato triesti-no de: festeggiamenti pro beneficenza«, nam naznanja, da bodo Tržačani 23. t. m. v občinskem gledališču lahko slišali naj-Lzbranejše točke dunajske dvorne opere. Peli bodo gca. Lota Lehmann. Jurij Maikl, Ivan Duhan in prof. Oskar Dachs. Več se za enkrat ne pove. Lože in sedeži so v predprodaji že sedaj in sicer v; lokalu odbora za vojno razstavo, gledališki trg št. 1, kjer se je zglasiti od 5 pop. do 7 zvečer. Iz Kolon je. Preteklo nedeljo. 6. t. m. je priredila podružnica CMD v Kolonji pri Trstu ti igre. Enodejanki: »Krčmar Pri zvitem rogu« in »Kmet in fotograf« in pa dvodejanko »Pri gospodi«. — Reči moramo, da so igralci in igralke izvrstno pogodili svoje uloge in posebno nekateri imajo pravi igralski talent. — Vse tri igre so bile naučene in igrane pod vodstvom gospoda L. Blažiča iz Kolonje, ki je pokazal s tem delom izboren talent režiserja in igralca obenem in le škoda, da se ni posvetil temu stanu. — Kako smo videli, se utegne v Kolonji razviti veliko društveno življenje, saj navdušenja je dovolj in izbornih moči tudi. Pričakujemo torej še veliko lepega od Kolonje in ji želimo mnogo bogatega narodnega procvita! Že tretje leto je, kar nismo praznovali velikonočnih praznikov doma med svojimi dragimi, ampak v visokih ledenih hribih. Ni vabilo veselo zvon en je k s Vstajenju«, le grom topov, tuljenje granatnih krogelj in eksplozije šrapnelov nas vedno zopet spominjajo na grozno sedaniost. Vsaka naša misel pa hiti tja domov in navdaja nas up. da bomo prihodnjo Alelujo praznovali rned svojimi dragimi. — Ker pa tudi letos nismo imeli piruhov, smo nabrali za našo miljenko CMD K 63. — Pošiljamo »skrene pozdrave vsem Slovenkam in Slovencem, posebno pa tržaškim: Lju-bič Race, Simčič, Leskovar, Trebeč, Ba-tista iz Trsta. Širca, Trčon iz Mavhinj, Bregant iz Gorice, Smn&el iz Lokve, Fran-zot iz Vrhnike. MiklaviČ te Kobarida, Mle-kuš iz Bovca, Stojković iz Sežane, Jug, Hočevar Iz "Vel. Lašč, Kariš iz Obrova, Zupančič iz Ljubljane, Romih iz Gradca, Stepančič iz Marezlg in Planinec iz Črnomlja. — Denar se je izročil ženski podružnici. Ce je kdo stopil v pokoj! Janko lbler je ime možu, ki je bil dolgo let urednik uradnih zagrebških »Narodnih Novin«. Zvesto in slepo je služil vsakemu zistemu. Njegovo pero jc pokorno izvrševalo vse višje ukaze tudi za časa zloglasnega režima Khuenovega, in Rauchovega, v tistih hudih časih za neodvisno hrvatsko časopisje. Ne le da ni bilo iz njegovega peresa ni kitar besede v obrambo časopisja, marveč je s polnim — prepričanjem branil vsako persekucijo kot neizogibno-državno potrebo!! Tako jc bilo tedaj, ko je bil Janko Jbler urednik »Narodnih Novin«. V tej dolgi službi je končno dozorel za pokoj. Ni ga potreboval več noben režim, ali tudi on nc nobenega režima. In v zatišju mirovine je prišel počasi do — drugačnih nazorov ter je o tej izpremembi obvestil svet v nekem članku v »Hrvatski Njivi , kjer brez strahu nastopa v obrambo svobode časopisja......Tako je, če so izvestni ljudje stopili v pokoj; prihajata jim izpoznanjc in — korajža odkrite besede. Malce huiobno sicer, ali vendar veljavno pripominjajo -Primorske Novine«: tako bi lahko pisal baron Rauch za > čistost volitev«, ali pa dr. Prebeg (pristaš skupine, ki je dala madjarskemu poslancu Smrecsanvju tisti glasoviti materijal za denuncijatorično kampanjo na škodo Hrvatske) o — hrvatskem radikalizmu. živnostenskA banka PODRUŽNICA v TRSTU liita mm fesa! ti. hria lena. - Lastu Mlata. Delniflfca glavnica K 80.000.000. — Rez. zakl. 25,000.000. taLtijt ftafftm vse bančse ii Bajstata trrisakqje. " Uredne mm M f-1 pop. ===== =™jOOLASl:: □plrj^:^^^ qp Utfo »kn« fA - KajMjta ULJ : friotojbiaa 40 ofiiak. , L lL 1 ^fifffllfff se pripor'ča zrn csa lastiljareka «lela. ItSUlim Kupuje lase po dobri i cenah, zlasti pa t roe Rogsetti '7. hična._H2I nemška tvidxa pletenice K ,r>, nerabne obleke E vre, žaklje. bkiaiiišče G ep pa 1f, Nacson _ 1120 Ženitveno ponudba. v državni službi, želi ziianja ▼ ovrho žen tve z gospodično uli mlado vdovo brez otrok. One s premoženjem i i f i »prej prodaja in razpošilja ifVCplU Nenisowdu Jliliael, Budap?st VI. Le-vente utca 8069 ril ml za ^^rop-lalce Osndeo te dobijo. Kivm Ullllll Tegethcff 20, skladišče. 1123 MlItflAMfl MHbAk Hišna, srednje sta-umivzm PUntUDD. roati, izve > bana ▼ kuhanju, želi nei\ja z mladeai£e» ali vdovcem ▼ stalni plaž bi — Penndbe pod .Poflteno dekle" poStno e2e5e Borzni trg. 1114 družine o4d» lepo meblirano sobo, rUSIBIID električne razsvetljava, l i ca Fontane 11, H. desao._1124 RMMiIMM mčiteljiea fiencoMtne z dolpo llipiumirana vajo. se priporoča za lekcije. Zivic, ul. Fontane 11, H._UM 4nnttnaMa neeeillMl PoSteno dekle, boljša ženitvena poudobil kuhane* ^ 4cu ipo ročiti z dobrin, značajnim mladeničem ali vdovcem v stalni službi Naslov pove Inser. odd. 1113 Pfll^ železne, lesene, oljeve, mineralnega oija, jUOC benzine, porabljen papir, odreske, tisko* ▼ire in arh've kupnje Knret, Settefontane 1. (1125 PotrpežUloa uOftUco treh meseah. — Barriera 23 I. 1119 MOm se išče se zjutraj in popoldne. Naslov Uglimn pove Ins. odd. [Edinosti._1112 AflM« M mebliraaa soba, na razpolago Je tudi UUQQ se kahuđa. Vi« Oommerciale štev. 14, L nad, desno. B fnbl|n vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via lilllll|6 Solitario 21 (rrri mestni bolnišnici). 1061 rntnšsel Aston Jerkič posluje zopet v svojem lOlUSnil ateljeju v Tiske, Via deUe Poste štev. 10. 407 HeMlrann soba Likerji. Velike in male. partije prodam takoj po ugodnih cenah. Dvojen kumin buteljke po 1/l Maraškin „ „ Vi Menta w „ */t ' Crema maršala „ n Grenčlca „Istria44 „ „ 7t Fernet w „ Vt Vlahov (tip) „ „ Vi Slivovec v sodih Žganje Mali novec „ , kakor tudi šampanjec „Comte de Valoisut sladki refoŠk, dezertna in namizna vina v buteljkah po 'fl9. NB. Za kakSnosibodi naročilo prosi se poslati v naprej. J. PARČINA, Trst. Skladišče Via Gelsi 10 od 11—12 in od 4^-5. Htm m ver oglarjev proti dobromu plafllu. — Voi so Izve pri tvrdki i. Tavitr, Trsi« uL S. Zaccaria Slov. 9. Vino opol zajamčeno naravno, na drobno in debelo, dacirano m prehodno se proda. Pojasnila dale 9* F E S T I, Via Cari^tia |(ev. 12. Spremili« stenografa ali stenograflnjo ki zna na stroj pisan sprajma lakPl proti dobri ptafl Dr. Hite] Prttner, odvetnik 9 Trstu W M Foml 15, 1. mm MAiiM mt • ni smm 10 - Tnt Odprt oirbzetoniiprel Cem: L vrste R LIL ontcRl. - Šesto avstr. vojno posojilo Od 10. maja do 8. junija t. L je odprto podpisovanje tega posojila, ki sestoji iz a) 57i% državnoga posojila amortiziranoga v 40 letih od 1923 L naprej po K 92.50 % manj 0.50 odbitka tedaj netto po K 92.—% davka prosto. Vrhutega se vračunajo obresti 1 meseca. Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej in pod znanimi pogoji daje posojilo 6.077« do 7 29% kakor bo isto prej ali slej izžrebano. b) 57.% državnih zakladnic, plačljive L maja 1927, davka proste, po K 947« z odbitkom 0 50 tedaj po K 93.50 % netto. Podpisnje se lahko od nominalnih K 1000.— naprej ter nosijo iste 6.40 °lo obresti, podpisovanja sprejemajo vso triaike banko In z oslrom na posebni patrijotitnl namen lega posojila nudijo vse moina olajiave ter dajejo vsa potrebna pojasnila. Hote! In restavracija METROPOLE Trst. ulica S. Nlcolb 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. —- Največja čistost — Cene zmerne. ZDRAVNIK Mei Dr. Koral Pernlčič stanuje v Trsta, vi. OiuHa 76 m. p. (zraven Drehetjeve pivovarne) In ordinira v uUci Carintia 30, I, od 3 do 4 pop. za oetranj«, .»..»ti. to •IroSk. k«. Ia«ni (blizu cerkve sv. Antona novega.) i Josip jtrucRel Trst, vogal Via ^arta Teresa-S. Caterina Novi dohodi volnenega blaga za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast Čipke za obleke kakor tudi bogata izbira okraskov in ovratnikov i. t d. i. t. d. Trgousko-obrtna zađmga u Trstu reflislrovana zadruga z neomejenim Jamstvom unca l Frantesco Jt. 20, il nostrople o M listo MEdlnosr opozarja cenjeno svojo klijentelo, društva In zadruga« da sprejema podpise na Šesto avstr. vojno posojilo GIUS. STOKEL & DEBARBA Trst, Via Cavana štev. 14 Zaloga pisarniških In tiskarskih potrebštln. Vojnopoštno dopisnice, barvane od K 4.80 naprej za 1000 kom. . bele n K 6.50 „ „ 1000 . Črtan pismen papir 100 pol K 1.30. — Zavitki za isti papir 100 kom. K 1.30 Črtan pismen papir v mapah po 10 pol in 10 zavitkov od 26 fitot- naprej Barvan „ „ . „ 10 „ „ 10 36 „ Beležniki od K 1.80 do K 12.— dvanaestorica Listnice . K 1.20 „ K 6.— komad Navadoi svinčniki po 24, 50, 65 in 92 stot. dvanajstorica Kopirrl a n K 1.50—2,50 dvanajstorica -J Svinčniki Penkala črni, kopirni in barvani _ A, . w Koh-i-noor črni in kopirni Črnilo (tudi v barvah) od K 3.90 naprej dvajnajstorica. Izbera peres. Električne svetiljke po K 1.80, 2.10, 2.30, 2.60, 3 20, 4.— komad. Baterije od 70 st. naj rej. Velika Izbera Igralnih kar«. Kapice iz celuloida in kovice za svinčnike. Kovinasti elips za svinčnike. Mačnc knjige: rlo/enske, hrvatske in nemške od stot. naprej. SalOM Cigaretnega papirja S Exc?lsior (škatlja) E 7.50, Escelsior Special žkatlja K 8.50Centaurv« žkadja K 0.—, Violette, Tnrbane, Arpad, Sport, Snltan in Rosa škatlia K 4.50, Union, Samom, Abadie itd. itd. — Cigaretne ovojko o f K 4.10 naprej za 100J k. Aparati za izdelovanje cigaret po K 2.— dvanajstorica. Slike Nftf. Vel. Karla I. In cesarKe Sile črne v velikosti 23X19 K — 50, črne v velikosti 52X™ K 1.— barvane v velikosti 32X42 K. —-32, barvane v velikosti 39X^0 —*50, barvane v velikosti 54X73 2 50. Umetniška razglednice v veliki izberi kakor n. pr. glava, otroci, cvetlice, pokrajine, vojaki itd., 100 kom. K 4 —, ravnoi-te svetle 100 kom. K 5 20, svatle barvane avetoiMce 100 kom K 4-50. v planino (fotografije) otrok, zalj parov 100 kom. K 6, mornarjev K 10. Barvane e sliko NJeg. Vel. Karla I. In Zlte 1C0 kom. K 5 50. Barvane nmetni^ke reprodnkcije slik po K 6-—, 8-—, 12-— za 100 komadov. — PoilOatve se izvrSđelo dnevno. — Blago, ki ne ngala se zamenja. — Šesto avstrijsko vojno posojilo Sprejema podpisa in daja vsa pojasnila tar opozarja posabno male p. t. viaeataUa, kakor tudi zadruga, druitva in korporacije na ugodnosti tega posojila TriaSka posojilnica In hranilnks. JADRANSKA BANKA Trst« Via Cassa dS Risparmlo Stv. 5 (Lastno poslople) lav Kapital In rezerva K 8,890.000.— . HUjALKE: Dunaj TegctkoistrMse 7-9, Daftrovalk, Kotor, Ljabljanat Metković, Opatija Split. Šibenik, Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, reqte, obligacije, zastavna pisjia, pri|oritete9 dclnice, are« Hd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papige in blago ležeče v javnih skladBCih. SAFE - DEFOBTS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. ===== MENJALNICA , = I VLOGE NA KNJIŽICE | K od dneva JS^todneva vzdiga. Rentni davek plačuje I L baat svaMi. Obrestovale vlog na tekočem in itfo- I Ifračunu po dogovoru. — Akredetivi, čeki in nakaznice | lia vta tu- Ii laozemska trtttča. Živahna zveza z Ameriko. | Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija irebanja srečk itd. brezplačno, stavbni kredita, rembours-krediii. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzna naročila. — Inkaso. Telefoni: 1463, 1793 In 2676. URADNE UME: od 9—1 pop. ==ISKOMT MENIC — Stran IV. »EDINOST« štev. 132. V Trstu, dne 13. maja 1917. Telovadno društvo »Sokol« v Rojanu naznanja, tla prične zopet z reJno telo-vr ' » članic, moškega in ženskega na-i.'-.aja. Vpisovanje se vrši v sredo, 16. t. ni. .d 5 do 7 zvečer v dvorani .►Konstim-ncv,a društva« v Roianu. Crne kozice v Zagrebu. Neki odvetnik v Zagrebu ie te dni prijavil zdravniku dru. Rihteriču, da je njegova žena obolela ob zelo sumljivih simptomih. In res so zdravil.ki konstatirali slučaj črnih kožic. Ukreni c » ^e seveda takoj najstrožje previdnostne odredbe. Ženo so izolirali in nad hišo proglasili karanteno. Nikdo ni smel več ne v hišo ne iz hiše. Zdravniki smatrajo slučaj kot iako resen. Zagonetka je. ka- j k > ic prišlo -o takega okuženja. Sumljiv J nionient bi bil, da je bila prejšnje dni v oNvAih v Zagrebu neka gospa iz Belgra- j d.:. Ali. mogla je biti k večemu nositeljica | bacilo . ker ?r- > na njej konstatirali nika-i ke b »iezii!. ludi ni izključeno, da se jej "kužila v tramvaju po stiku z vo-j iaki. Bc! !?aski listi — brez papirja. Kakor ■ i. , » ; iz Herolina. so berolinski za-| I,/:r.\: časopisov brzojavno obvestili ga kvncelaria. da grozi nevarnost,! J i radi pomanjkanja papirja v prihodnje tednu ne bodo mogli več izhajati. Protiv* državnega kancelarja. naj ukrene - »trebno za preskrbo s papirjem, posebno II.1 'a preskrbo tovaren z neizogibno po-trebnliu ogljem. _ DAROVI. Ker co trije ptički nahrulili g. K. D. za tri tiire žlahtne kapljice — in da bi jim fc ! u greh odpuščen — so nabrali 5 K /' .—.-ji* ivansko CM podružnico. Znesek ie 'r! izročen gdč. blagajničarki. •'a nr^e prim. branitelje darujejo: gosp. K'.an lol zvezkov preč. g. Mandič 21 J \; t - i!i kniig in 45 raznnih zvezkov, i: šk n slov. in ital.. N. N. 120 zv. /l ed. v i i 25 zv. »II. Glasnika . ga. E. Bar-t 3 1 nbolo in 1 domino, g. Lavrcnčič iz j ! ia 1 harmoniko. Iskrena hvala! Z:i -Vojaški dont« so došli voinooskrb-nernii Jamskemu odboru naslednji nadaljni .'.tr.»vi: Tvrdka E. Sclioit K 100. .tvrdka l> Jiras K 3o. N. N. K 20, Skupaj K 15«»_ Nadalje so darovali okrepčila, ci-garcie. časopise hi knjige: Ga. Kompritis, ». Aiuonija Housell. Nefi Lichtcnsteiger. (ii 'ela Lucich, stotnik pl. Schaik. Angeli-! a C »vacevich. ga. Sevastopulo. PeitI in Vo'pich. Ker se ne more udeležiti odborovih sei. j P /sliila gospa Lavra Z\vitferjeva 6 K /.» žensko podružnico CMD. Darovi, došli vladnemu komisariu. Vfrcd in Mercedes pl. Eumee K 15 za vdove in sirote padlih Tržačanov. Voi-st\o I. mestne ljudske šole v ulici del-I Utrla K lO'.Jl, nabranih med šolsko iti! t.ležjo tekom meseca aprila, za Rdeči kri/. Vodstvo mestne ljudske šole pri Sv. Vita K 5. nabranih med učenci, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za \ J ve in sirote padlih vojakov. I i a -liki mestne zastavljalnice K 54.50 za Rdeči križ. Društvo grških Židov »Unione c Co"cordia K 50 za »Vojaški dom . Vod-s • iialijanske mestne ljudske šole v Romu a K 8, nabranih med šolsko mladežjo n meseca aprila, in sicer polovico za IM.Ci križ in polovico za vdove in sirote j !!;;i vojakov. Maks Maurer K 50 za \ oiao-oskrbne namene. Vodstvo mestne I . i-ke s >le v ubožnici K M. nabranih te-k.'.-;; meseca aprila, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote radiih vojakov. ^»809 20822 29900 29911 3G0tt3 9091S :;0003 20040 3C052 30059 30086 30003 30020 30106 »0160 30119 30116 30163 1 >192 30176 30156 30139 3011® 30202 30268 1*0254 50232 80251 30261 30365 30383 :»282 30209 30328 203S2 30384 30J36 30695 3030G 30320 303*0 30314 S0377 30481 30482 30147 30466 304.8 30486 30127 20462 30164 30483 30555 30521 30528 30574 36030 20536 30515 30562 305G4 306Si 3C6S7 30G29 30652 30645 3 >603 :;060ti 30640 30657 3CiS4 30^35 30750 :07(W 30704 30726 30749 30718 30787 3t»751 30799 30772 30831 90304 30830 30K30 30826 30811 :«89l 30867 30833 30899 31935 30979 30939 30975 30970 :*»945 30948 30939 3C4^»9 25479 25433 25419! "jrt l -1 J.', 174 _'">! :<; 55516 25515 f v. 4 T .* 4 25551 25571 25M9 25.-09 25519 v-. -< 25633 25 £0 25653 £iW>01 5 54431 ; 2.V r.T 25S97 25768 25762 25716 25779 15745 25771 55773 25754 25782 26759 25807 , U' S.O 2 s 10 25584 2>837 2J823 25818 25-T^ 25« • • »v, 'j'' o7 -J 917 25915 25983 25912 - 17 25912 25916 25973 25937 26096 26079 -> * i ^ »7 1 L'6fVl 10025 2G<0 > 26OT9 L »74 112 26191 £6l»i4 26173 26174 26118 261?.l 26123 ^6144 26264 26267 26286 » : I 24252 26:f96 2f»272 2628:4 282341 ;.0? 2i> Vi0 26370 26V78 2<»344! 2 1'. .04 L''iluS ^JIM 26«»2 26144 1 2C«!*» 251 :l 264S-6 2»i473 26416 ^6lOJ 2G50JI 2.. 7 :■»> TJ 265ii0 26510 26581 26555 26504 1 S65SO 26» »rti 26636 266i'5 26632 286 J3 i*t JoTO-) 26680 2fJ634 2(.7n', 26714 1 267 i.; 2IT; J3 2678« 26776 26780 2679J 26774 ' J«>7il 2» 2t»657 2(»8*38 i6851 26846 26985 26'?24 >'» 17 26911 26932 26«» 18 269'8 26982! 27.»:: 271 13 2701"' 27036 27062 27o_0 27012 27KI 27645 27055 271^8 27.:'6 27l9i 27H»7 2714-» 271''5 27174 27 i 23 27127 27i:t8 27:85 27^.1 272-» 21J*T* 27 61 27258*27208 27213] 2.25i 27251 27*66 273^7 27322 2738(» 27;i301 •j7 2 27j-.'» 27^14 27,i4,J 2 :i48 27452 2747:4 i -.7171 274.13 17413 27495 27426 27412 27454! 2- 499 215"6 275*7 275:^1 27 81 27539 2755S ' 27526 27529 27532 27592 270.5 27694 276P7 ".709 27735 27737 27775 27755 27759 277721 i. 7^» 277.4 27703 278«. S 27-67 27a72 27814 27x23 27876 27374 27t:09 2 331 27826 2796* ... >79 5 2.9 4 27984 279!»5 27978 27950 r>790:5 2M)1 28095 2^075 28010 ••-{»{ -28^337 280 J9 28< ^29 28132 28170 2 -131 28142 281(70 £8111 28119 28199 28161 2*149 -_-27l 28224 28291 28275 18 >20 28284 28225 2-_' M 2M2U 28295 283 1 23*20 28345 28381 L- »r> 2S'6i -HJ64 23367 28335 28322 28445 28435 2S14S 28442 2 4",4 28179 28444 28457 2KI61 | 2S.--V) 28557 28594 28512' 2m00 16572 23567 28549 286U 28690 28533 j J-.-i V 8-370 2S.J76 2S6ŽO 23635 2s60l 28645 267'►'» 28778 287*1 28756 28718 28740 28771 2-7 7 1S786 2H759 2 ^<495 23Wi4 28846 23837 28 ■ • 25S48 28816 2^S75 28817 2tiS01 28901 I - 2S"K"4 18995 2^97"» 2S996 28939 28962 239^6 2'»08.{ 2SK>56 2*047 2X^40 29050 2!» - 29007 2H«29 2X»i2 29X3 2J167 29160, 2 1 • 21175 2Ji 25 29152 2 »1*9 291C8 2 *156 2916/ 2 "2'1 • i 21*242 29-36 28265 29^01 29290 ■ 'S7 2.fi5i 2-292 292 8 29^08 29385 2Ji7:« 2 i -s7 21' . 29314 229399 59:592 29323 2 »i 2 294"»S 2^159 £9123 2i»4l9 29111 • l-> LHM'JS ^»l^l 29528 29*2! 29542 23-ill T , _■ 2-' >21 29555 29559 995S7 29550 2t»685 M. i I L' 2'.»677 2tr»51 29"j60 29671 »«» ; 2*,.-» 29752 2«*7s<> 29769 26732 297 6 ^9 ji -9721 2'»7t8 29. U 1^»751 £9f6 Gospodarstvo. Rja. Pri nas se je kar uJomačila ria, ki pri-zadevlje kmetijstvu dokaj škode. I o ie gljivična bolezen, ki se ob ugodnih jej razmerah naglo širi. Zasledujemo jo rta sadnem drevju, na soeivju in detelj«, na žitu, na zelenjavi in celo na vrtnicah. Kakor vse gljive, je tudi rja mikroskopieno majhno bitje in nevidna našemu očesu. Šc-Ie kadar se ie razmnožila na milijonsko kolonijo. 30 zapažamo. Kaže se kot rudečka-ste. rumene, rjave ali črne okrogle lise, ali kupčki po listju in steblu in celo na sadnem drevju po sadju. Izmed sadnega drevja se najbolj boliota na češpliah in na nekaterih hrušknih vrstah. Na Krasu zelo razširjena hardepontovka trpi zadnja leta zelo na listju in sadju vsled te bolezni. Rje ie več vrst. Nekatere imajo obliko pralni, n. pr. na žitu; druge pa trdo in usnja to, n. pr. na drevesnem listju in sadju. Napadene rastline zaostajajo v rašči, sadje ostaja kržljavo, žito pa prezgodaj 'dozoreva z z 011 as tim zrnjem. Po okoliških vrtih se je lotila rja tudi radiča. Ta gljivica se širi, da ostajajo v zemlji čez zimo bolno listje ali drugi rastlinski deli, na katerih prezimljajo gljivični trosi (seme^. Spomladi in poleti se po vetru spet naseijajo na njih rodu ugodne rastline, kjer se razvijajo, množe in razdevajo pridelke. Nekatere vrsti rje, posebno žitne, prihajajo na žito od drugih rastlin, ki so nekake posredovalke. Take posredovalke so znani česmin io srholistnice. Naselivši se na žitu, se izpopolnjujejo in množe včasih tako naglo, da je v malo dneh vse žito rujavo in kmetovi upi precej zmanjšani. Kakor je mnogo vrst rje, tako je tudi različno zatiranje te škodljivke. Proti žitni rji se priporoča menjava pridelkov in pa posebno odstranitev v bližini rastočega česminja in srholistnic, ki so zavetišče in gojišče te bolezni. Za sočivje menjava pridelkov in saditev tega po zračnih, neob-senčenih prostorih. Na sadnem drevju se proti rji zavarujemo, ako je poškropimo z bakreno-apneno raztopino, kakor vinsko trto, in sicer prvič ob cvetju in pozneje še dvakrat. S tem obvarujemo sadno drevje tu J i drugih boleznr. Da bo pa na vrtih zelenjava zdrava, se treba bolj nego doslej, oprijeti umnega kmetijskega kolobarenja, t. j. ob kratkem rečeno, da sejemo sorodne rastline vsako leto na drugo mesto. Kjer pa je letos po rji napadena zelenjava, naj se jeseni zemlja prekoplje in pusti čez zimo neporavnana; spomladi pa naj se obsadi z okopavinami. Jos. Str. Ustanovitev oddelka za vrednostne papirie pri Zadružni Zvezi v Celju. V>led obilice denarja nalagajo danes mnoge posojilnice in še bolj zasebniki svoje prihranke v vrednostne papirje. Opozarjamo vsled tega svoje članice, da smo na žtiJio od več strani ustanovili oddelek za vrednostne papirje. Ta oddelek izvršuje popolnoma brezplačno vnovčenje kuponov od vseh vrednostnih papirjev; iste sprejema tudi brezplačno v shrambo in upravo. Vrhu tega posreduje oddelek za vrednostne papirje pri Zadružni Zvezi nakup in prodajo papirjev vojnega posojila, raznih rent, zastavnih listov in delnic brezplačno po dnevnem kurzu, edino proti povrnitvi gotovih izdatkov. V vseh zadevah glede vrednostnih papirjev daje naš oddelek za vrednostne papirje pojasnila iu nasvete. Našim posojilnicam se vsled tega glede nakupa, predaje in uprave vrednostnih papirjev ni treba več obračati na nobene druge zavode. .lavno in pod roko se ponuja danes posojilnicam in njihovim strankam prav mnogokrat malovredne vrednostne papirje, zlasti delnice v nakup; da se obvarujejo škode, se naj obračajo na nas. Končno opozarjamo svoje članice, da so zapadli dne 1. maja polletni kuponi 2. vojn. posojila; Zadružna Zveza jih vnovčuje za svoje članice brezplačno. Zadružna Zveza v Celin. Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Xaaledoik0 PIETrtO TAVOLATO Trst, Lesni »r* (Piazza detla Legaa) »Uv. 1. — Bogata i7b«fm maae/akterMga blaga. — 'Jen« smerne. 134 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARHICA 09VALDELLA. Via Med« 26. Izdelovanje le poprava strojev in rao-toij«T. Proračuni. _991 Knjigoveznica PIETRO FTPPAN, Trst, nlica V*ldirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelova-nja. Vpisniki (registri > posebnega sistema. 207 MajolISne peči In Štedilniki M. ZEPPAR, nl.fi, Giovannifi in 1?. NVtboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 Hotel Continental Trst, ulica San Kicolo St. 25 (blizu Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točna. 190 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA ?:i ovitke, pernatih vrečic lastce tovarne". — Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. — Gastone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 16. 236 Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst. Corso 20. Prodaja šivalnih strojev in vseh pritildin. Delavnica za popravljanje. 2.">S „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Ga-trma) Palača Via nello. Najpriljub;jeni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki films. 211 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst, ulica Torrente at. 30, I. nadst. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. sp. uaioJai-kov sprejema naročb? in jih izvršuje na domu, ev. tudi zanaj meata po uaj/.tnernejjih cauah. na Trst, ul. del Rli/a šl^i. ljubljanska kreditna banka ■ = Podružnica w Trstu = Ulico Coserma »ev. 11. Uradne ure od 3-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate In papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Uloge no knjižice obrestuje 4 % nefto Vloge no tekoči In žlro-račun najbolje po dogovoru. - Obavila nakazila vojnim ujetnikom. ■ Poslovalnica c. kr. razredne CROATIA Zavarovalna zacfruga v Zagrebu, Je edina domača zavarovalnica gdod Ustanovljena 1U4 leta. - CENTRALA: Zagreb, v lastni pala«, vega1 Marovake in PrcradevUeve ulice. Podružnica v Trstu, ul. Lavatoio 1, II. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. Proti požarnim Škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgrndb, tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega bla^i, gozpodarskih strojev itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) II. Zavarovanje steklenih šip* III. Na ilvljenie. 1. Redna zavarovanja. a) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. b) „ dote. c) „ življenske rente. 2. Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdravniškega pregleda. Zavodovo imetje:.................K 4,429.573-98 Izplačane odškodnine ................K 7,352.1 S946 9 nmmttm s hlgUenltnlm razkbievalnlm patentnim „Pralnim praškom'' PERILO PATIjS T „H ASCHMILVER" ..-«—tovarn« HamUnih proizvodov v Hrastniku. umn»iw izključna zaloga za TRST, ISTRO in DALMACIJO _ J* rjjESSANDRO MARANGONI - Trst, ulica Chiozza 39. ROKE Poli wm naprodaj pri vseh prodajalnah jestvin, ntlrodllnicah in zaSosah mila. •prejema od vsakega tudi če ni ud zadruga, in jih obre- M tj M večje zneske po do-btuje po |4 [O govoru. Tr^OVCO« otvarja čekovne računa z dnevnim obrestovan je m. Vlaga se lahko po eno krono. Psštn-buiitta ntm 7SJ79. TOM 1H4. Traovsko-obrlna zadruga v Trsta repiHroaana zadruga z neomejenim Jamstvom BHa 1 fronto itn. 20, il nnstrople v Mil listo „Edinost" Posojila duje na osebni kredit ia na zastave proti plačilu po dogovord. Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. r M m VB iie ■ a B ■■ ■ (I registrevana zadruga z omejenim poroštvom ,.Tržaška posoiimtea in hranilnaca POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 */• na menice po 6*/® na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUiE TRGOVSKE MEHKE. HRANILNE VLOGE •prejema od T*ukega. če tudi ni ud ia jih obrestije po ■ -m« Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Reata? davek plačuje zavod sam — Vlaga se lnhSo po ra > krsno. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.J ras 1'oštno hraoilaični rar.ui TKLKFON št. 'J52 Ima varnostno celico (s»fo »leposits) /a shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najoovej.suni n^čiau ter je oddaja strankam v najem po najnižjih Cenah« STANJE VLOO NAD 10 MILIIONO'J KRON. llMdas ma: 6d 9 di 121!op. i3 ci 3 da 5 lipliiajs v:ai i:\mn ob jr3lii*i -jnli