Št. 156 (14.902) leto L.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggo 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___
imn im poštnina plačana v gotovini IOUU LIK $PB). IN ABB.POST.gr. 1/50%
Hranilna pisma
Vami koraki vašega gospodarjenja Vliriilt' ilohi'1^	jk
ali iitiim'1’	4
■; m
60090201
PETEK, 10. JU
Sahisti
pravijo
temu
remi...
Bojan Brezigar
' .	veiLKO zam-
Po nic kaj prijazni iz-Menjavi mnenj med zu-T^ijuna ministroma Peterle-in Martinom pred ^atkim v Parizu in po vrsti
DtlSrtr- U!_______
“utie cez Siovensko-ita-flansko mejo, v večji meri iz italijanske strani, so vsi pričakovali spopad tudi na srečamn Hn-iioma/-*!-? t1
r^oR.uvaiije je podkrepila l^di teina srečanja: lastnina 1 talij anskih državljanov, ki povojnih letih zapustili
Vendar spopada tokrat ni duo. Poročilo za tisk, ki sc
----	v-* V xu.vo.uj.v_; cao
ttaCelo, da se »nobena juhi tte poje tako vroča, kot si skuha«. Delegaciji sta si namreč dogovorih o osnov tu točki: da bosta namrei preverjali, o cem sploh raz previjata. Oziroma, z drugi
1111 besedami, da bosta ugo tovili V^lil_______;_______________°
^ '^jiatera vprašanja so b “t namreč že rešena, nekati
moženja dedovah, tako c
so se v zadnjih pojavljale v italijanskem
Gic-ii T1_!•	•	.1	•	•
dogovorih, da bodo preuf razlike r- ’ ' ‘
med zakoni v Sloi niji in zakonodajo v držav Evropske unije. In za kor Se obveza, da se bosta de gaciji v kratkem ponov: srečali in nadaljevali z c lom
Danes se bodo pojav: prve interpretacije in, kot v diplomaciji navada tnorda celo nujnost, vsaka od obeh strani deja da je dosegla zaželje: Uspehe. Morda je to v m Uteri res. Italija je postav
Povedala, da ne pristajc vsiljevanje nikakršnih i tev. Podpisa prvega spon Uta, ki so ga hoteh Itah
ni srečala v Trstu, takrat raj zagotovo Se ne bo, verjetno kaže na precej razdaljo med stranema.1
ivcir je vstJAjčus-u.
'dtivno, saj brez pogov Uidi nobenega dogovoi Uiogoee doseči.
Na vprašanje, ah je
ali JkUItiN. HaZklJ V
sih med državama, ni ga odgovora. Iz vsega danega pa je jasno, da so dogovorih o ničen napovedi prihodnjej Stanka je jasno, da st dokončno sprh. Sahist Uiu rekli pat. Glede i Povsko streljanje nek predstavnikov nove it ske vladne večine svoje tudi to uspeh.
RIM / ITALIJANSKO-SLOVENSKO SREČANJE O PREMOŽENJSKIH VPRAŠANJIH
Pozitivno je že, da se bo dialog nadaljeval
Najprej bodo evidentirali odprto vprošonjo
RIM - Korak naprej ali korak nazaj? V odnosih med državami, Se zlasti ko ima besedo diplomacija, je vCasih težko oceniti, kaj neko srečanje pomeni. To je primer tudi včerajšnjega prvega sestanka mešane slovensko-italijan-ske komisije za pravna in lastninska vprašanja, ki je bila ustanovljena v okviru pogajanj med Rimom in Ljubljano za nadgradnjo Osimskih sporazumov.
Komisija - italijansko stran je vodil veleposlanik Vincenzo Manne, slovensko pa dr. Tone Poljšak - je sicer izrazito tehnično telo, ukvarja pa se z vprašanjem - lastnino italijanskih optantov, ki so se
po vojni izselili iz Istre - ki je eno najbolj zahtevnih v odnosih med Slovenijo in Italijo, saj Rim pogojuje vstopanje Slovenije v Evropsko unijo prav s pozitivno rešitvijo tega vprašanja. 2e to daje prvemu srečanju mešane komisije politični pomen, ki je bil tem večji po zaostritvi zadnjih tednov med Rimom in Ljubljano. Dejstvo, da se delegaciji nista razšli in da se bo dialog nadaljeval, je nedvomno pozitivno, obenem pa je treba tudi povedati, da komisiji ni uspelo nakazati organske poti, ki bi vodila v razvozlavanje gordijskega vozla lastnine.
Uradno sporočilo navaja, da sta
se delegaciji dogovorili za evidentiranje lastnine optantov in za primerjavo slovenske zakonodaje o lastnini s tisto, ki velja v državah-elanicah Eu. Govor je tudi o prijateljski in tvorni klimi, med vrsticami pa je mogoCe razbrati, da Italija - sicer z drugačnim tonom kot v zadnjih tednih - namerava še pritiskati na Slovenijo.
Pogovor na italijanskem ministrstvu je potekal za zaprtimi vrati in daleC od radovednih ušes novinarjem, ki jim vCeraj niso niti dovolili, da bi se približali do predsobe dvorane, kjer se je sestala komisija. (V.T.)
Na 3. strani
i 32
SINOČI P
50 let Rižarne: Občina Trst pripravlja vrsto zanimivih pobud
TRST - Občinska uprava župana Illyja bo v prihodnjih dneh dostojno praznovala 50-letnico nacističnega taborišča Rižarna. Osrednja prireditev bo 22. junija, kateri bodo sledila strokovna srečanja o fašizmu in nacizmu.
V tem okviru so sinod v konferenčni dvorani muzeja Revoltella predstavili TV doku-mentarec-video o Rižarni, ki ga je posnel Vi-deoest. Kolegi so to dragoceno delo posvetili
padlemu tovarišu Miranu Hrovatinu, ki je sam sodeloval pri tej pobudi. Raziskovalno delo je vodil znani tržaški zgodovinar Elio Apih.
Podžupan Roberto Damiani je poudaril, da pobude za Rižarno ne bodo retorične proslave, ampak predvsem prispevki za ohranitev zgodovinskega spomina o teh tragičnih dogajanjih, ki jih nekateri, posebno danes, omalovažujejo.
Na 2.strani
RUANDA / V DVEH POKOLIH UPORNIŠKIH IN VLADNIH SIL
Ubili temnopolte duhovnike
Arhivski posnetek nadškofa Vincenta Nsengijumva in papeža Janeza Pavla II. s srečanja v Kigaliju leta 1990 , (Telefoto AP)
KIGALI - Včeraj so iz Kigalija sporočili, da je prišlo v Ruandi do dveh novih pokolov, v katerih sta si dodatno umazali roke obe sprti strani. Štirje nedisciplinirani vojaki uporniške Ruandske domoljubne fronte (RPF) so v kraju Kabgaji pobili 13 katoliških duhovnikov, med katerimi je bil tudi kigalijski nadškof Vincent Nsengijumva. V neki cerkvi v glavnem mestu pa so vojaki vladnih enot postrelili devet drugih duhovnikov in 63 civilistov. Predstavnik šibkih mirovnih sil OZN v Kigaliju je povedal, da so bili ob slednjem pokolu povsem nemočni, čeprav so ga pričakovali. (Reuter)
Na 12. strani.
Rossetti kandidat
za evroparlament
Tržaški predstavnik DSL Giofgio Rossetti se spet poteguje za mandat v evropskem parlamentu v Strasbourgu, kjer se je doslej dobro izkazal, kar mu priznavajo tudi mnogi njegovi politični nasprotniki.
Na 4. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Beriusconi: »Nočem "vladne11 RAI«
Tako je izjavil predsednik vlade po včerajšnjem srečanju z vodstvom RAI. Ponovil je, da so novinarji »slabo razumeh« njegove izjave o javni televiziji.
Stran 3
Perelli še čaka
Pred tržaškim sodiščem se je nadaljeval proces proti bivšemu tržaškemu tajniku PSI Alessandru Perelhju, ki je obtožen izsiljevanja.
Stran6
Gorica: SKGZ in SSk o volitvah
Tik pred zaključkom volilne kampanje sta tako SKGZ kot SSk v Gorici opozorili na potrebo po uveljavitvi odprtih sil, povezanih z župansko kandidaturo Bruna Crocettija.
Stran 10
Ob 70. obletnici umora Matteottija
Zgodovinar Mauro Canah trdi, da so pred 70 leti umorili socialističnega poslanca Matteottija, ker je odkril podkupninsko afero, v katero so bili vpletem fašisti.
Stran 13
Giro: včeraj slavil Ghirofto
V 19. etapi Gira dltalia od Lavagne do Braja je slavil Massimo Ghirotto. Najboljši so Stedili moči za današnjo gorsko etapo.
Stran 26
TRST / HUD POŽAR
TRST - Zaradi požara, ki je izbruhnil v šestnad-stropnem poslopju v Ul. Aleardi v središču mesta, je pet družin ostalo na cesti. Ogenj je izbruhnil na strehi, ki jo ravnokar obnavljajo, in jo povsem uničil. Popustil je tudi strop zadnjega nadstropja, v katerem so bila tri stanovanja, a voda je vdrla tudi v nadstropje niže, v katerem sta prebivali dve družini, ki so ju tudi izselili. Za dve družini je poskrbela Občina, ostali so se zatekli k sorodnikom ali prijateljem. Skoda je vsekakor velika, pravih vzrokov požara pa niso še ugotovili. VeC ur je bil ustavljen tudi openski tramvaj, ki vozi le nekaj metrov daleč.
Na 5. strani
Pozitivni
odmevi
na
davčni
odlok
RIM, TRST -DavCni odlok Berlusconijeve vlade je na splošno naletel na sorazmerno pozitivne komentarje, ki so seveda Se posebno ugodni med podjetniki in stanovskimi organizacijami neodvisnega dela. Brez vzhičenja, a s trezno oceno, ki je nedvomno pozitivna, so ukrepe komentirali tudi nekateri slovenski gospodarstveniki.
Na 27. strani
NOVICE
Scalfaro: Sindikat ne more biti nevtralen
RIM - »Sindikat, ki je zares avtonomen in svoboden, ne živi izven Časa in prostora in torej ne more biti nevtralen.« Predsednik republike OscarLuigi Scalfaro je to misel poudaril na proslavi 50. obletnice tako imenovanega Rimskega pakta, s katerim je bila dejansko obnovljena sindikalna svoboda po fašistični diktaturi. »Ni mogoče biti nevtralni med resnico in lažjo, med svobodo in nesvobodo, niti ne glede izbir, ki so temeljnega pomena za narod.«
Predsednik republike se je spomnil, kako je bil ob vesti obnove sindikata ganjen, kajti »ko se rodi sindikat, pomeni, da se rojeva svoboda.« Svoboden in aidonomen sindikat pa je po Scalfarovih besedah »absolutni pogoj, da je demokracija res svobodna«. Ni pa res, je še dejal predsednik republike, da pomeni šibkost sindikata moc druge strani, se pravi delodajalca, kajti »šibkost sindikata močno šibi dialog in živo tkivo demokracije.«
V Rimu zaslišali domnevnega brigatista Raimonda Erta
RIM - V rimskem zaporu Rebibbia so včeraj zaslišali Raimonda Etra, domnevnega terorista, ki -naj bi se bil udeležil umora sodnika Palme leta 1978 ter ugrabitve in umora demokršCanskega voditelja Alda Mora. Etra so aretirali v sredo, ko se je vrnil iz Tajske, kjer je bil zadnja dva meseca.
Kot se je zvedelo naj bi Etro, ki sta ga zaslišala tožilca Franco ionta in Antonio Marini, priznal, da je sodeloval v akciji, v kateri je bil umorjen sodnik Palma, medtem ko naj bi odločno zanikal vsakršno zvezo z umorom Alda Mora. Sodniki pa šumijo, da je bil Etro prisoten v Ul. Fani, kjer so Rdeče brigade ugrabili Mora, z nalogo, da skrije orožje, ki so ga uporabili v napadu.
Dežele bodo same izbirale lastno volilno zakonodajo
RIM - Minister za reforme Francesco Speroni je napovedal, da bo na prihodnji seji vlade predstavil zakonski osnutek za ustavno spremembo, po kateri si bodo dežele same lahko izbirale volilno zakonodajo.
Maroni: Druga republika se bo rodila leta 1996
RIM - Druga republika, seveda federativnega tipa, naj bi se rodila 1. januarja 1996. To »upanje« je izrazil na tiskovni konferenci v vladni palači v Rimu notranji minister Roberto Maroni. Minister je orisal svojo strategijo za rojstvo federalizma, ki da ni »model«, pač pa »proces«. Prvo poglavje tega procesa že obstaja in je pooblastilni zakonski odlok o reformi ministrstev, drugo poglavje pa bo reforma krajevnih avtonomij s posebnim ozirom na reorganizacijo krajevnih ustanov in krajevne finance ter sistema nadzorstev.
PRED NEDELJSKO VOLILNO PREIZKUŠNJO /
Samo notranji problemi v kampanji za evropske volitve
Za Berlusconija bodo volitve nekakšen referendum o vladi
Volilnih upravičencev je več kot 48 milijonov
RIM - Na notranjem ministrstvu je vse nared za nedeljske volitve. Poleg evropskih vohtev bodo tudi deželne volitve v Sardiniji, obnovili pa bodo tudi enajst pokrajinskih svetov in 459 občinskih.
Na tradicionalni tiskovni konferenci pred vsakimi volitvami je ravnatelj volilnih služb notranjega ministrstva prefekt Mario Španu orisal, kako bodo potekale volitve in štetje glasov. V nedeljo bodo sedeži odprti od 6.30 zjutraj do 22. ure. Takoj nato se bo začelo štetje glasov za evropske volitve, ki naj bi se zaključilo okrog 6. ure zjutraj. Potem bodo volišča zaprli in jih spet odprli v ponedeljek ob 14. uri, ko se bo začelo štetje glasov za upravne volitve, ki se bo predvidoma zaključilo v večernih urah.
Notranje ministrstvo je objavilo tudi nekaj podatkov o številu volivcev: za evropske volitve je skupno 47.506.581 volivcev, od teh 22.772.435 moških in 24.734.146 žensk. Tem je treba prišteti še italijanske državljane, ki živijo v tujini in bodo tokrat lahko volili (že v soboto) na italijanskih konzulatih. Teh je skupno 863.451 (496.411 moških in 367.040 žensk), tako da skupno število volilnih upravičencev znaša 48.370.032.
Za deželne volitve na Sardiniji je volilnih upravičencev 1.370.231, za pokrajinske volitve pa znaša njihovo število 4.670.063. Nekaj več kot pet milijonov pa je volilnih upravičencev za občinske volitve; od teh nekaj manj kot 3 milijone in pol v občinah z več kot 15.000 prebivalcev ter nekaj več kot poldrugi milijon v občinah z manj kot 15.000 prebivalcev.
Prav glede glasovanja Italijanov, ki živijo na tujem, so nekateri časopisi pisali o veliki zmedi pri pošiljanju volilnih potrdil. Sekcija DSL v Belgiji pa je v izjavi za tisk poudarila, da so na tisoče volilnih potrdil poslali na zgrešene naslove ali ljudem, ki so se že zdavnaj vrnili v domovino. Mnogi italijanski državljani, ki so bili vpisani v belgijske volilne sezname, pa so prejeli tudi italijansko volilno potrdilo, tako da bi lahko celo dvakrat volili.
Notranje ministrstvo pa je zanikalo, da bi prišlo do hudih nepravilnosti, čeprav je priznalo, da so težave z vo-lilci v tujini, ki niso pravočasno javili svojega točnega naslova. Vsekakor bodo tisti, ki niso prejeli potrdil, lahko dobili na konzulatih posebne certifikate, s katerimi bodo lahko izvajali svojo volilno pravico.
RIM - Pojav ni nov, niti ni izključno italijanski: dejstvo pa je, da se tudi v zaključni fazi volilne kampanje za evropske volitve bolj malo govori o Evropi, veliko pa o notranjih problemih Italije. Sicer je sam predsednik vlade Silvio Berlusconi prav včeraj poudaril, da nedeljske volitve niso važne samo za Evropo, pač pa tudi za notranjo situacijo. »Problem je tale: odločiti, ali Italijanom ugaja, da imajo tako vlado. Glas političnim silam, ki podpirajo vlado, nam bo dal večji zagon, tudi za premeščanje težav, ki nam jih povzroča opozicija.«
Berlusconi je govoril na srečanju Združenja gospodinj (Federcasalin-ghe), ki so ga sprejele s pravo ovacijo. Poudaril je predvsem dve nujnosti: da opozicija ne prepreči vladi, da bi vladala, in da bo razpolagal z dovolj dolgim obdobjem stabilnosti, »da bi se lahko korenito lodili problemov ljudi«. Berlusconi je navdušenim poslušalkam povedal, da se tudi sam čuti nekoliko gospodinjo, ker je kot mlad fant kdajpakdaj čistil prah in hodil po nakupe, in da torej dobro razume probleme »navadnih« ljudi.
Da so evropske volitve važne predvsem za položaj v Italiji se strinja tudi reformator Marco Pannella, po katerem bo glas zanj preprečil, da bi se Berlusconijeva vlada identificirala z desnico. O notranjepolitičnem pomenu evropskih volitev pa je na zaključnem volilnem shodu v Mila-
Predsednik vlade Berlusconi je včeraj obiskal Zvezo gospodinj, katere predsednica je očitno zelo cenila njegov humor (telefoto AP)
nu govoril tudi tajnik DSL Achille Occhetto, po katerem je glas levičarskim silam »sredstvo za zajezitev arogance desnice«. »Ne rdim, da je to revanša, ki jo bomo morali skrbno pripraviti v prihodnjih letih, pač pa je priložnost, da ustavimo to nevarno desnico.« Nedeljski glas pa je za Occhetta tudi »sredstvo vseh demokratov, da razbijejo osamljenost Italije, ki se mora predstaviti z dvignjeno glavo med demokratične države Evropske unije.« Occhetto je tudi pozval levico, naj »ne bo jokava« ter naj vodi odločno opozicijo vladi na dveh frontah: na ravni »demokratične legitimnosti« in z dejavnostjo »vlade v senci«. Occhetto je bil leritičen tudi do
Bossija in Finija, ki so bili z besedami najbolj odločni opozitorji starega režima, zdaj pa so spravili na vlado »mlajšega brata Bettina Craxija«.
Sicer pa ni težko razumeti, zakaj je vsa volilna kampanja za evropske volitve osredotočena na notranjih problemih. Prav včeraj je Doxa objavila rezultate raziskave, iz katere jasno izhaja, da so Italijani bolj malo seznanjeni z vlogo in delovanjem Evropske unije. Kljub temu pa so povečini naklonjeni dejstvu, da je Italija članica EU: kar 82 odstotkov anketirancev je to članstvo ugodno ocenilo, medtem ko je šele pred desetimi leti ta pozitivno odgovorilo le 70 odstotkov anketirancev.
POBUDE TRŽAŠKE OBČINE OB 50-LETNICI USTANOVITVE NACISTIČNEGA TABORIŠČA
Rižarna spomin m opomin
Videoest pripravil zanimiv televizijski dokumentarec, ki je namenjen predvsem šolski mladini
TRST - Mestna uprava se bo dostojno spomnila 50-letnice začetka delovanja nacističnega taborišča v Rižarni, kjer je po uradnih podatkih umrlo od Štiri do pet tisoč ljudi. Sinoči so v konferenčni dvorani muzeja Revoltella predstavili dokumentarec o zgodovini Rižarne, ki ga je posnel Videoest ob strokovnem sodelovanju nekaterih zgodovinarjev, v prvi vrsti Elia Apiha. Pobude Uljevega odbora je predstavil podžupan in odbornik za kulturo Roberto Da-miani.
Na osnovi znanih virov je krematorijska peč pri Sv.Ani prvič sprejela človeška bitja 22.junija leta 1944. Točno petdeset let potem bo v Rižarni spominska slavnost, na kateri bosta spregovorila predsednik Združenja nekdanjih deportirancev-ANED Gianfranco Maris in v slovenščini Stanka Hrovatin, dan kasneje bo v Novinarskem krožku strokovno srečanje o tržaškem la-gerju. Julija bo na dvorišču Rižarne spominski koncert, v občinski dvora-
ni Costanzi pa bo ob tej priložnosti razstavljal svoja dela priznani kipar Giorgio Celiberti.
Damiani je poudaril, da ne bo šlo za retorične spominske pobude, ampak za prireditve, ki imajo namen utrditi zgodovinski spomin o Rižarni ter o tragedijah, ki jih je človeštvu prizadel nacizem. To je pomembno posebno v trenutku, ko nekateri celo postavljajo v dvom obstoj tržaške krematorijske peči, med katerimi je podžupan izrecno omenil fašističnega senatorja Giorgia Pisanoja. Spomin na Rižarno naj bo torej predvsem opomin, da se take in podobne tragedije ne bodo nikoli več ponovile.
Video o Rižarni je Videoest, kot je dejal Gianfranco Rados, posvetil padlemu delovnemu tovarišu Miranu Hrovatinu, ki je sam direktno sodeloval pri tej pobudi. Dokumentarec se naslanja na strokovno delo Elia Apiha, ki sta mu pri tem pomagala mlada zgodovinarja Marco Co-slovich in Giampaolo Valdevit. Vi-
deo, ki je za sedaj samo v italijanščini, je namenjem predvsem Šolski mladini, v kratkem bo najbrž na razpolago tudi besedilo v slovenščini in v nemščini.
O Rižarni sta spregovorila zgodovinarja Marina Cattaruzza in Karel Stuhlpfarrer. Prva poučuje na tukajšnji univerzi, Stuhlpfarrer pa je doma z Dunaja in že vrsto let sodeluje z Deželnim inštitutom za odporniško gibanje. Cattaruzza je v svojem posegu med drugim omenila, kako je Trst po vojni nudil varno in gotovo zatočišče nacistom, predvsem Ukrajincem, ki so bili »zaposleni« v Rižarni. Avstrijski zgodovinar pa je opozoril na to, kako skušajo nekateri Se danes v Avstriji izbrisati zgodovinski spomin na Hitlerjevo diktaturo, pri čemer »pozabljajo«, da so mnogi Avstrijci direktno sodelovali pri ubivanju Židov in vseh, ki so se uprli nacizmu. Izrazil je upanje, da si bo dokumentarec Videoesta lahko čimprej ogledala tudi avstrijska mladina.
Govorniki na sinočnji predstavitvi TV dokumentarca o Rižarni v tržaškem muzeju Revoltella, ki jo je priredila občinska uprava župana lllyja (Foto Ferrari-KROMA)
^SMTjJALUANSKO-SLOVENSKA KOMISIJA ZA PREMOŽENJSKA VPRAŠANJA
Pritisk Italije ovit v besede prijateljstva
Slovenija je že izpolnila obveze iz leta 1983
Vojmir Tavčar, Rim
RIM - Na italijanskem zu-nanjem ministrstvu v Rimu se je vCeraj prvič sestala mešana slo-vensko-italijanska komisija za Pravna jn lastninska vprašanja, 1 je bila oblikovana v okviru P°gajanj med Italijo in Slovenijo za nadgradnjo Osimskih sporazumov. Za sestanek te komisije ata se v prejšnjih dneh v Parizu dogovorila zunanja ministra An-onio Martino in Lojze Peterle.
Komisija - italijansko stran vodi veleposlanik Vincenzo Manno, slovensko pa dr. Tone Poljšak - je sicer izrazito tehnic-ni organ, toda njena včerajšnja Prva seja je imela tudi politično vsebino. Komisija namreč obravnava problem lastnine italijanskih beguncev, ki so v obdobju 1945-54 zapustili Istro, torej najbolj problematično vprašanje v odnosih med Rimom in Ljubljano. Poleg tega pa je bilo to prvo halijansko-slovensko srečanje Po polemikah, ki so v prejšnjih tednih znatno znižale temperaturo slovensko-italijanskih odnosov in ki jih je zanetila predvsem italijanska skrajna desnica, ki je postala sestavni del sedanje italijanske vladne koalicije. Včerajšnje srečanje je bilo zato kot nalašč, da pokaže, ali se barometer odnosov med Rimom in Ljubljano spet nagiba k boljšemu vremenu ali pa napoveduje še vedno vihar.
Dokončnih odgovorov včeraj ni bilo
Kot se v diplomaciji večkrat dogaja, včerajšnji pogovor ni dal dokončnega odgovora in ni zelo jasno, kakšno smer bo ubral barometer. Pozitivno je dejstvo, da se delegaciji nista razšli in da se bo dialog nadaljeval, toda reševanje lastninskega problema bo Se trd oreh in včerajšnji pogovor
ni uspel nakazati poti za organsko reševanje tega problema.
Klima, kolikor je bilo mogoče izvedeti, je ves Cas nihala, kljub temu, da skupno uradno sporočilo govori o prijateljskem in tvornem vzdušju. Dopoldne je bila dokaj napeta, nekoliko se je sprostila po kosilu, nato pa se je spet zaostrila ob koncu sestanka. In to v dokaz, kako je problem lastnine italijanskih optantov še zapleten. Italijanska stran namreč rešitev tega problema postavlja kot pogoj za svoje soglasje vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Problem lastnine ureja rimski dogovor iz leta 1983, ki sta ga podpisali Italija in bivša Jugoslavija. Slovenija kot naslednica bivše Jugoslavije meni, da je sporazum povsem veljaven in da je treba vprašanje lastnine optantov rešiti skladno s tem dogovorom. Italija pa veljavnost sporazuma postavlja v dvom. Tudi med včerajšnjim pogovorom je eden od elanov italijanske delegacije razvijal misel, da je veljavnost sporazuma vprašljiva, ker je bila ena od podpisnic bivša komunistična Jugoslavija, ki naj ne bi bila priznavala zasebne lastnine. Vzdušje, ki na začetku ni bilo zelo spodbudno, se je popravilo med kosilom, tudi ker je slovenska delegacija postregla z nekaterimi podatki. Med drugim je podčrtala, da na osnovi veljavne slovenske zakonodaje tudi tuji državljani kot pravne osebe lahko kupijo zgradbe za poslovne dejavnosti. Dodala je, da je bila vrsta primerov že rešenih z dedovanjem, nekaj primerov je bilo lastnine, ki je bila že vrnjena dvolastnikom, v precej primerih pa so optanti pred odhodom nepremičnine prodali. Prav tako je Slovenija že vrnila vseh 121 zgradb, ki jih navaja rimski spo-
razum iz leta 1983. Te podatke -zlasti tiste o dedovanju - je italijanska stran ocenila kot pomembno novost, kar je prispevalo k sprostitvi klime.
Strani sta se dogovorili, da bi bilo primerno evidentiranje fizičnega in pravnega premoženja italijanskih optantov pred odhodom, slovenska stran pa je poudarila pripravljenost Slovenije, da vzporedno z vključevanjem v Evropo postopno prilagaja svojo zakonodajo o lastnini evropskim merilom.
Rim zaenkrat ne misli popuščati
Uradno sporočilo, kot reCeno, govori o prijateljskem in tvornem vzdušju. Med vrsticami pa je mogoCe zaznati, da Italija namerava še vztrajati v svojem pritisku. Ton pogovora pa se je vsekakor spremenil. Pritisk ni bil tako jasen in izrazit kot v prejšnjih tednih, ampak je bil ovit v besede prijateljstva in sodelovanja. Čeprav je bilo jasno, da Rim ne misli popustiti in še vedno pogojuje vstop Slovenije v Evropsko unijo z rešitvijo tega problema.
Uradno sporočilo pravi, da se bo komisija spet sestala v prihodnjih tednih, da bi še poglobila obravnavano vprašanje. ToCnega datuma niso določili, ker je baje povezan tudi z nekaterimi konkretnimi predlogi, ki sta si jih izmenjali obe strani in katerih vsebina ni znana. Najbrž bo šele napovedano srečanje med premieroma Janezom Drnovškom in Silviom Berlusconijem v okviru sestanka Srednjeevropske pobude, ki bo v sredini julija v Trstu, jasneje pokazalo, na katero stran - lepo ali slabo vreme - se nagiba barometer odnosov med državama.
TELEVIZIJA / SREČANJE NA SEDE2U RAI
Beriusconi: Vladna RAI bi bila bedna
Vlado se bo šele prihodnji teden »spoprijelo« z vprošonjem javne televizije
RIM - »Se na misel mi nu padlo, da bi si vlada želela takšno javno televizijo, ki bi bila izključno vladna. To bi bilo zelo bedno.« Tako je izjavil predsednik vlade Silvio Berlusconi novinarjem na sedežu RAI v Saxi Rubri, potem ko je posnel svoj volilni poseg v okviru volilne kampanje za evropske volitve.
Predsednik vlade je tudi obrazložil, da vlada »še ni odprla knjige o RAI«. O tem bo razpravljala prihodnji teden, in to na zelo odprt naCin, s spoštovanjem do podjetja, ki ima velike zasluge, ki predstavlja bogato dediščino za vse, in ki opravlja pomembno nalogo za vso državo. Berlusconi je dodal, da sredstva javnega obveščanja niso »razumela« njegovega posega o »anomaliji italijanske javne televizije«. Včeraj je objasnil, da je povedal le tisto, kar mislijo ljudje, obžaloval pa je, da je tako »banalen stavek« izzval tolikšno polemiko. Podčrtal pa je, da potrjuje, kar je povedal, Ceš, da to ponavlja že od zdavnaj.
RAI je bil torej tudi vCeraj v središču italijanskega političnega dogajanja. Berlusconi se je vCeraj med postankom v Saxi Rubri tudi sestal s predsednikom upravnega sveta RAI Claudiom Demattejem in glavnim ravnateljem Giannijem Locatellijem. De-matte je po sestanku izjavil, da sploh niso govorili o polemikah. Berlusconi mu je »razkril« svoj recept za RAI: jav-
na televizija naj ne bi bila ne proti vladi ne za vlado. Le to. O polemikah naj bi mu Berlusconi potrdil, da so ga novinarji »slabo razumeli«. V ostalem naj bi se vodstvo RAI in Berlusconi znova sestali, da bi razpravljali o triletnem naCrtu za preosnovo RAI.
Med oddajo o volilni kampanji je Berlusconi spregovoril tudi o Fininve-stu. Ne izključujem, da bi se lahko v bodočnosti odrekel Fininvestu, je izjavil in »priznal«, da je že pomislil komu naj bi jo predal: svojim petim otrokom in nekaterim prijateljem, ki so sodelovali pri vzponu družbe. Zatem pa je takoj dodal, da sedaj sploh ne ve, komu bi lahko prodal Fininve-st. Po njegovih besedah pa se mu ta problem sedaj sploh ne zastavlja, saj ga vladno delo zaposluje za »tisoč tisočink«.
Med včerajšnjimi novicami o »zadevi« RAI gre tudi omeniti, da je upravni svet odobril triletni naCrt o preo-snovi podjetja, da je neofašist Storace spet zahteva odstop upravnega sveta in garanta za založniške dejavnosti, predsednik komisije za kulturo pri poslanski zbornici, »veCni lepotec« in izzivalec Sgarbi, pa je predlagal, naj bi RAI in Fininvest ostala vsak le z eno televizijsko mrežo.
Na sliki (telefoto AP) Berlusconi toCi kavo za Dematteja in Locatellija med včerajšnjim srečanjem na sedežu RAI v Saxa Rubri.
OGLEDALO
Od Machiavellija do Beriusconija
Ace Mermoua
Mednarodna in predvsem evropska javnost opazuje italijansko politično sceno z zaskrbljenostjo, ki močno odmeva v tisku. Mitterand, Delors, izreaelski namestnik zunanjega ministra Beilin in drugi vidni politiki gledajo z nezaupanjem na prisotnost Fi-nijevega Nacionalnega zavezništva v vladi. Veliko opomb je bilo slišati tudi na raCun samega Berlusconija in na način, kako se je povzpel do stolčka Predsednika vlade. Ameriški predsednik Clinton je bil sicer dokaj spravljiv, vendar je tudi on postavil nekatere količke zaupanju, ki niso ušli natančnim političnim opazovalcem. Ameriški tisk pa je vsekakor manj dobrohoten do italijanskega vladnega zavezništva. Ne da bi se spuščal v analizo vseh zadržanj tujine do Italije, bi rad opozoril na dva elementa, ki sta v Italiji vsekakor zaskr-tiljujoCa predvsem kot perspektiva.
Prvo vprašanje zadeva vladanje kot Cisto tehniko. Problem ni nov, saj ga je prvi izpostavil prav Italijan Machiavelli. V svojem Princu je namreC prelomil 8 Platonovo in Aristotelovo tradicijo ter ločil vladanje od filozofije in religije. Platon je razumel državo (seveda svojo »idealno« državo) v območju tiste filozofske resnice, ki je odprta Dobremu kot vrhovnemu bivajočemu. Zato je videl v filozofih idealne voditelje, saj so oni tisti, ki razumejo Resnico. Bila je to
prva zamisel o etični državi. Cerkev je razumela državo in pohtiko kot emana-cijo božjega. V obdobju, ko je Galilej ločeval znanost od filozofije, je Machiavelli »iztrgal« politiko iz območja vrhovne resnice in jo prikazal kot tehniko, skratka kot način, kako lahko princ najučinkoviteje izvaja in ohranja oblast. Italijanskemu mislecu seveda niso ušle posledice vladanja kot gole tehnike, saj se je zavedal, da gre za proces, ki vodi preko etike in morale. Razmišljal je v zgodovinskih pogojih, ki so neprimerljivi z našimi, vendar je misel o vladanju kot gob tehniki še kako aktualna in to tudi v demokraciji. Sodobne demokracije ne priznavajo dednosti, ni jim treba uporabljati nasilnih valptov in biričev, pri spremembah se naslanjajo na voljo državljanov, ki se izraža s svobodnimi volitvami. Oblast pa ima na razpolago tri mogočna »prepričevalna« sredstva: neverjetno razvi-
to proizvodno tehnologijo, ki hoCeš noCeš ureja in usmerja naCin našega življenja in dela; veliko koncentracijo kapitala, ki je lahko realen usmerjevalec tržišča in konCno mogočno informacijsko mrežo, ki očitno posega v naš naCin mišljenja in pogojuje naše izbire. Ce ta sredstva niso regulirana in Ce lahko oblast razpolaga z njimi po mili voji, postavi težko hipoteko nad samo demokracijo. Niso ji veC potrebne klasične ideologije, saj lahko sproti proizvaja »manjše« ideologije za vsakdanjo rabo, ki so učinkovite zato, ker so skrajno prilagodljive.
Nedvomno se je Berlusconi poslužil marsikaterega izmed omenjenih sredstev in s tehnologijo zapolnil odsotnost klasičnih vrednot. Uporabil je marketinško propagando in hkrati podjetniški pragmatizem, ko je povezal v delniško družbo razpoložljive partnerje. Model je vsekakor »izvozljiv« v še bolj
tehnološko in gospodarsko razvite države. Vendar to še ni edini in morda niti ne najveeji vzrok za zaskrbljenost. V sedanjih in polpreteklih Časih bi verjetno našli veC podobnih operacij. V samih ZDA je prisotnost tehnologije v politiki ogromna. Vprašanje je, Ce lahko v Italiji in Evropi sama tehnika kot naCin zavzemanja oblasti in vladanja »zdrži«. Svet Velikega brata še ni izpolnjen, Čustva in pričakovanja ljudi še niso popolnoma ubita, skratka, nismo še enostavni elektronsko vodeni roboti. Politika in sama oblast še vedno rabita vezne niti in mrežo, ki utrjuje skupino. Se vedno je potrebna neke vrste ideologija kot tisto skupno Čutenje, ki daje skupini kompaktnost. V tem je problem italijanske heterogene desnice. Ce je Berlusconi lahko tehnokrat, Fini to ne more biti, saj je trdo jedro njegove baze in stranke še vedno močno ideolo-gizirano. Pa tudi sam Berlusconi se
med volilno kampanjo ni odpovedal nekaterimi simulakrom desnice in tudi skrajne desnice. V tem okviru je najveC identitete izgubil prav Bossi* ki mora sedaj računati z zaveznikoma, ki sta nedvomno dvignila zastavo nacionalnega ponosa. V tem ne bi bilo nic hudega, ko ne bi bile opazne jasne nacionalistične primesi. Desnica poskuša tako z revizijo tiste zgodovine, ki izzveni pred evropsko demokratično javnostjo kot krivda. V tem smislu gre razumeti najrazličnejše izjave o Mussoliniju, ki naj ne bi bil tako slab vladar, kot ga opisujejo. V ta okviru sodi tudi polemika o Istri in celo o mejah. Tu gre za ozemlja, ki jih je Italija izgubila, ker je izgubila svojo imperialistično vojno. Nadalje bi lahko uvrstili v sklop nekakšne »opravičene« identitete za-nikovalen odnos do liberalne in levičarske kulture, ki je bila v povojni Rafiji vodilna. Vprašanje je, do kod bodo segli ti poskusi, da si desnica zgradi svojo identiteto. Naslednje vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, ko bi se nov nacionalistični mozaik združil z močno tehnologijo. Nastal bi problem, a ne samo zaradi Italije. Podobne mešanice smodnika so v Evropi ponekod ze počile, drugje so na tem, da počijo, v najbolj razvitih državah pa so verjetno že minerji, ki pripravljajo smodnik za peklenski stroj. Tega pa se demokratična Evropa upravičeno boji.
POGOVOR S KANDIDATOM DSL ZA STRASBOURG GIORGIOM ROSSETTIJEM
»llly in Magris nista le srečni okoliščini...
«
Italijanski predstavniki v evropskem parlamentu niso blesteli po aktivnosti in po navzočnosti na sejah skupščine in komisij, ki imajo, kot v vseh parlamentih, tudi v Strasbourgu zelo pomembno vlogo. Tržačan Giorgio Rosetti (prej KPI in potem DSL) je eden redkih italijanskih evroposlancev, ki se lahko javno ponaša s svojim delom in s svojo resnostjo, ki mu jo odkrito priznavajo tudi njegovi politični nasprotniki.
Rossetdja, ki je bil prvič izvoljen leta 1984, smo najprej vprašali, kako to, da se spet poteguje za mandat v Strasbourgu.
2e lansko jesen sem iskreno napovedal deželnemu tajniku svoje stranke, da ne nameravam veC kandidirati za Strasbourg. Tajnik je pohvalil moje delo in tudi priznal, da deželna DSL nima enotnega in združevalnega kandidata za evropske volitve. Jaz sem ga že takrat pozval, naj nadaljuje z iskanjem skupnega in prestižnega kandidata.
Krajevne in kasneje politične volitve so očitno tako angažirale stranko, da je nekoliko zanemarila to vprašanje. Na koncu so mi spet ponudili kandidaturo in to na zahtevo samega vsedržavnega vodstva DSL, ki mi je priznalo zaslugo za opravljeno delo in me prosilo, naj poskusim še tretjič.
V tej volilni kampanji je desnica stalno trobila v rog nacionalizma in vihtela zastavo istrskih
beguncev, zaCenši s problemov vračanja njihove imovine. Kako je pravzaprav s tem vprašanjem?
Italijanska vlada se je obvezala, da bo izplačala neke vrste odškodnino istrskim beguncem, ki so po vojni zapustili domače kraje. Obljubila je, da bo zapuščeno imo-vino ocenila z vrednostnimi količniki iz leta 1938 in da bo le-te pomnožila za dvesto. Teh obljub Italija do beguncev ni spoštovala oziroma jih je spoštovala le delno. Danes so vse te ocene seveda nerealne in bi bilo treba vso zadevo proučiti popolnoma na novo. Rim bi moral zato Cimprej posodobiti tozadevno zakonodajo, v nasprotnem primeru ne bodo odškodnine dobili niti vnuki istrskih optantov.
Kaj pa možnost, da bi begunci spet kupili zapuščeno imovino v Istri, posebno nepremičnine?
Italija in tedanja Jugoslavija sta leta 1983 podpisali mednarodni sporazum, na osnovi katerega je SFRJ priznala načelno pravico beguncem, da spet dobijo nazaj zemljo in hiše ter hkrati dala na razpolago optantom 669 nepremičnim.
Ce bi pristojne oblasti, v prvi vrsti vlada, res hotele onesposobiti to politično bombo, ki je tako vznemirila nekatere v tej volilni kampanji, bi morale najprej točno ugotoviti, koliko ljudi se resnično namerava vrniti v Istro. Tega doslej niso hotele narediti in so raje napihovale to nepotrebno polemiko, ki tako
Kandidat DSL za evropski parlament Giorgio Rossetti
nevarno zastruplja tukajšnje politično vzdušje.
Slišali smo tudi de-magogoška stališča o zaščiti manjšin, o recipročnosti in o domnevnih privilegijih. Kaj menite o tem?
O zaščiti narodnih manjšin so evropske inštitucije večkrat zavzele zelo jasna in nedvoumna stališč in izglasovale zelo odprte resolucije. Mislim na Svet Evrope, Konferenco o varnosti in o sodelovanju v Evropi in seveda na sam evropski parlament. Za Slovence v Italiji in za Italijane v Istri ne zahtevam nic veC in nic manj od tega, kar zahtevajo vsa ta ugledna evropska telesa.
Nova rimska vlada nasprotuje oziroma pogojuje vstop Slovenije v
Evropsko Unijo. Kako ocenjujete to stahšCe?
Trdno sem prepričan, da ima Slovenia vse pogoje za pridruženo članstvo v Evropski uniji, posebno Ce pomislim, da smo v Strasborgu svojcas prižgali zeleno luC državam kot sta Bolgarija in Romunija, ki na področju gospodarstva in demokratičnega razvoja krepko zaostajata za Slovenijo.
Slovenija je na tem, da postane (in deloma je ta cilj že dosegla) moderna evropska država, ki je na poti pospešenega ekonomskega in družbenega razvoja. Tisti, ki ji tega ne priznava, ali je slep ali pa je v slabi veri.
Trst je razpet med nostalgijo in razvojem, med oprtostjo in zaprtostjo. Neskončna zgodba,
ki je žal ni videti konca...
Z izvolitvijo župana Riccarda Illyja in z izvolitvijo senatorja Claudia Magrisa so zdrave sile tega mesta dosegle izjemen politični rezultat. To nista sreCni okoliščini, kot trdijo nekateri, saj sta Illy in Magris sad pametne in daljnosežne politične izbire.
Tržaške demokratične sile morajo dosledno in trmasto vztrajati tej poti in odvzeti nacionalistični desnici politično orožje, s katerim ves povojni Cas špekulira na Čustvih in na nezaceljenih ranah tukajšnjega prebivalstva. Demokratične sile se zato ne smejo izogibati kočljivih vprašanj, kot je npr. ezulska problematika. Prepričan sem, da se moramo vsi, ki verjamemo v bodočnost Trsta, še bolj potruditi, da bomo kos tej nelahki situaciji.
Kaj boste poCeli, Ce ne boste spet izvoljeni v Strasbourg?
Sem popolnoma sproščen in le nekoliko utrujen od te zelo zahtevne volilne kampanje. Mislim, da sem v Strasbourgu pošteno naredil svojo dolžnost in zato imam mirno vest. Ce bom izvoljen bom nadaljeval s svojim delom in izvedel nekatere že načrtovane pobude. V nasprotnem primem ne bom jemal tega kot tragedijo in bom svoje dragocene človeške in politične izkušnje dal spet na razpolago tržaški skupnosti, ne da bi s tem hotel zasenčiti kadrovskega razvoja v DSL.
Sandor Tence
Primorski dnemi
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. det Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 UT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Naročnina za Italijo 372.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesedna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
STALIŠČE O KRAŠKEM PARKU
»Upravo lastnikom«
Prejeli smo in objavljamo:
Odbor združenja zasebnih kraških lastnikov (ZZKL) je na seji dne 8. t.m. imel kot edino točko dnevnega reda predlog deželne uprave Furla-nije-Julijske krajine o ustanovitvi Kraškega parka. Odbor je ugotovil, da so krajevne uprave z Deželo na Čelu, popolnoma prezrle številne predloge in zahteve, ki jim jih je doslej izneslo ZZKL, v zvezi s predlagano uresničitvijo in predvsem z upravljanjem Kraškega parka. Med zahtevami, katerih sprejem in uresničitev je za ZZKL predpogoj za kakršnokoli resno razpravo o Kraškem parku, je treba omeniti predvsem tri vprašanja. Načrtovani kraški park morajo upravljati lastniki in ju-sarski odbori, pri načrtovanju kraškega parka pa morajo v prvi vrsti sodelovati lastniki.
Takoj je treba odpraviti vse restriktivne določbe obstoječe zakonodaje, ki dušijo in zavirajo razvoj in samo ohranjanje kraškega teritorija ter prilagoditi zakonska določila razvojnim interesom krasa in ljudi, ki na njem živijo. Glede na to, da so upravitelji pri snovanju kraškega parka popolnoma prezrli zgoraj omenjene upravičene zahteve lastnikov ter upošte-
Popravek
Pri prepisovanju prispevka Sklada Mitja Čuk, ki smo ga objavili v včerajšnji številki, sta se vrinili dve napaki. V prvem odstavku bi moralo pravilno pisati »(po domeni naj bi to bili učitelji in starši)«, v zadnjem pa »vzemimo že enkrat nase...«, ne pa »še enkrat«, kot je pomotoma pisalo,
vajoC, da do danes niso bile uresničene, s strani pristojnih uprav sprejete obveze iz let 1982 (Anas - autocesta) in 1990 (Center za znanstvene raziskave) je odbor ZZKL soglasno sprejel sklep, da se bo na zasebnih parcelah na Krasu lahko ustanovil samo park, ki ga bodo upravljali lastniki sami. Vsaka drugačna zamisel je za ZZKL nesprejemljiva.
Združenje kraških lastnikov je ta dopis poslalo predsedniku deželne vlade Travanutu, deželnemu odborniku za kmetijstvo Chiarottu, deželnemu odborniku za prostorsko načrtovanje Ghersini, izrednemu komisarju Pokrajine Trst Mazzurcu, predsedniku Kraške gorske skupnosti Sirci ter županom Trsta Illyju, Devina-Nabrežine Depangherju, Doline PeCeniku, Zgonika Blaži-novi in Repentabra Križmanu.
KRUT
Svetovanje ali odsvetovanje zdraviliškega zdravljenja
Strokovna dejavnost in operativna naravnanost krožka KRUT je bila do pred nekaj meseci usmerjena preven-stveno v zagotavljanje socialno-varstvenih storitev širokemu krogu populacije porabnikov, zlasti starejšim generacijam, ki se srečujejo z določenimi težavami, katerim sami ne morejo biti kos. Tudi spričo realnih potreb in povpraševanja so pred kratkim v sklopu krožka KRUT ustanovili tudi zdrav-stveno-svetovalno službo, na katero se lahko interesenti obrnejo za nasvet v zvezi z rehabilitacijo in drugimi oblikami lajšanja posledic kroničnih obolenj, pa tudi s preventivnim preprečevanjem hujših patologij.
Koordinator zdravniške konzulenCne službe je dr. Renato Stokelj, ki je obenem tudi podpredsednik KRUT-a, pri uresničevanju tega zdravstvenega projetka pa sodeluje še 5 zdravnikov: dr. Maja Demšar, dr. Zdenko Floridan, dr. Boris Kariš, dr. Eva Za-ghi in dr. Danijel Žerjal.
»Zdravniška svetovalna služba v tej prvi fazi deluje enkrat tedensko in po pogovoru oziroma pregledu v ambulanti v ul. Cice-rone št. 8 usmerja pacienta v razna naravna zdravilišča v Sloveniji, ki so specializirana za določeno patologijo. Vsa zdravilišča sicer nudijo neke splošne storitve, vendar je vsako izmed teh specializirano in opremljeno za določene tipe patologij: v glavnem gre za obolenja srca in ožilja oziroma revmatične bolezni«, je ob začetku pogovora povedal dr. Stokelj.
Katera je pravzaprav filozofija te zdravniške konzulence in o katerih kriterijih oblikuje strokovno mnenje?
»Po dogovorjenem skupnem protokolu svetujemo ali pa tudi odsvetujemo bivanje v določenem zdravilišču. V kolikor ugotovimo, da obstjajo določene kontraindikacije, odsvetujemo tip oziroma kraj zdravljenja in eventuelno skušamo preusmeriti paciente, saj bi neprimerna izbira lahko imela za posledico manifestacijo še hujših obolenj. »Selekcija« in valorizacija posameznih zdravilišč se oblikuje na podlagi strokovne ponudbe in strukturalne organiziranosti: tu pridejo do izraza razni aspekti in metodologija zdravljenja. Fizioterapija, termalna terapija, elek-tro-terapija in masaža
i«r
Rehabilitacija in varstveno svetovalna služba
imajo specifično zdravstveno valenco«.
Ta prvi zametek konzulenCne službe je sam sebi namen, ali si zamišljate nadaljnjo nadgrajevanje te zasebne zdravstvene strukture?
»Menim, da bi v drugi fazi ta naš projekt lahko vsebinsko razširili in pritegnili k sodelovanju specialiste v raznih medicinskih branšah, zlasti na tistih področjih, ki jih javna zdravstvena služba ne more zadovoljivo kriti. Vse kaže, da bo v zdrastvu vse bolj pridobil na teži privatizacijski koncept, zato moramo biti pripravljeni na te izzive in nuditi varovancem določene odgovore oziroma storitve«.
Po vašem kakšna bo v prihodnje konfiguracija zdravstvenega sistema?
»Vsekakor bo še dalje bistven odnos pacienta z družinskim zdravnikom, ki ga bo zagotavljalo javno zdravstvo. To bo zaupen odnose neke vrste osnovni filter pred nadaljnjim usmerjanjem. Vse veC operativnega prostora pa bo odmerjenega zasebnim strukturam, ki bodo lahko zagotavljale hitrejšo (brez večmesečnega Čakanja) in zato učinkovitejšo nego«.
Dr. Stokelj, vi torej verjamete v to konzu-lenCno službo?
»Prav gotovo! V prizadevanjih, da Cim-bolje zaščitimo zdravje naše populacije, moramo ustvariti primerne strukture in nuditi tak servis, ki omogoča razreševanje vseh težav, naj si bo zdravstvene ali socialne narave. Tako ljudi kot operaterje bo potrebno še bolj sensibilizirati in osveščati, da bi lahko delo še bolj steklo. Poleg konzulenCne službe bo treba posvetiti posebno pozornost tudi strokovnim predavanjem (npr. o ge-riatriCnih, geronto-loških, pa tudi pediatričnih aspektih), s pomočjo katerih se bo okrepilo osnovno znanje posameznika, ki bo tako pridobil veC informacij in bolj izostren Cut za obvarovanje svojega zdravja kot ene osnovnih človekovih dobrin«. (B)
TRST
Petek, 10. junija 1994
5
V UL. ALEARDI / MOČAN POŽAR
OBČINA TRST / PRIJETNE NOVOSTI
Pet družin včeraj ostalo Matični uradi so brez strehe nad glavo	bližji občanom
Ogenj je izbruhnil v šestnadstropnem poslopju
»Poletne« težave na Zahodnem Krasu
1 žT86 ie izgubljeno, 50 e dela, nič ni ostalo.« šivano Sgubin, 68 let, se Je obupan oprl na zid, po-Idedal navzgor, proti zadnjemu nadstropju, Jer je bilo njegovo stano-Vanje: po stopnicah, po Zldovih je lila črna, umazana voda, od vsepovsod je kapljalo in smrdelo po unu, vse je bilo prepreko z debelimi platneni-211 gasilskimi cevmi.
adnje nadstropje stavbe ^ Ul. Aleardi 4, ob Ul. Uommerciale, je bilo dejansko v ruševinah in z njim vsa tri stanovanja: 0luet in voda na tleh, Pohištvo poškodovano, Vse zamazano, kot da bi eksplodirala bomba. Na shehi je še gorelo, skozi °dprtino v stropu neke sobe je bilo videti zublje, jjebo, pogorele trame in deske. Sgubin se je molče odpravil po stopnicah navzdol, saj ni imel kaj rešiti. Kasneje smo ga ppazili na cesti, bil je ves iz sebe, obup se je spremenil v jezo, bil je besen na ves svet.
Ogenj v šestnadstropni stavbi v Ul. Aleardi je izbruhnil okrog 15. ure. Pravijo, da so se plameni razširili s strehe, ki jo ravnokar obnavlja podjetje Jesolo Edil, in zajeli zadnje nadstropje, v katerem so bila tri stanovanja. ^ enem je živel Silvano Sgubin z ženo Silvano, v urugem 77-letni Giuliano Borrea z ženo in hčerjo, v tretjem družina Rocco (mož, žena in dve hčeri).
Hudo je bilo tudi v nadstropju niže, kjer sta dve stanovanji. V enem je družina Ferrara (mož, žena in hčerka), ki jim je Občina preskrbela zača-sno zatočišče v penzijonu Alabarda, kamor bodo šli tudi Roccovi, medtem ko bodo ostali nekaj časa prebili pri sorodnildh ali Prijateljih. V drugem, lično opremljenem, je 65-'etna Silvia Corbatto vsa v solzah hitela po hodniku. Skušala je rešiti, kar
je pač dalo. Voda je po iestencu dobesedno lila na televizijo, ki je bila na mizi sredi dnevne sobe. »Oprostite«, nas je vljudno zaprosila, naj se nmaknemo, saj smo ji bili na poti, ko je šla mimo z deko v rokah. V vsej zmešnjavi (gasilci so vodo, ki je vdirala s pod-strešja, kjer so skušali pogasiti še zadnje zublje, nabirali v vedra, odnašali fotelje in drugo pohištvo) je zazvonil telefon in Sgubinova je pohitela dvignit slušalko: »Grozno je, ne morem povedati, Vse je v vodi,« je pravila v slušalko. »Joj, vaza!«, je vzkliknila. Sosed, ki ji je Prišel na pomoč, je premaknil mizico in razbil Verjetno dragoceno vazo. Hasla je celo čas, da nam je z objokanimi očmi povedala, da tam živi že od leta 1938.
Prave vzroke požara bodo skušai ugotoviti danes, ko si bo pogorišče °gledalo tudi specializi-
rano osebje policije. Streha je povsem uničena, padla je na strop zadnjega nadstropja, ki je popustil in zgrmel na pod predzadnjega. V slednjem je popustil strop ene sobe. Voda pa je prodrla tudi niže, vendar niso nikogar drugega izselili. Gasilci so se dalj časa trudili (prihiteli so s petimi vozili, eno je bilo opremljeno z visoko lestvo) in tudi po o-pravljenem delu so iz previdnosti na kraju pustili eno ekipo. Zaradi požara so več ur ustavili openski tramvaj, ki gre le nekaj metrov stran, saj so morali čez tračnice-speljati nekaj gasilsih cevi, a tudi ves tisti del Ul. Commerciale je bil zasedena z gasilskimi vozili.(D.B.)
Poslopje v Ul. Aleardi, v katerem je izbruhnil požar (F. KROMA)
Gasilci so se dolgo trudili s požrešnimi ognjenimi zublji (Foto Ferrari/KROMA)
Rajonske izpostave v tržaški občini bodo odslej naprej neposredno izdajale tudi osebne izkaznice, za katere je bilo treba do sedaj čakati nekaj dni. Izkaznice je v nujnih primerih doslej brez čakanja izdajal le osrednji matični urad na Trgu Granatieri, odslej naprej bodo podobno uslugo nudili tudi na Proseku in na Opčinah, pri Sv. Vidu (Ul. Locchi 23), v Rojanu (Largo Roiano 3) ter pri Sv. Ani (Ul. Paisiello 5). Nekatere izpostave bodo zaradi tega odprte tudi v popoldanskih urah.
Te in še nekatere za občane gotovo zelo dobrodošle novosti so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili pristojni odbornik Sergio Grioni in funkcionarja matičnega urada dr. Romana Meula Gobet in Luigi Ve-nanzi. Odslej naprej bodo lahko občani zaprosili in preko pošte prejeli na dom tudi nekatera potrdila, za katera državljan ni dolžan plačati posebnih pristojbin. Upravi bo v tem primeru občan plačal le poštnino. Kdor želi na dom matično potrdilo na navadnem papirju lahko pokliče telefonsko številko 67-54479 med 8.30 in 10.30. Ta zelo dragocen občinski servis je seveda prvenstveno namenjen o-nemoglim in priletnim občanom.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so tudi povedali, da bosta v prihodnjih dneh začela delovati avtomata za izdajanje matičnih potrdil CERTIMAT na Trgu Unita (slednji je bil dalj
Včerajšnja tiskovna konferenca Občine Trst (f. KROMA)
časa pokvarjen) in pri poslovalnici hranilnice CRT v Ul. Battisti. Avtomat deluje z magnetsko izkaznico davčne številke. V bližnji prihodnosti bo Občina podobne stroje namestila tudi drugod po mestu in v okolici.
Občinski odbornik in funkcionarja sta tudi povedala, da bo Illyjeva uprava skušala ublažiti znane težave v zvezi z dopusti občinskih uslužbencev, zaradi katerih so prejšnja leta nekatere rajonske izpostave morali poleti celo zapreti urade. Kljub tem naporom bo na Proseku občinska izpostava zaprta od 1. do 23.julija ter od 1. do 13.avgusta. Prebivalci Zahodnega Krasa se bodo lahko v tem času posluževali občinskega urada na Opčinah. Zaradi omenjenih težav bo ves
avgust zaprt tudi občinski urad na Kjadinu (Ul. dei Mille 16).
Vse občinske izpostave so dopoldne odprte med 8.15 in 12.30, v sobotah pa poslujejo le uradi v Rojanu, Stari Mitnici, na Opčinah in pri Sv.Ani. Nekateri uradi so odprti tudi popoldne med 14.30 in 17.30. Na Proseku, pri Sv. Vidu in na Kjadinu ob ponedeljkih, na Opčinah in na Kolonji v sredah, v Rojanu in pri Stari Mitnici ob torkih, pri Sv. Ivanu in pri Sv.Jakobu v četrtkih.
Predstavniki uprave Grioni, dr. Meula Gobet in Venanzi so na včerajšnji tiskovni konferenci izrazili upanje, da bodo občani z zanimanjem sprejeli te nove občinske ukrepe, katerim bodo v prihodnjih mesecih sledili še drugi.
NOVO ZDRUŽENJE / PESTER PROGRAM DELOVANJA IN NAČRTOV
Starši skupaj« za zaščito pravic ljudi s posebnimi potrebami
Težko je pisati o prizadetih ljudeh. Težko, da jih ne bi še bolj prizadeli. Njih in njihove prav tako prizadete družine. Težko je že dobiti pravo ime za ljudi, ki jim je bila narava bolj mačeha kot mati.
Nekoč smo jim pravili hendikepirani. Hendikep je tisto, kar spravi koga v neenak, slabši položaj, uči Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki daje za ime izključno športne ah tekmovalne primere, take, v katerih se prizadeti ne bi mogli enakovredno kosati z »navadnimi« športniki ah tekmovalci. Dolga leta je veljal izraz »prizadeti ljudje«, a tudi ta je - podobno kot invalid - nadležno butal v občutljivost tistih, ki so na lastni koži preizkušali, kaj »prizadetost« dejansko pomeni. Sedaj se uveljavlja nov, človeško mnogo bolj sprejemljiv izraz: »ljudje s posebnimi potrebami«.
Težko je torej pisati o ljudeh s posebnimi potrebami. A gorje, ko bi o njih ne pisali. Pahnili bi jih v geto, ki bi bil še mnogo hujši od tistega, ki sta jim ga odmerili narava ali usoda.
Pisati o ljudeh s posebnimi potrebami je torej potrebno. Včasih je tudi zelo po-
membno. Danes je tak primer: govor bo o združenju Starši skupaj - Genitori insie-me, katerega smoter je zaščita pravic ljudi s posebnimi potrebami in njihovih družin.
Združenje je bilo ustanovljeno lanskega decembra. Nastalo je po nasvetu Slovenske socio-psiho-pedagoške službe, ki redno prireja predavanja za starše z otroki s posebnimi potrebami. Družina z invalidom (saj gre dejansko za invalide) je vsestransko obremenjena. Obveznosti do otroka ah odraslega (na primer nega, usposabljanje in izobraževanje) so za medsebojne družinske vezi velika preizkušnja. Ce. takšna družina ne dobi pomoči, varstva in podpore, postanejo s časom tudi starši in drugi, sicer zdravi otroci, nekakšni invalidi. V italijanskem okolju že več let delujejo številna društva in organizacije, ki se ukvarjajo in skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami. Sedaj so se tudi slovenski starši odločih, da organizirajo podobno strukturo, saj so spoznali, da se lahko le združeni predstavijo pred oblastmi in zahtevajo, kar njihovi otroci potrebujejo danes, in kar bodo po-
trebovali v bodoče, ko bodo odrasli.
Pri obravnavanju tega zelo občutljivega vprašanja gre predvsem opozoriti na mejnik, ki ga predstavlja obvezna šola. V predšolski in obveznošolski dobi imajo otroci s posebnimi potrebami na razpolago spremljevalce, za katere skrbi občina. V tržaški občini se ta pomoč nadaljuje do 25. leta starosti, v okoliških odmre, ko otrok ni več šoloobvezen. Takrat se dejansko zastavi veliko vprašanje nadaljnjega vključevanja otroka v družbo.
Združenje Starši skupaj bo prav v to smer zastavilo svoje sile. Na zadnjem sestanku so člani odbora sprejeli šorokopo-tezni načrt, da bi po obveznemu šolanju nudili tem otrokom možnost poklicnega usposabljanja, da bi poštah s časom ekonomsko neodvisni, kar bi predstavljalo razbremenitev tudi za družbo. V ta okvir spada predlog o dvoletnem celodnevnem tečaju za vključitev v delo otrok s poseb-; nimi potrebami. Po opravljenem tečaju bi se lahko ljudje zaposhli v uradih, kjer bi znali opravljati specifična pomočniška dela.
Starši so tudi opozorih na možnosti, ki
jih nudi zakon za zaposlitev ljudi s posebnimi potrebami. Podjetnik lahko zaposli človeka s posebnimi potrebami, ne da bi imel pri tem nobenega finančnega stroška, saj bi le-ta prejemal štipendijo pristojne občinske službe. Slovenski podjetniki bi se lahko v večji meri posluževali te možnosti.
Združenje Starši skupaj namerava jeseni, ob začetku pouka, organizirati srečanje z vsemi združenji staršev naših šol in društvi in organizacijami, ki se ukvarjajo z mladino. Na srečanju naj bi predstavili seznam dejavnosti za otroke na področju prostega časa. Ta in še druge pobude naj bi počasi privedle do sprejemanja otrok in odraslih s posebnimi potrebami v družbo, da bi zaživeli v njej kot njeni polnopravni člani. To je velik izziv, ki si ga je zadalo združenje Starši skupaj ob ustanovitvi. Njegov uspeh bi bil uspeh vse naše skupnosti. Seveda: združenje sedaj »sanja« o kombiju za potrebe organizacije, o plačani osebi, ki bi se poklicno ukvarjala s temi perečimi zadevami. A sanje se marsikdaj tudi uresničijo. (M.K.)

SODIŠČE / PODKUPNINE
KMETIJSTVO / POZORNOST DEŽELNE UPRAVE
A. Perelli (PSI) mora še čakati
Odbornik Chiaratto obiskal Kmečko zvezo
Včeraj so zaslišali PR Cappello (KD)
Plodna izmenjava mnenj o problemih kmetijstva
Po veC kot treh mesecih se je včeraj pred tržaškim sodiščem nadaljeval proces proti bivšemu tržaškemu tajniku PSI Alessandru Pe-relliju in nekdanjemu goriškemu občinskemu odborniku KD Pier Rai-mondu Cappelli, a tudi tokrat je Perelli zaman Čakal, da ga zaslišijo. Ce se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, bo svojo resnico povedal šele 30. t.m., ko bo naslednja obravnava {omenimo, da je bila prva obravnava že januarja lani).
Zato pa je vCeraj pričal Cappella, ki je v bistvu zanikal, da bi kakorkoli kršil zakon. Tako Cappello kot Perel-lija dolžijo izsiljevanja v zvezi z gradnjo greznične napeljave v Žavljah. Oba je na zatožno klop spravil Paolo Modesti, območni načelnik Konzorcija gradbenih zadrug iz Bologne. Imel ja nalogo, da Konzorciju priskrbi delo na tržaškem tržišču in je zato stopil v stik s Perellijem, ki mu je glede zakupa greznične naprave izrazil »potrebo« po denarnem prispevku v višini 2% celotnega zneska za predvidena dela. Bivši socialistični tajnik je kasneje priznal, da je prejel 90 milijonov lir, vendar je trdil, da so končali v strankino blagajno in da denar ni bil v zvezi z omenjenim zakupom. Bivši tržaški podžupan je Modestiju svetoval, naj stopi v stik z Minni-tijem, podpredsednikom komisije, ki je odločala o dodelitvi zakupa (Min-niti je bil tretji obtoženec, a je izbral skrajšani
Alessandro Perelli
postopek, kar mu ni pomagalo, saj je bil obsojen na eno leto in deset mesecev zapora - kazen je suspendirana, ker je vložil priziv). KonCno je Modesti prišel še do Cappelle, elana komisije, ki je v zameno za svojo podporo dobil neko zadolžitev, za katero so mu izplačali 70 milijonov lir.
Cappella je vCeraj delno zanikal to, kar je svojcas povedal pred namestnikom državnega pravdnika De Nicolom (ta naj bi mu na dan are-tacije rekel, da zapor lahko zapusti že istega dne ali naslednjega, Ce bo vse povedal, tudi to, kar bi morebiti otežillo njegov položaj). Vztrajal je tudi na tem, da je bila študija, ki jo je izdelal, res potrebna (Modesti pravi, da je bila povsem odveč). Omenil je tudi
obisk v uradu bivšega predsednika deželnega odbora Adriana Biasut-tija (KD), katerega je seznanil s tem, da pri zakupu zmaguje zadruga iz Emilije. Biasutti naj bi bil odvrnil: Ce mora zmagati, naj zmaga. S tem je Cappello, ki je v tistem obdobju pričel politično pot, pomiril: bivši odbornik paC ni hotel tvegati, da mu kasneje kdo od strankinih tovarišev karkoli oCita (ob teh Cappellovih besedah se je predsednik sodišCa Mario Trampuš »Čudno« smehljal). Tistega dne se je zadnjic sestala tudi komisija, ki je odločala o zakupu.
Včeraj sta pričala še inž. Renzo Lupi, tehnik Cappellovega urada, in neki marešal finančne straže, ki pa nista povedala nic bistvenega.
Deželni odbornik za kmetijstvo Tiziano Chiarot-to je vCeraj obiskal Kmečko zvezo. Srečanje je bilo priložnost za plodno izmenjavo informacij in mnenj o sedanjem položaju na kmetijskem področju. Odbornik je predstavnike Kmečke zveze seznanil predvsem z glavnimi usmeritvami nove deželne zakonodaje na kmetijskem področju, ki predvideva razne ugodnosti tako za zasebnike kot za zadruge. Na srečanju so se dotaknili tudi problemov, ki tarejo kmetijstvo na Tržaškem ter v tem okviru problema kraškega parka. Predstavniki KZ so odborniku obrazložili svoja stališča ter med drugim izraziti željo, da bi celotnemu tržaškemu ozemlju priznati status goratega območja.
DANES OPOLNOČI KONEC VOLILNE KAMPANJE
Gerbčeva napadla vlado
Danes opolnoči se zaključi volilna kampanja za nedeljske evropske volitve, ki je bila resnici na ljubo precej dolgočasna in nezanimiva. Tajniki in drugi voditelji strank in gibanj so se izognili Trstu, nacionalistična desnica pa je vseskozi trobila v rog Osima, ezulskega vprašanja in spornega vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Kot vedno, je tudi tokrat zaigrala na struno Čustev in nezaceljenih ran.
O konkretnih problemih italijanskega političnega vsakdana je na volilnem zborovanju opozorila slovenska kandidatka Stranke komunistične prenove Jelka Gerbec. Dejala je, da so stališča ministrskega predsednika o radiotelevizijski ustanovi RAI v popolnem sozvočju s »Projektom za nacionalni prepo-
rod«, ki ga je leta 1984 izdelala prostozidarska loža P2 pod vestno taktirko Licia Gellija. Predstavnica SKP je poudarila, da preživlja italijanska demokracija hude Čase in da je v nekaterih aspektih tudi v nevarnosti. Zato je pomembno, da vo-lilci pošljejo v Strasbourg CimveC nasprotnikov desničarske vladne koalicije.
Komunisti bodo imeli drevi ob 19.30 zaključno volilno zborovanje na Goldonijevem Trgu. Poleg Grbceve bosta spregovorila še drugi tržaški kandidat za Strasbourg Ric-cardo Luccio in pokrajinski podtajnik stranke Jacopo Venier, ki je tudi tržaški občinski svetovalec.
Kandidat Demokratične stranke levice Giorgio Rosseti je medtem ostro obsodil početje tistih, ki so v
teh dneh v volilne namene izkoristili vprašanje Istranov in vračanja imovine nekdanjih optantov. Taka demagoška stališča, je dejal Rosset-ti, ustvarjajo v ljudeh strah in nezaupanje do sosednjih držav Slovenije in Hrvatske, s katerimi mora Italija hoCe noCeš sodelovati. Kritiziral je tudi stališče nove rimske vlade zaradi političnega veta, ki ga je postavila nad pridruženim Članstvom Slovenije v Evropski uniji.
Reformatorji Liste Pannella pa vabijo javnost, da ob evropskih volitev razmisli o pomenu evropskega združevanja. Radikalci podpirajo Čimprejšnjo integracijo Slovenije in Hrvatske v novo Evropo in pozivajo Ljubljano in Zagreb, naj prilagodita svojo lastninsko zakonodajo sodobnim evropskim normam.
NOVICE
Psi ne smejo v ljudske parke
Psi, druge živali in vozila nimajo dohoda v ljudske parke in na zelene površine, ki jih neguje odsek za zelene površine, kmetijstvo in gozdove pri Tržaški občini. Tako sporoča 19. odsek Tržaške občine. Ljudje dobro poznajo prepoved in jo tudi spoštujejo, odsek pa bo kljub temu postavil nove napise, ki bodo mimoidoče opozarjali na prepoved. Občina je izdala tiskovno sporočilo tudi zato, ker so številni občani slabo razumeti novo odredbo o psih. Marsikdo je namreč po svoje »interpretiral« županov sklep ter pri tem kršil veljavna določila.
Z železnico cenejši velesejem
Državne železnice bodo ob skorajšnjem Tržaškem velesejmu izvedle zanimivo reklamno akcijo. Kdor bo v Času velesejma (od 17. do 29 junija) potoval z vlakom iz drugih krajev dežele v Trst, bo imel 15 odstotkov popusta na povratno karto. Povratna karta bo veljavna tri dni (Pordenon in Videm) ali en dan (Gorica). Pred povratkom bodo morali potniki žigosati povratno karto v kiosku državnih železnic na velesejmu. Poleg olajšav na železnici, bodo potniki deležni tudi popusta 3.000 Ib pri nakupu vstopnice za ogled težaškega velesejma. Akcija je torej vsesplošno zanimiva in obeta dobiček tako za železnico, kot tudi za velesejem.
Zaprli uradi na tržaški občini
Uradi 9. odseka Tržaške obCme - gradbene koncesije bodo zaprti javnosti do 15. julija. Zaprtje so’podaljšati, ker so se preureditvena dela na električnem omrežju zakasnila. Uradi bodo kot doslej odprti javnosti izključno ob sobotah, in sicer od 9. ure do 13.30.
VPRAŠANJE KRAŠKEGA PARKA
O HOMOSEKSUALCIH
SKP načelno soglaša s stališči Kmečke zveze
Obsodba izjav Roberta Menie
V torek se je delegacija Kmečke zveze, ki jo je vodil tajnik Edi Bukavec, sestala na deželnem sedežu z deželno svetovalsko skupino Stranke komunistične prenove, in sicer s svetovalcem Faustom Monfal-conom in svetovalko arh. Elleno Gobbi, ki je v stranki odgovorna za vprašanja teritorija.
Glavna tema pogovora je bila ustanovitev Kraškega parka v zvezi s katero je Kmečka zveza poudarila svoja že znana stališča in posebej podčrtala, da mora Kraški park oz. zaščita Krasa pomeniti preporod kra-ških tradicionalnih dejavnosti, predvsem kmetijstva. Za njegov razvoj je potrebno, da naCrt za zaščito narave vsebuje tudi razvojni načrt za kmetijstvo.
Beseda je tekla tudi o vključitvi celotnega kmetijskega teritorija med neraz-
vita območja, kar je še posebno pomembno za Breg od Križa do Milj vključno z vso dolinsko občino. Nadalje je bila omenjena nujnost hitrega izvajanja zakona 16/91, to je zakona za razvoj Krasa, predvsem, da se hitro in učinkovito izkoriščajo sredstva in strukture, ki jih prebivalstvo na Krasu potrebuje.
Predstavnika svetovalske skupine Stranke komunistične prenove sta se v načelih strinjala s stališči Kmečke zveze in sta tudi zagotovila svojo podporo in zavzemanje, da se normativi in zakonski posegi odobrijo tako, da bodo v najveCjem soglasju s koristmi ljudi, ki na Krasu živijo, Čeprav sta glede kraškega parka podčrtala nekatere zakonske neskladnosti, ki bi glede na problematični politični položaj lahko tudi onemogočile uresničitev
predvidenih norm. Kolikor bi ne uspelo uresničiti zakona za zaščito in razvoj Krasa, sta sogovornika na srečanju soglašala, da je treba nujno odpraviti vse vinkulativne norme, ki danes dejansko onemogočajo normalni družbeni in gospodarski razvoj Krasa.
j.k.
»Da mu manjšine, zlasti, jezikovne, niso posebno pri srcu, je dobro znano, da pa se obregne ob vsak element različnosti, ki mu pride pod nos, postaja že zaskrbljujoče in se lahko sprevrže v pravo obsedenost, ki izpričuje neko osebno šibkost, bolj kot moralno moC«. Tako je reagiral deželni odbornik in
predstavnik Zelenih Paolo Ghersina na izjave misov-skega poslanca Roberta Menie, ki se je grobo obregnil ob resolucijo evropskega parlamenta, v kateri je rečeno, naj države Članice prepovejo vsakršno diskriminacijo, ki bi slonela na spolni usmerjenosti, začenši s homoseksualnostjo.
Izjave Menie so v splošnem naletele v tržaških političnih krogih na ostre reakcije in odločno obsodbo. Ghersina je med drugim dejal, da Evropa leta 2000, ki jo sedaj gradimo, ne more sloneti na idejah iz leta 1940, in da se bo odločno boril z vsemi štrumenti demokracije, da bi te ideje ne prevladale in privedle do novih katastrof. V imenu DSL je reagiral Fabio Gme-ro, odločno pa je Menio obsodil tudi pokrajinski tajnik republikanske stranke Franco Colombo.
Minister za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj danes na obisku pri Slovenski prosveti
Danes popoldan se bo mudil na delovnem obisku pri Slovenski prosveti v Trstu državni sekretar zadolžen za Slovence po svetu pri Zunanjem ministrstvu republike Slovenije dr. Peter Vencelj. Obiskal bo nekaj kulturnih središč in domov v mestu in okolici, glavni sedež Slovenske prosvete in drugih sorodnih organizacij v Donizettijevi ulici ter Finžgarjev dom in MarijaniSCe, kjer so v polnem teku teku obnovitvena dela dotrajane zgradbe. Sekretarja bo spremljal svetovalec v Zunanjem ministrsfom dr. Rudi Merljak.
GOSTOVANJE V MARIBORU
RAZSTAVA / OSNOVNA SOLA PROSEK
Mladi igralci SKD Tabor navdušili štajerske vrstnike
Danes v Izoli na mednarodnem srečanju mladinskih gledališč
Kakšna je »moja idealna šola«
Velik uspeh likovnega natečaja
Mlajša igralska skupina damskega odseka pri SKD
|abor z Opčin je v
gostovala v Mariboru, K)er se je mudila v spremst-vu režiserke, tehničnega osebja in nekaterih staršev, gro Franeta Puntarja gor, hruške dol, ki si 1° )e režiserka Olga Lupine s sodelavci zamislila v obliki utkovnega muzikala, so Predstavili v mariborskem Narodnem domu.
Sočna predstavitev zgod-e je navdušila mlado mariborsko publiko. Openski obadi igralci - skupina šteje devet otrok od 11. do 16. leja. ki so učenci osnovne šoje Bevk in dijaki srednje šo-e Kosovel z Opčin - so na odru nastopili dvakrat zaporedoma, prvič dopoldne °o pol desetih in nato ob enajstih. Dvorano sta napolnili osnovni šob iz Maleč-
nika in Bratov Polančič iz Maribora. Muzikal si je ogledalo približno petsto mladih gledalcev, ki so med predstavo lepo sodelovali in spremljali zgodbo na odru. Openskim mladim igralcem je nova izkušnja odkrila zrelejšo mlado publiko, ki spričo dolgoletne igralske tradicije zavzeteje in zreleje sledi dramskemu dogajanju.
Živahno in razgibano besedilo je dodalo uprizoritvi svoje. Igralski napor se je obrestoval: člani mlajše dramske skupine KD Tabor so svoja dva mariborska nastopa odlično izpeljali, doživeli pa so tudi zadoščenje ob navdušenem ploskanju vrstnikov. Vse muke v zvezi z dolgotrajnimi vajami so bile v hipu pozabljene. S pomočjo mladih igralcev je zaživelo v štajer-
ski prestolnici tudi delo naših ustvarjalcev: lutke, ki so zamisel priznane likovnice Magde Tavčar, mladim izredno privlačna glasba - delo Mirana Košute, koreografija plesnih vložkov Eve Kralj in scena Miloša Jugoviča. Tudi na Štajerskem sta pri postavitvi lutkovnega muzikala mojstrsko poskrbela za svetlobne in glasbene efekte Franc Biancuzzi in Fabrizio Polojaz.
Mladi ansambel je v Mariboru nastopil v okviru sodelovanja društva Tavor s tamkajšnjo šolo. Mariborski učenci s šole Bratov Po-lančičev so bili že gostje openskega društva s svojim dramskim nastopom. Prav pred kratkim so na Opčinah nastopili z igrico Alenke Goljevšček ”Hiša” v režiji Cvetke Romih tudi
__ŠOLSTVO / OSNOVNA ŠOLA KAREL ŠIROK
Poslovitev od šolskega leta
^ tem letu je slovensko šola navezala dobre stike z italijansko šolo
Učenci osnovne šole K. Širok iz Ul. Do-nadoni so se včeraj dopoldne v družbi svojih učiteljic staršev in prijateljev poslo-'dh od šolskega leta s prijetno prireditvijo. Najprej so nastopili otroci, ki obiskujejo otroški vrtec v Ul. Conti. Lepo so zapeli in prikazali, kako se cvetice budijo in kako lepa je narava.
Potem so sledili nastopi: najprej pevskega zbora, ki je z lepim petjem pozdravil starše in učiteljice. Sledil je nastop 2. razreda z igrico ”Brez dela ni jela”, nato nastop 1. in 3. razreda z igrico "Zadnji dan pouka”. Potem so se učenci petega razreda spomnili na leta, ki so jih preživeli v tej Soli in na veliko lepih dogodkov. 4. razred sp je predstavil z dvema igricama ”Lenča-Flenča” in "Anton Pompardon-in vsi Pompardoni”. Proeram je zaključil nastop Šolskega zbora.
Sola se je, kot so nam povedale učitelji-
Dva pevska zbora iz Koroške drevi v Bazovici
Kulturno društvo Lipa iz Bazovice pri-redi danes zborovski koncert, ki bo na borjaču pri Zupanovih. Predstavili se bosta dve skupini, ki prihajata iz Koroške. Kvartet Roz je mešana vokalna skupina, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma in ki jo v°di Simona Rovšek. Pevci prihajajo iz vrst priznanega mešanega pevskega zbora Kož iz Šentjakoba v Rožu, ki je že večkrat uastopal v Bazovici. Izbor pesmi je razno-Kb, pojejo pesmi drugih narodov in tudi slovenske narodne pesmi. Kvartet Rož je 26 nastopal v domačem kraju, po Sloveniji in drugod po Avstriji. Trenutno pripravljajo tudi kaseto, ki bo izšla tekom leta.
Druga skupina je moški pevski zbor Udba iz BUcovsa, ki ga vodi Mirko Lauseg-§er. Ima bogato pevsko tradicijo povezano z vec kot osemdesetletnim delovanjem Prosvetnega društva iz Bilčovsa. Zbor poje slovenske narodne in umetne pesmi, nastopa pa v domačem kraju, v Sloveniji, pred dvema letoma pa je gostoval tudi v Nemčiji. Po dolgem času bomo spet gostili v Bazovici koroške pevce in poslušali njihove prelepe pesmi. Obeta se prijeten večer. KD Lipa vabi vse vaščane in ljubitelje zborovskega petja, da se polnoštevilno udeležijo večera. Vabila so na razpolago Pri odbornikih društva. V primeru slabega temena bo prireditev potekala v Bazov-sbem domu.
ce, udeležila raznih natečajev. Na natečaju G. De Banfield je prvo mesto z risbo odnesel Aleks Jakomin, na natečaju Torvis, povezanim z UNESCOM, pa je Sandy Nesto-ri, ki je že prejela pohvalo na natečaju G. De Banfield, tudi prejela priznanje.
»Ne pozabite v svojem poročilu omeniti dobrih odnosov, ki jih je naša šola v tem letu navezala s tretjim razredom italijanske osnovne šole "Gaspardis”, ki deluje v isti stavbi. Skupno smo pripravili pevsko uro, na kateri so slovenski učenci zapeh nekaj italijanskih in slovenskih pesmi, med katerimi ”Mi se imamo radi”. Lepo srečanje se je končalo z zakusko, ki so jo pripravili otroci sami.«
Tudi včerajšnja prireditev se je zaključila v lepem razpoloženju, predvsem pa ob zadovoljstvu staršev in seveda učiteljic.
NevaLukeš
Sklepna prireditev dijakov nižje šole Simon Gregorčič
V sredo so s prijetno kultumo-šport-no predstavo sklenili letošnje leto tudi dijaki nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini. S profesorji so se zbrali v občinski telovadnici in uprizorili pravo lepljenko kulturnega in športnega mozaika iz svojega šolskega in izvenšol-skega življenja. Ob povezovanju Barbare Stajn in Nede Sancin so v prvem delu nastopili dijaki, ki se ukvarjajo z glasbo: na harmoniko sta zaigrala Igor Zobin in Erik Kuret, na rog Danjel Gurman, na violino Valentin hmocenti in Matej San-ti, na klavir Dajana Kočevar, za vesel zaključek pa še Igor Spetič na diatonično harmoniko. V drugem delu zaključne šolske prireditve so nastopili mladi športniki: prikazali so svojo telesno vzgojo z vrsto telovadnih vaj na blazinah in drugem Spornem orodju. Uvod v predstavo je bilo nagrajevanje dijakov, ki so se najbolje izkazali na letošnjem likovnem ex-tempore. Pri pobudi običajno sodeluje tudi dolinsko KD Valentin Vodnik, izdelke pa je pregledala skupina ustvarjalcev. Priznanje društva so prejeli Dajana Kočevar, Vania Biloslavo, Darko Cornari, Inka Žerjal, Marialisa Bandi in Igor Spetič; Boštjan Romano, Jadranka Mingot in Christjan Ravnic pa za prvo nagrado še bon za knjižni nakup v Tržaški knjigarni.
(dam)
učenci osnovne šole iz Malečnika, kraja ki je postavljen v bohotno vznožje vinorodnih gričev mariborske okolice.
Openski igralci so bili s svojo režiserko in spremljevalci v Malečniku deležni izredno gostoljubnega sprejema. Tam so prisostvovali zaključnemu nastopu dramskega krožka te šole, kasneje pa so se udeležili družabnosti in prave ”oh-cetne” pogostitve. Bila je to priložnost za izmenjavo mnenj tudi za odrasle. Podobno in vsekakor domače in prijetno vzdušje so doživeli na osnovni šob Bratov Polančič, kjer so si v ponedeljek po kosilu ogledali šolo, ki jo obiskuje 750 učencev. Učilnice, kabinete in telovadnici je razkazal mladi ravnatelj Mladen Tancer.
Igralski ansambel je prespal dve noči v Pekrah, v Obrambnem domu pod Pohorjem, v nedeljo pa so si ogledali v slovenskem naj starejšem mestu na Ptuju grad, razstavo glasbil in se kasneje kopali v ptujskem termalnem kopališču. Vseskozi se je za dobro počutje openskih gostov trudila gospa Štefka Rašter, zastopnica Glasbene mladine in Narodnega doma v Mariboru.
Mladi openski igralci, ki se danes s svojim muzikalom udeležujejo v Izoli mednarodnega srečanja mladinskih gledališč, se bodo vrnili v Maribor še enkrat ob koncu junija, ko bodo nastopili na poletnem lutkovnem festivalu Lent 94. V štajerski prestolnici ga organizirajo v evropskem merilu in se je začel v soboto 4. junija. Želimo jim dobro počutje in uspešen nastop.
-jec
V nedeljo je bilo na proseški osnovni šoli odprtje razstave likovnih in ročnih izdelkov, ki so jih učenci z marljivostjo in ustvarjalnostjo pripravljali lansko in letošnje šolsko leto. Na kratki, a prisrčni prireditvi, na kateri je zborček zapel nekaj pesmic, so se starši po pozdravnem nagovoru učiteljstva in ravnateljice Stanke Sosič Cuk zahvalili učiteljem za vložen trud in hkrati nagradili otroke, ki so sodelovali na likovnem natečaju Moja idealna šola. Razpisalo ga je Združenje staršev, da bi z njim pritegnilo čimvečje število otrok k praznovanju 200-letnice ustanovitve šole na Proseku. To častitljivo obletnico bo proseška šola obhajala naslednje leto, priprave nanjo pa so starši in učitelji začeli že letos. Ena prvih večjih nalog pripravljalnega odbora je bila prav izvedba omenjenega likovnega natečaja,
ki so se ga udeležili vsi učenci šole. Komisija, ki so jo sestavljali Julijana Černuta, Jasna Merku in Franko Vecchiet, je pregledala izdelke in menila, da so se vsi sodelujoči izkazali z domiselnimi risbami, tako da je bilo njeno delo kar težavno. Po pravilniku natečaja pa je hilo treba izbrati risbe desetih otrok in komisija se je odločila, da bodo priznanje prejeli Sandra Vitez, Tomaž Cefuta (1. razred), Elisa Pradal, Matej Guštin (2. razred), Giada Stocca, Sara Reggente (3. razred), Sara Starc, An-drea Matiacic (4. razred), Meta Starc, Martina Kralj (5. razred). Vse ostale sodelujoče so starši nagradili s priložnostno kolajno. Nagrajene izdelke bo Združenje staršev uporabilo za likovno opremo brošure, ki jo namerava izdati naslednje leto, enega izmed njih pa tudi za simbol proslavljanja dvestote obletnice ustanovit-
ŠOLSTVO / V SLOVENSKEM VRTCU IN SOLI
Milje: obisk policijskih agentov
Nagradili so otroke, ki so risali in pisali o delu policije
Pred časom so policijski agenti komisariata iz Milj obiskali slovenski otroški vrtec in osnovno šolo v Miljah. Z njimi sta bila tudi dva policijska motociklista na novih blestečih motorjih. Prišli so, da bi otroke seznanili z vlogo in delom policije.
Njihov obisk je otroke tako prijetno presenetil, da so nato napisali več spi-
sov o policiji in tudi narisali vrsto izjemnih otroških risb, vse na temo »Otroci in policija«. V sredo, zadnji dan pouka, so se policijski agenti iz Milj in tudi motociklista vrnili v šolske prostore, se zahvalili otrokom, vzgojiteljem in učiteljicam za njihovo pozornost, in vse sodelujoče nagradili z značkami policije (na sliki).
ve šole. Po mnenju komisije je bila za to najprimernejša risba učenke 5. razreda Martine Kralj (na sliki striže trak), ki si je šolo zamislila kot vesoljsko raketo v obliki nalivnega peresa.
Zapustila nas je naša draga
Andreina
Krajcar
Pogreb bo jutri, 11. t. m., oh 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Boršt.
Žalostno vest sporočajo sestra Angela, svak Franco in nečak Giovanni
Trst, 10.6.1994 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Dne 9. t. m. nas je zapustil naš dragi
Emilio Pettirosso
Pogreb bo jutri, 11. t. m., oh 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boršt.
Posebna zahvala zdravnikoma dr. Hrovatinu in dr. Zaramelli ter sosedoma Mariji in Brunu.
Žalostno vest sporočajo nečakinji Adriana in Eleonora z družinama, svakinja Silvestra z otrokoma Rajo in Erolom
Trst, 10.6.1994 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Sekcija Zveze partizanov Prosek - Kontovel izreka globoko sožalje ženi Heleni, sinu Borisu in hčerki Viviani ob smrti dragega moža in očeta Mirka Daneva
Ob prerani izgubi drage sestre Majde izrekata globoko sožalje Andreju in družini
fantovska in dekliška Boršt - Zabrežec
8
Petek, 10. junija 1994
TRST
REPENTABOR
Repentabrska občinska uprava je namenila 330 milijonov lir, ki jih je prispeval Sklad za Trst, za izgradnjo občinske garaže. Zakup tega javnega dela si je zagotovilo gradbeno podjetje Pascon, ki je predstavilo naj-
boljšo ponudbo. Pred dnevi so na zemljišču nad Domom Albina Bubniča v Repnu zaceli z izkopom temeljev, nakar bodo izvedli gradbena dela, tako da bo ta objekt bržkone dograjen do konca tega leta. (B)
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
10.	junija 1994
JEZUS. SRCE
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 6.16 in zatone ob 21.42.
Jutri, SOBOTA,
11.	junija 1994
MARIJ. SRCE
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,7 stopinje, zraCni tlak 1016,6 mb piada, veter 12,6 km na uro jugozahodnik, vlaga 47-odstotna, nebo rahlo pooblaceno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Filiput, Maria Teresa Stel-la, Carlotta Desilia, Car-lotta Todda, Francesca Zecchin, Ilaria Giulianini, Luca Brandolin, Giulia Sinico.
UMRLI SO: 73-letna Bianca Raseni, 83-letni Roberto Erlach, 77-letni Vincenzo Gmbissa, 71-let-ni Edoardo Fischer, 64-let-ni Alfrede Burolo, 72-letni Otello Babini, 74-letni Azor Braini, 84-le
tni Giovanni Gurian, 62-letni Giorgio Carpani, 65-letni Giovanni Mameli, 72-letni Mario Massimi, 53-letni Sergio Pelos.
£2 LEKARNE
Od ponedeljka, 6., do nedelje, 12. junija 1994.
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00.
Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za naj-
nujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Largo Sonnino 4, UL Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	18.30,
20.20,	22.15 »Ladybird, Ladybird«, r. Ken Loach.
EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Tre colori -Film rosso« r. Krzystof Kieslowski.
EXCELSIOR AZZUR-
RA - 18.20, 20.10, 22.00
»II giardino di cemento«, r. Andrew Birkin.
NAZIONALE 1- 16.30, 18.20,	20.15,	22.15
»F.T.W.	- Fuck The
World«, i. M. Rourke, L. Singer, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2 - 16.30,
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 oglasi - obvestila:
8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
18.20,	20.15, 22.15 »Una pallottola spuntata 33 e 1/3 - Lhnsulto finale«, i. Leslie Nielsen.
NAZIONALE 3 - 17.00, 19.30, 22.00 »Piccolo Budha«, r. Bernardo Ber-tolucci.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Ma-tinee«.
GRATTACIELO
18.20,	20.10, 22.00 »Gio-vani, carini e disoccupa-ti«.
MIGNON -	16.15,
18.15, 20.15, 22.15 »Moa-na, il trans e la tettona«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
EDEN - 16.00 - 22.00 »Glinka, porca e puttana« porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30, 21.00 »Schindler’s list« r. Števen Spielberg. Zadnji dan, jutri: »Rapa Nui«.
ALCIONE -	20.00,
22.00	»Una pura forma-lita« r. G. Tornatore, i. Ge-rard Depardieu, Roman Polanski, Sergio Rubini.
LUMIERE -	20.15,
22.10 »DellaMorte DellA-more« i. Rupert Everett.
Do 23. t.m. v vseh kinematografih bodo ob priliki pobude "Pesta del ci-nema” popusti.
Ji PRIREDITVE
DANES, 10. t. m., ob
20. uri bo v Domu J. Ukmarja v Skednju otvoritev razstave SLOVENCI POD ITALIJO OD 1918 DO 1943. Uvod v razstavo bo podal prof. Samo Pahor. Razstava bo odprta do ponedeljka 13. t. m., od 16. do 20. ure.
SKD TABOR - OpCine, Prosvetni dom. Vabi na ogled razstave openske sekcije BONSAI CLUB ARMANDO LISETTO. Razstava bo odprta do 12. t. m. od 10. do 12. ure ter od 16. ure dalje.
SD PRIMOREC -Trebče prireja 10., 11., 12. in 13. junija vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na
Dekliški pevski zbor Devin, Fantje izpod Grmade in zadruga Grmada - Devin
vabijo na zborovsko revijo
o za/toci
Danes, 10. t. m., ob 20.30 v novi cerkvi v Stivanu.
Ob domačih zborih bodo nastopili: dekliški zbor Alenka iz Steverjana, MPZ I. Gruden iz Nabrežine, MePZ Rilke iz Devina in MePZ Bilje - Miren
Glasbena šola Godbe iz Ricmanj vabi na
ZAKLJUČNI DEL PR0DUKCU SVOJIH GOJENCEV
Danes, 10. t. m., ob 20.uri
v občinskem gledališču F. Prešeren - Boljunec
prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišCu. Odprtje dobro založenih kioskov vsaki dan ob 17. uri, Za glasbo bosta poskrbela ansambla Happy day in Lapos. Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu za 1. Trofejo gostilne - piz-zerie Veto.
KD F. VENTURINI priredi SAGRO NA KR-MENKI 11., 12. in 13. t. m. V soboto, 11. t. m. ples z ansamblom Adria Kvintet, v nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri kulturni program: godba na pihala V. Parma iz Trebe, tamburaški ansambel iz Boljunca in trio Venturini, zveCer ples z ansamblom Adria Kvintet, v ponedeljek, 13. t. m. ples z ansamlom Long Slunk. Vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj vabi na naslednje zaključne interne nastope po podružnicah: OpCine - Prosvetni dom 10.6 in 14.6, ob 18. uri, Prosek - n.sr. šola 14,6, ob 18. uri in 17.6 v Kulturnem domu ob 20.30; Salež-10.6 ob 18. uri; Križ- n.sr. šola 10.6. in 13.6., ob 18. uri; Skedenj - 14.6., ob 20. uri ter Boršt - 15.6, ob 18. uri, 22.6., ob 18. (1) in ob
20.30	(2).
KD LIPA iz Bazovice vabi danes, 10. t. m., ob
20.30	na KONCERT na borjacu pri Zupanovih MPZ Bilka iz Bilšovsa in kvarteta Rož s Koroške. Vabila so na razpolago pri odbornikih. Vabljeni!
SK BRDINA priredi dne 10., 11. in 12. t. m. na Opčinah SMUČARSKI PRAZNIK. Danes, 10. t. m. odprtje kioskov ob 17. uri, jutri, 11. t. m., odprtje kioskov ob 16. uri, ob 17. uri okrogla miza: KAM PA KAM ZAMEJSKO SMUČANJE, v nedeljo,
12.	t. m., odprtje kioskov ob 16. uri, začetek nastopov ob 18. uri, udeležijo se: klepetulji Tonca in Vanča, Čarodej Mister Mart. Vsak veCer Vas bo zabaval ansambel Happy day. Vabljeni!
SKD VIGRED vabi na ZAKLJUČNI NASTOP otroškega pevskega zbora Vigred in mladih glasbenikov v ponedeljek, 11. t. m., ob 19.30 v društvene prostore v Sempolaju.
E3 ČESTITKE
LADI STOKA se je z Abrahamom srečal. Da bi Se na mnoga leta v zdravju in veseli družbi šetal. To ti klapa iz Vzhoda in Zahoda želi, da skupaj praznovali bi Se mnogo takih dni.
H ŠOLSKE VESTI
NA SREDNJI SOLI I. CANKAR se bomo poslovili od šolskega leta danes, 10. t.m., ob 11. uri z zaključno prireditvijo. Na tej bo tudi podeljevanje bralnih značk.Solo bo ob tej priliki obiskal zamejski pesnik Marko Kravos, ki bo podelil priznanja najvidnejšim ljubiteljem knjige.Vabljeni starSi, bivši učenci in vsi prijatelji naše šole.
OTROŠKI VRTEC PROSEK vabi vse prijatelje otrok, da si ogledajo razstavo, ki bo odprta v nedeljo, 12. t.m. od 10. do 12. ure ter od 17. do 20. ure.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst obvešča vse začasno in letno nameščene šolnike ter neučno osebje, da po zaključnem delovnim razmerju lahko zaprosijo za redno doklado za brezposelnost (it. indennita ordi-naria di disoccupazione). Pogoji: 52 tednov službovanja v zadnjih dveh letih. Obrazce lahko dvignete na uradu za delo, Ul. F.Seve-ro 46/1 v Trtu ob delavnikih od 8.30 do 12. ure, ob sobotah do 11.30, okence 12 ali 13.
M_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST sporoča, da je odhod avtobusa za izlet v Benetke, Murano in Bura-no 15. junija, ob 7. uri s trga Oberdan.
SPDT prireja v nedeljo, 12. t.m., avtobusni izlet v Globasnico na Koroškem, na 23. srečanje zamejskih planincev. Vpisovanje v uradih ZSSDI (tel. 635627). Odhod s Trsta ob 5.45 s trga Oberdan in ob
6.00	izopred društva Tabor na Opčinah. Pravočasni povratek zaradi evropskih volitev. Potrebna sta potni list ali osebna izkaznica.
□ OBVESTILA
SZ SLOGA vabi na SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek,
13.	t.m., ob 20, uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na obenem zboru bo slavnostni podpis listine pobratenja med društvom Slovan Patronka iz Bratislave in SZ Sloga. Ob tej priložnosti bodo nagrajeni športniki, ki so bili v letošnji sezoni najuspešnejši in so s svojimi nastopi utrdili ime in sloves društva.
SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL iz Nabrežine in Sindikat upokojencev iz Sežane organizirata, v skladu za boljše sodelovanje med upokojenci, srečanje - piknik v Povirju v soboto, 18. junija. Vse informacije na sedežu upokojencev Cgil v Nabrežini. Tel. St. 200036.
KMEČKA ZVEZA poziva k zbiranju podpisov za predstavitev zakonskega predloga ljudske pobude, ki ga je izdelela Italijanska konfederacija kmetov. Namen predloga je zaščita ozemlja in naravnih virov, ki je smatrana tudi kot sredstvo za ovrednotenje etičnih manjšin. Glede na važnost pobude Kmečka zveza vabi člane in nečlane, da se množično podprejo omenjeno pobudo. Urniki za zbiranje podpisov so sledeči: za občino Trst: tajništvo na L,go Granatie-ri št. 2/1 nadstr,, soba št. 214 ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. ure; za občino Dolina: v tajništvu vsak dan
od 8. do 12. ure; za občino Milje: v tajništvu vsak dan od 8.30 do 11.30, ob ponedeljkih in sredah pa še od 14.30 do 17.30; za občino Devin-Nabrežina: v tajništvu vsak dan od 9. do 11. ure; za občino Re-pentabor: v tajništvu ob četrtkih in sobotah od 11. do 13. ure ter za občino Zgonik: v tajništvu ob torkih, sredah in petkih od 11. do 13. ure.
MALI OGLASI
FRIZERSKI SALON MAJDA na Opčinah išče vajenko z eno ali dveletno prakso. Tel. št. 211359.
KAROSERIJA in mehanična delavnica Guštin išče izkušenega in resnega avtoličarja. Te. št. 214522.
IŠČEMO naslednje profile sodelavcev: vzgojitelje, vzgojitelje s specializacijo, spremljevalce za mladino s posebnimi potrebami, varuške in animatorje. Interesenti morajo imeti italijansko državljanstvo. Pisne prošnje poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Solidarnost".
PODJETJE v obrtni coni Dolina iSče veščega vajenca za kovaško-kljuCav-nicarski poklic. Tel. 228563.
IZGUBILI smo torbico v petek zveCer v Bazovici ali Boljuncu. Najditelja prosimo naj tel. na St. 228296.
PRODAM renault 19, 16 V, sive metalizirane barve, november ’ 91. Tel. ob uradnih urah na St. (040) 211489.
PRODAM Čoln tylor 5 m, motor suzuki 50 k.s., letnik ’81, revidiran s prikolico, rezervni motor in vso navtično opremo za 5.000.000 lir. Tel. št. 228318.
PRODAM aluminijasta vhodna vrata, dvojna šipa, 2,20 m višine x 0,80 m širine. Tel. 226619.
PRODAM stereo komplet z dvema zvočnikoma. Telefonirajte v večernih urah na št. 574807.
V	SOVODNJAH prodamo majhno hišo, Ul. Za-netti 16. Kličite zveCer-Koper, tel. št. 54820.
SIMPATIČNO MUCKO z dolgo dlako oddam ljubitelju živali. Tel. 229528.
V	CENTRU TRSTA oddajam prostor: prenovljeno mansardo ( tri sobe, kuhinja, kopalnica, WC), primerno za študente. Tel. št. (040) 393473.
KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj - Salež 44.
OSMICA je odprta pri Nadi v Bazovici.
OSMICO ima odprto Colja v Samatorci št. 20.
OSMICO imata v Repnico 54 Nadja in Niko.
OSMICA je odprta pri Batkovih, Repen 32.
MEDJA VAS št. 1 - pri Zupanovih je osmica.
V	STANDREŽU je Stanko Marušič odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek.
FOTOGRAFIJA EGON (Barriera), tel. št. 766649 od 8.30 do
12.30	ter od 15.30 do 19.30. Slike za dokumente express: osebna izkaznica, potni list, propustnica, vozniško dovoljenje, matricola, itd.
SKLAD MITJA CUK
nabira les za kres. Tel. št. 212289 od ponedeljka do petka med 9. in 14. uro.
GOSTILNA DEVETAK na Vrhu obvešCa cenjene goste in prijatelje, da ne bodo poslovali, zaradi dopusta, do 15. septembra.
PRISPEVKI
Ob 15. obletnici smrti Stanka Furlana darujeta žena Marija in hči Anita
50.000	lir za Godbeno
društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob naše drage Majde daruje teta Zvonka z družino
300.000	lir za popravilo njene priljubljene sama' torske cerkvice, 100.00° lir za MePZ Igo Gruden in
100.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na našo drago Majdo daruje stric Sergio z družino 50.000 lir za MePZ Igo Gruden, 50.000 lir za zbor Rdeča zvezda,
50.000	lir za Vaško skupnost Praprot, 50.000 IR za cerkveni pevski zbor iz Zgonika in 400.000 lir za obnovo njene priljubljene samatorske cerkvice.
Namesto cvetja na grob drage Majde darujejo sorodniki iz Tržiča 240.000 lir za popravilo samatorske cerkvice.
V	spomin na sosedo Božo Zeževič Legiša daruje družina Fabec 50.000 lir za SKD Cerovlje-Mavhinje, ob proslavi 50-letnice požiga vasi.
Namesto cvetja na grob drage Majde darujeta Martin in Liliana 100.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Majde Legiša por. MilR darujeta Štefka in Nereo
50.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Marije Veljak darujeta Lia in Ernesto 100.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob drage mame Mafije darujeta Štefka in Nereo
250.000	lir za SKD Barkovlje, 250.000 lir za TPK Sirena in 250.000 lir za popravilo zvonov v barkovljanski cerkvi.
V	spomin na drago g-Marijo Veljak darujeta Giulio in Luciano Gulič
50.000	lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina drage g. Marije Veljak darujeta Mirjana in Nino
50.000	lir za popravilo zvonov v barkovljanski cerkvi sv. Jerneja.
V	počastitev spomina drage g. Marije Veljak darujeta Ksenija in Flavio
20.000	lir za popravilo zvonov v barkovljanski cerkvi sv. Jerneja.
V	spomin na drago mamo Ernesto darujeta Dario in Luciano z družinama
100.000	lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na g. Marijo Veljak daruje Valentina Mahnič 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Nosilci krste pok. Mira Ote, Josip Stanič, Josip Sancin - Sarnek, Josip Sancin - Ježin, Mario, Drago in Ivan Slavec, Nino Savron in Mario Prašelj darujejo 80.000 lir za sekcijo VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg.
Namesto cvetja na grob Fabia Tuk daruje Ivanka Canciani 15.000 lir za Društvo 3 slovenskih upokojencev.
V	spomin na učiteljico Majdo daruje Matjaž Pečar z družino 25.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Evgenije Kalc daruje družina Racman 20.000 lir za Osnovno šolo Kajuh in
20.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Angela Košute darujeta Adelina in TojCe 30.000 Ur za SD Vesna. V isti namen darujeta Marta in Davči
20.000	lir za SD Vesna.
Namesto cvetja na grob
Angela Košute darujeta Luči in Jušto 20.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na Angela Košuta darujeta Adelina in Gigi 20.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na Pavla Čoka daruje Adriana Cok
50.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Alojza Puriča darujeta družini Škabar in Rebek (V. Repen) 40.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
KULTURNI DOGODKI
Petek, 10. junija 1994
9
MITTELFEST / V ČEDADU OD 16. DO 24. JULIJA
Nosilno gledališko predstavo bosta sooblikovala SSG in Stalno gledališče FJK
Handkov Cas, ko ni-snio vedeli ničesar drug o OjTUgem v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča jz Trsta in Stalnega gledališče FJK (in še drugih igralcev) bo nosilna pred-stava tretje izvedbe Mit-eltesta, ki bo v Čedadu od sobote, 16., do nede-)e> 24. julija. Ta zelo svojstvena gledališka Predstava, kjer bo prikaz določene situacije veliko Pomembnejši od besede ^dogajanje bodo namreč spremljali nekakšni podnapisi), je tudi edina to-Jnatna produkcija festivala, ki jo bosta dejansko prvič skupno izvedli italijansko in slovensko gledališče iz Trsta v sodelo-
vanju s festivalom v Be-neventu. Režiser predstave je Giorgio Pressburger, nrnetniski vodja festivala, katerega so pripravili v razmeroma kratkem času in na osnovi skromnejših sredstev kot doslej. Vendar pa - kot so na sredini predstavitveni konferenci v Čedadu poudarjali vsi »vpleteni« - je velikega Pomena dejstvo, da bo lahko gledališki, glasbeni, plesni, lutkarski in film-. l^Hval držav, ki podpirajo Srednjeevropsko pobudo, spet zaživel. Lani so se mu namreč morali odpovedati, ker takratna deželna uprava zaradi finančnih težav ni odobrila potrebnih sredstev, marca letos pa je sedanja Presodila, da je pobuda velikega pomena - med drugim sloni na širšem kulturnem mednarodnem sodelovanju - in da zato ne sme zamreti. Prireditelji so imeli na voljo le malo časa in tudi manj sredstev kot za pripravo Prvih dveh izvedb, to bo
Breda Pahor
pri oceni rezultatov treba upoštevati, so podčrtali na predstavitvi festivala v Čedadu. Vendar pa se je ta šibkost sprevrgla v prednost: k sooblikovanju festivala so namreč pristopile številne skupine oziroma klubi, istočasno pa so se prireditelji povezali tudi z drugimi festivali. Sodelovanje med dvema tržaškima gledališčema smo že izpostavili, velja pa še podčrtati, da se bo letošnji Mittelfestival delno prepletal z goriškim lutkarskim festivalom Al-
pe Adria Puppet Festival in tudi s Folkfestom, ki ga ob približno istem času prirejajo v raznih krajih Furlanije. Na filmskem področju pa sta sodelovala Alpe Adria Ci-nema iz Trsta in Cinema-zero iz Pordenona, ki sta pripravila zanimiv program. V njem je 10 naslovov, med katerimi velja omeniti vsaj film skupine bosanskih režiserjev Co-vjek - Bog - Monstrum, slovensko filmsko produkcijo pa bo zastopal Rdeči boogie KarpatTodine.
Mittelfest '92 je bil posvečen Kafki - Teatro del Carretto
Glasbeni del festivala predvideva šest koncertov, plesni pa dve predstavi. Na glasbenenem področju je več koprodukcij, tako je npr. »Drac-henkampf« (Zmajev boj) Reneja Clemencica nastal v dogovoru med Mittelfe-stom in Narodnim hrvat-skim kazalištem (izvajajo Clemencic Consort in plesalci zagrebške opere). Poklon v glasbi žrtvam Hirošime in glasbeni spomin na strahote Au-schwitza pa sta koprodukciji Mittelfesta in Radiotelevizije Slovenija, medtem ko je v sodelovanju s hrvaško radiotelevizijo nastal Miserere. v Čedadu bodo tudi izvajali delo Franca Battiata Messa Ar-caica, v okviru sodelovanja s Folkfestom pa sodi nastop slovite Joan Baez. Plesni predstavi bosta izvajala madžarska skupina Szegedi Kortars Ballet in plesno gledališče L’En-semble, ki ga vodi koreograf Micha van Hoecke.
2e iz tega bežnega navajanja najavljenih predstav je razvidno, da je progam tretjega Mittelfesta pester in obetaven. Povedati je še treba, da so ga denarno omogočili še bančni zavod Panca po-polare iz Čedada, čedaj-ska občinska in videmska pokrajinska uprava in kot edini zasebni sponsor podjetje ID Export iz Man-zana. Svoje usluge je zagotovilo tudi telefonsko podjetje SIP-INSIEL, ostala ušesa pa so ostala gluha na prošnje. Uresničitev zamisli, ki so jo iznesli pobudniki, da bi se Mittelfest rešil tegob »začasnosti«, pa seveda terja veliko več »dobrotnikov«.
Tretjo izvedbo Mittelfesta so predstavili v sredo na čedajski občini (Foto Ferrari)
_______FILM / POLETNE POBUDE_____
Tri malce nenavadna srečanja
Pripravlja jih tržaški kinoklub La Cappella Underground
V pričakovanju na velikopoteznej-se načrte za jesensko sezono je tržaški kinoklub La Capella Underground pripravil nekaj zanimivih pobud za ljubitelje filma. V okviru izrednih poletnih pobud Straordinario estivo na Gradu sv. Justa, ki nam spet obetajo nekaj zanimivih glasbenih predstav, so predvidena tudi tri srečanja s filmom. Prvo, na znanstveno-fantastni-čno temo, bo že 19. in 20. junija. Na sporedu bodo štirje novi filmi, ki jih te dni vrtijo tudi v okviru festivala znanstveno-fantastičnega filma v Rimu. S to pobudo se Cappella Under-gorund navezuje na že ustaljena jesenska srečanja z znanostjo in znanstveno fantastiko, ki jih prireja v sodelovanju z Znanstvenim imaginari-jem, obenem pa jo postavlja kot obet za ponovno oživitev znanstveno-fan-
tastičnega festivala v Trstu.
Naslednje dvodnevno srečanje s filmom bo v juliju. Tudi tokrat se bodo navezali na priljubljeni italijanski filmski festival, in sicer na Mistfest v Cattolici, ki je posvečen delom o zločinih, preiskavah, detektivih, tajnih agentih in skrivnostih sploh.
Zadnje srečanje bo v avgustu. Najavljena tematika je nadvse zanimiva in izredno nenavadna, saj nam bodo predstavili filme, ki se navezujejo na japonske risane stripe »magna«, o katerih poznavalci pripovedujejo naravnost čudovite stvari bodisi glede vizualne plati bodisi glede vsebine. Za nepoznavalce kot približno primerjavo navajajo romane tudi v Italiji priljubljene mlade japonske prisateljice Banane Yoshimoto.
(bov)
31. IZDAJA SE JE ZAČELA V ASCOLI PICENU, ZAKLJUČILA PA SE BO VERJETNO V MAROSTICI
Letošnji Festivalbar lovi nove lekorde
Najbolj znani pevci tudi v naši deželi
Aleš Waltritsch
Pred dvema tednoma je v Ascoli Pi-cenu štartala 31. izvedba Festivalbara. Najbolj popularna poletna glasbena oddaja se bo tudi letos odvijala po že ustaljenih tirih. Koncerte oz. večere bo ob torkih zvečer oddajala zasebna televizijska postaja Italia Uno. Vittorio Sal-vetti, patron te manifestacije, je prepričan, da bodo letos izboljšali lansko jubilejno izvedbo. Seznam nastopajočih je letos bistveno boljši, saj bodo na raznih večerih poleg najboljših italijanskih pevcev nastopile tudi zvezde svetovne glasbene scene, tako da bodo zlahka presegli mero štirih milijonov poslušalcev, ki je lani za deset večerov sledilo Festivalbaru na televizijskih ekranih.
Tudi letos bosta zabavno glasbeno oddajo, ki bo vsak večer trajala približno sto minut (od katerih bo več kot dvajset reklame) vodila Federica Pani-cucci in Amadeus. Fiorello se jima bo pridružil na dveh ali treh oddajah in
seveda v velikem finalu, ki bo 3. septembra, verjetno v Marostici. Tudi letos je namreč nastalo veliko problemov z izbiro kraja, kjer naj bi zaključili Festi-valbar. Arena v Veroni je še vedno off-limits za neresno (?) glasbo in tudi novi minister Fisichella se je s svojimi izjavami izkazal za popolnega ignoranta. Tudi vila Manin, na dvorišču katere smo lani lahko sledili zaključnemu delu Festivalbara, je letos prepovedana za večje glasbene večere, tako da so organizatorji morali izbrati tretjo varianto. Izbira je padla na mestni trg mesteca Marostica v Venetu, kjer baje ni večjih ovir za pripravo takega večera.
Festivalbar se je letos začel nekoliko prej (prve dve oddaji smo lahko že gledali v preteklih dneh) zaradi svetovnega nogometnega prvenstva. Popularna oddaja bo sedaj mirovala do začetka julija, ko se bo karavana preselila v naše kraje. V Lignanu bodo letos snemali kar nekaj oddaj. V areni Alpe Adria bo-
do Festivalbar snemali kar tri dni in sicer od četrtka, 7., do sobote, 9. julija.
Točen program večerov ni še določen, gotovo pa je, da bodo skoraj vsi nastopajoči prisotni tudi v našem leto-viščarskem kraju. Med italijanskimi avtorji bomo lahko poslušali Lucia Dallo, Gina Paolija, Lauro Pausini, Edoarda Bennata, Luco Barbarosso, Renza Ar-boreja, Amedea Minghija, Paola Valle-sija, Manga, Baccinija in številne druge. Kakovostna bo tudi prisotnost tujih gostov, med katerimi velja omeniti Islandko pevko Bjork (njen album De-but je med najboljšimi lanskega leta), švedski duo Roxette (na sliki), skupini Dream in Jam & Spoon in kantavtorko Tori Amos (njen album Under the Pink je na prvih mestih top lestvic po celem svetu). Zelo verjetno bo v Lignanu natopil tudi kanadski rocker Brian Adams, ki se bo tako nekaj mesecev po izredno uspeli turneji ponovno vrnil v Italijo.
_____VOLITVE / VČERAJ NA TELEVIZIJI_
Županski kandidati in problem sožitja
Nobenih polemičnih osti najbrž tudi zaradi volilne računice, ki desnici priporoča umirjenost
Štirje županski kandidati na eni od prejšnjih okroglih miz. Po vsrti z leve: Bruno Cro-cetti, Renato Fiorelli, Ennio Geromin in Gaetano Valenti (foto Studio Reportage)
Na tretji televizijski mreži RAI, ki bo nocoj po ob 19.50 posredovala še zadnje volilne pozive vseh strank, ki sodelujejo na goriških občinskih volitvah, je bilo vCeraj zadnje soočanje med štirimi županskimi kandidati. Prvo vprašanje in edino skupno za vse kandidate je skušalo osvetliti pogled, ki ga vsak kandidat ima na slovensko prisotnost in na sožitje v Gorici. Bruno Crocetti je poudaril enakopravno zastopanost obeh narodnosti v volilni koaliciji, ki ga podpira, in opozoril, da se lahko Gorica razvije kot center trgovanja z Vzhodom, samo že bo znala povezati in seveda spoštovati vse svoje različne komponente. V zadnjem stoletju so se pojavila trenja med tu živečima narodoma, je še dejal, prej pa smo zna-
li 900 let živeti v pravem sožitju in k temu se lahko povrnemo.
Gaetano Valenti se je navezal na svojo ezulsko življenjsko izkušnjo in menil, da je sožitje že danes dovolj uspešno in da so Slovenci nic drugega kot Goričani, pa Čeprav z drugačno kulturo. Za dialog in valorizacijo kultur in zlasti jezikovnega premoženja v funkciji mednarodnega ekonomskega sodelovanja se je zavzel tudi Ennio Geromin. Renato Fiorelli pa je spomnil, da je lani tik pred krizo predlagal za župana Slovenca, Bernarda Špacapana, ki naj bi bil župan res vseh Goričanov. Poudaril je dosledno rabo dvojezičnosti pri zelenih in izpostavil kan-didaturo prof. Nadje Velušček za občinski svet.
Nobenih polemičnih osti glede sožitja torej,
kar je sicer značilnost cele volilne kampanje, v kateri so pac kandidati skušali precej omiliti polemike, da bi na tak način pritegnili tudi drugače mislece volilce. To je bilo opazno tudi pri včerajšnji televizijski debati, kjer je edino polemično iskrico povzročil besedni spor Fiorellija z Gerominom. Umirjen ton razprave vsekakor ni prikril razlik med kandidati. Geromin in še bolj Valenti sta bila v odgovorih nekoliko splošna in nedorečena, Fiorelli je izpostavil svojo vizijo Gorice brez velikih javnih del in s pozornostjo socialnim problemom, Crocetti pa je med drugim poudaril sodelovanje z Novo Gorico in vizijo Gorice kot centra regije, ki gre od Soške in Vipavske doline do Cer-vinjana.
_____SKGZ / STALIŽCE POKRAJINSKEGA SVETA SKGZ__
Podpreti napredni blok in slovenske kandidate
Slovenske komponente strnjeno za Crocettija
Pokrajinski svet Slovenske kulturno gospodarske zveze za Goriško se je predsinoci sestal na sedežu KD Paglavec v Podgori. Pozornost so namenili dvema sklopoma vprašanj: po eni strani izredno pomembni nedeljski volilni preizkušnji, ko bomo glasovali za obnovo evropskega parlamenta, v Gorici in nekaterih drugih občinah pa tudi in predvsem za nove občinske uprave, po drugi strani pa je bila seja tudi priložnost za obračun delovanja zveze in Članic v teku letošnje sezone ter za načrtovanje dela na posameznih interesnih področjih.
V razpravi o volitvah je bil poudarjen pomen te volilne preizkušnje, ki bo letos prvič potekala z no-
vim večinskim sistemom. Ena glavnih značilnosti je ta, da bodo volilci neposredno izbirali Zupana med štirimi kandidati, ki se potegujejo za to mesto. Zupan in zmagovita koalicija, ki bo dobila dve tretjini svetovalskih mest v občinskem svetu, bosta v naslednjih štirih letih takorekoC po mili volji upravljala občinske zadeve in usmerjala politiko občine. Ne bo zato vseeno, Ce se na volitvah uveljavi desni blok, v okviru katerega stopajo v ospredje tudi najskrajnejši nacionalisti in desničarji, ali pa kandidat, ki predstavlja demokratično, strpno in sožitju ter obmejnemu sodelovanju odprto Gorico.
V tem pogledu SKGZ podpira kandidaturo
inženirja Bruna Crocettija, za katerega se je opredelila velika večina slovenskih družbenih in političnih komponent. Poleg Slovenske skupnosti so v zavezništvu za Crocettija tudi slovenske komponente strank levice, ki nastopajo na skupni listi progresistov. Po oceni pokrajinskega sveta SKGZ je pomembno, da se Crocetti Čimbolj uveljavi v prvem krogu in si zagotovi nastop v balotaži, kjer je upati, da se bo okrog njega povezala Cim širša fronta demokratičnih sil.
Za Slovence je velike važnosti tudi uveljavitev slovenskih kandidatov. Število izvoljenih bo v veliki meri odvisno tudi od končnega izida županskih volitev. Ce se uvelja-
VOLITVE / SLOVENSKA SKUPNOST
Odprla Gorica za Crocettija
V tej kandidaturi jamstvo za demokracijo in razvoj mesta
Slovenska skupnost Gorica ocenjuje v posebni izjavi za lisk, da je bilo v pripravah na občinske volitve v Gorici kakor tudi na evropske volitve doseženo zadovoljivo soglasje s strani vseh komponent, ki predstavljajo slovensko manjšino. Seveda bi se na tem področju po oceni SSk dalo napraviti še veC, toda dejstvo je, da večinski volilni sistem postavlja v enake Ce že ne večje težave slovensko manjšino kakor pripadnike večinskega naroda.
Pomembno za te volitve je, da pravzaprav
volimo način politike in stopnjo demokratičnosti, ki jo določen županski kandidat predstavlja in zagotavlja V tem smislu je Slovenska skupnost Gorica povezala svoj narodnostni značaj z mislijo na dobrobit mesta Gorice v celoti in na ta način našla zaveznike bodisi znotraj manjšine kakor tudi znotraj večinskega naroda. Prav gotovo je bila volilna kampanja transverzalnega zavezništva, ki podpira županskega kandidata inž. Bruna Crocettija, v celoti uspešna in je ponesla potrebna izhodišča
do volilcev.
Upati je seveda, poudarja SSk, da bodo rezultati ugodni in da bo prevladal med Goričani občutek, katera in kakšna politika je lahko mestu v prid in katera odpira manj jasne ah nemara tudi vprašljive perspektive. V vsakem primeru bo Slovenska skupnost skupaj s somišljeniki znotraj manjšine in večinskega naroda tudi v prihodnje zastavila vse sile za vse večjo stopnjo družbene demokratičnosti, ki tudi manjšinam zagotavlja v vseh smislih polno življenje.
VOLITVE / ZADNJI SHODI
Nocoj zaključna volilna srečanja
V UGG kulturno-volilni večer s Crocettijem - Številni shodi Zelenih
Volilna kampanja bo danes dosegla vrhunec in tudi konec. Kampanja je tokrat potekala na naCin, ki ga nismo bili vajeni in morda je prav v tem tudi del novosti. Koncerti, sprehodi, vožnja s kolesom, gledališke predstave na odprtem, plesi, družabnosti in, zaCuda, zelo malo klasičnih volilnih shodov. In Ce je bilo tako med volilno kampanjo, zakaj se ne bi tako zaključilo tudi nocoj! Ob 21. uri bo v veliki dvorani UGG praznik, ki ga prirejajo skupine in stranke, ki podpirajo kandidaturo za župana Bruna Crocettija, to pa so Progresisti, Slovenska skupnost in Cittadini per ITsontino. Na prireditvi bomo poslušali zbor iz Podgore, poezije, krajše odrske na-
stope, vokalne soliste in, seveda, še zadnje volilne pozive županskega kandidata Crocettija in kandidatov za občinski svet, med akterimi anj omenimo Igorja Komela za pro-gresiste in prvega nosilca liste SSk Bernarda Špacapana.
Iz volilnega odbora Zelenih sporočajo, da bo Renato Fiorelli danes ob 9.15 kot kandidat za evropski parlament govoril na Trgu Liberta v Krminu in ob 12. uri pred tržiško ladjedelnico. Zadnji shodi Zelenih v Gorici bodo danes ob 9. uri (Catteri-nijeva ulica - Fiorelli bo govoril ob 10.15) od 18. do 20. ure pri ljudskem vrtu, od 20.30 do 22. ure bo veCer z glasbo pred cerkvijo sv. Ivana in od 22. do 24. ure na Komu.
VOLITVE / ZADNJI NASTOPI KANDIDATOV IN STRANK
Konfrontacija se je razvnela prav na koncu volilne kampanje
Center polemizira z Valentijem, Zeleni odgovarjajo DSL
Volilna kampanja za evropske in občinske volitve se izteka. Samo še danes je Cas za zadnje shode, nakar bo napočil volilni molk pred glasovanjem, ki bo samo v nedeljo, od 7. do 22. ure. Prav v zadnjih dneh skušajo stranke in kandidati pospešiti ritem kampanje. Objavljamo kratek in po sili razmer nepopoln pregled včerajšnjih nastopov in stališč, ki so nam jih dostavile razne skupine.
Ljudska stranka je ostro odgovorila na trditve kandidata Forza Italia Valentija o dogovoru, ki naj bi ga sredinki blok LS - Liga sklenil s Cro-cettijevim zavezništvom za sodelovanje v morebitni balotaži. 2e samo izrekanje takih obtožb,
trdi LS, je znak zastarele “strankarske” miselnosti, po kateri naj bi tajništva strank razpolagala z volilci, kot da bi bili blago. Očitno so se strankarstva nalezli tudi predstavniki sil, ki se razglašajo za nove. S Forza Italia zaradi tega polemizira tudi predsednik združenja Gorizia 2000 Scarpelli. Kakor ribic, ki si izmišlja to ali ono, da bi prikril slab ulov, tako se nekateri politiki poslužujejo izmišljotin, da bi prikrili pomanjkanje programov, pravi. Kandidat LS in Lige Geromin je včeraj srečal kandidatke obeh skupin, ki ga podpirata, v posebni izjavi za tisk pa je tudi poudaril potrebo po pragmatičnem pristopu do upravnih problemov. Za trezen in
konkreten upravni program se v imenu Severne lige opredeljuje tudi Adriano Zamparo.
Za omejitev prometa in vrnitev mestnega jedra pešcem in kolesarjem se je zavzel županski kandidat Bruno Crocetti, ki si je skupaj s kandidati progresistov ogledal območje Travnika, parka na grajskem griču in okolico, da bi preveril možne posege na tem območju. Obiskal je tudi skupnost Arcoba-leno in se z njenimi predstavniki razgovoril o socialnih problemih.
Pokrajinski tajnik DSL Maran je v izjavi za tisk obsodil politiko vladne desnice, ki skuša Evropo omejiti na “neobhodno potrebni minimum”. Po drugi strani, trdi Maran,
se DSL zavzema za pospešitev evropske integracije, zato je glas za DSL in za levico resnično glas za Evropo.
Skupina kandidatov progresistov in liste Cittadini per Flsontino opozarja na potrebo po reorganizaciji zdravstva z realizacijo enotne pokrajinske bolnišnice.
Zeleni pa polemizirajo z DSL, ker da aktivisti te stranke sistematično in “s stalinističnimi metodami” napadajo Fiorel-lijevo kandidaturo. Taki napadi Valentijevih ali Gerominovih pristašev ne presenečajo, pišejo zeleni, ki obžalujejo, da se DSL obnaša »kot lisica, ki ne more doseCi sladkega grozdja (Fiorelli?) in zato pravi, da je kislo (Fiorelli!) «.
vi desnica, bo za SSk h1 Progresiste v obcinskeiF svetu občutno manj sedežev kot pa v primeru Crocettijeve zmage-SKGZ zato podpira slovenske kandidate, ki nastopajo v sklopu tega zavezništva na listah Pr0' grosistov in SSk. Posebej vabi volilce naj na list' Progresistov podprejo glavnega slovenskega kandidata Igorja Komela> zato da se v vsakem primeru zagotovi njegova izvolitev v občinski svet. Vsak volilec lahko odda eno samo preferenco, ki naj torej gre enemu od slovenskih kandidatov na listi.
Slovenci na teh volitvah nastopajo tudi na drugih listah, zlasti pri Zelenih, kjer kandidirata Nadja Velušček in Ivo Mauri, in Severni ligL kjer je kar nekaj kandidatov slovenske narodnosti. SKGZ pozitivno ocenjuje možnost izvolitve slovenskih predstavnikov tudi na listi Zelenih, ki ima dokaj odprte poglede na narodnostna vprašanja, pri tem pa opozarja na možnost diferenciranega glasovanja: volilec na primer lahko glasuje za Zelene in odda preferenco slovenskemu kandidatu na lej listi, ter obenem podpre Crocettija za mesto župana, Četudi Zelena lista ni povezana s to kandidaturo. Glede Severne lige pa - je bilo rečeno - je v zadnjem Času opaziti nekatere pozitivne premike, Četudi doslej Liga glede vprašanj sožitja ni imela posebno odprtih stališč, prej nasprotno. Ne gre pozabiti, da je to stranka, ki je na Pokrajini izvolila predstavnika misovske stranke v deželno komisijo za slovenske šole in da se slovenski predstavniki Lige niso nikakor ogradili od grobih pogledov na Slovence, ki jih je v pismu bivšemu predsedniku vlade Ciampiju iznesla predsednica Pokrajine Marcolinijeva.
Na seji so poudarili tudi pomen evropskih volitev in glasovanja za rajonske svete. Na evropskih volitvah je SSk s svojimi kandidati vključena v listo Federa-lismo, zanimanje in pozornost do manjšinskih problemov pa sta izkazala tudi Giorgio Rossetti Iz Trsta, ki ponovno kandidira na listi DSL, in Alexander Langer, kandidat na listi Zelenih.
Za rajonske svete bo se posebno važno, da se Čimbolj uveljavijo slovenski kandidati na listah, ki imajo opdrt odnos do Slovencev. To je pomembno v vseh rajonih, še posebej pa v pretežno slovenskih rajonih, kjer je na primer v Podgori in Standrežu nevarno, da se spremenijo dosedanja razmerja, kar bi bilo v veliko škodo slovenskih skupnosti v teh krajih.
Oi^PUJE / SREČANJE V SOLKANU
Projekt Soča bo danes dosegel vrh
it. PlAvf 'ggn- ! f/OMi
savo fu/
CON NOI £ IHtčtttečNTl
c'limZO ^Wbmi aomu
X.-	— -
Tako si znani karikaturist Sergio Staino zamišlja pomen raziskovalnega projekta Legambiente na SoCi
GLASBA / PRVI BO JUTRI V KULTURNEM DOMU
Nastopi gojencev naših glasbenih šol
Zadnji koncert 24. t.m. v cerkvi sv. Ivana v Gorici - Več kakor samo prikaz znanja
Reka je tudi moja, so zapisali pobudniki Projekta Soča, ki ga prav te dni izvajajo elani naravovarstvenega združenja Legambiente, v sodelovanju z raznimi ustanovami na obeh straneh meje ter ob podpori uglednih predstavnikov kulturnega in znanstvenega sveta. Različne pobude merjenja utripa življenja reke, stopnje onesnaženosti pa tu-di spoznavanja ljudi, zgodovine in narave ob reki (kar vse skupaj sestavlja celotok so se pričele že 8. junija, nadaljevale vCeraj, zaključile pa se bodo v nedeljo, 12. t.m.
Najbolj obsežen program je predviden prav danes. 2e ob 11. uri bo v Kanalu srečanje sodelav-cev, ki delajo na projektu SoCa, s fotografoma Zorkom Fonom in Danjelom Rojskom. Ob 16.30 pa se bo v športnem parku ob nidroelektrami v Solkanu Pričelo srečanje z vrsto Športnih in kulturnih prireditev. Udeležence bosta Pozdravila novogoriški župan Marušič in dr.
Dušan Plut. Družabnost se bo nadaljevala do poznih večernih ur, nakar se bodo udeleženci premak-nili na italijansko stran in s tem tudi simboilicno dokazali, da je reka celota, ki ne priznava nobene meje. Prehod z meje ob reki in (s kajaki) na reki, bo spremljala slikovita baklada.
Pobudo Legambiente so pozdravili številni ugledni predstavniki kulturnega in znanstvenega sveta. Vsedržavni predsednik Legambiente Er-mete Realacci pa je poslal udeležencem pozdravno pismo v katerem je izražena lepa misel, da so reke od zmeraj predstavljale pot in sredstvo za medsebojno komuniciranje, sodelovanje, trgovanje. Skratka pot zbliževanja med ljudmi in narodi. Prav v tem je tudi pomen “Projekta SoCa”.
Znani karikaturist Sergio Staino, ki je tudi izrekel priznanje nad pobudo, pa je organizatorjem poslal posebej ob tej priložnosti narisano vinjeto.
Po zaključku rednega pouka na šolah, se tacaš zaključujejo tudi različne izvenšolske dejavnosti. Na Goriškem je zelo razvit pouk glasbene vzgoje. 2e pred dnevi so pripravili vrsto zaključnih nastopov. Nekaj pa jih bo tudi ob koncu tega tedna in v naslednjih dneh. Gojenci goriških združenih glasbenih šol, Glasbene matice in Centra Emil Komel, so v preteklih tednih že delno prikazali pridobljeno znanje.
Najprej so nastopili v Katoliškem domu v Gorici. Tedaj je nastopilo skupno 29 gojencev. Sledil je nastop v Sedejevem domu v Steverjanu, kjer se je poslušalcem predstavilo 23 gojencev. V Doberdobu se je predstavilo 22 gojencev, na ka-
snejšem koncertu v Stan-drežu pa kar 50. Med nastopajočimi gre posebej omeniti 11-clansko otroško skupino, ki je letos, pod vodstvom Marije Feinig in Fabia Devetaka, obiskovala teCaj glasbe za najmlajše.
Junija sta bili na sporedu še dve zaključni produkciji. Najprej je bil na sporedu veCer v Doberdobu, kjer je med drugimi nastopil tudi zbor Glasbene šole, ki ga vodi Lucija LavrenCiC. Poslušalcem pa se je takrat predstavilo kar 31 gojencev glasbene šole. Člani zbora so nastopili tudi v Podgori, kjer se je na odru zvrstilo 21 mladih glasbenih poustvarjalcev.
Zaključne nastope bodo gojenci glasbenih šol nadaljevali tudi v
prihodnjih dneh. Tako vabijo jutri, 11.t.m., ob 20.30, na nastop v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici. Mlajši in najmlajši gojenci bodo nato nastopili v sredo, 15. t.m., ob 20.30, v konferenčni dvorani Pokrajinskega muzeja na gradu. Ciklus zaključnih akademij bo sklenil slavnostni nastop v cerkvi svetega Ivana v Gorici. Koncert bo v petek, 24. t.m. ob 20.30.
Zaključni nastopi niso zgolj formalnost, oziroma prikaz pridoboljenega znanja, dokaz večje ali manjše resnosti in uspehov posameznih glasbenih šol. So predvsem pomembna priložnost privajanja za sproščeno nastopanje gojencev pred občinstvom.
NATEČAJ / NAMENJEN SREDNJEŠOLCEM
Gregorčič v posoškem prostoru
Natečaj ob 150 - letnici rojstva penika prirejata ZSKD in ZSKP
Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev želita s skupno pobudo oživiti spomin na Simona Gregorčiča ob 150-letnici rojstva. V ta namen bosta do konca letošnjega leta uresničili natečaj, ki je namenjen goriškim dijakom. Natečaj ni tekmovalnega značaja in ima zgovoren naslov “Simon Gregorčič v posoškem prostora”. Gre nedvomno za hvalevredno zamisel, ki želi prispevati k veCsmemi ustvarjalnosti študirajoče mladine. Pravilnik objavljamo v celoti.
PRAVILNIK:
1.	Pobuda je namenjena dijakom nižje in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Goriškem ter goriškim univerzitetnikom.
2.	Dijaki in univerzitetniki smejo sodelovati s pisnimi, likovnimi in fotografskimi prispevki na temo iz na-
slova.
3.	Vsebina prispevkov se mora vezati na osebnost Simona Gregorčiča in prostor, ki ga je v svojih dehh podoživljal, sicer pa je izbira prosta in izdelki smejo obravnavati slovstvo (prozo ah poezijo), zgodovino, geografijo, arhitekturo, družboslovje, etnografijo itd.
4.	Prispevke s podpisom naj dijaki izročijo svojim profesorjem humanističnih predmetov najkasneje do 17. decembra t.l.; profesorji bodo gradivo dostavili na sedež ZSKD ali ZSKP. Univerzitetniki naj gradivo izročijo osebno.
5.	Predložene prispevke bo pregledala posebna petčlanska komisija, ki bo pripravila namensko srečanje, na katerem bo vsem sodelujočim izročila priložnostno darilo. Izdelki bodo tudi objavljeni in na ogled javnosti.
NOVICE
Predstavitev video filma o Ogleju skozi čas
V	sodelovanju med studiem Video Rai in Nuova Immagine iz Krmina je nastal video film o Ogleju. Kaseto bodo predstavili danes, ob 18. uri v knjigami Antonini na Korzu. Kakor je že iz naslova mogoCe razbrati (Aquileia, un viaggio nel tempo/Oglej sprehod skozi Cas), gre za filmski zapis o nekdanjem pomembnem središču rimskega imperija, o pomembnem središču krščanstva v kasnejšem obdobju (patriarhat) do današnjega Časa, ko mestece živi le skozi zgodovino in ob pomembnih spomenikih preteklosti. Umetniško vodstvo projekta so zaupali Antoniu Devetagu, snemal pa je Remigio Romano. Pri izvedbi filma je sodeloval tudi prof. Maurizio Buora.
Od jutri odprt odkriti bazen na Rojcah
Društvo Gorizia nuoto obvešCa, da se jutri začenja poletna sezona v bazenu na Rojcah. Trajala bo do 28. avgusta. V juniju bo odkriti bazen odprt od 13. do 19. ure ob delavnikih, ob sobotah in praznikih pa od 10. do 19. ure. V juniju in juliju bo kopalcem na razpolago tudi pokriti bazen in sicer od ponedeljka do petka od 20. do 21. ure.
Prostorsko načrtovanje in ovrednotenje okolja
V	konferenčni dvorani Pokrajinskega muzeja na gradu bo drevi, ob 18. uri arh. Walter de Gressi predaval o načrtovanju posegov v okolju, posebej pa o ovrednotenju okolja in ekonomskih učinkih. Pobudo pripravlja Pokrajinska uprava, v sodelovanju z Laboratorijem za ekološko osveščanje in vzgojo. Naslednji petek bosta predavala arh. Luisa Codellia in Perpaolo Merluzzi, zadnji petek pa univerzitetni profesor Fabio Raimo in Pierpaolo Saccon.
Nov klub ljubiteljev fotografije in vizualne umetnosti
Pred kratkim so pri Sv. Ani ustanovili novo društvo. Na sedežu rajonskega sveta za Sv. Ano in Podturn v ulici Cipriani 65 ima namreč svoj sedež "Associazione Goriziana di fotografia ed arti visi-ve”. Društvo je aktivno, kakor piše v predstavitvi, na področju fotografije in filma, prirejalo bo razstave, natečaje in razne druge prireditve. Za podrobnejša navodila se interesenti lahko obrnejo do Roberta Marega (tel. 533218) in Tullia Marega (tel. 32273).
Flavio Mosetti in Valter Nanut razstavljata v Katoliški knjigarni
Foto klub "Skupina 75” vabi drevi, ob 18. uri, na odprtje razstave fotografij dveh svojih elanov. Do 24. junija bosta namreč v Katoliški knjigami razstavljala Flavio Mosetti in Valter Nanut. Gre za dva mlada fotografa, ki, kakor je zapisal Rafael Podobnik "Čutita” fotografijo. Valter Nanut razstavlja obmorske posnetke, mestne motive in kulturno krajino, Flavio Nanut pa se predstavlja z zrcalnimi podobami v zasteklenih nebotičnikih, svojsko arhitekturo grških otokov in kulturno krajino.
ŠOLA / PRVI OBRAČUN OB KONCU ŽOLSKEGA LETA
Končni izidi na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko
Vsi dijaki tretjih razredov pripuščeni h končni preizkušnji
Za večino dijakov nižje Mednje šole Ivan Trinko 80 se počitnice že zaCele. Nekoliko v skrbeh so le dijaki tretjih razredov, ki )ih Čaka še konCna Preizkušnja. Včeraj so °bjavili tudi izide:
L A razred - izdelah so: A-leksija Ambrosi, Sara Branca, Katja Dorni, Andreja Hrovatin, Erika Mu-fenec, Agata Pipan, Andreja Pittoli, Diego Abre-Scia, Alex Colja, Cristian Cotič, Taddeo Florenin, Ntiha Gravner, Filip Hlede, Manuel Makuc, Spiros Lfessina, Devid Miklus, Aljoša Orel, Saša Radikon, Lenis SljiviC, David Tac-c°. Damjan Tomšič, Too-Diajr TomsiC; ena dijakinja Di izdelala.
I. B razred - izdelali so: Nlonica Bressan, Diana Brisco, Tamara Gej,
Marjetka Devetak, Helena Klanjšček, Michela Koren, Martina Marvin, Simon Assi, Manuel Cuzzucoli, Martin Figelj, Federico Golob, Emin lus, Dejan Klanjšček, Paolo Monti, Aleks Mosettig, Alexis Pa-raschos, David Perkon, Mario Radinja, Roberto Tomšič; trije dijaki niso izdelah.
h. B razred - izdelali so: Viktorija Batič, Katja Batistič, Rafaela Brandolin, Vesna Buzin, Francesca Mauri, Erika Eliza Sfiligoj, Razim AhmetaševiC, Mitja Cemic, Demitrij Devetak, Iztok Knez, Kristjan Koršič, Gregor Lutman, Toma Pahor, Aljoša Pavšič, Carlo Simčič.
H. B razred - izdelah so: Katarina Brešan, Anamarija Devetak, Vesna Devetak, Elisabetta Ipavez, Ne-
va Klanjšček, Maja Klede, Eva Kristančič, Emanuela Lavrenčič, Neva Petejan, Ingrid Sfiligoi, Rudy Brai-ni, Luka Bresciani, Manuel Demori, Erik Figelj, Bojan Kovic, Thomas Pintar.
H. C razred - izdelah so: Lara Braione, Tiziana Bruno, Maja Kragelj, Lara Paulin, Urška Petrovčič, Irena Spazzapan, Boris Cotič, Erik Devetak, Denis Fran-doli, Ivan Golob, Kristian Hlede, Vanja Hoban, Ivan Komjanc, Alfred Labarbe-ra, Mitja Miklus, David Pe-terin, Igor Škorjanc.
Ih. A razred: vseh štirinajst dijakov je bilo pri-pušCenih h končni preizkušnji.
Ih. B razred: vseh trinajst dijakov je bilo pripušCe-nih h končni preizkušnji.
III. C razred: vseh se-
demnajst dijakov je bilo pripušCenih h konCni preizkušnji.
DOBERDOBSKA SEKCIJA
L razred - izdelali so: Adrijana Ferfolja, Jana Jarc, Sabrina Jarc, Alessan-dra Peric, Mara Peric, Tamara Visintin, Martin Ba-gon, Havir Gergolet, Gregor Jelen, Denis Peresson, Michele Petruz, Saša TomsiC; dva dijaka nista izdelala.
H. razred - izdelali so: Lucia Danielis, Anna De-vetta, Edit Ferletic, Katja Ferletic, Katerina TomsiC, Katija Terpin, Cristina Visintin, Elena Zulian, Patrik Attolini, Andrej Černič, Martin Jarc, Cristian Pez-zulich, Jan PrinCiC.
III. razred: vseh enajst dijakov je bilo pripušCenih h končni preizkušnji.
H RAZSTAVE
V	KINU VITTORIA je
med urnikom delovanja kinodvorane do 18. junija na ogled razstava umetnikov goriške likovne skupine “Antemoliti”.
V	DOMU ANDREJA BUDALA v Standrežu je do 20. t.m. odprta razstava del Hermana KosiCa. Ogled vsak dan po 19. uri.
V	KATOLIŠKI KN JI-GARNI bodo danes odpr-h razstavo fotografij Fla-via Mosettija in Valterja Nanuta. Razstava bo odprta do 24. junija.
V	KULTURNEM DOMU razstavljajo do 17. trn. beneški likovniki.
NA GORIŠKEM GRADU razstavlja do 30. t.m. Carlo Zuffi. Ogled razstave je od 9.30 do 13. ure in od 15. do 17.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Danes, 10. t. m., je
zaključni predvolilni shod strank, ki podpirajo županskega kandidata Bruna Cro-cettija in sicer v goriski gimnastični dvorani U. G. G.
V imenu Slovenske skupnosti bo nastopil prvi nosilec občinske liste Bernard Špacapan.
NAROČNIK: SSK GORICA
\M PRIREDITVE
DRUŠTVO KREMENJAK vabi danes ob 20.30 v društvene prostore v Jamljah na predavanje: Kletarjenje in vinogradništvo. Gost veCera bo dr. agronomije Matjaž Trošt.
M_______________IZLETI
SPD GORICA priredi v nedeljo, 12. t.m., izlet v Globasnico na 23. srečanje zamejskih planinskih društev. Avtobus odpelje ob 6. uri iz Rožne doline, povratek pravočasno (20 -20.30) za udeležbo na volitvah. Udeleženci naj imajo s sabo dokument za prestop meje (potni list ali osebno izkaznico). Na razpolago so še prosta mesta. Prijave danes samo še pri odbornikih (Čotar tel. 30995, Biserka Sfiligoj tel. 534400, Klemše 882079).
KD BRIŠKI GRIČ priredi 19. junija avtobusni izlet na Koroško z ogledom Mi-nimundusa, Gospe svete, Krnskega' gradu. ZveCer postanek ob Vrbskem jezeru. Prijave in pojasnila: Silvan Pittoh (tel. 884226) in Maja Humar (tel. 884187).
□ OBVESTILA
SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE obvešCa vse, ki so vložili prošnjo za animatorsko delo v Dijaškem domu, naj se telefonsko oglasijo na naš telefon 533495 med 10. in 12. uro do 15. junija 94.
KINO
GORICA
VITTORIA 18.30-20.20-22.15 »Caro dia-rio«. Rež. in igra Nanni Moretti. Zlata palma za režijo na Festivalu Cannes ’94. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Quel che resta del giorno«.
d LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
ALL’ORSO BIANCO (Tavasani), C. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787.
12
Petek, 10. junija 1994
SVET
Begunska taborišča ob mejah z Ruando
RUANDA / ETNIČNO ČIŠČENJE
Plemenska nasprotja so stara in globoka
Hutuji in Tuf siji imajo skupen jezik, kulturo - in vojno
Svoje domove je doslej zapustilo že približno dva milijona prebivalcev Ruande. Mnogi njih so se zatekli v begunska taborišča, ki se v glavnem nahajajo v sosednjih državan, neposredno ob mejah z Ruando.
Nekatere organizacije, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja v Ruandi:
•	Mednarodni komite Rdečega križa
•	ČARE
•	Služba katoliške pomoči
•	Zdravniki brez meja (iz ZDA)
•	Federacija Rešite otroke
•	Svetovna vizija
•	Oxfam America
i od
Reka Kagera ne naplavlja veC trupel pobitih Ruand-cev, je pred dnevi po radiu sporočil ugandski minister za zdravstvo James Makum-bi, ki skuSa tako pomiriti strahove sonarodnjakov o morebitnih zastrupitvah pi-
tne vode. Po nepopolnih podatkih je med najhujšimi plemenskimi poboji v Ruandi reka Kagera v Viktorijino jezero naplavila veC kot 40 tisoč trupel. Samo v Ugandi so jih v množične grobove pokopali veC kot 6.000. Ce
Številke o pobojih držijo, bo to pleme v Ruandi kmalu povsem iztrebljeno.
Kljub poskusom ZN, da bi predstavniki sprtih strani dosegli premirje in zagotovili varnost delavcem človekoljubnih organizacij, se bo-
Poveljnik ruandskih upornikov za mimo sožitje plemen
MULINDI - Generalmajor Paul Kaga-me, vojaški poveljnik Ruandske domoljubne fronte, je zadržan in prijazen mož, vendar trdno odločen, da v enotah ohrani disciplino. 37-letni Kagame naj bi od oktobra 1990, ko je bil ubit dotedanji karizmatični vodja gibanja Fred Rwigyema, sam postavil na noge Ruandsko domoljubno fronto, ki zdaj Šteje že 14 tisoC mož.
»Je zelo strog in obseden z disciplino, prav zato je postala fronta taksna, kakršna je danes,« je izjavil neki ugandski vojaški poveljnik, ki je s Kagamejem sodeloval že pred uporniško invazijo leta 1990. Kagame je prišel na čelo gibanja po tem, ko sta bila v prvem tednu državljanske vojne ubita najpomembnejša vojaška poveljnika Ruandske domoljubne fronte - majorja Chris Bunyenenzi in Peter Bayingana. Kagame je obiskoval vojaško akademijo v ZDA in bil vodja ugandske vojaške tajne policije. Študija v Ameriki ni dokončal, vrnil se je v Ugando. Na letališču Entebbe je za las ušel aretaciji vojaške policije, ki naj bi ga zaprla po ukazu predsednika Yowerija Museveni-ja. Pridružil se je svojim neorganiziranim somišljenikom, ki so se zadrževali v narodnem parku Akagera.
»Pred seboj je imel pomembno nalogo, saj je bila vojska v razpadu,« je izjavil neki poveljnik Ruandske domoljubne fronte. »Večina vojakov je padla v spopadih, morala tistih, ki so bitke preživeli, pa je bila na tleh,« je dodal. V Ruandi je tedanji predsednik Juvenal Habyarimana, ki je bil prejšnji mesec ubit, je po smrti vodje Ruandske domoljubne fronte Rwigyema razglasil splošno slavje. Njegove načrte je prekrižal Kagamejev prihod na čelo gibanja, ki je vojake zbiral predvsem v begun-
skih taboriščih v sosednjem Burundiju, Tanzaniji in Zairu; skušal je pridobiti zaupanje ljudi, ki so morali zapustiti domove. Med njimi je bilo največ Tutsijev, ki so zapustili domove v begu pred etničnimi spopadi po letu 1950. Od približno 4.000 vojakov je vojska narasla na 14 tisoč mož. Predstavniki Ruandske domoljubne fronte pravijo, da si je Kagame pridobil zaupanje mlajših vojakov, med katerimi jih je veliko pobegnilo iz redne ugandske vojske. Kagame je pripadnik manjšinskega plemena Tutsi, vendar pa je v želji po nacionalni enotnosti v svoje vrste vabil tudi pripadnike večinskega plemena Hutu. V nekem pogovoru je Kagame izjavil: »Ruanda je imela vedno slabo vodstvo. Zakaj ne bi Hutuji in Tutsiji, ki govorijo isti jezik in imajo enako kulturno dediščino, živeli skupaj?« Kagame, tudi sam žrtev etničnih napetosti, si prizadeva, da bi med seboj spravil Hutuje in Tutsije. Ko je bil star tri leta, so med plemenoma divjali hudi spopadi. Takrat, leta 1959, je med krvavo revolucijo, na čelu katere so bili Hutuji, približno pol milijona Tutsijev zapustilo državo. Kagame je odrasel v begunskem taborišču v Ugandi, kjer je obiskoval Solo. Pozneje se je pridružil Narodni uporniški vojski ugandskega predsednika Musevi-nija, ki je dobila petletno vojno in prišla na oblast leta 1986. Ni Se jasno, kakšno vlogo bo odigral v prihodnosti; pred kratkim je izjavil, da bi se rad posvetil svoji izobrazbi: »Po vojni se bom vrnil v Solo. Politika me ne zanima.«
Kagame ne pije in ne kadi. Je poročen in oče dveh otrok. Njegov edini brat, tudi pripadnik Musevinijeve vojske, je padel v prvem tednu državljanske vojne.
Bushizya Mseteka / Reuter
Bolgarsko rožno olje zahodnim trgovcem ne diši več kot nekdaj
KAZANLAK - Bolgarska »dolina vrtnic«, ki se razteza od zahodnih delov Bolgarije do vzhoda države, bo v nedeljo praznovala 330. obletnico proizvajanja eteričnega olja vrtnic, vendar bodo nad obletnico lebdeli oblaki gospodarske krize. Nasadi vrtnic se ne obnavljajo, stari niso pravilno vzdrževani, Bolgarija, ki je bila od nekdaj najvecja proizvajalka najbolj kakovostnega olja iz vrtnic, pa izgublja svetovni trg: Francijo, Belgijo in ZDA.
Na izgubo opozarja Rosen Georgi-jev, direktor najvecjega nasada Sevto-polis v Kazanlaku, ki leži v srediSCu doline vrtnic. V Rosovu v bližini Ka-zanlaka je vse polno cvetja, a kmetje ga ne obirajo, saj bo podjetje Sevto-polis odkupilo le majhno količino rož. Kmetje grozijo, da bodo uničili 30 hektarjev nasadov, kajti do konca preteklega leta niso dobili denarja za rože, ki so jih prodali že junija lani. Oblast, ki je v komunizmu zasegla zasebno zemljo, zdaj kmete poziva k melioraciji polj, seveda pa zaradi pomanjkanja denarja tega niso sposobni izvesti. V Morozovu, kjer so najveCje plantaže vrtnic - približno na 2.150 hektarjih - so letos proizvedli komaj 150 ton olja iz vrtnic, v najboljših letih, na primer leta 1989, pa celo 500 ton. Tudi polj, kjer Se sadijo vrtnice,
je Čedalje manj - danes se raztezajo le Se na 1.900 hektarjih. Polina Stefanova, vodja oddelka nasadov, opozarja, da so se letos nasadi znova skrčili. Na hektar so letos v Kazanlaku res pridobili 60 kilogramov olja, povre-Cni pridelek pa je lani padel na 15, 7 kilograma na hektar. Stefanova je povedala, da so pravilno vzdrževani le štirje odstotki nasadov. Bolgarsko olje iz vrtnic je bilo od nekdaj najbolj cenjeno in najdražje, saj je njegova cena leta 1990 znašala celo 6.000 dolarjev za kilogram, zaradi Čedalje večje konkurence iz Turčije, Kitajske in Indije pa je cena občutno padla, tako da je kilogram zdaj vreden le Se 4.200 dolarjev. Bolgarija je s prodajo tega olja na leto zaslužila okrog deset milijonov dolarjev.
Proizvodnja je Se vedno v državnih rokah, saj je privatizacija v Bolgariji šele v povojih. Kljub temu je neki Belgijec ustanovil mešano bol-garsko-belgijsko podjetje, ki deluje že od leta 1988, vendar se vedno znova srečuje s težavami, ki jih velikokrat povzroča prav vladna politika na tem področju. Poznavalci opozarjajo, da tudi kakovost olja ni veC tako velika, zato naj bi ministrstvo za trgovino začelo izdajati posebne certifikate, ki bodo loCili zrno od plev.
Vessela Sergueva / AFP
ji nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Med žrtvami so se - tako kot že v marsikateri vojni - znašli tudi tuji novinarji, ki skušajo v svet posredovati Cim bolj izčrpno informacijo o grozljivem dogajanju.
Plemenska nasprotja v prenaseljeni nekdanji belgijski in nemški koloniji, ki ni dosti večja od Slovenije, a jo naseljuje - oziroma jo je - veC kot sedem milijonov ljudi, niso nic novega. Večinski Hutuji in manjšinski Tutsiji (v sosednjem Burundiju je plemensko razmerje med omenjenimi ravno obratno) imajo skupen jezik in kulturo, kljub temu pa so njihova nasprotja stara in globoka. Po nekaterih poročilih so Hutuji po radiu pozivali somišljenike, naj nikar ne naredijo enake napake kot leta 1973, ko niso pobili vseh Tutsijev. Kljub temu pa grozovitosti pobojev, v katerih so sosedje z mačetami, koli in golimi rokami brez razlike in usmiljenja pobijali sosede - otroke, žene, starce in odrasle neoborožene moške - ni mogoče pojasniti niti s trditvami, da so poboje naročili predstavniki vladnih enot. Ti naj bi poskusili tudi tako onemogočiti napredovanje upornikov, pretežno pripadnikov Tutsijev, ki so v preteklega pol stoletja pred etničnim čiščenjem zbežali v sosednje države.
Moriji očitno še vedno ni videti konca: predstavniki ZN iz sosednjih držav poročajo o novačenju borcev med begunci, želja vladnih enot po vojskovanju pa tudi še ni nic manjša. Dokaz za to so novice o ponovnih množičnih pokolih Tutsijev, ki so jih zagrešili vladni vojaki.
Miloš Ekar
, Gikongoro f
Bufare Rirundo
Cyangugu ■ ■ Ngozi 2^ubuye
t)5tt«o|ayanza "U*
BURUNDI
Bujumbura
/ Kibondo
TANZAN1A
Viri: Inter/
40 km
Kratek pregled nemirne ruandske zgodovine
Zahodna Nemčija ustanovi svojo moljubne fronte, ki deluje v Ugandi, hoCejo
1899
kolonijo v Ruandi.
1916 - Po sklepu Društva narodov dobijo nadzor nad ozemljem Belgijci.
1959 - Zaradi plemenskih spopadov veC deset tisoC Tutsijev, moCno povezanih z monarhijo, pobegne iz države.
1962	- Ruanda postane neodvisna država, njen predsednik je Gregoire Kavibanda.
1963	- Zaradi novih plemenskih spopadov pobegne iz države še veC Tutsijev.
1973 - Zaradi napetosti jeodstavljen predsednik Kayibanda; na oblast pride general major Juvenal Habyaiimana.
1973 - Habyarimana ustanovi novo stranko - Revolucionarno gibanje za nacionalni razvoj (MNRD).
1978 - Po sprejetju nove ustave postane MNRD edina stranka v državi. Habyarimana kot edini kandidat postane predsednik na volitvah leta 1978, 1983 in 1988.
1990 - Med vodilnimi Tutsiji in Hutuji ter v Revolucionarni stranki za nacionalni razvoj pride do nesoglasij.
Oktober 1990 - Pripadniki Ruandske do-
zavzeti majhen in prenaseljen del države, kamor naj bi se vrnilo veC tisoC beguncev, predvsem pripadnikov manjšinskega plemena Tutsi. Napad vladne Čete odbijejo, ubit je vodja RPF Fred Rwigyema.
4. avgust 1993 - Vlada in predstavniki Ruandske domoljubne fronte v sevemotan-zanijskem mestu Arusha podpišejo mirovni sporazum, ki naj bi končal večletno državljansko vojno.
1. november 1993 - Na sever Ruande pridejo mirovni opazovalci ZN.
6. april 1994 - Na letališču v Kigaliju sta med napadom na letalo ubita predsednik Habyarimana in burundski predsednik Cyprien Ntaiyamira.
Uboj sproži krvave spopade med Habaryamanovimi večinskimi Hutuji in pripadniki manjšinskih Tutsijev, ki so bili na oblasti do vstaje leta 1959. Sočasno na severu države sile Ruandske domoljubne fronte začnejo novo ofenzivo. VeC sto tisoC ljudi beži v sosednje države - Zair, Burundi, Tanzanijo in Ugando.
Agencije
Zmernejše kurdske stranke se pripravljajo za vstop v turški parlament
ANKARA - Turški Kurdi se pripravljajo, da bodo svoj legitimni položaj v ankarskem parlamentu okrepili, Ce bodo uporniki iz Delavske stranke Kurdistana (PKK) popustili pod pritiski vladnih čet na jugovzhodu Anatoh-je. Kot so sporočili iz kurdskih krogov, bodo kmalu nastale tri nove »prokurd-ske« stranke, ki bodo okrepile vrste Demokratske stranke (DEP), Čeprav so različno usmerjene.
Demokratska stranka se je znašla pred vrhovnim sodiščem, ki zahteva njeno razpustitev in izključitev šestih poslancev DEP iz parlamenta. Tem so že marca odvzeh poslansko imuniteto z obdoltitvijo, da zagovarjajo »separatistična« stahšCa. Med morebitnimi naslednicami te stranke omenjajo zlasti Ljudsko demokratsko stranko (HA-DEP), ki že obstaja in bo nasledila DEP, Ce bo ta razpuščena, ter neko levo in pacifistično stranko, ki Se nima imena, nastaja pa pod pokroviteljstvom kurdskega socialista Kemala Burkaya, M je trenutno v izgnanstvu. V kurdskih krogih omenjajo tudi tretjo stranko, ki bo skušala v programu združiti kurdsko-islamska stališča, njeno ime pa bo zagotovo vsebovalo pridevnik »kurdski«. Vse tri nove stranke se bodo kot predstavnice Kurdov borile za približno 40 sedežev v parlamentu, ki ima 450 poslanskih mest. V kurdskih krogih napo-
vedujejo, da bodo imele vse isto programsko izhodišče: »nenasilno obrambo interesov kurdskega ljudstva in miroljubno uveljavljanje ustreznih življenjskih razmer za to narodnostno skupnost, zlasti na jugu Anatolije, kjer je v večini«.
Stranko HADEP, ki se je združila okrog predsednika Muraka Bozlaka, nekdanjega voditelja DEP, v konzervativnih krogih že pojmujejo kot naslednico DEP. Pri tem imajo v mislih »njeno posredno oziroma neposredno« povezavo z Delavsko stranko Kurdistana (nezakonito PKK) in njenim vodjem Abdulahom Ocalanom z vzdevkom Apo, Cigar uporniki se že od leta 1984 spopadajo s turško vojsko. Zaradi obdolžitev o povezavi DEP in HADEP s PKK so se morale pomembnejše kurdske osebnosti, sprva združene v okviru DEP, preusmeriti k politiki, »ki je zdaj bolj miroljubna, a še vedno levičarska«. Za Refika Karakoca, ki velja za predstavnika kurdskih socialistov v Turčiji, bo nova stranka, v kateri bo prevzel pomembne dolžnosti, usmerjena »nese-ktaško«, saj bo »združila celotno ljudstvo in različne usmeritve v tej državi v znamenju medsebojnega spoštovanja«. V kurdskih krogih so trdno prepričani, da je teza o enotni tuski državi, ki jo je zagovarjal predvsem utemeljitelj Turčije Kemal Atatiirk, že »zastarela«. Zdaj
je treba »v tej državi spregovoriti o dejanskih interesih življenja pod skupno streho«, o vprašanju, ki zadeva različne narodnostne skupnosti. Teza, ki jo vsaj na zunaj podpira tudi predsednik Sulejman Demirel, je pred kratkim našla svoje mesto v ustavi, da bi tesneje povezala vse narodnosti, ki živijo na turškem ozemlju. Konzervativne stranke, kakršni sta Stranka pravične poti (DYP na oblasti) in Stranka matere domovine (ANAP), se prenavljajo in povezujejo, da bi zastopale kurdske interese ter zagovarjale kurdstvo in islamizem. Nova stranka, ki ji bo verjetno predsedoval Serafetin Elci, nekdanji poslanec tradicionalne desnice, hoče povezati »verske« kroge z juga Anatolije ter iz provinc Bingol, Batman in Siir, kjer so si islamisti Stranke napredka (RP) na lokalnih volitvah 27. marca izborili večino. Kot izjavlja Elci, bo njegova stranka »blizu islamisticnim krogom, vendar brez povezav z DEP in PKK«. Elci zavrača vsakršen nadzor nad stranko iz »zakonitih ali nezakonitih« krogov, s Čimer prikrito namiguje na svojo poglavitno tekmico DEP, ki naj hi bila pod nadzorom PKK. Po drugi strani pa zavrača tudi povezavo z Demokratično stranko Kurdistana v Iraku (PDK) Ma-suda Barzanija, so izjavih v kurdskih krogih v Ankari.
Yurtsay Mihcioglu / AFP
LJUDJE IN DOGODKI
Petek, 10. junija 1994
IZREDNA POTRESNA DEJAVNOST / SEZNAM ŽRTEV V KOLUMBIJI SE DALJŠA
Včeraj Latinsko Ameriko
prizadela še dva potiesa
Hipocentra sta bila v izredni globini, tako da nista bila katastrofalna
la paz, bogota’ -
Medtem ko prihajajo iz olumbije novi srhljivi Podatki o žrtvah pone-eljkovega potresa, so ^Ceraj po vsej Latinski Ameriki občutili močan Potresni sunek, ki naj bi Pa povzročil le paniko ui ne novih žrtev.
Kolumbijske oblasti so morale včeraj priznati, da se iz ure v uro veča Stevi-0 žrtev ogromnega plazu snega, ledu, blata, zemlje
in kamenja, ki se je po ponedeljkovem potresu sprožil z ognjenika Nevado del Huila. Plaz je z obličja zemlje izbrisal pet vasi indijancev plemena Paeces, v katerih je živelo skoraj 10 tisoč ljudi. Juan Manuel Uribe, ki je odgovoren za civilno žaSčito pri predsedstvu reublike, je povedal, da je mrtvih že 250 in da pogrešajo 800 ljudi. Radio Caracol pa navaja, da
so reševalci odkopali 350 trupel in da pogrešajo več kot 3.000 ljudi. Končni obračun žrtev pa ne bo nikoli znan, ker bo večina žrtev ostala za vedno pod orjaškim plazom, Indijanci pa sproti pokopljejo svoje mrtve, ne da bi čakali na popis oblasti. S prizadetega območja so se preživeli že začeli izseljevati, ker se bojijo novih potresnih sunkov in plazov. Pone-
deljkov plaz je med drugim povzročil katastrofalne poplave, ker je končal v strugi reke Paez, ki je prestopila bregove.
Kot kaže pa včerajšnji potresni sunek, ki so ga v Italiji zabeležili ob 2.33 po srednjeevropskem poletnem času, ni povzročil takih katastrofalnih posledic kot ponedeljkov. Agencije navajajo namreč le malenkostno gmotno ško-
__MOČNI POTRESI V KOLUMBIJI IN BOLIVIJI
Potrese, ki so ta teden prizadeli Kolumbijo in Bolivijo, so povzročili premiki litosferskih plošč, ki drsijo druga ob drugi. Pri tem prihaja do velikih napetosti in tektonskih prelomov, ki jih spremljajo močni Potresi, nemalokrat pa na površje pridre tudi lava.
Karibska plošča
Podrivanje
Ena plošča polzi pod drugo, pri tem pa prihaja do velikih pritiskov. Podrivanje (subdukcijo) spremljajo izredno močni potresi.
Kolumbija, 6. junija
Zaradi potresa z močjo šest stopenj po Richterjevi lestvici je z ledenika na dolino Paez padlo " \ ogromno kamenja in blata. Plaz je odnesel \ več vasi, pod sabo pa je pokopal najmanj 250 ljudi.
Bolivija, 8. junija
Severno Bolivijo je prizadel potres z močjo od 7.5 do 8 stopenj po Richterjevi lestvici. Podatkov o žrtvah še ni.
Teorija tektonike
Zemeljsko skorjo sestavlja sedem večjih tektonskih plošč, ki se nenehno premikajo, pri tem pa zaradi pokanja zemeljske skorje nastajajo vulkani in prihaja do močnih potresnih sunkov.
do, sunek pa je vseeno marsikje prekinil telefonske povezave in dobavo električne energije, kar je še povečalo strah med prebivalstvom, ki je v paničnem begu zapuščalo svoje domove. Epicenter potresa je bilo severno od La Paza, potresni sunek je dosegel 7, 5 stopnje po Richterjevi jakostni lestvici, nekateri seizmografi so namerili celo 8. stopnjo, tako da je le izredna globina žarišča (600 kilometrov) preprečila katastrofo. Prav zaradi te globine, običajni potresi imajo hipocenter od 15 do 16 kilometrov globoko, so potresni sunek občutili na vsem latinskoameriškem kontinentu. Zaradi izredne globine so ga zabeležili seizmografi na vseh celinah, trajal pa je od tri do štiri minute. Zemlja pa se še ni umirila, ko so predvsem v Mehiki začutili nov potresni sunek. Epicenter je bil v Tihem oceanu, in sicer 14, 23 stopinje severne širine in 94, 45 stopinje vzhodne dolžine. Hipocenter je bil v globini 34 kilometrov, tako da tudi ta potresni sunek ni povzročil večje škode.
Kot je povedal predsednik Italijanskega vsedržavnega geofizičnega zavoda Enzo Boschi takega potresa še niso zabeležili v Boliviji. V Južni Ameriki pa taki potresi v izrednih globinah niso nobena redkost, a so malo raziskani. V glavnem prvemu potresnemu sunku ne sledijo umirjevalni sunki kot pri bolj plitvih potresih.
Indijanci so včeraj vdano čakali na konec potresa. (AP)
Dijaki iz kolumbijskega Belacazarja čakajo na evakuacijo.
OBLETNICA
Matteotti odkril podkupovanja
RIM - Pred 70 leti je na bregovih Tibere porajajoči se fašistični režim doživel svojo najhujšo krizo. Skupina s fašisti povezanih kriminalcev, ki jih je vodil Amerigo Dumini, je namreč 10. junija 1924 ugrabila, mučila in umorila socialističnega poslanca Gia-coma Matteottija. Ta je nekaj dni prej v poslanski zbornici v hrabrem in odločnem govoru obsodil nasilje fašistov med aprilskimi volitvami. Dan po svoji ugrabitvi pa bi moral Matteotti ponovno spregovoriti v poslanski zbornici, ko naj bi poslance seznanil s presenetljivimi odkritji.
Primer Matteotti je v naslednjih tednih dodobra načel podporo, ki jo je fašizem užival med javnim mnenjem. Julija istega leta pa je Mussolini prebrodil krizo s svojim znanim govorom, v katerem si je prevzel »politično odgovornost« za dogajanja. To je bil uvod v sprejetje zakonov, ki so omejili ustavne svoboščine in pomenijo začetek fašistične diktature.
Kljub temu, da je Mussolini prev-
zel odgovornost za politični umor, pa še danes ni povsem jasno, zakaj so fašisti umorili Giacoma Matteottija. Nedavno pa je zgodovinar Mauro Ca-nali, eden od najboljših poznavalcev primera Matteotti, izrazil domnevo, da so sklep o likvidaciji Matteottija sprejeli, ker je socialistični poslanec odkril naftno podkupninsko afero v Emiliji-Romagni, v katero so bili vpleteni fašistični veljaki. Hipotezo potrjuje članek, ki ga je Matteotti napisal maja leta 1924 in ga je dva meseca po njegovi smrti objavil časopis English life. Matteotti je v članku opozarjal na »hude nepravilnosti«, ki so jih zagrešili pri ministrstvu za narodno gospodarstvo, ko so dali v zakup ameriški naftni družbi Sinclair Oil Company več kot sto tisoč hektarjev z nafto bogatih zemljišč. Kot je zapisal Matteotti, »bi lahko številne visoke funkcionarje obtožili veleizdaje in podkupovanja«. Fašisti so bili baje seznanjeni z vsebino tega članka in so torej sklenili, da je treba Matteottija likvidirati.
IRAN / KER PRETI REVŠČINA
Država skuša ustaviti rast prebivalstva
Kontracepcijska sredstva so brezplačna
TEHERAN - Pred revolucijo leta 1979 je v Teheranu živelo manj kot 3 milijone oseb, celotno bansko prebivalstvo pa je štelo okrog 30 milijonov ljudi. Danes živi v iranski prestolnici in njenem vse večjem predmestju od 10 do 12 milijonov prebivalcev, medtem ko je celotnega prebivalstva preko 60 milijonov oseb, od katerih je približno polovica mlajša od 17 let.
Morda je ravno to največje nasprotje v državi. Težko je namreč omejiti porast prebivalstva in s tem divjo rast mest ter zapuščanje podeželja. Zaradi naraščajočega prebivalstva Iranu preti revščina, katere prvi znaki so se že pojavili v ubožnih predmestjih velikih mest, ki so med drugim nasplošno zelo urejena in cista.
Režim ajatolahov, ki je, čim je prišel na oblast, zaprl družinske posvetovalnice in prebivalstvu naročil, naj se razmnožuje v korist domovine, je v zadnjih letih (sicer z ogromno zamudo) pričel kampanjo za načrtovanje rojstev. To pomenljivo pobjuje tudi včerajšnja vest, da po uradnih podatkih kar 99 odstotkov
poročenih parov danes brezplačno prejema od države kontracepcijska sredstva ter da so rezultati te pobude odlični. Zaradi tega država predvideva, da bo rast prebivalstva v prihodnjih 4 letih padla s sedanje stopnje 3, 2 letno (za katero mnogi menijo, da je nizka in ne odgovarja resnici) na 1, 7 letno.
Razdeljevanje konbacepcijskih sredstev je razmeroma preprosto v mestih, medtem ko na podeželje ozboma v bolj odročne predele pošiljajo specializirane uslužbence, ki parom svetujejo najbolj usbezno konbacepcijsko sredstvo in jih seveda spodbujajo, naj ga uporabljajo. Za moške je Vazektomija brezplačna, vendar poseg ni posebno priljubljen. Poleg tega je država izbrala tudi pot davčnih obremenitev. Po betjem oboku staši nameč izgubijo pravico do olajšav pri nakupu hiše oziroma hrane po polibčni ceni. Poleg tega pri četrtem otroku ženske nimajo več pravice do porodniškega dopusta in si morajo vzeti dopust celo za sam porod. Prihodnost mladine je spričo vsega tega po mnenju mnogih brezizgledna in pri tem tudi vera ne zaleže.
Mož
ZsaZsa
Gabor
kot
Bobbitt
LONDON - Kot je včeraj zapisal londonski »Daily Express« je bil zadnji mož igralke Zsa Zsa Gabor žrtev podobne »nesreče« kot John Bobbitt, le da se je njegovega penisa z zobmi lotil pes nekdanje filmske igralke. Časopis ne navaja, če mu ga je tudi odgriznil, zapisal je le, da so nemškega princa Friedricha von Anhalta sprejeli v bolnišnico, kjer so mu penis uspešno zašili, tako da se »počuti bolje« in »lahko že hodi«. Kot kaže, se je pes lotil princa, ko je ta bdno spal.
NOVICE
AVSTRIJA - EU / PRED NEDELJSKIM REFERENDUMOM
avstrTja-eu
Z bojnim tankom skozi Dunaj
DUNAJ - 22-letni korporal avstrijske zvzene vojske je v sredo zvečer poskrbel za nenavaden dogodek in alarm prve stopnje pri varnostnih organih. Vrnjeni podčastnik je v vojašnici Zwdlfaxing ukradel težko oborožen bojni tank in se znjim preko Schvvechata peljal na Dunaj. S tankom je povizil vse, kar se mu je postavilo v pot, med drugim kar 20 osebnih avtomobilov, nekaj drogov za električni tok itd. Tako vojaška kot tudi civilna policija ga je sicer hotela ustaviti, toda brez uspeha. Vozne je bilo konec Sele, ko se je bojno vozilo zaletelo v betonski steber nekega mostu Cez Donavo. Mladega kor-porala so aretirali, vzrok za nenavaden »izlet« s tankom na Dunaj pa je bila - nesrečna ljubezen. Ministrstvo za obrambo je medtem lastnikom poškodovanih osebenih avtomobilov že sporočilo, da bo Republika Avstrija, torej davkoplačevalci, poravnala nastalo škodo. Posebna komisija pa bo preiskovala, kako je sploh bilo mogoCe, da si je mladi podčastnik - oCitno brez večjih težav - »izposodil« bojni tank.
Zaplenili najnovejši izdajo političnega magacina »News»
DUNAJ - Na zahtevo Wolfganga Flottla, sina predsednika avstrijske banke BAWAG, je bila v sredo ' zveCer zaplenjena najnovejSa izdaja tedenskega političnega magacina »News«. Magacin je objavil daljšo reportažo v katerem trdi, da je Flottl, ki ima veC podjetij v ZDA, vpleten v veC slučajev pranja denarja kot tudi v kriminalne posle z mamili. Tako obdolženi podjetnik je v intervjujih za avstrijsko televizijo (ORF) in za nekatere avstrijske dnevnike očitke odločno zavrnil in poudaril, da so ameriške oblasti celotno zadevo že preverih in da se je izkazalo, da očitki ne držijo. Glede posla z BAVVAG v višini nekaj milijard šilingov - Republika je o tem obširno poročala - pa je sin predsednika Četrte naj-vecje avstrijske banke dejal, da so odgovorni v Avstrijski sindikalni zvezi (OGB), ki je večinski lastnik BAVVAG, vedeli za denarne transakcije ter da posli banki niso bile v škodo.
Nesreča: 4 mrtvi in 20 ranjenih
DUNAJ - Na gorskem prehodu Perchauersattel med Koroško in Štajersko se je včeraj popoldne pripetila huda prometna nesreča. S 53 potniki zaseden (belgijski) avtobus je čelno trčil v avtomobilski tank. V nesreči je po prvih inforamcijah umrlo štiri potnikov, 20 pa so z deloma težkimi poškodbami z rešilnimi helikopterji odpeljali v bolnišnice v Gradec in Celovec. Cesta je bila več ura zaprta.
Zadnji pozivi
Nastop prvakov vseh parlamentarnih strank na tv Najnovejši rezultati anket napovedujejo »da« k EU
Skupno za prsitop k EU - ugledne avstrijske ženske na tiskovni konferenci na Dunaju.
Ivan Lukan
DUNAJ - S televizijsko konfrontacijo prvakov vseh v avstrijskem parlamentu zasoptanih strank (zvezni kancler Franz Vranitzky za SPO, vice-kancler Erhard Busek za OVP, Jorg Haider za FPO, Madelaine Petrovič za zelene in Heide Schmidt za Liberalni forum) je v sredo zveCer kampanja zagovornikov in nasprotnikov pristopa Avstrije k Evropski uniji (EU) dosegla svoj višek. Glavne teme dokaj ostre konfrontacije, ki pa ni prinesla novih argumentov za ali proti uniji, so bile: demokracija in soodločanje v Evropski uniji, posledice pristopa za (visok) življenski standard v Avstriji, ekologija ter mir in varnost in s tem v zvezi tudi vprašanje avstrijske nevtralnosti.
Vranitzky, Busek in Schmidtova so izpostavili nujnost pristopa ne le iz gospodarskih razlogov, temveč tudi iz vidika politične integracije ter varnosti na stari celini, medtem ko sta Haider in Petrovičeva - čeprav z različnimi argumenti - nastopila proti pristopu. Haider je izpostavil predvsem slab rezultat, ki da so ga avstrijski pogajalci dosegli v Bruslju in s tem v zvezi zahteval odklonitev pristopa ter nova pogajanja z EU, Petrovičeva pa je v imenu zelenih izpostavila predvsem socialna in ekološka vprašanja. Svarila je tudi pred izgubo nevtralnosti, ki da je »del Avstrijske državne pogodbe, s katero si je Avstrija težko priborila svobodo«.
Vsi politiki - tako zagovorniki kot tudi nasprotniki - so v svojih izjavah poudarili predvsem tudi pomembnost referenduma za nadaljnji razvoj in položaj Avstrije v Evropi v naslednjih decenijih ter pozvali volilce, naj se prihodnjo nedeljo udeležijo glasovanja o EU.
Zvezni kanclerVranit-zky je temu še dodal, da v slučaju avstrijskega pristopa ne bo prišlo do povišanja davkov ter do drugih finančnih obremenitev. S tem je repliciral na v zadnjih dneh najbolj aktualno temo, saj je prav finančno vprašanje - Avstrija bo v EU neto-plač-nik (okrog 17 milijard šilingov letno) - močno raz-burjalo duhove.
V kampanjo za pristop k EU se je sredi tedna vključila tudi skupina 12 uglednih žensk, med njimi ministrice Maria Rau-
ch-Kallat, Johanna Doh-nal in Christa Krammer, državni sekretarki Brigit-te Ederer in Maria Fekter ter tudi predsednica Avstrijske narodne banke Maria Schaumayer. Utemeljitev skupnega nastopa svetovhonazorno različno usmerjenih zagovornic EU: »Zenske naj vedo, da nam skupna Evropa izredno veliko pomeni«.
K besedi pa se javila tudi odloCna nasprotnica pristopa, Freda Meissner-Blau, nekdanja kandidatka za predsedniško mesto v državi in voditeljica zelenih v 80-tih letih: menila je, da bi pristop k EU pomenil nov »anšluss« k Nemčiji.
Avstrijski mediji so v-čeraj objavili najnovejše rezultate javnomnenjskih povpraševanj: potemtakem je v nedeljo - pod pogojem, da bo volilna
udeležba blizu 80 odstotkov -, pričakovati dokaj jasen »da« Avstrijk in Avstrijcev za pristop k Evropski uniji.
Bolj tesna pa zna zadeva biti pri udeležbi pod 70 odstotkov. Vodja inštituta »Ifes« Ernst Gehmacher s tem v zvezi poudarja, da so nasprotniki pristopa veliko bolj motivirani in se bodo zato tudi udeležili referenduma, medtem ko se velik del naCelnih zagovornikov pristopa še ni odločil, ali bo šel na vo-liscle in s tem tudi aktivno izvajal svojo volilno pravico (volilna udeležba ni obvezna - op. ured.).
Za napetost je v nedeljo zveCer torej poskrbljeno tudi v alpski republiki, z objavo prvih trendov pa je po napovedih iz Dunaja računati okoli 18. ure.
Volilni boj s »»Patriot« -raketami
DUNAJ - Avstrijski obrambni minister Wernet Fasslabend (OVP) je včeraj - v zvezi s tekoCo kampanjo kam zvezne vlade za pristop Avstrije k EU" presenetil z novo varianto. Za ORF je menil, da bi si Avstrija - kot polnopravna Članica EU - v slučaju njene ogroženosti od partnerjev v EU lahko »izposodila« obrambne rakete tipa »Patriot«.
Menil je tudi, da bi bila avstrijska varnost v slučaju napada tujega sovražnika na državo p° pristopu k EU znatno večja. Ge bi se Avstrijci v nedeljo odločili, da ostanejo zunaj EU, bi to imelo za posledico, da bi Avstrija morala izdelati popolnoma nov varnostno-politični koncept, je še dodal Fasslabend.
AVSTR! J A-EU
-------------------- 1
Ugodnosti za industrijo
DUNAJ - Pristop Avstrije k Evropski uniji (EU) bi državni industriji (OIAG) prinesel carinske olajšave, ki bi ji privarčevale okoli 250 milijonov šilingov.
To je v okviru razprave o načrtovanem pristopu k Evropski uniji povedal minister za državno gospodarstvo Viktor Klima.
Po njegovem prepričanju tudi državna je- j klarske industrija ni I ogrožena od sicer moCne evropske konkurence, zato da zmanjšanje produkcijske kapacitete ne bo potrebno.
KOROŠKA / OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG - BILANCA ZA 1993 IN NAČRTE ZA PRIHODNOST
Uspešno slovensko zadružništvo
Bilančna vsota Zveze slovenskih zadrug (ZSZ) v leto 1993 narasla na 2,7 milijard šilingov - V soboto dopoldne slavnostna otvoritev novega poslovnega poslopja zadružniške zveze sredi Celovca
CELOVEC- Zveza slovenskih zadrug (ZSZ) izpolnjuje kriterije, ki jih na banCnem področju postavlja Evropska unija. S to ugotovitvijo je direktor ZSZ Joža Habernik izpostavil pozitiven razvoj slovenskega bančništva in zadružništva na (avstrijskem) Koroškem in dejal, da je v zadnjih letih uspelo - na primer s krediti javnim avstrijskim ustanovam in s posli z državami Evropske unije - pridobiti trden status in priznanje. Zrelost za EU pa da se dokumentira tudi pri deležu pri lastnem kapitalu banke, ki da presega celo mejo bank v Evropski uniji.
V celoti gledano po-
zitivno bilanco za poslovno leto 1993 je delegatom občnega zbora predstavil predsednik upravnega odbora Miha Antonie. Poudaril je, da bilančna vsota v letu 1993 narasla na 2,7 milijard šilingov, razlog za pozitiven razvoj pa da je porast predvsem pri hranilnih in bančnih vlogah, kar je predsednik ZSZ tolmačil kot povečano zaupanje v to slovensko bančno oz. zadružniško ustanovo na Koroškem.
Kritično pa je Antonie ocenil dejstvo, da je leta 1993 ZSZ pri delnem obratnem uspehu precej zaostajala za številkami iz prejšnjega leta, »kar je posledica precejšnjega in krep-
kega zmanjšanja poslov t.i. mešanih prodjetij na Koroškem«.
Nekatere izmed teh firm da so svoje poslovanje zmanjšale za sko-
raj 90 odstotkov in ga zmanjšujejo še naprej, nekatere da bo so še v precejšnjih težavah, je poudaril Antonie in samokritično dejal, da od-
govornim v ZSZ ni vedno uspelo zmanjševanje teh poslov nadoknaditi s povečanjem poslov na drugih področjih. »Mislim, da so leta, ko smo
dosegali tudi do dva odstotka delnega uspeha glede na bilančno vsoto mimo ter da ZSZ s stabilizacijo gospodarskih razmer v Sloveniji in s padcem recesije v Avstriji prihaja v dobo povprečnih donosov«, je še ipostavil Antonie, ki je bil v svoji funkciji soglasno potrjen za nadaljnjih štirih let.
Glede razvoja v tekočem poslovnem letu pa je bilo povedano, da se poslovna politika usmerja na stalno naraščanje primarnih vlog, medtem ko pri izkoriščanju kreditov gradi na tem, da se obdrži vsaj sedanje stanje ob istočasnem izboljšanju neto obrestnih donosov ter donosov iz strorit-
venih poslov. Po dokončni izgradni novega bančnega poslopja pa ZSZ namerava posvetiti še večjo pozornost celovškim privatnim in poslovnim strankam.
Dograditev novega poslopja v Celovcu bo slovensko zadružništvo praznovalo jutri, v soboto, 11. junija. Na vogalu Ceste 10. oktobra in Pavličeve ulice je zrasla moderna stavba, v kateri bo odslej poslovala centrala Zveze Bank. Za uradno odprtje novega poslopja, ki je stalo okoli 80 milijonov šilingov, so slovenski zadružniki - od 9. ure naprej - pripravili pravo ljudsko praznovanje. Ivan Lukan
Nova uredba naj bi precej razbremenila gospodarstvo
Vlada odpravlja carinske pregrade
Ljubljana - vlada je
na vCerajšnji seji sprejela novo uredbo, ki odpravlja carine pri uvozu opreme ui hkrati povečuje znižanje carin pri uvozu surovin in reprodukcijskega materiala iz sedanjih 50 na 70 odstotkov.
Kot je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnjeval minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin Kračun, naj bi nova uredba razbremenila gospodarstvo, saj bo zaradi znižanja materialnih stroškov povečala izvozno konkurenčnost, zmanjšala Pritiske na povečanje cen, povečala investicije in pospešila prestrukturiranje te gospodarsko rast.
Ti ukrepi predstavljajo Lar za milijardo tolarjev manj proračunskih prili-
vov. Vendar po Kračunovih zagotovilih proračun pričakuje veCja vplačila iz drugih virov, na primer iz naslova uredbe o prepovedi uvoza vozil brez katalizatorjev, kar naj bi pokrilo manjkajoče proračunske prilive.
Vlada je tudi ugotovila, da bo treba nekatere zakone spremeniti oziroma dopolniti, saj nekaj njihovih določb, tako minister Kračun, ovira ali celo onemogoča prilive tujega kapitala v Slovenijo. »S sprejetjem strategije do tujih vlaganj je parlament rešil dilemo, ali smo tujim vlaganjem naklonjeni ali ne, vprašanje, ali bodo tuja vlaganja v prid gospodarskemu razvoju, ali pa ga bodo zavirala, pa je še odprto,« je med drugim dejal Kračun in dodal, da imajo vzhodnoevropske države
s tujimi vlaganji različne -tudi grenke - izkušnje. Vendar se po ministrovih besedah Slovenija tovrstni gospodarski dejavnosti in povezovanju s svetom ne more izogniti, saj njeno gospodarstvo potrebuje novo tehnologijo, nove trge in svež
kapital. V pripravi je tudi zakon o tujih vlaganjih, ki bo Slovenijo predstavil kot varno in privlačno, hkrati pa jo zaščitil pred negativnimi učinki tujih vlaganj. Vlada je vseeno presodila, da bi bilo smiselno nekatere zakone dopolniti in spre-
meniti. Pristojna ministrstva bodo zato preučila možnosti za spremembe zakona o gospodarskih družbah, zakona o soupravljanju delavcev ter zakona o tujcih v delu, ki govori o izdajanju poslovnih viz.
Alenka L. Jakomin
Vlada bo parlamentu predlagala sprejetje zakona o javnih cestah. Ta bo nadomestil zakon o cestah, ki je s sistemom družbene lastnine uvedel samoupravne interesne skupnosti za ceste. Zakon o javnih cestah bo razmejil državne od občinskih cest, določil enotna strokovna merila za njihovo graditev in vzdrževanje ter obvezne gospodarske javne službe. Prav tako bo zakon uredil pogoje uporabe in posegov na državnih cestah in določil obveznosti varovanja okolja, zemljišč in zgradb pred vplivi prometa. Natančno bodo razmejene obveznosti države in lokalnih skupnosti pri financiranju državnih cest znotraj naselij, kjer poleg daljinskega
poteka tudi lokalni promet. Vzdrževanje javnih cest bo v pristojnosti obvezne gospodarske javne službe. Za redno vzdrževanje bodo skrbele službe na temelju koncesij, investicijska dela pa se bodo oddajala z javnimi natečaji. Predlagani zakon zagotavlja možnost neposrednih vlaganj v gradnjo in rabo posameznih cest, odsekov ali cestnih objektov. S prenosom javnih cest v državno lastnino bi se vse ceste, ki bi bile kategorizirane kot državne ceste, vpisale v zemljiško knjigo po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine, ne glede na vrednost zemljišče. Prejšnji lastniki zemljišč bi pri tem imeli pravico do odškodnine.	(B. M.)
Pogajanja za vključitev v GATT
LJUBLJANA - Na včerajšnji seji odbora za kmetijstvo in gozdarstvo je Ivan Obal, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, povedal, da bo Slovenija prihodnji teden podpisala bilateralne sporazume s Kanado, Združenimi državami Amerike, Novo Zelandijo in Avstralijo. S tem bo zaključen najzahtevnejši del pogajanj za vključitev Slovenije v Gatt oziroma Svetovno trgovinsko organizacijo, kot se bo Gatt imenoval od 1. januarja leta 1995 naprej. Slovenija bo hkrati pokrila vse obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati Članice Gatta na osnovi Urugvajskega kroga.
»Sloveniji je uspelo ohranih raven zaščite domače kmetijske proizvodnje na raCun določenih carinskih kontingentov, ki omogočajo uvoz manjših količin izdelkov po nižji stopnji zaščite,« je povedala Mojca Božic, svetovalka ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. »Gre za tako imenovani minimalni pristop na trg v skladu s pravili Urugvajskega kroga, ki mora biti na začetku triodstoten, po šestih letih pa petodstoten, paC glede na porabo v državi.« Do najvecjih težav pri pogajanjih je prišlo zato, ker je Slovenija pravzaprav ustvarjala preseden za druge države (Kitajsko, Bolgarijo, Romunijo), ki sledijo Sloveniji v pogajanjih za vstop v Gatt, saj se hkrati ustvarja model zaščite na kmetijskem področju. Slovenija je sprejela obveznost, da splošna carinska stopnja za kmetijske in industrijske izdelke ne bo višja od 27 odstotkov, razen v primerih, ko so carinske dajatve drugaCe opredeljene. Eden od sklepov Urugvajskega kroga je, naj se ukinejo vse oblike necarinske zaščite (kontingenti in prelevmani), sistem, ki velja v Sloveniji za zaščito domačega trga. Slovenija naj bi imela ob vstopu v Gatt na področju kmetijskih izdelkov samo carine na določeni predvideni stopnji, pozneje pa znižane za povprečno 36 odstotkov. Dosegla pa je priznanje dveh list izjem tega pravila: Usta A vsebuje kmetijske izdelke, za katere bo ob vstopu v Gatt veljala najvišja carinska stopnja -70 odstotkov - in se bo v šestih letih znižala na 45 odstotkov. Lista B vsebuje kmetijske izdelke, za katere bo imela Slovenija dve obliki carinskih dajatev: carine, izražene v odstotkih od vrednosti blaga, in specifične dajatve, ki bodo izražene v ekujih na tono. Na zahtevo ZDA je Slovenija prevzela tudi nekdanjo jugoslovansko listo carinskih koncesij, vendar so se večinoma ohranile obstoječe carinske stopnje, povečane za dva odstotka, kolikor sedaj znašajo uvozne takse v Sloveniji.	Irena Pirman
AFERA HIT / PREISKOVALNA KOMISIJA
Preiskovalci pripravili obsežen seznam novih prič, Poljšak pa kočljiva vprašanja
LJUBLJANA - Parlamentarna komisija, ki preiskuje sume o zlorabi javnih pooblastil pri poslovanju podjetja Hit, je vCeraj določila nov seznam oseb, ki jih bo kot pri-Ce povabila na zaslišanje. Komisija je tudi oblikovala dve vprašanji, na kateri mora odgovoriti sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora.
Člani komisije so bili včeraj še zmeraj pod vtisom rzpovedi prič s prejšnjega zaslišanja. Tako je poslanec Marijan Poljšak menil, da Pričevanja Igorja Bavčarja in Mihe Brejca dokazujejo, da so bili o nepravilnostih pri Poslovanju podjetja Hit obveščeni Milan KuCan, Herman Rigelnik in Mitja Gaspari. Ker niso nic ukrenili, je menil Poljšak, bi morali zastaviti vprašanje 'o njihovi odgovornosti. V nasprotju s Poljšakom so se Jože Jago-dmk, Tone Peršak in Leo Šešerko nagibali k mnenju, da je napočil Cas, ko bi morala komisija izdelati svoje sklepno poročilo in ga posredovati državnemu zbom. Jago-dnik je bil prepričan, da je komisija zaslišala že dovolj PriC, da bi se lahko lotila priprave takega poročila, Peršak Pa se je zavzemal za to, da komisija podatke, ki jih je dobila, primerja z izhodiš-rinimi podatki. Na osnovi tega naj bi ugotovila, ah že lahko izdela sklepno poročilo afi pa mora dobih še kakšne dodatne informacije. Zelo skeptičen je bil tudi Šešerko, ki je ugotavljal, da je komisija doslej slišala bolj malo nprijemljivega. Sklepno poročilo bi morah pripraviti zato, ker »je še vedno bolje, da držimo vrabca trdno v roki, kot da brez dokazov omenjamo zveneča politična imena«.
Namesto sklepa o pripravi takega poročila je komisija soglasno izglasovala sklep, da na prihodnja zaslišanja povabi priče Spomenko Hribar, Draga Ferša, Mitjo Klavoro, Darka Mavra, Branka Bračka, Ivana Eržena, Stefana Tepeša, Staneta Dolgana, Milana Domadenika, Bojana Podbevška, Janeza Zemljariča, Janeza Siršeta, Boga Brva-
rja in vnovič Dušana Šinigoja, Franka Rutarja in Viktorja Žaklja.
Marijan Poljšak je zahteval tudi odgovore na dve vprašanji, in sicer »Kdo ima po položaju in pravnih pooblastilih dolžnost sprožiti prekinitev toka denarja podjetja Hit preko državne me-
je« ter »Kdo bi moral z dekretom vlade odstavili vodstvo Fhta, ko so v Hitu opazili malverzacije«. Poljšak ni vedel, kdo naj bi odgovoril na vprašanji, Jagodnik pa je predlagal, naj se vprašanji pošljeta predsedniku vlade, predsedniku države, pravosodnemu ministru, vrhovnemu tožilcu in ustrezni službi v parlamentu. Člani komisije so nato polemizirali o smiselnosti takšnih vprašanj, na koncu pa so s tremi glasovi za in enim prod sklenili, naj na vprašanji odgovori sekre-
GLOSA
Hit - hit - hitovanje
Preiskovalna komisija za Hit se obnaša, kot da bi domnevni novogoriški »rop stoletja« preiskoval otroški vrtec. Namesto da bi po opravljenih preiskavah in zaslišanjih dajala odgovore, postavlja nova vprašanja. Tudi prav. Toda vprašanja bi morala imeti rep in glavo, namesto tega pa so tako zmedena, da razkrivajo neznanje, sveto preproščino in ideologijo tistih, ki jih zastavljajo.
Po dobrem letu dni delovanja nekaj poslancev sprašuje po pooblastilih organov, ki naj bi prekinili prehajanje denarja Cez državno mejo. Tega se spomni komisija, katere temeljna naloga je, da preiskuje sume o zlorabi javnih pooblastil. Človek bi pričakoval, da se bodo dani komisije, še preden bi zagrabili za delo, najprej seznanili s tem, kaj so javna pooblastila, kaj vključujejo in kdo jih izvaja. Sele na osnovi tega bi lahko ugotavljali, kdo in kako jih je kršil, ne pa da takrat, ko bi morali prih z dokazi na svetlo, sprašujejo naokrog, kdo sploh ima kakšna pooblastila.
Človek bi poleg tega pričakoval, da vsak poslanec pozna ustavo na izust. bi da ve, kaj je demokracija. Da razume, da demokracija sloni na zakonih. Ne na dekretih, pa Čeprav bi bili to »pravični« dekreti demokratične vlade! Da zato v demokratični državi ni vlade, parlamenta, preiskovalne komisije ah - Ce hoCete - svetega boga, ki bi lahko z dekretom odstavil vodstvo nekega podjetja. Da torej ni res, kot pravi Podobnik, da ima vsaka stvar svojega gospodarja. Malo morgen! V demokraciji ima vsaka stvar svoj prostor svobode, njegovo površino pa omejuje zakon. Povsod prisotni gospodarji so iz neke druge zgodbe, ki smo jo v Sloveniji enlnat že gledali v živo. Ce se komisiji zdi, da je takrat kakšno nadaljevanje zamudila, naj se sprehodi do kinoteke. Tam vrtijo tudi Velikega diktatorja. Sarm njegovih dekretov je tolikšen, da se gledalci od smeha držijo za trebuh. In še en nasvet: Ce komisija noče, da se ji smeji vsa država, naj ustanovi podkomisijo, katere naloga bi bila, da s prevenh-vnimi ukrepi zaščiti lik neustrašnih Hitovih preiskovalcev. Eden od takšnih ukrepov bi lahko bil, da bi bile seje komisije zaprte za javnost. Res je, da bi zaradi tega o igralniških nečednostih v javnosti vedeli manj, toda elanom komisije ne bi bilo več treba zardevati od sramu. Miran J. Lesjak
tariat za zakonodajo in pravne zadeve. Predsednica komisije Polonca Dobrajc je glasovala proti takemu sklepu, poleg tega pa je izrazila še ločeno mnenje, saj je menila, da bi elani komisije tako ah tako morali poznati osnove ustavnega sistema.
Člani komisije so v zvezi s sumi, da nepooblaščeno prihajajo v javnost tajni dokumenti o Hitu in o sprožitvi alarma v parlamentarnih prostorih, sprejeli še sklep, s katerim zahtevajo, naj jim ministrstvo za notranje zadeve in varnostna služba parlamenta dostavita na vpogled zapisnike o tem dogodku.
Miran J. Lesjak
Kučan podelil častni znak svobode
LJUBLJANA - Na včerajšnji slovesnosti v dvorani predsedniške palaCe je predsednik Milan KuCan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval direktorja MGLC Zorana Kržišnika in ravnatelja kostanjeviške galerije Lada Smrekarja za zasluge na področju likovne umetnosti in pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine ter za prispevek k mednarodnemu uveljavljanju Slovenije
na področju umetnosti. S častnim znakom svobode Republike Slovenije pa je odlikoval Revijo 2000 za zasluge pri veC kot dvaj-
setletnem prizadevanju za pluralizacijo, demokratizacijo in prepoznavanje slovenskega duhovnega sveta. (M. T.)
ODBOR ZA INFRASTRUKTURO
Načrtovalci so v časovni stiski
Priprava lokacijskih načrtov
LJUBLJANA - Odbor za infrastrukturo in okolje je na svoji seji predlagal, naj se vse dejavnosti državnih služb pri pripravi lokacijskih načrtov za avtocestne odseke v smeri sever - jug začasno prekinejo in preusmerijo na pripravo lokacijskih načrtov za avtocestno povezavo vzhod - zahod. Odbor je tak sklep sprejel zato, ker v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoCe zagotoviti pravočasne gradnje avtocestnih odsekov od italijanske do madžarske meje. Na Zavodu za prostorsko planiranje pa so članom odbora pripravili predstavitev delovne verzije predloga sprememb in dopolnitev prostorskega plana države z variantnimi predlogi avtocestnih odsekov v Sloveniji. Direktor zavoda Jože Novak je pove-
dal, da do sedaj planirane prometne povezave niso v celoti ustrezale novemu ge-ostrateškemu položaju Slovenije. Pri predstavitvi avtocestnih odsekov v smeri zahod - vzhod je Novak poudaril, da imajo načrtovalci daljinskih cest trenutno najbolj zahtevno delo pri izboru najprimernejše variante na širšem območju Maribora. Tam se namreč križata phymska avtocesta in odsek proti Madžarski. Načrtovalci razmišljajo tudi o predlogu, da bi avtocesta prešla mejo z Madžarsko v Genterovcih in ne v Pincah. Pri proučevanju različice avtocestne povezave med Celjem in Ljubljano so izvedenci ugotovih, da bi t. i. ekološka različica, ki so jo predlagala nevladna društva, preveč posegla v naravno okolje. (B. M.)
Hit ■ sodno razpravo spet preložili
NOVA GORICA - Najkrajše sporočilo o sodni obravnavi zoper štiri Hitove delavce (Danila Kovačiča, Darka Makuca, Danila Kodriča in njegovo ženo Anilo Thanasi-Kodric) je: nič novega. Obravnava ni napredovala niti za korak. Razlog? Obtožena Anila Thanasi-Kodrič je imela spet zvišano telesno temperaturo, zato ni bila sposobna slediti razpravi. Ta je preložena na torek, 14. junija.
Vendar nekaj podrobnosti kaže na to, da je dokazovanje krivde zašlo v slepo ulico. Ko se je nekaj po deveti uri včerajšnji narok vendarle začel, je zagovornik Anile Thanasi-Kodrič Andrej Stanovnik obvestil sodišče, da je imela njegova stranka, preden so jo iz koprskega zapora odpeljali na obravnavo v Novo Gorico, telesno temperaturo zvišano na 37, 4 stopinje. Stražnica je to potrdila. Namestnik javnega tožilca Roman Sevšek je sicer menil, da različni ljudje lahko različno prenašajo vročino, Stanovnik pa ga je zavrnil z argumentom tako imenovane sprevržene logike. Sodni senat je prekinil razpravo in obtoženko poslal v goriški zapor na vnovično merjenje temperature. Pokazalo se je, da je temperatura še višja -38, 3 stopinje Celzija, zato je predsednik sodnega senata Zoran Sviligoj prekinil narok.
Po prekinitvi naroka je hotel sodniški pomočnik obtoženemu Danilu Kodriču predali sodni poziv italijanskega sodišča iz Gorice za kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil v osrednji državi, ko je bil že priprt v naši državi. Kljub pojasnilu sodnika Sviligoja, da je to dejanje le usluga kolegom iz sosednje Gorice, je Kodričev zagovornik Dušan Pajk svoji stranki odsvetoval sprejemanje kakršnegakoli tovrstnega papirja, Andrej Stanovnik pa je pripomnil, naj novogoriško sodišče ne postane poštni sel za izročanje pozivov goriškega sodišča.
Vojko Cuder
KULTURA
Petek, 10. junija 1994
O D TRGANO
Alternativci v Los Angelesu
Znane svetovne osebnosti so se od nekdaj rade lepo oblačile. Obleke znanih modnih kreatorjev in bogat nakit so stvari, ki jih nosijo vsi, ki nekaj pomenijo. Vendar pa želijo tudi zvezdniki velikokrat pritegniti pozornost z nekoliko nenavadnimi oblačili. Tako se je Sharon Stone za en večer spremenila v »zlato deklico«. Na veCerni prireditvi se je pojavila v popolnoma zlati obleki in tako Se najbolj spominjala na ljubkega angelčka. Prav nasprotno pa se je divje in izzivalno oblekla Sandra Bernhard.
Klobuk-prigrizek
Kruh je najboljši svež, še topel, direktno iz peci. Najlepša je večerja v dvoje, ob svečah. In zenske so nore na moške, ki se spoznajo na umetnost in nežno zrejo v francosko podeželje na Van Goghovih slikah. Modni kreator John Galliano ve za te majhne stvari, ki pa lahko neskončno osrečijo. Odločil se je, da naredi klobuk iz štruce belega kruha, v katerega bosta zapičena dva velika CopiCa in dve majhni svečki. Klobuk kreator priporoča samo za nore mondene zabave.
Zapestnico-verižico-uhan
Uhan v ušesu je obvezen, tako za Zenske kot za moške, ogrlica je že del telesa, prstani so že prirasli k prstom, običajnega nakita nihče veC ne opazi. Ves denar za diamantne ogrlice, briljantne prstane in dragocene broške, sponke in uhane je zaman. NihCe ga ne opazi, ker ga imajo vsi, ki so bogati in vsi, ki so zadolženi pri oderuških bankah, zato, da bi bili videti bogati. Vendar je sedaj prišel Cas, ko imajo lahko bogati in zadolženi nov razlog za zapravljanje. Okrasiti je treba tudi prazna lica in štleCi nos. Kratko in lepo »zapestnico-verižico-uhan«, je treba pripeti na uho, jo napeljati preko pustega obraza in jo pripeti na nos. Posebno navduši še dodaten uhan v prebodenemu nosu, na obrazu pa se morajo svetiti majhne zvezdice. Obrazni zvezdni utrinek bo modna muha naslednjega leta.
Pike Nogavičke
Kdo je on? Kdo je ona? Lasje o temu veC ne govorijo. Frizerji ali bolje stilisti pričesk so se odločili, da je konec ločevanja moških in ženskih pričesk. V Času hipijev so vladali dolgi lasje in enaka oblačila, sedaj to ni pomembno. Moški in ženske imajo dolge, kratke, kodraste, pobrite, pobarvane,... pričeske. Posebno pa so letos moderne kitke, naravne ali umetne, ki morajo biti nevidne spete. Pripravili: T.L. in I.S.
Nova kaseta Faraonov
Primorski kvintet Faraoni je izdal novo kaseto z naslovom Naj te morje... Na njej je deset skladb, ki so jih večinoma napisali elani skupine. V skladbi V San Simonu, za katero je glasbo napisal Zdenko RunjiC, znani skladatelj, ki se ga spomnimo s Splitskega festivala, gostuje pevec Oliver DragojeviC. Spremljevalne vokale je odpela Meta Močnik. Ploščo je produciral Sašo Fajon (Darja Švajger, Anja Rupel).
David Byme se vrača
David Byme, nekdanji pevec razpadle ameriške skupine TaUang Heads, je izdal samostojni album s preprostim naslovom David Byme. Na prvi single plošCi s tega albuma je skladba Angels (Angeli). David Byr-ne je tretja samostojna plošCa tega ustvarjalca, pred njo je izdal še Rei Momo in Uh Oh. Medtem je Byme sodeloval tudi pri zbiranju posnetkov nekaterih južnoameriških izvajalcev, ki so jih pozneje izdati pri enem od pododdelkov njegove založbe.
Akustični Johnny Cash
Johnny Cash, znani country pevec in avtor, je posnel svojo prvo akustično ploščo z naslovom American Recordings (Ameriški posnetki). PlošCo so snemali na domovih Johnnyja Casha in Ricka Rubina (Run DMC, Cult), ki je lastnik istoimenske založbe, pri kateri je Cash izdal album. Skladbe za album so poleg Casha prispevali se Člen Daznzig (Danzig), Nick Lovre, Tom VVaits, Leonard Cohen, Kris Kristoffer-son. Prvi single s tega albuma se imenuje Dehtia‘s Gone (Dehlia je odšla), v videu pa nastopa znani fotomodel Kate Moss.

V
Napad na Biafro
Ameriškega pevca, glasbenika in pripovednika Jella Biafro so minuli konec tedna divjaško napadli v kalifornijskem noCnem klubu. Biafra je obiskal predstavo gledališča Gilman na Berkeley kolidžu, ko je k njemu pristopila skupina punkerjev in ga obtožila, da se je »prodal«. Obkrožiti so ga, ga brcati v glavo in mu zlomiti nogo. Biafra zaradi hude poškodbe noge še štiri mesece ne bo mogel hoditi in zdaj okreva na svojem domu. Napadalcev še niso našli. Biafra je nekdanji pevec znane punk skupine Dead Ken-nedys.
Še ena predelava Nielsona
Angleška skupine The Beautiful South je izdala drugi single s svojega novega albuma. Na plošči je pesem Everybody’s Talkin’ (Vsi govorijo). Pesem je v izvirniku prepeval pokojni Harry Nielson, ki je tudi avtor skladbe Without You (Brez tebe) Mariah Carey. Everybody’s Talkin’ se je prvič pojavila kot glasba v filmu Polnočni kavboj iz začetka sedemdesetih let
Nove male plošče
Mariah Carey je izdala novo malo ploščo. Na njej je skladba Anytime You Need A Friend (Kadarkoli potrebuješ prijatelja). Pesem je tudi na njenem zadnjem albumu Musič Box (Glasbena skrinjica). Angleška skupina Primal- Scream pa je izdala nov single, na katerem je pesem Jailbird. To je njihova druga mala plošCa z albuma Give Out But Don’t Give Up.	(M. M.)
IZŠLO JE / PLOŠČE IN KASETA
Rollins Band
Hiisker Du
Gloria
Mesečniki
Weight (Imago, 1994) CD, rock, 53 min. Distribucija NIKA, prodajajo vse boljše trgovine z glasbo, 2.550 tolarjev/RecRec.
Po razpadu legendarne kalifornijske skupine Black Flag leta 1986 se je njen pevec Henry Rol-tins samo še bolj posvetil glasbi in nastopanju. »Jaz sem moje delo,« pravi Rollins, ki ima za seboj sedem albumov s skupino Black Flag, šest albumov - solo in z Rollins Bandom - sedem solo plošC govorjene besede, sedem knjig, ob vsem tem pa skoraj neprestano nastopa sam ali s svojo skupino. V pripravi je celo plošCa improvizirane glasbe, ki jo je Rollins Band posnel s saksafoni-stom Charlesom Gayleom. Po daljšem premoru je nova plošCa Rollins Banda presenetila z lahkoto glasbe, vsaj v okvirih dosedanjega težkega zvoka skupine. Sicer grobo Rollinsovo petje je v nekaterih komadih skoraj normalno, vendar še vedno ni razloga za sume o zvodenitvi njegove glasbe. Rollins še vedno dela težak rock‘n‘roll, ki ga ne bi radi poslušati pred spanjem. Glasba je bolj raznolika, sicer pa je to še vedno značilni Rollins: energičen, brez predsodkov in s popolnim prepričanjem v to, kar dela. Rollins nikoli ni priznaval kompromisov. Vsa utesnjenost in nočne more življenja v njegovih komadih zgorijo v pozitivno energijo, ker preprosto ni Časa za zapravljanje življenja. »Ta Cas je stvaren,« pravi Rollins. j Tvoj Cas je zdaj. Ne govori. Naredi.« Rol-lins dela to že trinajst i let. Vsak dan, vse dni.	(D. C.)
The Living End (Wamer Bros., 1994) CD, rock, 77 min, Distribucija Nika, prodaja RecRec, Resljeva 2, Ljubljana, 2.550 tolarjev.
Trio iz Minneapolisa je bil ena najpomembnejših skupin osemdesetih let, ki je v takratnem zelo produktivnem obdobju novega ameriškega rocka zasedala bistveno mesto. V osemletnem delovanju je skupina izdala večje število singlov in sedem velikih plošC, med katerimi sta dvojna plošCa Zen Ar-cade in album New Day Rising veC kot samo plošCi desetletja. Skupina je zaradi nasprotij med bobnarjem Grantom Hartom in kitaristom Bobom Moul-dom leta 1987 razpadla, oba elana pa sta nadaljevala s samostojno glasbeno karier. Prvi s skupino Nova Mob, ki pa še zdaleč ni dosegla uspeha in pomena Hiisker Du. Leta 1994, ko skupina odmeva samo še v spominu najveCjih ljubiteljev, kar naenkrat preseneti nova izdaja, živa plošCa The Living End. Posnetki so nastali leta 1987 na zadnji turneji skupine Hiisker Du v ZDA in v Kanadi. Takrat je skupina igrala izbor skladb od druge do zadnje plošče z dodatkom komada z ultra hitrega prvenca, del teh pa se je znašel na kompaktnem disku z najdaljšim možnim trajanjem. Nič slabo ne bi bilo, če bi bil disk dvojni, saj še vedno manjkajo nekateri kljuCni komadi. Ampak vseeno, spet so tukaj, tudi na koncu kariere polni neustavljive energije, kot da bi glasba prekrila vse napetosti med elani. Hiisker Du ne bodo nikoli veC skupaj, zato pa bodo vedno živeti. Tako dobra glasba se z lahkoto izogiba pravilom Časa. (D. C.)
The Sacred Musič of John Rutter (založba Colle-gium Records, Cambridge, 1994), CD, zborovska glasba, 45 minut. Prodaja glasbena založba As trum, Cankarjeva 7, Tržič (razstavni salon: Trg svobode 31), 2.295 tolarjev.
Blagovno znamko Collegium Records iz Cambridgea je pred desetimi leti ustanovil angleški skladatelj in dirigent John Rutter, da bi s svojim poklicnim zborom The Cambridge Singers, solisti (The Philip Jones Brass Ensemble) in instrumentalisti (The City of London Sinfonia) snemal kakovostno zborovsko glasbo. Glasba predstavlja dvanajstletno skladateljsko obdobje tega umetnika. NajveCji delež zavzema Gloria, ki jo je John Rutter napisal kot koncertno delo. Ob spremljavi instrumentalistov zveni v prvem in zadnjem delu veselo, v drugem pa nežno in tiho. Druge skladbe so hvalnice. V zahtevnosti zelo nihajo, nekatere med njimi pa pomenijo pravi pevski izziv. Čeprav so bile spremljave v izvirniku napisane za orgle (v skladbah z naslovi For the Beauty of the Earth in Ati Things Bright and Beautiful za klavir), se je John Rutter pozneje odločil za orkestralno spremljavo. Tri hvalnice (God Be in My Hand, Open Thou Mine Eyes in A Prayer of Saint Patrick) so na plošCi brez spremljave.Nekatera besedila so dobro znana in že večkrat uglasbena (God Be in My Head), vseeno pa je skladatelj s posebnim zadovoljstvom prvič uporabil in vpeljal v svet glasbe besedili, ki nastopata v hvalnicah Open Thou Mine Eyes in Gaelic Blessing.	(T. F.)
Andreja Camemik, vokal, Tomaž Palčič, kitarist, shovvman, vokal, Janez Marolt, klavia-turist, harmonikar, Tomi Ambrož, bas kitara, trobenta, narodno-zabavna glasba, kaseta, 35 minut. Založila založba Aria Records, 1994. Prodaja VOM, d.d., Čopova ul. 14, 750 tolarjev.
Čeprav pravijo, da prihajajo z lune, še vedno ostajajo trije kmečki fantje in zelo kmečko dekletce. Skupaj so stopiti pred letom in pol in v tem Času naredili svoj prvi samostojni izdelek. Nastala je kaseta z naslovom Ne reci zbogom mi, kot se imenuje nosilna skladba na kaseti, ki jo ljubitelji narodno-zabavne glasbe že dobro poznajo. Aranžer in producent vseh pesmi je Dušan Zore. Mario Koritnik je za Mesečnike napisal skladbo Ni d‘narja. Ze leta 1993 je Janez Hvale napisal Jodidi, Za lunco in Ko zveCer se zavem. Na kaseti je tudi slovenska narodna pesem Roža na vrtu zelenem cveti, ki je nastala s pomočjo Marina MrCela, živečega v sosednji Avstriji. Za naslovno skladbo kasete skupine Mesečniki Ne reci zbogom mi je rekel Ivan Sivec Andreji Camemik in pristopil k projektu še z dvema besediloma: Rada s teboj bi plesala nocoj in V mislih te objemam spet. V poletnih mesecih, ko Mesečniki igrajo po veselicah in tudi v sosednji Avstriji, se jim je za kratek Cas pridružil Roman Spo-Ijar. Zapustil jim je doto -pesem Darilo in Dama iz Pariza. (T. F.)
KULTURA
Petek, 10. junija 1994
GLEDALIŠČE / 1. SLOVENSKI LUTKARSKI MARATON
Najbolj vztrajno je občinstvo

NOVICE
KRANJ - Kar dvanajst ur je bilo včeraj »Prešernovo mesto« prestolnica slovenskega lutkarstva. Društvo lutkovnih ustvarjalcev Slovenije je namreč v starem delu Kranja pripravilo 1. slovenski lutkarski maraton, ki se ga je udeležilo sedemnajst lutkovnih skupin iz vse države. Zakaj prireditve niso pripra-vili v Ljubljani?
»Zakaj pa bi jo,« nam je včeraj z vprašanjem na kratko odvrnil Boštjan Sever, eden od članov organizacijskega odbora, in dodal, da je končno treba preseči mnenje, da se mora vsaka »slovenska stvar« vedno najprej zgoditi v državnem središču. »Lutkovna scena je v Kranju že tradicionalno med najmočnejšimi v Sloveniji, zato izbira kraja za 1. lutkovni maraton ne preseneča,« je dodal Sever. Uradni organizator prireditve je nedavno ustanovljeno Društvo lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki so mu priskočili na pomoč nekateri sponzorji. Predstavniki druš-
tva so na naše vprašanje, v kolikšni meri gre za podvajanje z Unimo, svetovno lutkarsko organizacijo, katere članica je tudi Slovenija, zagotovili, da se področje dela obeh združenj bistveno razlikuje. Društvo namerava skrbeti predvsem za usklajevanje med slovenskimi lutkarji - izmenjavo lutkarjev, dogovarjanje o terminih in prostorih za nastope... Prva večja akcija društva je bil včerajšnji maraton, ki je potekal na dveh prizoriščih v središču Kranja - v gradu Kieselstein in na Pungartu. Program je bil pripravljen tako, da so lutkovne predstave potekale
izmenično na obeh prizoriščih. Zanimivost, ki jo velja posebej omeniti, je občinstvo, ki je vztrajalo na več predstavah zapored, saj se je skupaj z lutkarji selilo po Kranju. Lutkarji so svoja vrata občinstvu odprli brezplačno. Dopoldne so prevladovali predvsem vrtci, popoldne pa so otroke spremljali starši. Organizator bi v Kranju za takšno akcijo težko izbral boljše prizorišče, saj je vrt ki-eselsteinskega gradu že nekajkrat dokazal, da je naravnost idealno prizorišče za poletne kulturne dogodke. Včerajšnji lutkarski maraton bo dobil epilog v Otroškem poletnem festivalu, ki bo julija in avgusta zapolnjeval četrtkove popoldneve v Kranju, lutkarji pa razmišljajo, da bi maraton postal tradicionalen in se časovno ter vsebinsko razširil.	(V. B.)
Več kot dvesto zborov v Šentvidu
LJUBLJANA - »Prijave za letošnji jubilejni 25. tabor so zaključene. Na spisku je 236 zborov iz Slovenije in devet iz zamejstva. Dogovorjeno je tudi, da bo pevce na zaključni prireditvi spremljala godba slovenske policije,« je povedal Jernej Lampret, predsednik UO Tabora iz Šentvida pri Stični. Glede na število prijavljenih zborov bo letošnji tabor tretji najbolj množičen - večja sta bila le jubilejni, dvajseti, in devetnajsti. Scenarij zaključne prireditve, ki se bo začela s povorko ob pol dvanajstih in nadaljevala z zaključnim nastopom uro pozneje v nedeljo, 19. juni-; ja, je v primerjavi s prejšnjimi nekoliko druga-i čen. Povezovalec tokrat ne bo napovedoval pe-« srni, temveč bo bral le vezno besedilo iz knjige Janeza Trdine Vinska modrost. Glavni podpornik tabora bo tudi letos Zavarovalnica Triglav,
^ slavnostni govornik pa predsednik države. Pro-' gram sestavljajo vinske napitnice, dirigirala pa bosta Igor Švara in vodja Policijskega orkestra Milivoj Surbek. PR
Revija, ki diši
LJUBLJANA - Maja je zadišala prva številka Cimeta. Po čem je zadišala? Po cimetu seveda. Njen prihod so naznanjali plakati, tisti, ki so jo kupili v knjigarni, pa so poleg dišečih platnic :	in pojasnila s prve strani, da je to literarna za-
: čimba, v njej odkrili kup pesmi in proze neznanih avtorjev. Pripravljajo jo študenti medicine, ki so pred tem izdajali interno literarno-infor-mativno glasilo Apendix. V njej bodo dobili priložnost objave vsi amaterski avtorji literarnih tekstov, ne glede na starost in študentski status. Prispevke bodo zbirali do jeseni, ko bo izšla druea številka. fK. H.l
JHASBA / POMOČ TALENTOM
KULTURNA DEDIŠČINA / PRENOVA S. LOKE
OBLIKOVANJE / PROJEKT MTT
Investicije sponzorjev so plemenito dejanje
Kvartet saksofonov SGBŠ z orkestrom SF (Foto: B. V.)
LJUBLJANA- Sinočnji koncert Pomagajmo mladim talentom, ki ga je neposredno prenašala Tele-vizija Slovenija, je bil hkrati junijska oddaja Opus.
V tej oddaji, v kateri so Predstavljali mlade nadarjene glasbenike, so izbrali tudi nastopajoče soliste, ki jih je na koncertu spremljal orkester Slovenske filhar-juonije. Ta je za začetek zaigral Uverturo opere Car-Uren, za zaključek pa Ravelov Bolero, ki so ga prvič odplesali solisti Ijubljan-skega baletnega ansambla. Nastopal je kvartet saksofonov Srednje glasbene šole Ljubljana, ki uspešno muzicira pod vodstvom prof. Drevenška, nagrajena violinistka Anja Bukovec, ki Študira v Pragi, pa je temperamentno odigrala Ravelov Tzigane. Mojca Zlobko, ki velja za eno najboljših harfistk, je blestela kljub svoje-
mu staremu inštrumentu, ki ji utegne vsak trenutek odpovedati. Gallusov sklad je do sedaj zbral že polovico denarja za nakup nove koncertne harfe Horngac-her, za kar bo tudi Cankarjev dom namenil celoten izkupiček večera. Poleg nje so na videu predstavili še nagrajeno pianistko Adriano Magdovski, ki ji je Gallusov sklad priskrbel sponzorstvo Mariborske kreditne banke. Organist Klemen Karlin je prejel letalsko vozovnico za Portugalsko, kjer se bo udeležil mednarodne šole za organiste. Peta nagrajenka, vi-olončelistka Eva Rečnik, se zaradi študijskih obveznosti v Parizu, kjer študira, ni mogla udeležiti prireditve. Glede na odrinjenost klasične glasbe je vsaka investicija sponzorjev v mlade glasbenike plemenito dejanje in dolgoročna poteza, ki prispeva k duhovni nadgradnji naroda.	(K. H.)
Strokovnjaki Sveta Evrope pomagajo z načrti, ne pa tudi z denarjem
LJUBLJANA - Včeraj so v Slovenijo prispeli strokovnjaki Sveta Evrope za varstvo kulturne dediščine, ki bodo skušali pomagati pri prenovi starega mestnega jedra v Škofji Loki.
Skupino vodi Jose Maria Ballester, vodja oddelka za varstvo kulturne dediščine, pomagajo pa mu Jose Cremandes, strokovnjak za mednarodne finance, Hansteen iz Norveške, ki se ukvarja z urbanističnim načrtovanjem, Keppler iz Nemčije, izvedenec za prometno urejanje starih mest, in Ducha-tel, ki se spozna na financiranje stanovanjske prenove. Program tehnične pomoči za varstvo kulturne dediščine srednje in
vzhodne Evrope poteka že več let, letos pa so vanj vključili tudi Slovenijo. Med slovenskimi urbanističnimi spomeniki so izbrali Škofjo Loko. Škofja Loka naj bi bila vzorčni primer reševanja podo-bnih zadev pri nas in v Evropi. Zaenkrat nam Svet Evrope na tem področju ne nudi finančne pomoči, ampak le strokovno. Delegacija strokovnjakov, ki naj bi imela zaradi svoje nepristranskosti boljši vpogled, bo razčlenila stanje in predlagala rešitve. Strokovno mnenje tujih in domačih strokovnjakov bo vodilo in spodbuda državi pri vzpostavljanju integriranega varovanja kulturne dediščine, ki mora biti podprto z ustrezno zakono-
dajo in drugimi upravnimi instrumenti. To je bistveno, saj so strokovni načrti za prenovo stare Škofje Loke že zdavnaj izdelani, zatika pa se pri izvedbi. Do sedaj - z izjemo manjših prenovitvenih del - ni bilo narejenega skoraj nič.
(K. H.)
Če mislimo z našo slovensko državo zares, potem ne smemo izgubiti niti dneva
/Republik
najbolj obveščen častil
na slovenskem
Brez pravega zanimanja za oblačilno podobo Slovencev
MARIBOR - V Galeriji Društva likovnih umetnikov je do prihodnje srede na ogled razstava del študentov oblikovanja tekstilij in oblačil z naslovom Projekt MTT. Gre za izdelke študentov katedre za oblikovanje tekstila in oblačil ljubljanske fakultete za naravoslovje in tehnologijo.
»Vprašali smo se: Kdo sem? Kakšen je Slovenec skozi obleko, tekstil, likovno govorico na telesu? To je šele začetek naših raziskovanj, ki jih bomo še nadaljevali,« nam je povedala Vera Sešlar Založnik, docentka za oblikovanje tekstilij. Projekt so sicer prijavili pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, vendar ga le-to ni sprejelo. Nekaj posluha za sodelovanje je pokazala le MTT - Tovarna tkanin Melje, in sicer možnost
izvedbe dveh vzorcev. Slovenske tekstilne tovarne v zadnjem času namreč ne razvijajo več lastnih kolekcij, temveč delajo predvsem za tuje naročnike. Na razstavi del tekstilne umetnosti sodeluje dvajset študentov. Na otvoritvi je bilo slišati, da jo odlikujeta svežina in izviren pristop. Pa tudi to, da morda prav ta razstavi ponuja rešitve za težave slovenske tekstilne industrije.
(J. S.)
MNENJA... POLEMIKE... PISMA... ODMEVI

Spoštovani gospod Igor Lampret!
Svoje obžalovanje, da je vaša ekspertna komisija odstopila, sem že izrazil v svojem odgovoru na javno izjavo o odstopu. Tam sem pojasnil tudi širše okvire, ki pojasnjujejo celoten postopek pri sprejemanju programa za gledališče v letu 1995. V svojem intervjuju se lotevate načelnih širših vprašanj in iz tega tudi argumentirate odstop skupine. Ta vprašanja vidim drugače, vendar za to tukaj ni prostora, saj so preobširna in stvar popolnoma drugače naravnanega dialoga.
Zaradi tega ne vidim druge možnosti, kot da se omejim na bistvo, stvari,
torej na suhoparna dejstva, po kakšnih načelih in v kakšni vlogi so delovale ekspertne skupine in komisija za alternativno kulturno produkcijo.
Ekspertne skupine so določale po estetskih in kakovostnih merilih vrstni red prioritet prispelih vlog na javni razpis. Ekspertna skupina ima torej predvsem vlogo tistega svetovalnega telesa, ki v okviru danih finančnih možnosti predlaga ministru, kaj ima prednost pri financiranju in kaj ne, toda samo glede estetskih in kakovostnih meril.
To so tako kot gledališka ekspertna skupina zelo dobro in odgovorno opravile vse področne ekspertne skupine.
Vse ekspertne skupine so oblikovale program, ki bi ga bilo iz strokovnih vidikov smotrno podpreti. Navedeni program je zahteval približno 40 odstotkov več sredstev, kot smo jih imeli na razpolago. Zato sva z državnim sekretarjem posegala v delo komisije le tako, da sva opozarjala na višino sredstev, znotraj katerih naj bi najbolj obetajočim programom država dala podporo. Tako je nastal prvi nesporazum. Drugi je izhajal iz dejstva, da je alternativna kulturna ustvarjalnost posebno področje, ne samo zaradi svoje estetske usmeritve, ki je drugačnost (alternativa), temveč predvsem zaradi povsem drugačnih produkcijskih pogojev od
tistih, ki so v institucijah.
Omenjene skupine delujejo na estetskem »robu« in tudi velikokrat na robu ustvarjalnih pogojev. Zaradi preseganja programov sem kot minister imenoval še posebno komisijo, ki naj opravi usklajevanje na drugem nivoju - glede na produkcijske pogoje. Zaradi tega je komisija za to sestavljena tako, kot je, namreč iz tistih ustvarjalcev, ki so sredi žive prakse teh skupin. Nihče drug teh pogojev ne more poznati tako kot oni.
Njena naloga je bila, da ugotovi, v kakšnih razmerah omenjene ustvarjalne skupine delujejo in ali sploh z načrtovanimi finančnimi sredstvi, ki so bila okvir ekspertnim skupinam, lahko delujejo. To se da razmeroma natančno ugotoviti, saj gre za tehnično izmerljive pogoje. Za tako usklajevanje je ministrstvo za kulturo rezerviralo tudi del denarja. Del denarja pa je bil pridobljen tako, da je
■
prišlo do prerazdelitve sredstev med področij. Tako je skoraj v celoti -po drugi fazi - osvojen predlog ekspertne skupine za gledališče. Ne zaradi odstopa ali česa drugega. Komisija za alternativno ustvarjalnost pa se je strogo držala estetskih ugotovitev in prioritet področnih ekspertnih skupin.
Ge tega dodatnega dela po povsem drugih prvinah navedena komisija ne bi opravila, ne bi bil uresničen predlog gledališke ekspertne skupine, saj bi bili pogoji neznani in skupine svojih programov ne bi mogle uresničiti.
Sergij Pelhan, minister
Petek, 10. junija 1994
EU / PARLAMENTARNE VOLITVE
Izbrali 149 poslancev
Na Nizozemskem je do druge ure volilo le 16 odstotkov upravičencev
Včeraj so volilci v Štirih državah Evropske unije, na Nizozemskem, Danskem, Irskem in v Veliki Britaniji, izvolili 149 poslancev. Britanci so jih izbrali 87, Nizozemci 31, Danci 16 in Irci 15. Kdo so ti poslanci, Se nekaj Časa ne bo znano - glasove bodo zaceli preštevati namreč šele v nedeljo zvečer, ko se bodo izrekli tudi drugi prebivalci Evropske unije. Sele ko bodo zaprli vsa volišča, se bodo lotili odpiranja volilnih skrinjic.
Sicer je res vprašanje, Ce koga - razen seveda izvoljenih poslancev, ki jih Čaka pet let tekanja med Brusljem, Strasbourgom in Luksemburgom - sploh zanima, kdo je izvoljen. Evropski parlament je ena od Štirih najpomembnejših institucij Evropske unije, vendar se ne more znebiti imi-dža, da je le debatni krožek, kamor pošiljajo že politično sprane igralce notranje politike in kjer se kot na otroškem igrišCu igrajo razne Čudne stranke, ki v nacionalnih okvirih ne bi imele te možnosti.
Predvolilna kampanja je vsaj zdaj že stvar preteklosti; kdor je takrat prišel na prve strani Časopisov in v zavest volilcev, toliko bolje zanj. V nasprotnem primeru pa je to le minus točka na domačem igrišCu. Čeprav ima Evropski parlament pooblastila, da zavrne del zakonodaje, ki jo predlaga Ministrski svet, da razpusti Evropsko komisijo in z vetom prepreči sprejem proračuna, še vedno nima dbvolj pooblastil, da bi lahko deloval kot pravi parlament. To naj bi se zgodilo šele na medvladni konferenci Cez dve leti. Do takrat oziroma do dneva, ko bo mogoče te spremembe Čutiti tudi v realnosti, v vsakdanjem življenju 269 milijonov Evropejcev, pa se morajo tudi evropski pohti-ki sprijazniti z apatičnostjo volilcev in gledanjem v Evropo predvsem in izključno skozi nacionalne okvire.
Evropski volilci se vCeraj namreč niso ravno najbolje odrezali; nadvse zgovoren je podatek, da se je v nizozemskem Maastrichtu, kjer so podpisali pogodbo o Evropski uniji, na voliščih prika-
NOVICE
Kinkel o Kosovu
PRIŠTINA - Sef nemške diplomacije dr. Klaus Kinkel je v intervjuju za albanski tednik Zeti povedal, da se je pokazalo, da Evropska unija ne more najti učinkovite rešitve bosanske krize brez sodelovanja ZDA in Rusije. Po njegovem mnenju je edina možna rešitev za končanje vojne v nekdanji Jugoslaviji dogovor, ki so ga na ministrski konferenci 13. maja v Ženevi sklenile ZDA, Rusija, Nemčija, Velika Britanija, Francija, Grčija in Belgija. Kinkel je dejal, da bi bilo treba najti tudi rešitve za druga potencialna krizna žarišča, zlasti za Kosovo, Ce bi želeli doseči trajen mir na območju nekdanje Jugoslavije. Povedal je, da Srbi Albancem ne bi smeli odrekati pravic, ki jih zahtevajo za svoje ljudi v muslimansko-hrvaški federaciji. Po Kinklo- : vem mnenju je napočil Cas, da se zaCne Beograd z albanskimi političnimi predstavniki, ki so bili izvoljeni na demokratičnih volitvah, zlasti z dr. Rugovo, pogovarjati o prihodnjem statusu Kosova. Po njegovih besedah Nemci- ; ja rešitev kosovskega vprašanja vidi v ponovni vzpostavi- | tvi široke avtonomije. (Blerim Shala)
Pjongjang grozi
DUNAJ, TOKIO - Ameriška vlada je odgovorila na po-nudbo severnokorejskega zunanjega ministra, ki je v sredo pozval k obnovitvi pogajanj o nadzoru nad korejskimi jedrskimi zmogljivostmi. Predstavnik VVashingtona je poudaril, da se ponudba očitno sploh ne nanaša na skladišča atomskih odpadkov, poleg tega pa je Mednarodna agencija za jedrsko varnost (LAEA) pojasnila, da je J priložnost za natančen nadzor nad ravnanjem z jedr-skim gorivom iz reaktorja v Jongbjonu že zamujena. LABA je vCeraj sporočila, da bo odpravila tehnološko pomoč Pjongjangu. Ukrepi OZN so očitno neizogibni, Čeprav je kitajsko zunanje ministrstvo vCeraj vnovič opo- ! zorilo, da temu odločno nasprotuje. Peking je znova po- j zval vse vpletene strani, naj se vrnejo za pogajalsko mi- j zo, vendar je južnokorejski zunanji minister, ki se je | mudil na Kitajskem, to možnost nemudoma zavrnil. Pjongjang se je očitno odločil, da bo v prihodnje igral le še na karto moCi, saj je vCeraj neposredno Zagrozil Japonski z vojaškimi akcijami. Krogi, ki so blizu japonski vladi, se bojijo, da je azijska stalinistična trdnjava res sposobna potrditi besede z dejanji. (Reuter)
POLITIČNE SKUPINE V EVROPSKEM PARLAMENTU ■ $ V E T
V12 državah, članicah Evropske unije, bodo v četrtek in ponedeljek potekale neposredne volitve poslancev v Evropski parlament
Poslanci, ki bodo v Strasbourgu zastopali posamezne članice ELI, se bodo pridružili političnim skupinam, ki so ideološko najbližje njihovim lastnim strankam v domovini
ŠTEVILO
POSLANCEV
PO
SKUPINAH
PSE 197
PPE 162
LDR 44 V 27
RDE 20
PSE
PPE
LDR
skupina Stranke evropskih socialistov skupina Evropske ljudske stranke Liberalnodemokratska reformistična skupina
ŠTEVILO POSLANCEV PO DRŽAVAH
Nemčija
Španija
64
V skupina Zelenih
RDE skupina Evropske demokratične zveze ARC skupina Mavrica
Francija
87
ARC 14 CG 13 12 29
CG Tehnološka skupina Evropske desnice DR Enotna levica
NI neodvisni
Italija
87
Danska 16 Belgija 25
Luksemburg
6
31 Nizozemska 25 Portugalska
87 Velika Britanija
Število poslancev od junija 1994:567
SEVERNOATLANTSKA ZVEZA_
Zadržani »da« Moskvi
Zunanji ministri Nata niso sprejeli vseh ruskih zahtev
CARIGRAD - Ministri za zunanje zadeve zveze Nato so vCeraj v Carigradu privo-lili v posvete z Moskvo, na katerih naj bi se dogovarjati o posameznih vprašanjih, ki niso vključena v program Partnerstva za mir. Opredelili so poglavitna naCela odnosov z Rusijo in zavrniti avtomatično posvetovanje, ki ga je zahtevala Moskva.
Dogovarjali se bodo o ne-razširjanju jedrskega orožja in posamičnih operacijah vzdrževanja miru, dokončen seznam primerov pa naj bi izoblikovali pozneje. Do podobnih posvetov bodo imele pravico tudi druge
zala le Četrtina vseh volilnih upravičenčev. In to kljub temu, da jih je nizozemski premier Ruud Lubbers pozval, naj gredo volit in naj poleg tega podprejo tudi njegovo kandidaturo za komisarja Evropske komisije. Na nekaterih voliščih je menda prišlo do zmede, ker so ljudje hoteli voliti Lub-bersa, ki seveda ne kandidira za strasbourški parlament. Člani volilnih komisij so morali potrpežljivo razlagati, da evropskega komisarja ne volijo neposredno, temveč ga izberejo na vrhunskem srečanju Evropske unije, ki bo letos 24. in 25. junija na grškem Krfu.
Boljšega odziva ne pričakujejo niti v nedeljo, ko bodo volili v Nemčiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem, v Grčiji, Belgiji, Italiji in Luksemburgu. Nekoliko jim je lahko v tolažbo le novica z Islandije, kjer se je po javnomnenjskih raziskavah več kot polovica prebivalcev tega otoka izrekla za pristop k Evropski uniji. Edina težava je v tem, da priključitve Uniji m v programu nobene stranke. Za razliko od drugih skandinavskih držav, kjer se vladajoča politika zavzema za vstop v EU, volilci pa se ne morejo otresti pomislekov.
Ana KovaC
Če bodo Britanci šli na volišča, bodo zmagali laburisti
LONDON - Britanci so vCeraj med prvimi volili poslance v Evropski parlament, hkrati pa so v petih volilnih enotah na tako imenovanih nadomestnih volitvah izbirah Se pet poslancev za britanski spodnji dom parlamenta.
Zaradi nenadne smrti voditelja laburistov Johna Smitha je bila britanska volilna kampanja krajša, zato pa intenzivnejša, saj so si stranke prizadevale premagati brezbrižnost volilcev.
Statistika kaže, da je bila volilna udeležba na prejšnjih treh volitvah za Evropski parlament v Britaniji najnižja v Evropi in se je v povprečju gibala okrog 37 odstotkov. Zato so dan pred včerajšnjimi volitvami voditelji vseh treh glavnih britanskih strank - konservativne, laburistične in liberalnodemokratske - rotili volilce in svoje privržence, naj vendarle odidejo na volišča. Premier Major je v imenu konservativne stranke ob zaključku kampanje, ko je našteval dobre gospodarske rezultate, poudaril, da je v volilni kampanji le konservativna stranka dala prednost resnično evropskim vprašanjem, kot so brezposelnost, prilagodljivost in pomembnost nacionalnega veta.
V imenu laburistične stranke, ki je v kampanji poudarjala nujnost sprejetja evropske socialne listine in minimalnih plač, je voditeljica Margaret Beckett izjavila, da te volitve predstavljajo tudi referendum o vodstvu Johna
Majorja in njegove vlade.
Liberalne demokrate, ki v Evropskem parlamentu zaenkrat še nimajo poslanca, je na predvečer volitev doletel nepričakovan udarec, ko je Alec Kellaway, njihov kandidat na enih od treh londonskih nadomestnih volitev, javno razglasil, da prestopa k laburistom. Na novinarski konferenci, ki so jo laburisti učinkovito uporabili v propagandne namene, je Kellaway pojasnil, da prestopa zato, ker je laburistična stranka zdaj resnično socialnodemokratska in ima več možnosti kot liberalni demokrati, da uresniči svojo politiko. Laburistom zmago napovedujejo tudi javnomnenjske raziskave.
Liberalni demokrati so v svojih napovedih oprezni, toda glede na to, da v Evropskem parlamentu še nimajo predstavnika, bo vsako pridobljeno mesto pomenilo uspeh.
Konservativci so pripravljeni na poraz, od katerega bo odvisna tudi politična prihodnost premiera Majorja, vendar politični opazovalci dodajajo, da konservativci zdaj računajo na manjše izgube, kot so prvotno predvidevali. Nedvomno bodo rezultati britanskih volitev za Evropski parlament odvisni od volilne udeležbe in od tega, ali so volilci prepričani, da te volitve predstavljajo tudi referendum oziroma glasovanje o zaupnici vladi. To pa je zaenkrat Se uganka.
Alja Košak
države.
Odnosi Severnoatlantske
zveze in Moskve temelji)0 zlasti na načelu »nobenega veta, nobenega presenečenja«, so sporočili viri pri zvezi Nato. Rusija z izrekanjefl1 veta ali uveljavljanjem pravic do nadzora sicer ne bo mogla zavreti operacij Sever-noatiantske zveze, vendar j° bo morala ta redno obveščati o svojih namerah. Potemtakem je Nato ne bo mogel več presenetiti, kot jo je pri ultimatu bosanskim Srbom.
Razširitev odnosov z Rusijo bo odvisna predvsem od podpisa Partnerstva za mir. Znotraj tega sporazuma Rusija sicer ne bo uživala posebnega statusa, vendar utegnejo ob podpisu sprejeti posebno politično deklaracijo, o kateri zaenkrat še niso sklenili nic dokončnega. Nato pričakuje, da bo Rusija sporočila datum, kdaj bo podpisala Partnerstvo za mir. Temu sporazumu se je doslej pridružilo že 20 držav, med njimi kar 18 tistih, ki so izšle iz nekdanje Sovjetske zveze.
Ministri podpisnic se bodo danes sestali s svojimi kolegi z Vzhoda. Namestnik generalnega sekretarja Nata Sergio Balanzino je vCeraj povedal, da zveza nikakor ne bo privolila v novo delitev Evrope oziroma inačico jaltskega sporazuma, ki bi znova določila vplivna območja Severnoatlantske zveze in Rusije na tej celini.
Na dnevnem redu zasedanja Severnoatlantske zveze, ki se je začelo vCeraj v Carigradu, so odnosi med Natom in Rusijo najbolj pomembni, je izjavil eden od visokih predstavnikov. »Ce bo Rusija ohranila samostojnost odločanja, bo to samostojnost ohranil tudi Nato. Nobena država ne bo imela pravice nadzorovati postopkov odločanja znotraj Nata,« je izjavil Balanzino in opozoril, da je treba okrepiti odnose z Rusijo.
(AFP)
POLJSKA / LEVICA NASPROTUJE VRAČANJU NEPREMIČNIN V NARAVI
0 denacionalizaciji na referendumu?
Razlaščenci naj bi dobili le kompenzacijske bone
VARŠAVA - Poljska levica, ki jo sestavljajo nekdanji komunisti in je na oblasti od lani jeseni, zavrača vsakršno možnost, da bi nekdanji lastniki imetja, ki jim je bilo odvzeto leta 1945 z odlokom tedanje komunistične vlade, dobiti nazaj svojo lastnino. Minister za privatizacijo VVieslavv Kaczmarek je predlagal sprejetje madžarskega modela, po katerem bi bilo nekdanjim lastnikom imetje vrnjeno v vrednostnih papirjih, pa naj gre za vračanje nepremičnin, zemlje ati tovarn, torej vsega, kar jim je bilo odvzeto med nacionalizacijo.
Poljski premier VValdemar Pawlak (Telefoto: AP)
Gre predvsem za lastnike, ki niso dobili odškodnin v vrednosti odvzetega imetja, in njihove potomce. Po podatkih poljskega združenja razlaščencev, ki ima kar 65 tisoč Članov, je takšen predlog »povsem nesprejemljiv«. »NoCemo odškodnin, hočemo nazaj naše imetje, »poudarja glasnik gibanja Tadeusz Koss. Nobeni vladi, tudi tisti, ki jo je postavil sindikat Solidarnost, ni uspelo rešiti privatizacijskega problema na Poljskem. Desetina projektov sploh ni bila poslana na prvo
branje v parlament. Posebni odposlanci po razrešitvi parlamenta ali vlade sploh niso prišli do besede.
Ministrov naCrt predvideva, da bi imeli nekdanji lastniki na razpolago leto dni, da se javijo. Potem naj bi dobili nekakšne kompenzacijske bone, veljavne deset let, s katerimi bi lahko kupovali zasebna podjetja in nepremičnine, ki jih prodajajo občine ali država. S temi boni bi lahko tudi trgovali. Po načrtu naj bi bili do teh bonov upravičeni le ljudje, ki imajo poljsko
državljanstvo: večina emigrantov ne bi dobila nazaj imetja, predvsem pa ne Židje in sudetski Nemci, ki živijo na Poljskem. Poljaki, ki so bili pred letom 1939 lastniki nepremičnin v Ukrajini, Belorusiji in Litvi, naj bi prav tako dobili kompenzacijske bone: po nekaterih podatkih je pričakovati približno 90 tisoč zahtevkov. Ministrstvo pričakuje, da bo dosje z zahtevami po vrnitvi lastnine napolnilo približno 400 tisoč vlog, kar bo državo v desetih letih stalo od tri do štiri milijarde dolarjev. O predlogu ministra Kaczmareka bo parlament odločal še pred počitnicami, vendar je pričakovati, da bo predsednik Lech VValensa z vetom preprečil njegovo potrditev.
»Naše edino upanje je, da predsednik, ki je obljubljal, da bo popravil vse krivice, ki
so jih zagrešili komunisti, ne bo dovolil sprejetja takšne tatinske zakonodaje, »poudarja Koss. Zveza razlaščencev je pripravila svoj program, ki ga je treba še proučiti. Ta je bolj liberalen, vendar zahteva vrnitev imetja; Ce pa to vendarle ne bi bilo mogoče, naj bi razlaščenci dobili kompenzacijske obveznice.
Vlada predsednika Wal-
demarja Pawlaka namerava izvesti referendum o vprašanju vračanja premoženja:-' upa, da se bodo ljudje y večini izrekli proti vračanju odvzetega, kar so že pokazale nekatere javnomnenjske ankete. Z referendumom bi namreč dokončno rešili to sporno vprašanje.
Maja Czamecka-Zoltovv-ska/AFP
BOSNA IN HERCEGOVINA
Zahod ima nov načrt
Kazni in sankcije lahko poslej doletijo tudi Muslimane
r '!^SHINGT0N> CARI-RAD - ZDA so sklenile Podpreti novi zahodnoe-vropski načrt pritiskov na Bosno in Hercegovino, V , terem predvidevajo sankcije zoper katerokoli vojskujočo se stran, Ce ne no pristala na uresničevanje mirovnega naCrta. Nevv York Times piše, da ]e se predsednik Clinton v torek o skupni evrop-
sko-ameriški politiki dogovoril s francoskim pre-ntierom Balladurjem.
Ameriški predsednik je izjavil, da je najpomembnejši skupni pritisk zahodnoevropskih, ruskih in ameriških posrednikov na srbsko oziroma musliman-sko-hrvaško stran, ki morata sprejeti predlagano ozemeljsko delitev - 51 odstotkov za muslimansko-nrvaško federacijo in 49 odstotkov za Srbe.
O pritiskih na vojskujo-
če se strani v Bosni so vCeraj razpravljali tudi na ministrskem srečanju Severnoatlantske zveze v Carigradu. Ameriški državni sekretar Christopher je pozval kolege, naj podprejo diplomatske napore za konec vojne na Balkanu. Ce bodo ponujeno rešitev zavrnili Hrvati in Muslimani, je pojasnil Christopher, je potrebno razmisliti o popuščanju gospodarskih sankcij proti Srbiji, Ce pa se zahtevam Zahodne Evrope, ZDA in Rusije ne bi podredili Srbi, pa bi utegnila priti v poštev odprava embarga na uvoz orožja v BiH.
Ameriški minister meni, da kljub načrtovanim pritiskom ne pričakuje hitrih in lahkih kompromisov, ki bi v Bosno in Hercegovino prinesli mir.
(AFP, Reuter)
PO PODPISU ŽENEVSKEGA PREMIRJA
Miloševičeva mirovniška politika buri srbske duhove
BEOGRAD - Ostro sporočilo, ki so ga iz Novega Sada v torek poslali v Ženevo, je odločilno vplivalo na to, da so bosanski Srbi še istega dne podpisali enomesečno premirje ter da je vodja krajinskih Srbov JVIilan Martič privolil v nadaljevanje pogajanj med Kninom in Zagrebom na Plitvicah.
Celo vztrajni Jasuši Akaši je domneval, da bodo pogajanja prekinjena, in ugibal, ali se bodo pogovori med Zagrebom in Kninom sploh nadaljevali, saj so Srbi zahtevah, da bi se pogovarjali v tujini. Predsednik ZRJ Zoran LiliC, o katerem pravijo, da je v resnici le »Miloševičevo trobilo«, pa je z nepomembne tribune sindikalnega kongresa poslal pomembno sporočilo:
»Milijoni jugoslovanskih državljanov ne morejo biti talci voditeljev z območij ZRJ, Republike Srbske in Republike Srbske krajine. Nihče jim ni dal te pravice in ta vojna se mora končati. Naša mirovna pohtika nima druge možnosti, prav tako pa ni mogoCe sprejeti umiranja za prazen nic. Upravičeno pričakujemo, da bodo pogajanja uspešna, in nikakor ne bomo privolili, da bi se zavlekla v neskončnost ah da bi jih celo sabotirali.« To sporočilo sta v Ženevi sprejela Karadžič in Martič ter se nanj takoj, Čeprav z nejevoljo, tudi odzvala.
Miloševičev politični »salto mortale« skozi usta »predsednikovega predsednika« LihCa je naletel na odmev med srbskimi strankami. V Beogradu je izjava izzvala številna vprašanja, dvome in trditve, Ceš da gre za strategijo, kakršno smo že večkrat zaznati v odnosu do bosanskih Srbov, oziroma da je Miloševič te pustil na cedilu in nastopil v vlogi mirovnika.
Karadžič je v »neuradni« izjavi za neko televizijsko postajo omenil, da je treba najprej ugotoviti, ah gre za distanciranje od Republike Srbske. Uradne odmeve s Pal so napovedati po vrnitvi iz Ženeve, medtem ko je predstavnik Srbske demokratske stranke (SDS) bosanskih Srbov izjavil, da to izjavo doživlja kot splošno, preventivno stališče. Krajinski »premier« Bori-slav Miketič je dejal, da morajo »vsi voditelji podpreti mir«. Podpredsednica Republike Srbske Biljana PlavšiC je sporočila, da se bo slabo pisalo tistemu, ki bo prizadel srbske interese, in napovedala, da bo v Srbiji prišlo do sprememb po izjavi predstavnika vladajoče SPS, da ne želijo biti talci bosanskih Srbov.
Najmočnejša opozicijska stranka, DraškoviCeva SPO, je pripomnila, da so ta prizadevanja prišla najmanj dve leti prepozno, Demokratska stranka Srbije pa meni, da srbski vrh vodi neodgovorno politiko ter tako poglablja razcepljenost v narodu. Po oceni opozicijskih krogov se JVIiloševič spopada z osebnostmi, ki jih je sam ustvaril. Ce pa gre za resnejši spopad, potem bo kmalu nastala delitev na tiste, ki podpirajo Miloševiča, in tiste, ki zagovarjajo Karadžiča. Opozicija meni, da je bilo samo vprašanje Časa, kdaj »se bodo zaceli oblastniki Srbije izogibati odgovornosti za podžiganje državljanske vojne«.
V Srbiji ugibajo, koga je imel v mislih Lilič - Karadžiča, Mladiča, Martiča, Babiča ati Šešlja - ko je izjavil, da bo strategija, s katero nameravajo ZRJ zaplesti v vojno, propadla. Kljub temu vsi soglašajo, da do izjave ni slučajno prišlo prav na dan, ko so pogajanja v Ženevi zabredla v najglobljo krizo, Čeprav je Miloševič tja poslal svojega zaupnika, podpredsednika vlade ZRJ Željka Simiča, ki naj bi pritisnil na bosanske Srbe.
Takoj po tem, ko je proti svoji volji podpisal enomesečno premirje, je Karadžič pohitel z izjavo, da »se je v primeru, Ce se mednarodna skupnost ne bo resno zamislila nad svojo podporo muslimanski strani, pripravljen vojskovati še deset let«.
Javno je bilo zastavljeno tudi vprašanje, ati so nove'sile miru, ki so pravzaprav nekdanje sile vojne, v svojih namerah zares iskrene. Zato je nejasna tudi najnovejša odločitev vladajoče Socialistične stranke Srbije (SPS), da bo ustanovila svoje . odbore v Republiki Srbski.	Davor Kriška
Francoski Unproforjevec si je s premieram privoščil tudi pizzo (lelefoto: AP)
Muslimanom ni do premirja
TRAVNIK - Premirje, ki so ga v sredo podpisale sprte strani v Bosni, bo - Ce ga bodo spoštovali - zavrlo prodiranje bosanske vojske, ki je v zadnjih tednih na veC točkah prebila obrambno Črto bosanskih Srbov. Na severu in zahodu države vojska BiH ogroža eno od strateških prometnic, vztrajno napreduje proti drugi ter se približuje Donjemu Vakufu, ki so ga Srbi zavzeti v začetku vojne, poročajo vojaški opazovalci ZN.
Na začetku ofenzive je bosansJd generalštab sprejel veC varnostnih ukrepov: tuji mediji nimajo dostopa na tista ozemlja, kjer potekajo boji, krajevna glasila so pod strogim nadzorom, ni veC poročil o osvojitvah ozemelj, modre Čelade in opazovalci pa nimajo dostopa na nekatera območja.
»Na številnih točkah fronte bosanske sile zaradi številnih novih Cet, ki so se sprostile po podpisu sporazuma s Hrvati, niso veC v položaju žrtve,« komentira eden od zahodnih vojaških opazovalcev. »Prevzeti so pobudo, v dveh letih vojne pa so se naučiti, kako pomembno je nadzorovati informacije.« Potemtakem gre torej bolj za ocene, ki so včasih sicer podprte s satelitsldmi posnetki, v glavnem pa izvirajo iz podatkov modrih Čelad, ki ocenjujejo uspeh prve veCje ofenzive bosanske vojske.
2e nekaj dni potekajo siloviti spopadi za nadzor nad prometnico, ki povezuje dve območji z večinskim muslimanskim prebivalstvom na severozahodu države in poteka skozi srbsko enklavo Ozren. Če bi zavzeti to »Konjsko pot«, kot so jo poimenovati Unproforjevci, bi ta vzdolž reke Krivaje Maglaj in Tešanj povezala s Tuzlo. Za pot do Tuzle bi potem potrebovati le dve uri namesto osmih do dvanajstih, V cetitek naj
bi bosanska vojska po večdnevni združeni ofenzivi na zahodu in vzhodu zavzela veC kot sedem kilometrov cestnega odseka, ki so ga nadzorovali Srbi. »Prevzem nadzora nad to cesto sicer ni zelo pomemben z vojaškega vidika, njegov psihološki učinek pa je velikanski,« je izjavil Častnik Unproforja.
Nadzor nad drugo prometnico že veC kot dva tedna zaposluje velikansko število muslimanskih vojakov. Gre za prometnico, ki iz Tesliča povezuje zahodno in južno fronto. Bosanska vojska že nekaj dni s sosednjih pobočij z minometnimi granatami obstreljuje to prometnico in se po vsej verjetnosti pripravlja na večjo ofenzivo v dolini. »Skoraj zagotovo bomo priCe močnemu pritisku bosanske vojske v naslednjih, urah, saj bo ta hotela izrabiti čas, preden bo stopil v veljavo sporazum o ustavitvi ognja, Ce ga bo sploh spoštovala,« je še komentiral Častnik modrih Čelad. Podobno kot Te-slič tudi Donji Vakuf, ki je prav tako na zahodni fronti, sodi med tistih sedem mest, za katere je general Rasem Delič, vrhovni poveljnik bosanske vojske, izjavil, da so jih sposobni »osvoboditi« zelo kmalu.
V Četrtek je prva srbska obrambna Črta popustila, boji pa so potekali v bližnjih vaseh Donjega Vakufa. V glavnem štabu tretjega korpusa bosanske vojske v sosednjem Travniku je tiskovni predstavnik zatrdil, da mesto še ni padlo, komentar pa je odklonil. Po uticah je malo civilnih prebivalcev. Nekateri vojaki imajo nove uniforme in najnovejše modele jurišnih pušk. Tisti, ki se vračajo s fronte, imajo izmučene in prašne obraze, s sklonjenimi glavami v skupinah posedajo po pločnikih, da-leC od Ženeve in diplomatov.
Michel Moutot / AFP
O čem pišejo drugje po svetu
O nemško-francoskem srečanju mladih v Heidelbergu
»Tokrat sta lahko oba - nemški kancler in francoski predsednik - brez zadržkov govorila o Evropi. Clinton je francoske parlamentarce na svoj način poučil, da si vloga francosko-nemškega para pri ponovnem obujanju Stare celine zasluži posebno Čast. Enkraten pogled. Nemčija ne Čuti veC potrebe, da si vsako jutro zagotovi ameriško zaščito. Francija nima veC nobenega razloga, da prikriva pretkani protigermanizem.« (Le Figaro, Pariz)
O premirju v Bosni
»Le v Ženevi se lahko dolgotrajna pogajanja, ki so zašla v slepo utico, v nekaj urah prelevijo v Čudovit sporazum, ki ga hvalijo vse pogajalske strani. In le v Bosni lahko z gotovostjo trdimo, da se bodo vsi ti dogovori na licu mesta izničili. (...) Če ne bo novih spopadov, bo to posledica dejstva, da so vsi prebivalci Bosne naveličani vojne in da so vse strani prepričane, da so že dosegle svoje cilje. Vendar se to ne bo zgodilo tako kmalu: na Čudež bomo morali še malo počakati.« (The Guardian, London)
O jedrskem sporu s Severno Korejo
»Peking se je že večkrat izrekel za Korejski polotok brez jedrskega orožja, zato je sumničavo opazoval pustolovsko soočenje Pjongjanga z ostalim svetom. Javnega omalovaževanja Mednarodne agencije za jedrsko oborožitev in jasne kršitve pogodbe o omejevanju jedrske oborožitve očitno nihče ni komentiral, vsekakor pa so ju podcenjevali. Pjongjang se je enostransko odrekel mirovnemu sporazumu iz leta 1953 in Kitajska, prav tako podpisnica sporazuma, bo to dejanje občutila kot klofuto.« (Basler Zeitung, Basel)
O Berlusconiju
»Od nastopa svoje funkcije se Berlusconi Čuti obvezanega, da se družbi opraviči, ker je hkrati šef vlade ter lastnik finančnega in medijskega imperija. Napovedal je, da bo prodal vsa svoja podjetja, da bi se izognil tej nenormalni dvojni vlogi. Vendar tega ni storil in danes se zdi, da je zaCel že drugi del svojega naskoka na oblast. Interese italijanske države želi podrediti svojim. Ali se bodo Italijani branili pred omejevanjem državljanskih pravic ali pa bo prišlo do tega, da bodo kmalu objokovali nepopolno demokracijo, s katero so na zadnjih volitvah enkrat za vselej opraviti.« (El Pais, Madrid)
$¥SW
CARIGRAD - Srečanje zunanjih ministrov držav Članic Severnoatlantskega sveta za sodelovanje
WASHINGTON - Obisk japonskega cesarja Akihita in cesarice Miciko
KIJEV - Obisk vietnamskega premiera Vo Van Kieta
LUKSEMBURG - Srečanje ministrov Evropske unije za ribolov
HRVASKA / KADROVSKI PRETRESI
UKRAJINA / NASPROTJA SE POGLABLJAJO
Premier Valentič ni sprejel odstopa ministra za zdravstvo
ZAGREB - Minister za zdravstvo dr. Andrija He-hrang je odstopil zaradi ugotovitve ustavnega sodiSCa, da je odločitev njegovega ministrstva o novem načinu določanja plaC protiustavna. He-brang je med zadnjim mandatom je sprožil korenito reformo zdravstva, ki je dotlej iz leta v leto povečevalo poslovno izgubo. Rezultati so bili presenetljivo dobri, predvsem zato, ker je ministrstvo držalo roko nad precejšnjim delom financ. Po novem, trdi Hebrang, zaradi omenjene odločitve ustavnega sodiSCa ministrstvo nima nadzora nad 55 odstotki sredstev za zdravstvo, »zato vzpostavitev načrtovanega sistema ni mogoča«. Premier Valentič Hebrangovega odstopa ni sprejel.
Do »kadrovskega loma« je prišlo tudi v vodstvu najve-Cjega hrvaškega sindikata, Zveze samostojnih sindikatov (SSSH), katere predsednik Dragutin Lesar je suspendiral Borisa Kunsta, predsednika zagrebškega
predstavništva organizacije.
SSSH se je na Čelu z Lesarjem in Kunstom najodločneje upirala vladi v sporih zaradi kolektivnih pogodb in je hkrati tista hrvaška sindikalna zveza, Jd se lahko pohvali z najveCjo sposobnostjo mobilizacije Članstva.
Sindikalna voditelja obtožujeta drug drugega zaradi domnevnih malverzacij s posojili ter stanovanji, Kunst pa je napovedal ustanovitev lastne organizacije. Notranje razprtije gredo še najbolj na roko oblastem, ki sindikalno dejavnost že tako obravnavajo kot nezaželeno in sumljivo početje v trenutku, ko je treba »graditi hrvaško državo«.
Zanimiv politični prestop je dočakala tudi Istra, kjer se je poslanec Ivan Herak, nekdanji elan najožjega vodstva Istrskega demokratičnega zbora (IDS), pridružil Hrvaški socialno-liberalni stranki (HSLS). Heraka je, potem ko so ga vrgli iz IDS, snubila tudi HDZ, ki mu je ponujala službo v vladi.
Darko Pavieič
Reforme so uspešne samo na Krimu
Premier Saburov se ne meni za napotke in želje Kijeva
KIJEV - Predsednik krimske vlade Evgenij Saburov se zavzema za izvajanje gospodarskih sprememb, o katerih pa v drugih delih Ukrajine noCejo niti slišati. »Saburov bi rad Krim postavil na raven razvoja, kakršnemu smo priča v Rusiji. Sprejeli naj bi gospodarske reforme, ki so se v Rusiji že zaCele, v Ukrajini pa so bile vedno blokirane,« pravi neki gospodarski strokovnjak, ki se je vrnil na Krim. »Krim je edini predel Ukrajine, kjer je prišlo do gospodarskih reform,« poudarja.
Prav zaradi velikih nasprotij med dvema slovanskima narodoma je januarja prišlo do separatističnih teženj promskega predsedstva, ki ga vodi Jurij Meškov. Evgenij Saburov, ruski ekonomist, rojen na Jalti, je januarja sestavil vlado, v kateri je najpomembnejša področja - finance in gospodarstvo - zaupal strokovnjakom, ki so prišli iz Moskve. Glavna gospodarska odločitev, katere pobudnik je Saburov, je s področja financ
- podjetja naj bi državi prodala polovico svojih prihodkov, vendar obračunanih po borzni vrednosti, ne po vladni, administrativno določeni. Prvi rezultat je že tu: na Krim se steka denar iz vseh predelov Ukrajine, eden od novih odlokov pa omogoCa tudi od-. piranje tujih bank na Krimu. Tamkajšnje tovarne ne plačujejo davka na promet, ampak na dobiček.
»Pričakovali smo, da bo taksne ukrepe kijevska vlada sprejela že pred dvema letoma,« opozarja neki zahodni diplomat, ki živi v Kijevu.
»Krim je zelo pomembno kmetijsko območje, Kijev pa je vedno postavljal omejitve in uvajal davke, ki so biti napoti izvozu,« poudarja strokovnjak za to področje, ki dela v Kijevu.
S svojim gospodarstvom, ki se naslanja na vojaško industrijo, turizem in kmetijstvo, bi se Krim spet rad povezal z nekdanjim zaledjem, s katerim je pretrgal stike po razglasitvi neodvisnosti.
Krima, te nekdanje »Ažur-
ne obale« na območju Sovjetske zveze, ne oblegajo veC bogataši, ki se raje odločajo za Bahame, prav tako tudi ne srednji sloj, ki je postal siromašen med gospodarsko krizo. Treba bi bilo spodbuditi tuje naložbe, s katerimi bi posodobiti turistične zmogljivosti in privabiti nove turiste -tako meni novi premier.
Saburov, nekdanji minister za gospodarstvo v ruski vladi, ne govori o odcepitvi od Ukrajine. V parlamentu pa imajo vedno somišljeniki predsednika MeCkova, ki zagovarjajo manj liberalno politiko. Po desetdnevnih sporih in razpravljanjih v parlamentu niso hoteli potrditi »moskovsko »usmerjenega ministra. Tako kot ukrajinski poslanci se tudi krimski zavzemajo za vladne intervencije in državne subvencije.
»Edini problem moje vlade je pravzaprav parlament, ki ve ?elo malo o delovanju gospodarstva,« je na srečanju z gospodarskimi svetovalci v Kijevu priznal Saburov.
Catherine Gote / AFP
SLOVENSKI	PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1	
10.00
Video strani
10.15
10.45
12.20
Pasja pripoved ali kako je bilo..., 1/6 del Ceske nanizanke Ognjena krogla, ameriški film 2e veste
12.50
Poslovna borza
13.00
Poročila
13.05
13.55
14.50
15.50 17.00
Umetniški večer, ponovitev
Mojstrovine: Prado, angleška dokumentarna oddaja
Cecilia Bartoli, portret mezzosopranistke
Aliča, evropski kulturni magazin
Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodistria
TV dnevnik 1
17.10 18.00 18.45
19.10
19.30
20.10
20.30 22.35
23.00
23.35
00.25
02.25
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Regionalni studio Koper Lingo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Forum
Sest tednov, ameriški film, 1982 Dnevnik 3, VPS 2235
Sova
Ljubezen da, ljubezen ne, 6/22 del am. humor, nanizanke Igrajo: Annie Potts, Jay Thomas, Joanna Gleason, Joel Mur-ray in drugi.
Dober posel, če ga dobiš
Taggart, 10/12 del škotske nanizanke
Zaščitena priča
Zadnje poletje v Tangerju, francosko-italijanski film, 1986 Detektiv in angel maščevanja Video strani
{h SLOVENIJA 2
Q RAM
6.45
9.30
10.05
11.00
11.40.
12.25
12.35
13.30
14.20
15.00
17.20 17.55 18.00
18.20
19.05
19.50
20.40
22.30
23.30 24.00
0.20
0.50
Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik, gospodarstvo Dnevnik, 9.35 nan. Cuori senza eta, 10.00 dnevnik Film: 11 Ras del quartiere (kom., It. ’83)
Dnevnik
Aktualno: Utile futile Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik in aktual. tednik TG 1 Week end Dok.: Kvarkov svet Mladinska oddaja Uno per tutti, vmes variete Solletico, risanke in nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije o prevoznosti cest Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Variete: Grazie mille!!! Vreme, dnevnik, šport TV film: II colore della vittoria (zgod., It. ’90, i. A.M. Merli, N. Brilli) Aktualno: TG 1 Ore 23 Aktualno: Sredozemlje Dnevnik in vreme, Danes v Parlamentu Dok. DSE Sapere: Kalifornija J. Steinbecka Film: Cercasi 1’ uomo ! giusto (fant., ZDA ’87)
16.30
17.20
17.50
18.45
19.30
20.00
22.00
23.00
00.00
Četrtek v cirkusu:
Veliki cirkusi sveta, 10. oddaja
Sova, ponovitev
To je ljubezen, 14/19 del angleške nanizanke Nasveti iz svetovalnice Taggart, 9/12 del Škotske nanizanke Puščavski vihar
Znanje za znanje: Učite se z nami Dnevnik 2
Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos Oči kritike
Kritiki bodo ocenili dve gledališki predstavi in sicer Krst pri Savici Dominika Smoleta v izvedbi Primorskega dramskega gledališča ter Družinski album, parafrazo Ibsnove Divje račke; pogovarjali se bodo o pesniških zbirkah, o knjigi Bolečina mdoživetega Ivana Minattija in Videnja Andreja Medveda. Dve oceni bosta iz glasbenega sveta. Ocenili bodo premiero opere Pikova dama in letošnjo Drugo godbo.
Giro dltalia, posnetek kolesarske dirke Video strani
A KANALA
Borza dela Video strani
'JiT
Na velikem platnu
Luč svetlobe, ponovitev 184, dela ameriške nadaljevanke
13.35
13.40
14.30 14.45 15.50 15.55 16.10
16.40
17.10
19.00
19.10
20.00
20.30 21.20
21.30
Magnetoskop, ponovitev
Spot tedna
CMT
Borza dela CMT
Spot tedna
Na velikem platnu
Ameriških 10, glasbena oddaja
Drakula, ponovitev 15. dela ameriške nanizanke
Slab vpliv, ponovitev ameriškega filma
Poročila
Luč svetlobe, 185. del ameriške nadaljevanke Pozitiv +, glasbena oddaja
Beverly Mills, 90210, 2. del ameriške nadaljevanke
Poročila
Teden na borzi
21.40
23.20
23.25
00.10
Prava priložnost, ameriška kriminalka
Igrajo: Flint Keller, Tricia Parks, Pamela Dixon, Robert Zdar
in drugi; režija Richard Pepin in Joseph Merhi.
Spot tedna
Devlinova zveza: Erika, 3. del ameriške nanizanke Erotični film
01.40
Video strani
IM™ M MTV (62. kanal)
16.20
17.00
19.00
19.05 19.19
19.30
20.05
20.30
22.00 01.00
Bravo Maestro, pon. kulinarične oddaje Program Discovery Obvestila in napoved filmov Risanka
Bravo, maestro, kulinarična oddaja
TV akvarij
Avtodrom
Margin For Murder (Meja za morilca), ameriška kriminalka Program Discovery Adult Channel
RA! 2
6.30
7.00
7.10
8.35
10.20
11.45 12.00
13.00
14.00
14.50
15.50
17.10
17.35
18.20
18.30
18.50
19.45 20.20 20.40
23.15
0.05
Spoznavajmo biblijo Dnevnik Euronevvs Oddaja za najmlajše Nan.: Furia, 9.00 Lassie,
9.30	II medico di campa-gna
Nad.: Quando si ama Dnevnik 2
Nan.: La clinica della Fo-resta nera
Dnevnik, gospodarstvo,
13.30	Tribune RAI,vreme Nad.: Santa Barbara, 15.05 Beautiful Aktualno: I suoi primi 40 anni (vodi E. Sampo) Film: Non mi muovo (kom., It. ’43)
Iz Parlamenta in dnevnik, 17.20 RAI 2 za vas Nan.: Miami Vice Športne vesti in vreme Aktualno: In viaggio con Sereno variabile Nan.: Ispettore Tibbs Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Glas. kom.: Im principio era il Trio (i. Massimo Lopez, Anna Marchesini, Tullio Solenghi)
Dnevnik dosje in vreme Pregled tiska
M RAI 3
6.45
7.30
10.00
12.00
12.15
12.30
12.35
14.00
14.50
15.15
16.30
18.35 18.40
19.00
19.50
Jutranja odd.: L’altrarete Kulturni dnevnik Tortu-ga, 7.45 Euronevvs, 9.00 Piccola posta, 9.30 dok. Zenith, 10.20 Euronevvs DSE Parlato semplice Dnevnik ob 12-ih TGR E - O gospodarstvu Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Italija
Šport: Derby, golf, tenis, plavanje dok. oddaje DSE Šport: 77. Giro dTtalia Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, Blob, Una cartolina
20.30
Film: Qualcosa di travol-gente (kom., ZDA ’86, i. M. Griffith, J. Daniels)
Dnevnik in vreme
Tribune RAI
Pi Diritto di replica Dnevnik, pregled tiska Fuori orario
RETE 4
US Koper
DtO
Hrvaška 1
	Nan.: Družina Bradford,	
	8.00 nad. Piccola Cene-	
	rentola, 8.30 Valentina	
	Variete: Buona giornata,	
	vmes 9.05 nad. Pantanal,	
	9.30 Guadalupe, 10.40	
	Maddalena, 11.55 Anto-nella, 13.00 Sentieri,	
	14.40 Primo amore, 15.35	
	Principessa, 16.05 Gara	
	Maria Rita, 16.10Topa-zio, vmes (11.30, 13.30) dnevnik	
	Kviz: La verita, vmes	
	(17.30) dnevnik	
	Rubrika o lepoti	
	Funari News, vmes (19.00) dnevnik	
	Nad.: Beautiful	
	Film: Come eravamo (kom., ZDA 73, r. S. Pol-	
	lack, i. R. Redford), vmes	mm
	(23.45) dnevnik	mij
	Pregled tiska	
	Film (kom.)	
CANALE 5
ITALIA 1
# TELE 4

MONTECARLO
Euronevvs - TV novice Meridiani, aktualna tema Achtung Babv!, oddaja o kulturi No Comment Slovenski program: Studio 2 - mozaična oddaja
Primorska kronika TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program:
Azzurro Quotidiano; Prvenci: Paul Mazursky Stanje stvari - mladi, oddajo vodi Laura Vianello Odprte strani, oddajo pripravlja Rosan-na T. Giuricin V ospredju, avtor Bruno Agrimi TV dnevnik
Giro dTtalia, kolesarska dirka po Italiji; 20. etapa: Cuneo - Les deux Alpes Juke Box,
glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini

Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.)
Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Sara vero?
Agenzia matrimoniale Otroška oddaja Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo 6 giusto! , 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiomo)
Dnevnik TG 5 Striscia la notizia TV film: Fantaghirb 3 (fant., It. ’93, i. A. Marti-nes, 1. del)
Variete: Gommapiuma Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (24.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani
OSIP Avstrija 1
Otroški variete Nanizanke
Šport: L’ Italia del Giro Odprti studio Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Nan.: Teneramente Licia Otroški variete Kolesarstvo: Giro d’ Italia, 17.00 Studio tappa Nan.: Agli ordini papa Kolesarstvo: Giro dTtalia, 17.00 Studio Tappa Variete: Smile Nan.: I miei due papa Odprti studio Avtomobilizem Fl: VN Kanade
Variete: Karaoke Film: Sotto Shock (fant., ZDA ’89, i. M. Murphy) Odprti studio Šport: Giro sera Film: Indagine oltre il buio (dram., ZDA ’82)
Cas v sliki Zlata dekleta, pon. Najdaljši dan, pon. ameriškega filma Domača reportaža Cas v sliki Mi
Družinske vezi Leteči zdravniki Pogledi od strani Otroški program Smrkci Vroča sled Kremenčkovi Wurlitzer Cas v sliki Mi
Doktor Trapper John, am.
serija
Znanost
Cas v sliki
Šport
XY - Nerešeno, policija prosi za pomoč Pogledi od strani Otrok v avtu, ameriška kriminalka Cas v sliki
XY - Nerešeno, odzivi gledalcev
Sanjske more, ameriška
grozljivka
High Chaparall
OMPAvstrija 2
19.30, 23.05 Dogodki in odmevi
Quando vien la sera Nad.: Rituals
18.45, 20.25, 22.30 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Kangary (pust., ’52) Film: Tucker (biog., ZDA ’88, i. J. Bridges)
Film: Another plače, another time (dram., ’83)
	Tisoč mojstrovin:	
	Philipp Otto Runge	
	Mednarodni turnir v va-	
	terpolu:	
	Avstrija - Malta;	
	Norveška - Velika Britanija, prenos z Dunaja	
	Lipova ulica, serija	
	Neznani svet:	
	Življenjski prostori v Sre:	
	dozemskem morju	
	Dvignimo zaveso, ameri-	
	ški glasbeni film Kolesarska dirka po Av-	
	striji, 9. etapa: Laners-bach - Glockner - Sillian	1
	Zlata dekleta, serija	|nw
	Milijonsko kolo	[iZ5
	Zvezna dežela danes	
	Cas v sliki	
	Kultura	
	V čast Haralda Juhnkeja	
	Cas v sliki	
	Trailer	
	Cisto nora TV	
'jftS	Fantje iz skupine Spinal	
	Tap, am. filmska parodija	
Poročila Otroški program Pogled skozi okno Religija Nemščina
Izbor iz tujega programa:
Moja knjiga p džungli
Okoli sveta v 80 dneh,
11/26 del risane serije za
otroke
Poročila
TV-koledar
Divja vrtnica, 108/199 del meh. nadaljevanke Stara vohunska mačka, 1/7 del angleške humoristične serije
Ciklus angleških povojnih filmov:
Norosti srca, angleški čb film
Monoplus
TV-razstava:
Vasilije Jordan Nemščina: Alles Gute Poročila Mali veliki svet Antena, izbor iz satelitskega programa Hrvaška danes Poročila Kolo sreče
Santa Barbara, 736. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Šport
Naj tamburica igra, zabavno glasbena oddaja Latinica Poročila
Na vratih zahoda, dokumentarna oddaja Slika na sliko Poročila v angleščini Princesa v izgnanstvu, kanadski film
Hrvaška 2
TV-koledar
Okoli sveta v 80 dneh,, pon. 11/26 dela risane serije za otroke
Usodni obrat, pon. 3., zadnjega dela angleške nadaljevanke
Gospa in cestni razbojnik, angl. film, 1987 Po romanu Barbare Car-tland
Koprivnica: Finale DP v rokometu (2):
Podravka - Kraš Rokomet, 2. polčas Risanka Dnevnik
Beverly Mills, 90210, 13. del amer. nadaljevanke Animavizija Peta hitrost
Shanonina kupčija, 1/12 del serije Hit Depo
Madžarska
Cez dan Riviera, serija Dallas, 181. del serije Igra
Opoldanski zvon Posel, gospodarski poročevalec
Usode, magazin
Tex in gospodar globin,
italijanski film
Vaška TV, pon.
Dnevnik
Domače naloge, zaključek šolskega leta Brazilija: 3. gimnazija sv. Emerika Letni kolobarji Teka Okno Pravljica Dnevnik Dallas, pon.
Panorama, svetovna politika
Halo petek!, shovv program
Srečni, mirni časi, tv-film Dnevnik BBC
TV SPORED
Petek, 10. junija 1994

TV SLOVENIJA 1
23.00
ZADNJE POLETJE V TANGERJU,
francoski film
^or,. Alain Letterry, Tito Topin, Alexandre Ar-
Reiija: Alexandre Arcady fotografija: Robert Alazraki Glasba: Serge Franklin
jsra/o; Thierry Lhermitte, Valeria Golino, Roger F^oin, Vincent Linden, Jacgues Vllleret, Julien Guiomar, Jean Bouise, Ana Karina
Film ZADNJE POLETJE V TANGERJU je zapletena zgodba o spopadu med dvema mafijama, ki Poteka v dveh obdobjih.
'Zeliki Pepe je bil Sef močne mafije, ko se je prvič iz ZDA odpravljal v rodno Sicilijo. Toda njegove metode so biie obenem tako zvite in nevarne, da gaje lastna mafija likvidirala.
Zgodba se nadaljuje 20 let kasneje, ko newyorškega zasebnega detektiva za veliko vsoto denarja advokat poprosi, da se v Tangerju sreča z mlado žensko in ji izroči sporočilo. Gre za Pas, ko se je v Maroku vračal na prestol kralj Mohamed V. in se je Tanger priključil Maroku. S tem Po je postal odrezan od New Yorka, saj ni bilo več možnosti za pretok nedovoljenega blaga iz Amerike preko Tangerja in Gibraltarja na Sicilijo. Toda ostanek italijanske mafije je za nekaj časa Se vedno obladoval mesto. Po prihodu detektiva so se začele dogajati nenavadne stvari. Člana mafije so drugega za drugim umorili, umorili pa so tudi advokata v New Yorku. Detektiva maroške oblasti sprva zaprejo, a uide in se odloči, da bo razkril, kdo se maščuje nad mafijaši, predvsem pa, kdo je v resnici skrivnostno dekle in po kaj je prispela v Tanger. Prav njena zgodba je edina pot k resnici, ki jo detektiv začne razkrivati iz njenega dnevnika. Ko jo razkriva, jo začenja tudi vse bolj razumevati. Zgodba se odvija sredi živahnega in razkošnega mediteranskega okolja, okolja tujcev, ki si lahko marsikaj privoščijo s svojim bogastvom, in tudi v nočnem lokalu, kjer je denar prav tako edini gospodar.
BUsI	TV SLOVENIJA 2	22.05
■3K9 rS'"A	OČI KRITIKE Oddaja o kulturi	
V oddaji, ki jo tokrat pripravlja in vodi Alenka Zor Simonitti bo ocena dveh gledaliških predstav, in sicer Krst pri Savici Dominika Smoleta v izvedbi Primorskega dramskega gledališča ter Družinski album, parafraze Ibsonove Divje račke. Pogovarjali se bodo o pesniških zbirkah, o knjigi Bole-dina nedoživetega Ivana Minattija in Videnjih Andreja Medveda. V kritični pretres bodo vzeli tudi kratki roman Blaženi Franc Rihtarič Zdenka Kodriča. Dver oceni bosta iz glasbenega sveta: premiera opere Pikova dama in letošnja Druga godba.
RETE 4	22.30
THE WAY WE WERE, ameriški film, 1973	
Režija: Sid-ney Pollack Igrajo: Robert Redford (na sliki),
Barbra Strei-sand
Med Roo-sveltovim predsedniš-tvom se Ka-tie, levičarska aktivistka, in Hub-bel, ki bi rad postal pisatelj, zaljubita. Poročita se nekaj let kasneje in se preselita v Hollywood, kjer so Hub-belu ponudili pisanje
scenarijev. Mož sprejme več kompromisov, Ka-tie pa se bori proti zloglasni Maccarthyjevi komisiji. In prav politika ju vedno bolj ločuje.
V komercialnem ameriškem filmu je nenavadna prisotnost »javne« dimenzije, ki v tej zgodbi odločilno vpliva na potek dogodkov. Film je dobil Oskarja za najboljšo glasbo.
		
ina	RAI 3	20.30
KUS r,""	SOMETHING WILD, ameriški film, 1987	-
Režija: Jonathan Demme
Igrajo: Menanie Griffith, Jeff Daniels, Ray Liotta
Charles, dobrosrčni newyorški yuppie, spozna lepo in privlačno Lulu. Misli, da bosta skupaj preživela prijeten konec tedna, a kmalu zaide v skrajno nevaren položaj, v katerem je zbrisana meja med pustolovščino in tragedijo. Charles se mora spopasti z nevarnostmi, da reši sebe, Lulu in njuno ljubezen___________________________________________
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.30
Kurta usoda visoke družbe
Sest tednov, ameriški film, 1982
Režija: Tony Bill Scenarij: David Seltzer Glasba: Dudley Moore Igrajo: Dudley Moore, Mary Tyler Moore, Kat-herine Healy, Shannon Wilcox, Bill Calvert, Joe Regalbuto, John Harking
Dudley Moore igra v tem filmu ambicioznega politika Patricka Daltona, ki se sprijatelji z dekletcem, nadarjeno baletko Nicole Dreyfus. Slednja vidi v njem oCeta, ki ga nima, zato tudi dekletova mati Charlotte Dreyfus vse bolj podlega privlačnosti zgovornega in sim-
patičnega Patricka. Razmerja med njima se Se bolj zapletejo, ko zdravniki ugotovijo, da preostane Nicole le še šest tednov življenja zaradi neozdravljive bolezni - levkemije. Film je izrazita melodrama, njegova ciljna publika so predvsem gledalci, ki se zmorejo identificirati s kruto usodo glavnih junakov, sicer dobro preskrbljenih v »visoki družbi«.
Film, vsaj tisti, ki je namenjen za kinematografe, je bil vedno predvsem industrija, torej potrošno blago. Le malo je res
vhunskih del, ki prebijajo okvire »blaga« omenjenega z žanrskimi okovi. Tako so grozljivke, wester-ni, komedije ali melodrame predvsem »posel«, ki ga Hollywood in tamkajšnje »tovarne sanj« obvladujejo bolj kot kjerkoli drugje. Sest tednov pri tem ni izjama. Poudariti je treba vlogo nadarjene Katherine Healy v vlogi Nicole, saj je v resnici ena najbolj nadarjenih plesalk svoje generacije. Njenim sposobnostim so zato namenjene tudi baletne toCke, kjer pride njen talent do polnega izraza.
MUSIČ TELEVISION
09.00	Video; 12.00 The Soul; 13.00 Greotest Hits;
14.00	Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18,00 Nirvana Tribu-te; 20.00 LoudhLve: Exploring The Sounds Of Seattle; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butthead; 23.00 Ponovitve
SKVONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.45 Risanke; 11.00 Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 Falcon Crest; 15.00 Ike, serija;
16.00	DrugaCen svet; 16,45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Paradise Beach; 19.30 E Street;
20.00	Reklame, serija; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 Gode 3; 21.30 Videnja; 22.00 Nedotakljivi; 23.00 Ali-en Nation
PRO 7
06.00	Ponovitve; 11.35 Pri Huxtablovih; 12.05 Agentka s srcem; 13,00 Hotel; 15.00 Dinastija; 15.55 Hišica v preriji; 17.00 Risanke; 18,25 Nas hrupen dom; 18,55 Drugi svet; 19.25 Pri Huxfa-biovih; 20.00 Poročila; 20.15 Kača v orlovi senci, honkonški akc. film; 22.00 Renegade; 22.55 Poročila; 23.05 Hitman, ameriški akc. film
PREMIERE
07.00	Romeo; 10.05 Četrta zapoved, am. triler; 14.10 Romeo; 15.00 Portret, Gerard Depardie-au; 15.35 Zaljubljen v nevarnost, am. film; 17.25 1492 - Osvojitev paradiža, angl.-franc.-Spanski pustot, film; 20.00 Poročila; 20.15 Mo' Money, am. akcijska komedija; 21.45 Whoopi Goldberg Show; 22.20 V mreži laži, am. akcijski film
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Eurofun, magazin; 09.30 Kolesarstvo; 10.00 Triatlon; 11.00 Nogomet;
12.00	Motorji; 13.00 Tenis, prenos ATP turnirja iz Rosmalena; 17.30 Hokej-NHL; 18.30 Motociklizem; 19.00 Formula 1, trening za VN Kanade;
20.00	Športne novice; 20.30 Motosport International; 21.30 Motociklizem; 22.00 Boks, profesionalni dvoboji; 23,00 Nogomet; 01.00 Formula 1, trening za VN Kanade, pon; 01.30 Poročila
SATI
09.00	Ponovitve; 13.30 Ladja zaljubljencev;
14.30	Scorch; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise;
17.00	Pet krat pet; 17.30 Regionalna poročila;
18.00	Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.19 Šport;
19.30	Kolo sreče; 20.15 Brez vsake možnosti, am. kriminalka; 22.35 OCividec, ameriški triler
RTL
09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, serija; 17.00 Kdo je šef?;
17.30	Strašno prijazna družina; 18.00 Bogati in lepi, serija; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi Časi; 20.15 DomaCa melodija; 21.15 Pri Stanglu, nemška serija; 21.45 Pod isto streho, serija; 22.15 SK-15; 23,15 Thomas Ko-schvvitz Show; 00.00 Poročila
RTL 2
05.25-16.55 Ponovitve serij; 16.55 Mož za šest milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Pozdravi iz onostranstva, serija; 20.00 Poročila; 20.15 Odtajaj me, draga, am. komedija; 22,00 Kanalske podgane Franka'Zandersa; 23,05 Poročila; 23.15 Obseden-luknja v steni, nemško-nizozemski triler
SKY MOVIES
17.20 Going Under; 19.00 Once Upon A Crime;
21.00	Oscar; 23.00 JFK
MOVIE CHANNEL
17.00	The Haunted School; 19.00 Bebe's Kids;
21.00	Shades a Gray; 23.00 Rage And Honour: HostileTakeover
FILMNET +
16.00	K-TV; 18.00 Beethoven; 20.00 Stranded;
22.00	Fried Green Tomatoes
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja: Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Danes; 19,00 Poročila; 19.30 Moto šport; 20.30 Shovvcase; 21.30 Kulturni koledar; 22.00 Poročila; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno; 00,00 Gospodarstvo
CNN
06.00-23.00 VVortd News; 07.30 MoneyUne; 11.30 VVorld Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Asia; 15,00 Larry King Li-ve; 17.30 Cnn & Co; 20.00 VVorld Business to-day; 21.00 International Hour; 23.00 VVorld Business Today Update; 23.30 Showbiz Today

'N
Slovenija 1
4.30, 5.00,6.00,6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 18.00,
19.00.	21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-ga; 9.35 Turistični napotki;
10.30	Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih;
18.30	Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9,30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Rekreacija; 9,10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba;! 1.35 Obvestila; 11.50 Vreme; 13.00 Val 202; 14.00 Drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga;
17.15	Nedeljski Izlet; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport;
19.30	Stop pops; 21.45 Igra; 22.20-23.00 Koncert.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11,05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovske pesmii; 13.40 Galsb. tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Carostre-lec; 19.30 Koncert Simf. RTV Slovenija; 22.05 Igra;
23.00	Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6,00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrt-
' niče: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val;
8.15	Vsak dan je dober dan; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.20 Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto;
11.00	Hladno toplo vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Amerika, velika odkritja malih ljudi;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Amerika, 2. del; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala RK;
23.15	Nočni program RS,
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30.19.30	Dnevnik; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9,32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Ze-liščarstvo; 11.00 Kulturna
(oddaja; 12.00 Romagna
mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Zgodovina in turizem; 16.00 Modri val;
18.00	Igra; 18.45 Folk.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa;
12.00	BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Anketa; 17.55 špeckahla; 18.30 Evropa v enem tednu;
20.00	Pop iojtra; 22.00 Rockoteka; 2.00 Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.4 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.20 Večerni program do
24.00,
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 14.05 Kadar boš na rajžo šel; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport;
19.30	Glasba; 20.00 Petkovi akvareli; 22.00 Zrcalo dneva - Nočni pr,
Radio študent
11.00	Start/Rec Rec News; 12.00 Borzni parket (pon.); 14.00 OF (24 ur-info); 15.30 Kinoburger;
17.00	Avtogoli tedna & Eminence notranje politike; 19.00 Tolpa bumov: Leatherface; 20.00 Radio ropot; 22.00 Idealna druga godba; 0.30 Sat.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 8,40 Potpuri; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta knjiga: Ni neskončnih poti (prebira Minu Kju-der); 10.30 Intermezzo;
11.45 Okrogla miza; 12.40 Koroška poje; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.45 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val: Glasbene želje;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30	Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Odd. o živalih Venus (vsakih 14 dni);
19.00	Operetni svet.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
2 2 ^ete^’ jun’ja 1994
KULTURA
IZŠLO JE / KNJIGE
Andrej Blatnik: Labirinti iz papirja
Stoparski vodnik po ameriški metafikciji in njeni okolici, študija, mehka vezava z zaščitnim ovitkom, 180 strani, 14 x 20 centimetrov, zbirka Novi pristopi, Literarno - umetniško društvo Literatura, Ljubljana, 1994, 1.995 tolarjev.
V Evropi obstaja nasploh malo pregledov, ki bi v zgoščeni obliki zajeli določen (še vedno aktualen) segment nacionalne ali regionalno zamejene literature, zato je tolikanj večje vrednosti prijetno, skorajda lahkotno spisana študija Andreja Blatnika, ki velja za dobrega poznavalca čezlužne oziroma severnoameriške književnosti. Avtor je malone nepregledno množino materiala razdelil na štiri korpuse (od obrata na levici sredi tridesetih do »bega iz labirinta v 80. letih«), »spremnim« poglavjem o ameriškem »zeit-geistu« pa so dodane tudi primerjalne analize s temeljnimi deli sodobne evropske proze, tako da bo bralec dejansko dobil natančen vpogled. Ce tudi to ne bo dovolj, je Blatnik dodal za krajši telefonski imenik tako študijske kot leposlovne literature.	(T. V.)
Tomo Virk: Bela Dama v labirintu
Idejni svet J. L. Borgesa, študija, mehka vezava z zaščitnim ovitkom, 184 strani, 14 x 20 centimetrov, zbirka Novi pristopi, Literarno - umetniško društvo Literatura, Ljubljana, 1994, 1.995 tolarjev.
Četrta esejistična knjiga Toma Virka (vse so izšle v zadnjih letih) je obenem prva monografija o »guruju« postmodernizma oziroma modeme literature Jorgeju Luisu Borgesu. V pravi »šolski« maniri avtor v prvem delu (Analiza) razdela temeljne »tehnološke« ravni Borgesovega opusa, se nato poglobi v medvpliva-nja z avtorji, ki so pisah iz podobnih ontoloških izhodišč (Sinteza), Dodatki pa so posvečeni naratološkim nastavnom, razmerju Borgesa in manierizma ter vplivu avtorja na Slovence in slovensko literaturo. Navidez kaotična Borgesova metafizika se v Virkovi študiji »ureja« v stalnico oziroma metafizično jedro, ki ga avtor poimenuje strah pred smrtjo. Tudi Virk z obsežnim dodatnim delom napotuje k lažjemu študiju Borgesa in njegovega sanjskega sveta.	(T. V.)
Metod Pevec: Marija Ana
DZS, 1994, trda vezava z zaščitnim ovitkom, 155 strani, 1.480 tolarjev.
Drugi roman Metoda Pevca je v marsičem soroden njegovemu prvencu, romanu Carmen. Zgodba je tudi tokrat postavljena na obrobje, le da to ni več urbana mar-gina, predmestje in klošarji, temveč zaselek z imenom Črni mlin, ki leži nekje v odročnih krajih. V Cmem mlinu pa so se ohranili ljudski običaji, korenine poganstva, zeliščarstvo in ljudska medicina, uroki in čarovnije, ki so po drugih krajih že zdavnaj utonili v pozabo. Ana Marija se ukvarja z ze-liščarstvom, posvečena je v skrivnosti copranja, zato ostaja na robu družbe. Tip kmečke povesti, ki se običajno ponaša s posebnežem, posameznikom, ki odstopa od povprečja, je približek, h kakršnemu bi lahko pripeli tudi Pevčevo zgodbo o Ani Mariji. Avtor je za to, da je zgodbo lahko postavil v čas med obema svetovnima vojnama in da je junakinji pridal nenavadne lastnosti, preveril marsikatere zgodovinske podatke in se podrobneje »poukvarjal« z ljudsko medicino. (V. S.)
Iztok Osojnik: Ogledala v času vojne
DZS, 1994, trda vezava z zaščitnim ovitkom, 70 strani, 1.360 tolarjev.
Svetovni popotnik in pesnik Iztok Osojnik je mnogo svoje poetske znanosti črpal iz vzhodnjaške, še posebno japonske literature, kar je najbolj opazno v njegovih kratkih pesmih. Daljše narativne pesmi, skoraj pesnitve, so večinoma obarvane s pridihom uporništva, bea-tništva. Globoka pretresenost, ki jo je doživel ob bližnji vojni in dogodkih, ki so z njo povezani, je močno zaznamovala njegovo poezijo. Avtor je novejše pesmi napisal v strogi formi, večinoma v obliki soneta, vsebina pa je temačna, elegična, takšna kot čas, o katerem piše. Izkušenj ne izraža na deklarativen, tradicionalen način, temveč v obliki ljubezenske poezije in nagovora otrok. Ravno skozi to obliko, polno čustvene senzibilnosti, pa prodre na dan vsa strahota vojne in nesreča ljudi, ki so se po naključju znašli v nji. Slika na naslovnici knjige je delo Iztoka Osojnika, ki se poleg pesništva posveča tudi slikarstvu. (V. S.)
k	Peter Semolič	*
l mr-AvrivsKi ^
►	ROŽE
Peter Semolič: Bizantinske rože
DZS, 1994, trda vezava z zaščitnim ovitkom, 70 strani, 1.360 tolarjev.
Pesniška zbirka Petra Semoliča predstavlja samosvoj, izviren pesniški svet, najpogosteje stkan iz kratkega, lomljenega verza. Tematsko in formalno raznolika zbirka, ki se po eni strani osredotoča na stra-dodavno grško mitologijo in na izrazite umetniške osebnosti ter njihove medsebojne odnose, po drugi strani pa na pesnikovo domače okolje - Istro. Pesmi so včasih rimane in pisane v strogi sonetni obliki, drugič tečejo v prostem verzu, ves čas pa s preprosto neposrednostjo, z natančno in izvirno govorico pripovedujejo o vsakdanjih, običajnih stvareh. Yeats je nekoč napisal pesem o jadranju v Bizanc, Semolič si je del pesmi izbral za moto svoje pesniške zubirke, eno izmed pesmi pa je posvetil irskemu pesniku. Zadnja pesem zbirke Bizantinske rože je posvečena Nadeždi Man-delštam in kot vrhunec zaključuje zbirko, ki je nastajala med letoma 1985 in 1990.	(V. S.)
Dim Zupan: Tri skrivnosti Drekca Pekca in Pukca Smukca
Mladinski roman, ilustriral Matjaž Schmidt, trda vezava, 174 strani, 21 x 15 centimetrov, zbirka Pisanice, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994, 1.824 tolarjev.
Dim Zupan postaja v zadnjih letih pravi specialist leposlovja za mlajše bralce, saj ob dveh knjigah Dogodivščin trnovske mafije dobivamo že tretji »del« pogruntavščin in zabav Drekca Pekca in Pukca Smukca. Mlada junaka tokrat v Becirku, kot se imenuje prizorišče njunih, Tininih in Nikinih dogodivščin, razglabljata (ob treh naslovnih skrivnostih, ki jih takole seveda ne gre izdati) predvsem o različnih počitniških popotovanjih. V ta namen preživljata poučne dneve na Prijateljevem travniku, kjer z raznolikimi poljedelskimi opravili pridelujeta prepotrebno žepnino. Seveda je Pukčevih in Smukčevih prigod ob teh še ničkoliko - in pred nami je še en prijeten mladinski roman, ki bo zabaval počitniške družbe.	(T. V.)
Teny Pratchett: Kamionarji
Prva knjiga o nomih, poslovenil Branko Gradišnik, Ilustriral Gorazd Vahen, trda vezava, 229 strani, 21 x 15 centimetrov, zbirka Po-dalpčld, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994, 2.680 tolarjev.
Nomi so majhna bitja, ki živijo hitro (nekje med muho enodnevnico in ameriškim resastim borom, ki živi 4.700 let) - a jim leto dni traja nekako toliko, kot človek preživi v desetih letih. Pol pednja velika bitjeca seveda delajo vtis (vsaj policaji ga imajo), da se ne primer tovornjak, ki ga veselo šofirajo po svetu, vozi popolnoma prazen. In tako naprej. Kamionarji je potemtakem pripoved o skupini nomov, ki na svet gledajo v nekoliko znanstveno-fantastični maniri, in če gre verjeti recenzentom, si jih je avtor Terry Pratchett izmislil zato, da lahko o ljudeh, njihovem življenju in dejanjih piše na nov, izviren način. Glede na uspešnost knjige po svetu (v originalu je izšla leta 1989) mu je to brez dvoma tudi uspelo. (T. V.)
Aidan Macfariane in Ann
McPherson: Tudi jaz ljubim zdravje
Najnovejši priročnik za najstnike, ki jim je kaj do zdravja, prevedel Vasja Cerar, ilustriral Zvonko Čoh, trda vezava, 183 strani, 21 x 15 centimetrov, Knjižnica Sinjega galeba, zvezek 282, založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993,2.460 tolarjev. Susie Payne iz Cliftonove ulice 18 v Londonu je šestnajstletno dekle, ki se nameni pisati dnevnik. Ker so dnevniki deklet omenjene starosti nadvse zabavno in' poučno branje, sta si ga otroška zdravnica Ann McPherson in pediater Aidan Macfariane s Susie vred enostavno izmislila, skupaj s svojo pripovedovalko pa mlademu bralcu navržeta marsikateri koristni nasvet o tegobah, ki grozijo najstnikom. Tako ima Susie (ob raznoh-kih boleznih) ob šolskih morah seveda polno dela z razmišljanjem o stvareh, kot so spolnost, alkohol, droge in kar je še zadev, o katerih je nadvse pametno veliko vedeti, če naj človek postane velik na neboleč način. Vse v prijetnem slogu kakega Adriana Krta.	(T. V.)
Rofik Shami: Pripovedovalci noči
Roman, prevedla Maja Lavrač, ilustriral Andrej Trobentar, trda vezava, 190 strani, 21 x 15 centimetrov, Knjižnica Sinjega galeba, zvezek 283, založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994,2.720 tolarjev. »Pripovedovalec zgodb Šalim je imel rad laži, vendar ni nikoli pretiraval. Laž in dišave pa so kakor sestre; laž naredi iz vsakega dogodka začinjeno jed. Toda Šalim je nekega dne onemel. Vila mu je rekla: »Zdaj ti ostane samo še enaindvajset besed. Nikar ne razsipaj z njimi.« Sali-ma lahko reši le sedem daril njegovih zvestih poslušalcev. In kaj drugega bi to lahko bilo kot sedem zanimivih, popolnoma neverjetnih zgodb? Pa zgodb v knjigi sirskega pisatelja Ra-fika Schamija, ki živi in dela v Nemčiji, ni zgolj sedem: od dogodka leta 1959, ko je damaščanski kočijaž Šalim prišel sede do svojih zgodb, se bomo seznanili s kar štirinajstimi pripovedmi, ki prinašajo značilno arabsko oziroma orientalsko mistiko.	(T. V.)
Berile Doherty: Dragi Nihče
Roman, prevedla Savina Zvvitter, ilustrirala Petra Simončič - Varl, trda vezava, 178 strani, 21 x 15 centimetrov, zbirka Odisej, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994, 2.400 tolarjev.
Avtorica je knjigo v posvetilu namenila vsem mladim ljudem, roman pa je bil nagrajen z angleško nagrado za mladinsko književnost Camegie Medal. Naslovni junak je še nerojeni otrok mladih ljubimcev Chrisa in Helen. Ljubezen, ki s svojo silovitostjo v januarski noči kar preseneti mlad par, se iz meseca v mesec (knjiga »traja« natančno eno leto) razvija po svojih poteh. »Poskušal sem te pogledati in reči: 'Najina je, ’ pa nisem mogel. Bil sem šibak. Rad bi se skril pred teboj. Helen ima prav. Nisem pripravljen nate niti nanjo. Niti nase še nisem pripravljen.« Tako svojo pripoved, ki je vložena med pisma, ki jih Dragemu Nihčetu piše Helen, zaključuje Chris. Dragi nihče se spremeni v deklico Amy, ljubimca pa življenje potegne vsakega na svojo stran sveta.	(T. V.)
Elisabeth
Goudge:
Beli konjiček
Prevedli Dušanka Zabukovec in Romana Verbič, ilustrirala Mojca Cerjak, trda vezava, 206 strani, 21 x 15 centimetrov, zbirka Odisej, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994, 2.840 tolarjev.
»Žlahtna domišljija pravljice Beli konjiček že vrsto let navdušuje otroke in odrasle širom sveta. Trinajstletna Marija Svetodol-ska se z vzgojiteljico Po-sončnico in psičkom Repkom preseli v skrivnostno deželo, kjer doživi mnogo nenavadnih srečanj in prigod. Toda srečo v čudežnem mesečevju je skalila senca prekletstva iz davnih časov, pred katero so pobegnili tudi vsi beli konji. Marijina sreča bo popolna šele, ko bo s pogumom in dobroto rešila vse tiste, ki so osrečili njo... Elizabet Goudge je dobila angleško književno nagrado Camegie, Beli konjiček pa sodi med najboljše pravljice vseh časov.« Tako piše na zavihku knjige Beli konjiček, ki že vrsto let navdušuje otroke in odrasle po svetu. (T. V.)
Loma Hill: Sanje o baletni šoli
Prevedla Marjana S amide, trda vezava, 158 strani, 21 x 15 centimetrov, zbirka Baletni copatki, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993,1.155 tolarjev. Mladinska knjiga s Sanjami o baletni Soh začenja z »nadaljevanko v desetih delih« britanske pisateljice Lome Hill, ki je za svoje pisanje o baletu uporabila kar izkušnje hčerke Vicki, ki se je baletno izobraževala na sloviti baletni šoli Sadleris Wells. Soli je kraljica Elizabeta podelila častitljivo ime Royal Ballet School, kar pomeni, da gre za dejansko najmogočnejšo britansko institucijo te vrste. Junakinja nadaljevanke je nadarjena Veronika, ki povsem na koncu prvega dela Baletnih copatkov uresniči svoje sanje (odtod naslov) in postane gojenka znamenite hiše, o kateri smo pisali zgoraj. Pripovedi je pridodan Slovarček najpogostejših baletnih izrazov, v katerem izvemo vse o arabeski, avdiciji, baletnih copatih, pas de deuxu in podobnih nujnih pripomočkih baletnega življenja.	(T. V.)
Loma Hill:
Prvi uspeh
Prevedla Irena Trene Frelih, trda vezava, 164 strani, 21 x 15 centimetrov, zbirka Baletni copatki, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994,1.155 tolarjev.
Ce smo ob Sanjah o baletni šoli spremljali nadarjeno balerino Veroniko do vpisa na znamenito baletno šolo, se bomo v Prvih uspehih seznanili z njenimi prvimi uspehi, ki so baletko preko s trnjem posute poti vaj, treningov in samoodpove-dovanja vodili k uspešnemu šolanju vse do prve glavne vloge v znamenitem Covent Gardnu.
»In jaz sem stala v senčnem zakulisju gledališča Covent Garden s tem zdaj še neznanim mladeničem -mladeničem, ki bo nekega dne z ustvarjalno baklo svoje genialnosti ošinil suhe kosti baleta in jih razžaril, tako kot sta jih nekoč pred njim razžarila Massi-ne in Robert Helpmann. Občutek je bil izreden!«, piše Veronika o srečanju s Tonijem Rossijem, v svetu baleta znamenitim koreografom iz 50. let. Tudi Prvi uspeh spremlja Slovarček najpogostejših baletnih izrazov.	(T. V.)
PRVI
USPELI
Loma Hill
Pobar-van-ka, ilustracije Renata Bovhan
Samozaložba, 1994, harmonije napisal Miro Kokol, 24 enobarvnih strani, 1.000 tolarjev.
Renata Bovhan, akademska slikarka, se je odločila, da s pomočjo svoje založbe, prijateljev in lastnega znanja pripravi nekaj novosti za otroke, ki se bodo tako laže naučili prebirati notne zapise, slikati in peti. Pesmice, objavljene v knjigi, so napisali različni avtorji, med njimi so mnogi še zelo mladi, stari okoli deset let, nekaj pa je ljudskih pesmic. Poleg pesmic, ki so opremljene z notnimi zapisi, otroci (ali morda odrasli) lahko pobarvajo pripadajoče risbice, ki jih je ustvarila založnica. Ob knjižici, ki se ponaša tudi s posebno zunanjo obliko (nekoliko spominja na nakupovalno vrečko), je izšla tudi avdio kaseta. Le - ta prinaša izbor ljudskih pesmi v instrumentalni izvedbi, na njej lahko shšimo znane pesmice, kot so Rdeče češnje. Ringa ringa raja in podobno. Priredil in oživil jih je Lado Jakša, znanim napevom pa so dodani nenavadni ritmi in melodije.	(V. S.)
NAPOVEDI PRIREDITEV
Petek, 10. junija 1994
SLOVENIJA
L
^BtJANA
CANKARJEV DOM, tel-: 061/222-815
soboto, ii., in v nedeljo, 12. junija,
NnM0'3°: Emil Hrvatin - NOVI ORGA-N. Predstava bo Se v torek, 14., in v redo, is. junija ob isti uri.
ponedeljek, 13. junija, ob 20. uri: Jan fabre - NA DRUGI STRANI ČASA.
o 22.30 bo v Klubu CD pogovor z Janom Fabrom in Emilom Hrvatinom.
DRAMA SNG,
tel.: 061/221-511
anes, io. junija, ob 19.30: W. Bauer -HANGE, za abonma študentski tretji m izven.
^ soboto, 11. junija, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven.
OPERA,
tel.: 061/331-950
Danes, io. junija, ob 16.30 uri: P. I. Čajkovski - PIKOVA DAMA, za red petek m izven.
Asoboto, 11. junija, ob 19. uri: G. Bizet ' CARMEN, za izven in konto. Zadnjic v sezoni!
^ Ponedeljek, 13. junija, ob 15. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. Razprodano!
Šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/312-860
Danes, 10. junija, ob 19.30: John Gra-nam - TEŽAVE S HRBTENICO, za izven.
KUD FRANCE PREŠEREN, tek: 061/332-288
Danes, 10. junija, ob 21. uri: Philiph .rt - DR. JACKAL & MS. HIDE. Gostuje Sex &violence theater iz Ljubljane.
MGL, tel.: 061/ 210-852
Danes, 10. junija, ob 20. uri: A. Bennett ' BLAZNOST JURIJA III. za abonma red
V	in izven.
V	soboto, 11. junija, ob 20. uri: M. Ca-moletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven in konto.
KD SPANSKI BORCI, tel.: 061/1404-183
V	Četrtek, 16. junija, ob 20. uri: Ray Cooney - ZBEŽI OD ŽENE. Gostuje Prešernovo gledališče Kranj.
LGL,	tel.: 061/314-789
Danes, 10., in v soboto, 11. junija, ob 18. uri: M. Loboda - PEPELKA, za izven.
CELJE
SLG, tel.: 063/25-332
V	petek, 17. junija, ob 21. uri: na celjskem Starem gradu A. Novačan - HERMAN CELJSKI, za izven. Predstava bo še v soboto, 18. junija, ob isti uri.
KRANJ
PGK, tel.: 064/ 222-681
Danes, 10. junija, ob 20. uri: Ray Cooney
-	ZBEŽI OD ŽENE, za izven. Zadnjic v sezoni!
V	soboto, 11. junija, ob 20. uri: Igor Torkar - REVIZOR ’93. Zadnjic v sezoni!
MARIBOR
LGM,	tel.: 062/ 26-748
V	nedeljo, 12. junija, ob 11. uri: Jan Malik - ŽOGICA MAROGICA, za izven.
DRAMA, tel.: 062/ 221-206
Danes, 10. junija, ob 12. in 18. uri: v Minoritski cerkvi otroški plesno-dramski kabaret M & M, za izven. Predstava bo še v torek, 14. junija, ob 12. uri, za izven.
OPERA, tel.: 062/ 221-206
V	soboto, 11. junija, ob 18. uri: G. Verdi
-	NABUCCO, za red nedelja, abonente in izven.
V	torek, 14. junija, ob 19.30: V. VVelenkamp - BALADE... KOJE DONOSI VIJETAR..., za abonente in izven. Gostovanje baleta HNK Zagreb. Predstava bo še v sredo, 15. junija, ob isti uri, za red študentski, abonente in izven.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
Danes, 10. junija, ob 20.30: Dominik Smole - KRST PRI SAVICI, za izven.
furlanija-julijska krajina
1RST
Verdi - Dvorana Tripcovich
Mednarodni festival operete 1994
V teku je predprodaja vstopnic za vse predstave pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 16-19), zaprta ob ponedeljkih.
Otvoritev bo 15. t.m., ob 20.30 z Gershwino-vo »Porgy and Bess« v izvedbi ameriškega gledališča New York Harlem Theatre. Festival se bo zaključil 28. julija.
Informacije in rezervacije pri ACAD, Ul. Fae-dis 30 - Videm (tel. 0432-470918).
Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku predprodaja vstopnic za Poletne koncerte.
Gledališče Rossetti
Danes, 10. t. m., ob 20.30 zaključna prireditev Societa Ginnastica Triestina.
SPČINI
Prosvetni dom
v sredo, 15., in v Četrtek, 16. t.m., ob 20.30 bo
Gledališče na Brci v sodelovanju s KUD Magnet predstavilo »V začetku je bil kaos ...potem pa kažin« .Po monologih Daria Foja bodo to na prvi pogled zagonetno ugotovitev pojasnila Minu Kjuder in Franko Korošec v režiji Sergeja VerCa ter likovni opremi Petra Furlana.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 10. t.m., oh 20.30 Gledališka predstava skupine La Giara.
V	Četrtek, 16. t.m., ob 20.30 gledališka predstava Beneškega gledališča.
V	soboto, 18. t.m., ob 20.00 in v nedeljo, 19.t.m. ob 19.00 - zaključna prireditev' baletne šole Tersicore.
Goriški grad - Alpe-Adria Puppet Festival
Do 30. junija so v teku vpisovanja za poletni mednarodni teCaj »Shakespeare: dalFattore alFoggetto« namenjen gledališkim igralcem in operaterjem, ki bo na sporedu od 17. do 24. julija. TeCaj bo vodil Edi Majaron.
KOROŠKA
filLOVEC:
V Pavličevi ulici bo jutri, 11. t. m., ob 9. uri Kmečki trg.
IILJAK:
Studijski oder (Kellertheater): danes, 10. junija, °b 20.00 - Komedija W. Shakespeare-N. Hagg «Mixed Lovers«. Ponovitev jutri, 11. t.m., ob 20. uri.
HODIŠE:
Na grajskem dvorišču bo danes, 10. t. m., ob 20. uri live koncert »Openair na grajskem dvorišču«
- Blueberry Jam.
GLOBASNICA:
V Ljudski šoli bo jutri, 11. t. m., ob 20. uri koncert prijateljstva. Nastopajo DPZ Plamen iz Toronta, Ml.Z Slovenske gimnazije, OPZ Živ žav in MePZ Peca.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
UUbljana
Cankarjev dom, tel.: oei/ 222-815 KLUB CD
Danes, 10. junija, ob 21. uri: predstavitev CD plošče Franeta Milčinskega Ježka BALADA O KOŠČKU KRUHA. Nastopajo: VITA MAVRIC,
Boris cavazza, jami kovacic, tomaz PENGOV.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
Literatura mimoidočim: danes, 10. junija, ob 20. uri: MIHA MAZZINI. V soboto, 11. junija, ob isti uri: ALEŠ DEBELJAK.
KINO KLUB ZKOS, Beethovnova 5
Danes, 10. junija, ob 20. uri: premierno prikazovanje slovenskega celovečernega filma Jureta Pervanja - ZRAKOPLOV.'
INFORMACIJSKI CENTER Moderne galerije
Danes, 10. junija, bo ob 17. uri NINA CZEGLEDY predstavila izbor del desetih kanadskih video umetnic.
Brestanica
grad rajhenburg
V soboto, 11. junija, ob 19. uri: koncert srednje-
veške glasbe CVETA KOBALA (flavta) in ŽARKA IGNJATOVIČA ter otvoritev razstave slik RAJKA CUBRA in LOJZETA KALINSKA.
OTOČEC NA KRKI
V	soboto, 11. junija, ob 21. uri: v hotelu Grad OtoCec večer z BOJANOM ADAMIČEM in MERI AVSENAK.
PIRAN
V	soboto, 11. junija, ob 19. uri na Tartinijevem trgu prireditev DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICA. Nastopila bo folklorna skupina KUD Karol Pahor Piran.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	nedeljo, 12. junija, ob 18. in 20.30: ameriška drama KLUB SREČNIH ŽENSK.
SEŽANA
KC SREČKO KOSOVEL
Danes, 10. junija, ob 16. uri: ameriški film WAYNOV SVET 2.
V	torek, 14. junija, ob 20. uri: ameriški film PRIDEN SINKO.
Jazz koncert, na katerem bo nastopil trobentač ENRICO RAVA ob spremljavi kvarteta v zasedbi GIOVANNIMAIER (kontrabas), GLAUCO VENIER (klavir), MAURO NEGRI (saksofon) in ZLATKO KAUČIČ (bobni)
Koncert bo danes, 10. junija, ob 21.30 v čudovitem ambientu renesančno-baročnega dvorca iz 17. stoletja v Vipolžah v Goriških Brdih (ob slovensko-italijanski meji)
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
V	Mah fotogaleriji je do 19. junija na ogled razstava arhitekta JURIJA KOBETA z naslovom Trije detajli. Razstava ČRNO IN BELO - dela svetovno znanih konstruktivistov iz zbirke italijanskega umetnika Getuba Alvianija je na ogled do 12. junija (Galerija CD).
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava del KLAVDIJA TUTTE je na ogled do 12. junija.
MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15
V	Mah galeriji je do 12. junija na ogled razstava britanskega kiparja ANISHA KAPOORJA.
Razstava komercialnih fotografij KRAJI je na ogled do 19. junija.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23
Razstava slik (NE)PREPOZNAVNA SLIKA - abstrakcija in figuracija v novejšem hrvaškem slikarstvu je na ogled do 3. julija.
Razstava fotografij TOSHCIJA OZAVE je na ogled do 20. junija.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava risb BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 30. junija.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava otroških ilustracij MOJCE CERJAK je na ogled do 23. junija.
GALERIJA VISCONTI FINE ART KOIJZEJ, Gosposvetska ulica
Razstava skupine IRWIN je na ogled do 30. junija.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22
Razstava DORE PLESTENJAK in DOMNA SLANE je na ogled do 15. junija.
GALERIJA SOU, Kersnikova 4
Razstava slik MOJCE ZLOKARNIK je na ogled do
24. junija.
GALERIJA ZALA, Gosposka 7
Razstava BORISA ZAPLAHLA je na ogled do 14. junija.
VODNIKOVA DOMAČIJA,
Vodnikova 65
Razstava slik MILANA RIJAVCA je na ogled do 21. junija.
JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9
V	ponedeljek, 13. junija, bo ob 13. uri otvoritev razstave BOREKA SIPKA - Čarodej v oblikovanju.
ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT,
Poljanska 28
Razstava likovnih del uCencev osnovnih šol iz Posavja.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA, Prešernova ul. 3
Razstava Križev pot ANTONA CEBEJA je na ogled do 19. junija.
CELJE
LIKOVNI SALON CELJE, Trg celjskih knezov 9
Razstava JOŽETA BARS1JA je na ogled do 18. junija.
CERKNICA
KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA,
Partizanska 9
Likovna razstava VOJKA HRENA je na ogled do 17. junija.
KOPER
GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34
Razstava grafik, risb in skulptur VLADIMIRJA MAKUCA je na ogled do konca junija.
GALERIJA LOŽA, Titov trg 1
Razstava skulptur LUJA VODOPIVCA je na ogled do sredine junija.
MARIBOR
SAFE-INVEST RAZSTAVIŠČE ATENA, Prešernova ulica l/l
Danes, 10. junija, bo ob 20. uri otvoritev razstave oljnih del ZMAGA JERAJA.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA
Razstava slik ŽARKA VREZCA je na ogled do 19. junija.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Razstava 3. bienale slovenske grafike je na ogled do 15. septembra.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7
Danes, 10. junija, bo ob 20.30 otvoritev razstave del manjšega formata BORISA ZAPLATILA. Razstava bo na ogled do 8. julija.
MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava del dveh umetnikov iz Ferrare GIORGIJA CATTANIfA in MAURIZIJA COSUEJA je na ogled do 25. junija.
ŽALEC
Razstava likovnih del uCencev OS občine Žalec je na ogled do 25. junija.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella: do 31. avgusta bo na ogled razstava Vidiki - Punti di vista.
Galerija Bassanese: do 11. junija je na ogled razstava slikarja Enza Navarra.
Art Light Hall: do 16. junija razstavljata slikarja Agnese Divo in Maurizio Maier. Galerija Torbandena: na ogled je razstava Wolfganga VViednerja.
Galerija Rettori Tribbio 2: do 17. t.m. razstavlja svoja dela Fulvio Monai.
Galerija Cartesius: do 23. t.m. so na ogled slike umetnika Franca Chersicole.
Galerija Minerva: do 13. t.m. je na ogled skupinska razstava 23 umetnikov.
KRIŽ
Dom Alberta Sirka: do 12. t.m. je na ogled razstava Ani Tretjak z naslovom »Voda med nebom in zemljo«. Urnik: ob delavnikih od 19.00-21.00 in v nedeljo od 12.00-13.00.
GORICA
Kulturni dom: do 19. t.m. je na ogled razstava likovnih umetnikov iz Slovenske Benečije.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija H.Punkt: Do 25. t.m. razstavlja slikar Bringfried Posger.
ŽELEZNA KAPLA
Za obiskovalce so zopet odprta vrata v Obirske kapniške jame v Železni Kapli-Bela.
SENTPAVEL V LABOTSKI DOLINI
V Samostanu bo do 27. oktobra na ogled razstava »Glas - Porzellan«.
STALENA GORA
Izkopanine na Stalen! gori - Magdalensberg bodo na ogled do 28. oktobra.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: do 25. t.m. rasztavlja slikarka Judithe Rataitz.
Galerija Holzer: do 8. t.m. so na ogled dela Pabla Picassa 1941.
SPITAL OB DRAVI
Grad Porcia: do 26. t.m. so na ogled dela Alfreda Hrdlicka.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 10. junija, ob 20. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, za zeleni abonma. Dirigent Luca Pfaff. Program: Ravel, Prokofjev, Elgar. NARODNI MUZEJ,
Muzejska ul. 1
Danes, 10. junija, ob 19.30: koncert PIHALNE GODBE 1. POLKA KRALJIČINIH DRAGONCEV iz Velike Britanije.
KUD FRANCE PREŠEREN
V	soboto, 11. junija, ob 19. uri: koncert devetih najmlajsih slovenskih skupin: DIE KRUHE, ZA DONES, HELPLESS, UTO IN EKSN, DRAJFUZ, MUD-FISH, FALLING TO CHASM, POGOJNO UŽITNI in PRISLUHNIMO TISM.
KRIŽANKE
Danes, 10. junija, ob 20.30: koncert skupine PARNI VALJAK.
BOHINJSKA BISTRICA
KD JOŽE AŽMAN
V	soboto, 11. junija, ob 20.30: jubilejni koncert Moškega pevskega zbora BOHINJ z gosti.
CERKNICA
Danes, 10. junija, db 20. uri: v Zelski cerkvi koncert Dekliškega zbora PLAMEN iz Toronta ob spremljavi MIKE ORESAR (kitara) in Primorskega akademskega zbora VINKO VODOPIVEC.
GLOBASNICA
V	soboto, 11. junija, ob 20. uri: v Krajevni dvorani koncert Dekliškega zbora PLAMEN iz Toronta ob spremljavi MIKE ORESAR (kitara) in Mešanega pevskega zbora PECA.
NOVO MESTO DOM KULTURE,
Danes, 10. junija, ob 21. uri: v Muzejskih vrtovih koncert VLADA KRESLINA in BELTINSKE BANDE.
ROGAŠKA SLATINA
V	soboto, 11. junija, ob 20.30: koncert EVE SKRINJARIC -flavta, VESNE ZAGODE - flavta, JANE LESJAK - klavir in STANKE BUKSEK - klavir.
FJK
TRST
Avditorij Muzeja Revoltella
V	ponedeljek, 13. t.m., ob 20.30 bo na sporedu recital pianista Alessandra Rosellet-tija.
Pivovarna Forst
V	torek, 14. t.m., ob 20.30 večer folk glasbe s skupino I Paulani (Emil Zonta, Piero Monaro in Luciano Cleva).
V	petek, 17. junija, ob 20.30 avtorski veCer posvečen neapeljski glasbi »Le perle di Napol!«. Pri klavirju Umberto Lupi.
Cerkev sv.FranCiška d’Assisi-Ul. Giulia
Jutri, 11. t.m., ob 20.30koncert tržaških vokalnih skupin Goro Max Reger in Corale San Pio X s sodelovanjem Kvarteta pozavn Tergeste in organista Enrica Perrinija. Na programu, Gallus, Coral, Bruck-ner, Mendelssohn in Deak Bardos.
OPČINE
V	župnijski cerkvi Sv. Jerneja bo v nedeljo, 19. t. m., ob 20.30 slavnostni koncert ob obnovitvi orgel. Nastopila bosta prof. Hubert Bergant (orgle) in prof. Anton GrCar (trobenta).
BOUUNEC
Na prazniku, ki ga prireja Lovska družina Doberdob bo v petek, 17. in v soboto, 18. junija slovenski lovski pevski zbor »Doberdob« gostil 21. Revijo lovskih pevskih zborov in rogistov.
BASSANO DEL GRAPPA
Koncert Jovanottija, Pina Da-nieleja in Erosa Ramazzottija. Informacije na tel. (0424) 227889.
HUMIN
V	Četrtek, 16. t. m., koncert skupine I Nomadi.
NOVICE
Kolumbijec Guerrero bo igral za Bari
BARI - Kolumbijec Miguel Angel Guerrero Paz je novi tujec Barija, ki bo v prihodnji sezoni spet igral v A ligi. Guerrero je star 26 let, v minuli sezoni pa je s svojimi 24 zadetki bistveno pripomogel k temu, da je Atletico Junior iz Barranquilla osvojil naslov kolumbijskega prvaka. Zaradi nesporazumov s selektorjem Maturano Guerrero ni bil vkljuCne v seznam potnikov za ZDA. Bari naj bi za igralca odštel okrog 5 milijard lir. Za kolumbijskega napadalca sta se baje zanimala tudi Cre-monese in Sampdoria. K Bariju se bo vrnil tudi Brazilec Gerson, ki ga je klub lani posodil Lec-ceju.
Vullo se vrača v Modeno
MODENA - Po štirih letih bo nekdanji podajalec italijanske odbojkarske reprezentance Fabio Vullo spet igral v Modeni. Z njegovim povratkom bo Daytona Se povečala svoje možnosti v boju za naslov prvaka. Vullo bo septembra dopolnil 30 let, v Modeni pa je že igral od leta 1986 do leta 1990 in s tedanjim Paninijem trikrat zmagal državni naslov, enkrat pa pokal prvakov. Pokal prvakov (in en »scudetto«) je potem trikrat osvojil Se z Messaggerom iz Ravenne.
»Razmišljal sem tudi o ponudbi Milana, toda naposled sem se raje odločil za Modeno. Vem, da je društvo zelo ambiciozno. Govori se, da bo najelo tudi Gianija in Braccija od Maxicona. Ze Ce bi prišel samo eden od njiju, bi bili zelo močni«, je na predstavitvi v Modeni dejal Vullo.
Navijači zaupajo Parmi
PARMA - Čeprav se je prvoligaška sezona komaj končala, je že 13.800 navijačev Parme je obnovilo abonmajsko izkaznico za prvenstvene tekme sezone 1994/1995. Samo včeraj jih je zvestobo klubu potrdilo 500.
KAJAK / POBUDE DRUŠTVA ŠILEČ
S spustom po Vipavi začetek kajakaške sezone
S tednom ali dvema zamude se je pričela kajakaška poletna sezona. Sicer pa je bilo maja precej slabega vremena, ki je onemogočalo vsakršno načrtovanje ali dejavnost. Pri goriškem kajakaškem društvu Silec so se na odborovi seji domenili za toCno določene pobude v juniju in septembru, medtem ko bosta julij in avgust zaradi letnih dopustov v glavnem prepuščena pobudam posameznih elanov ali manjših skupinic.
Prvi množičen izhod zaradi »ogrevanja« bo v nedeljo 12. junija na Vipavi z odhodom izpod mostu v Gabrjah ob 10. uri. Spust bo potekal po že znanem odseku struge do izliva v SoCo in nato za kratek raztezaj proti toku do avtocestnega viadukta. Teden dni kasneje bo v soboto popoldne ob 15. uri na Vipavi pri Pipanovih hlevih »prikaz in poskušanje za nevešče«, kar je namenjeno vsem, la bi radi na mirnih vodah zaveslali in doživeti Car dojemanja rečnih tokov iz struge in ne kot običajno z brega.
3. septembra bo potekal po SoCi, Stan-dreškem polju in Sovodenjsldh Ušljah triatlon ob 70. obletnici Športnega
udruženja in 20. obletnici postavitve spomenika ZSSDI v Sovodnjah. Triatlon bo obsegal spust s kajaki, tek in vožnjo z gorskim kolesom. O tem bomo še poročati.
JTeden dni kasneje bo na vrsti 9. Soška regata od Solkana do Podgore. O Regati ni kaj dodajati, ker je prireditev že dobro znana. Želimo si le lepo vreme, da bomo spet našteti veC kot 150 plovil na startu pod solkanskim jezom, pod Pevmskim mostom in na dlju pod železniškim mostom v Podgori.On koncu sezone je v načrtu tudi dvodnevni spust po Kriti od izvira do izliva, Ce se bo prijavilo zadovoljivo število udeležencev. Vmes načrtujejo pri društvu tudi spust po soCi od Kobarida do Tolmina ali od Čezsoče do Boke ter vadbo v bazenu za eskamotiranje. Datume bo potrebno določiti in bodo odvisni od zanimanja članstva.
Izven tega sklopa a nekako v isto sezono sodi ponovitev Novoletnega spusta od Goriškega razstavišča do Sovodenj po Silvestrovi noči. Želimo si veliko mokre zabave.	A.R.
BALINANJE / TROFEJA MESTA MILJE
Lep uspeh Zarjine dvojice
Križmančič in Pečar druga - Polet prvi v A skupini C kategorije
Na dokaj pomembnem balinarskem turnirju za Trofejo mesta Milj za C in D kategorijo je nastopilo kar 81 dvojk, od katerih tudi veCje število naših balinarjev, ki so se dobro izkazati. Zarjina dvojka Maks Križ-manCiC in Tomo PeCar je celo osvojila drugo mesto, medtem ko je bil Sokol (Metliko-vec in Pertot) šesti. Zarja je v Četrtfinalu premagala Sokola z 11:2, v polfinalu pa Muggio Bocce B z 11:0. Tomo PeCar in Maks KrižmanCiC, ki je tako potrdil dobro formo, saj je prejšnji teden postal zamejski podprvak v obveznem zbijanju in bližanju, sta morala v finalu priznati premoč predstavnikov Muggie Bocce A (Lazarich in Mi-cor) in izgubila s 5:11.
VRSTNI RED: 1. Muggia Bocce A, 2. Zarja, 3. Muggia Bocce B, 4. Maddalena, 6. Sokol.
Kljub porazu poletovci prvi
Na odločilni tekmi balinarskega prvenst-
va A skupine C kategorije je Sokol v Nabrežini premagal Polet s 6:4. Kljub porazu pa so poletovci ohraniti prvo mesto na lestvici in so si prislužili pravico, da bodo igrati dodatni tekmi 21. in 28. t.m. s prvou-vršcenim skupine B. Zmagovalec pa se bo uvrstil na deželno fazo.
Na drugem srečanju A skupine je San Giovanni premagal Aurisino-Nabrežino s 6:4.
KONČNI VRSTNI RED A SKUPINE: Polet 39, Sokol 35, Aurisina-Nabrežina 25, San Giovanni 21.
D kategorija: Zarja vodi
V prvem povratnem kolu balinarskega prvenstva D kategorije je Zarja premagala tržaški Monopotio kar z 8:0 in tako prevzela vodstvo na lestvici. Gaja pa je bila v tem kolu prosta.
VRSTNI RED: Zarja 26, Monopotio 22, Gaja 19.
Maks Križmančič s Pečarjem odličen v Miljah
KOŠARKA / NA OPČINAH
Od ponedeljka 2. open turnir za naše peterke
PrekO 100 igralcev na dvotedenskem turnirju
Vse naše košarkarske ekipe, z izjemo Jadrana, se bodo v naslednjih dveh tednih na odprtem igrišču Poleta pomerile med sabo na 2. poletnem Open turnirju.
TURNIRSKI SISTEM: Ekipe so bile žrebane v dve skupini po štiri in vsaka ekipa se bo pomerila z ostalimi tremi. Prvi dve uvrščeni ekipi si bosta zagotovili vstop v navzkrižni polfinale, zadnji dan pa sta na vrsti še finalni tekmi in tekmovanje v metu za 3 točke z nagrajevanjem.
SftiJPINA A: Cicibana, Dom, Kontovel in Sokol.
SKUPINA B: Bor, Breg, Polet in Prosek.
EKIPE
Bor - Petim igralcem Članske ekipe se bodo pridružili številni mladi igralci, ki bodo v naslednji sezoni že prišli v poštev za prvenstvene nastope. Postava: Ažman, D.Barini, M.Jogan, Lapel, Merlin,	T.Oberdan,
PerCiC, Pettirosso, Požar, Rustja,	W.Sancin,
MUršiC; trener Krede.
Breg - Mešanica igralcev Brega, Jadrana in Bora postavlja ekipo, ki jo bo vodil Denis Salvi, med glavne favorite za prvo mesto. Postava: Arena, M.Bandi, Corbatti, Filipčič, Gobbo, Klabjan, Kneipp, R.Koren, Korošec, D.KovaCiC, D.Pre-garc, M.Salvi, Samec; trener D.Salvi.
Cicibana - Nastopila bo letošnja postava z nekaterimi okrepitvami, ki so že lani ojačili ekipo za to priložnost. Postava: Iz.Bajc, Battilana, A.Cupin, G.For-tunati, Furlan, Giacomini, V.Jogan, KrižmanCiC, D.Oberdan, B.Pertot, Semen, R.Smotlak, Tomšič, Volk; trener A.KovaCiC.
Dam - Trener Miani bo najbrž lahko že preizkusil novo verzijo ekipe za naslednjo sezono v C2 ligi. Postava: Ambrosi, Battel-lo, Bordon, Corsi, Jarc, Kocjancic, Košuta, PeCa-nac, PodberšiC, Primožič, Orzan, SiliC; trener Miani.
Kontovel - Rebula bo zamenjal Civardija, la bo igral s Prosekom, nastopilo pa bo še nekaj Jadrano-vih mladincev. Postava: E.Ban, Čeme, A.Daneu, VV.Daneu, Godnič, D.Gu-lic. Kralj, Križman, M.Emili, Rebula, Spado-ni, Starec, Turk, Vodopivec; trener Furlan.
Polet - Nekaj težkih ojadtev starejše generadje jamčijo uspešno igro. Postava: Berdon, D.Bogatec, Briscik, Gobbi, I.Gregori, Malalan, Persi, VV.SosiC, Vitez, Vremec, P.Zerjal; trener Tavčar.
Prosek - V glavnem stara ekipa Kontovela, ki je nastopala tudi v D ligi. Postava: W.Ban, Civardi, C.Cuk, A.Emili, L.Emili, A.Gregori, Grilanc, A.Gruden, Nabergoj, A.Pertot, P. Sterni; trener L.Emili.
Sokol - Nabrežind bodo nastopili z isto postavo, ki je lani osvojila 1. mesto. Postava: Buzan, Devetak, Hmeljak, Lesica, Pahor, M.Pertot, Paulina, Rauber, Stanissa, M.So-sic, D.Starc, M.Ušaj, Terčon; trener I.Starc.
TAKO LANI: Lani sta za 1. mesto igrala Sokol in Cicibona. Po izenačeni tekmi so zmagali sokolov-ci z izidom 94:90. V polfinalu je Sokol izlodl Breg (87:85), Cicibona pa Kontovel (92:90). V finalu za tretje mesto je Breg tesno premagal Kontovel (87:84). Polet in Bor sta bila izločena v prvem delu. (V.Jogan)
Dijaki šole Erjavec obiskali Sireno
Prejšnjo soboto smo si uCenci NSS »Fran Erjavec« iz Rojana, v spremstvu profesoric Zuccoli in Škerl, ogledati v Barkovljah teren, kjer ima svoj sedež pomorski klub »Sirena«. V imenu odbora, nas je pozdravil dr. Miran Dolhar. Orisal je zgodovino društva in omenil, da je bilo le-to med fašizmom ukinjeno, prenovljeno pa leta ’76. Na kratko je opisal delovanje kluba, regatne uspehe jadralcev ter omenil polet-
ne jadralne tečaje, ki jih organizirajo. UCenci smo si ogledali novo montažno hišo, v kateri so pripravljeni »optimisti« in gumenjaki, ter s pomočjo gospoda Vojka Brecelja armirali enega od teh plovil. Spoznali smo tako kobilico, bomo, jadro, škote, krmilo, jambor in še kaj. Zahvalimo se odbornikoma za topel sprejem, zanimiv oris delovanja in potrpljenje, ki so ga imeti z nami.
TENIS / TURNIR V PALMANOVI
A. Plesničarja izločil kasnejši zmagovalec
Gajini člani tudi v Ronkah in Nabrežini
V	Palmanovi se je včeraj zaključil turnir Aperol Cup, ki je bil namenjen igralcem C kategorije. Uspešno je nastopal tudi Aleš Plesničar, ki je bil 3. nosilec in je v polfinalu izgubil Antoniu Zanorju iz Vidma. Aleš je prvi set dobil s 6:1, nato pa izgubil naslednja dva s 3:6, 3:6. Vsekakor gre za dober rezultat, saj je bil turnir izredno kakovosten, njegov nasprotnik pa je v finalu premagal prvega nosilca Sorgija (Gl).
Turnir v Ronkah
V	Ronkah so se na deželnem turnirju za neklasificirane igralke pomerila dekleta, kjer je nastopilo tudi pet Članic Gaje. Največ uspeha med njimi je imela Daša Grgič, ki se je prebila do Četrtfinala, kjer je izgubila z
IM
Aleš Plesničar
GoriCanko Del Bene s 3:6, 4:6. Tatjana CaC, Magda GojCa, Mira in Neva Grgič so bile manj uspešne.
Na turnirju so sodelovale tudi slovenske igralke iz Nove Gorice in sicer v skladu z dogovo-
rom med teniskama zvezama iz Gorice in Nove Gorice, da na seriji teh turnirjev lahko nastopajo igralke z obeh strani meje. ,
Turnir v Nabrežini
V Nabrežini se je zaključil turnir za C3, C4 in neklasificirane igralce. Barve Gaje so braniti Borut Plesničar, Dorjan Go-mizelj in Maks Pacor. Zadnja dva sta se uvrstila med šestnajsterico, kjer je Gomizelj izgubil z Del Deganom z 1:6 in 3:6, Pacor pa z Giorgijem 3:6, 4:6., Borut Plesničar se je v četrtfinalu pomeril s kasnejšim zmagovalcem Corollijem iz Gorice s 6:0, 4:6, 3:6.
Plesničar je zelo dobro zaCel, nato pa je njegov nasprotnik (C3) zaigral zelo dobro in zmagal.
»Beach« turnir v Štandrežu: od danes med moškimi četrtfinalni boji
Na turnirju v odbojki na mivki, ki ga v štan-drežkem domu A. Budal, prireja KD Oton Zupančič, se bodo danes med moškimi pričeli Četrtfinalni boji.
Na sporedu bosta dve zelo	zanimivi
srečanji. Ob 20. uri bosta Plesničar in Populim igrala proti Me-negazzu in Stabileju, ob 21. uri pa bo dvoboj dvojic Feri in Mar-chesini proti Berzaco-li in Relatu.
Se prej, ob 18.30, bo na sporedu kvalifikacijski troboj ženskega dela turnirja. Med sabo se bodo pomerile dvojice Tommasini, Tommasini, Cecot -Mikluš, Tronkar - Černič, Pellegrin.
i^VESNA / POGOVOR S PREDSEDNIKOM CATTONARJEM
NOGOMET / TURNIR NAJMLAJŠIH
Delo usmerjeno v novo sezono
Občnega zbora niso uspeli izvesti
Proti Triestini borovci zaigrali premalo zbrano
Danes z Bohemiansom
Po dveh neuspelih po-S	se sestali v
zadostnem številu na počnem zboru društva, )e j požrtvovalni predsednik SD Vesna Franc attonar seveda neko-“ko potrt, ni pa vrgel Puške v koruzo in se je akoj lotil dela za naslednjo sezono. Ker dela )e gotovo veliko.
»Res je, bil sem neko-iko potrt, da zaradi premajhnega števila članov oisrno izpeljali občnega zbora, ki pa ni bil volilnega značaja. Sklicali suro občni zbor predvsem z namenom, da bi v odbor vključili nove sile, ki naj bi skrbele za igrišče in za mladinsko ekipo,« nam je uvodoma dejal Cattonar.
Po petih letih naj bi bilo igrišče končno nared ...
»Občinski odbornik za šport Degrassi nam je obljubil, da bomo prihodjo sezono lahko igrali na svojem igrišču. Upam, da bo tako. Tribune za navijače za prihodnjo sezono še ne bo, upamo pa, da bomo Cimprej poskrbeli tudi za to. Pokosili smo travo, stalno zalivamo igrišče. Imeti v upravljanju nogometno igrišče seveda zahteva človeka ali skupino ljudi, ki zanj skrbi. Zato v odboru potrebujemo nove moči.«
Kaj pa za vaše društvo pomeni to nogometno igrišče?
»Pomeni ogromno. Ce imaš svoje igrišče, igraš tekme in treniraš doma in s tem prihraniš veliko denarja za najem drugih igrišč. 2e po tradiciji se v Križu na vsaki prvenstveni in tudi prijateljski
Franc Cattonar
tekmi zbira veliko število navijačev, ki niso v pomoč le ekipi z navija-nejm in bodrenjem, temveč so tudi v veliko ekonomsko pomoč društvu.«
Sedaj, ko boste imeli svoje igrišče, bo tudi za vaše društvo veljalo pravilo, da boste morali imeti mladinsko ekipo...
»Zelo mi je žal, da se na občnem zboru nismo sestali tudi zaradi tega problema. Za igranje v prvi amaterski ligi je obvezno imeti še eno mladinsko ekipo, za katero' bo treba skrbeti tako s tehnične kot organizacijske plati. Potrebno bo najti trenerja, odgovornega za ekipo, skrbeti za prevoz itd. Skratka, tudi za mladinsko ekipo moramo dobiti človeka ali skupino ljudi, ki bodo zanjo skrbeli.«
Kaže pa, da s člansko ekipo ni večjih težav.
»Z nastopom članske ekipe v prvenstvu in v
deželnem pokalu smo zelo zadovoljni. Fantje so delali v težkih pogojih in zaslužijo pohvalo. Za bodoče prvenstvo je seveda prerano govoriti. Verjetno bomo nekaj menjali. To pa je vse, kar sedaj lahko rečem, saj do pričetka nove sezone manjka še nekaj mesecev.»
Medtem pa ne boste stali križem rok ...
»Gotovo ne! Vse sile v odboru bomo te dni vložili v organizacijo vaškega praznika, ki ga bo naše društvo priredilo v soboto, 2. in v nedeljo, 3. julija. Seveda naša želja je, da bi nam ob tej priložnosti priskočilo na pomoč čim-več ljudi,« je še dejal predsednik SD Vesna Cattonar. (bi)
Bor Farco - Triestina 1:6 (0:4)
BOR FARCO: Hrovatin, Križmančič (Longo), Batič, Zornada, (Primosi), Jan Gregori, Berce (Damjan Gregorij, Ostrouška, Kariš, Skrij, Milič, Manzin.
V finalnem delu turnirja je Bor Farco visoko izgubil s Triestino. Borovci so tokrat zaigrali precej manj zbrano in požrtvovalno kot na prejšnjih tekmah, srečanje pa je bilo dejansko odločeno že po prvem delu.
Začetek je sicer obetal kaj več, saj so borovci začeli zelo dobro in imeli tudi nekaj priložnosti, toda Triestina je nato srečno povedla, ko se je nenevarna žoga Hrovatinu izmuznila iz rok, hitri napadalec pa jo je potisnil v mrežo. Tudi drugi zadetek je bil
dokaj podoben, kmalu za tem je prišla še 11-me-trovka in zmagovalec je bil odločen.
Po odmoru so plavi pokazali nekaj več in z avtogolom dosegli tudi častni zadetek. Triestina ni pokazala nič izrednega, je pa zelo homogeno moštvo. Ce pa bi Borovci zaigrali kot na prejšnjih dveh tekmah, bi bila tekma prav gotovo bolj izenačena in predvsem zanimivejša. 2e danes čaka naše fante popravni izpit v zanimivem srečanju s praško ekipo Boheminas. V primeru zmage bi naša ekipa najbrž v nedeljo igrala v malem finalu, kar bi bil lep uspeh. Tekma med Borom Farcom in Boheminas Praga se bo pričela danes ob 18. uri na igrišču Ervatti v Briščikih. (d.gr.)
Konjsko dirko	piše:GiorgioPlettersech
Nicchio Ks je v Trstu izrazit favorit Najbolj negotova dirka bo v Tarantu
1.	dirka (Firence): Rudy di Jesolo (X) je izrazit favorit, v boju za vrh pa bosta še Rima del Ronco (1) in Rinemaster Bi (2);
2.	dirka (Rim): Nuccia Mont (X) je za razred boljši, vendar ga lahko ogrozi Over the Top (1), če se bo izognil začetnim napakam. V dobri formi je tudi Nohel As (2);
3.	dirka (Trst): Nicchio Ks (2) je konj, ki ga bodo skušali vsi premagati. Nekaj več možnosti od ostahn imata pri tem Or-bar (X) in Magnoha Db (2);
4.	dirka (Taranto): napoved je izredno težka. Mi smo se odločili za Only Superstar (2), Nivo (1) in Mortimer Oma (X);
5.	dirka (Montegiorgio): Limbo Jet (X) lahko takoj povede in ostane v vodstvu do konca. Dobro alternativo predstavlja Nabuc-co (1), oba pa lahko prese-neti Opus (2);
6.	dirka (Padova): Okna Ne (X) lahko premaga vse, toda če bo imel dober dan lahko preseneti tudi Ino-clais (1). V skupini 2 zasluži pozornost Oslavia Caf.
Dirka Iris
NASI FAVORITI: 12. Mugabi, 19. Gliniz, 9. North City;
DODATEK ZA SISTE-MISTE: 8. Martini Rosso, 3. Nicimina, 7. Nivetta.
	
1. — prvi	X
drugi	12
2.— prvi	X
drugi	12
3. — prvi	2
drugi	2X
4. — prvi	2
drugi	XI
5. — prvi	X
drugi	12
6. — prvi	X
drugi	12
ŠTANDREŽ / TURNIR V BEACH VOLLEVU
Družabnost, ki v veliki meri presega sam športni dogodek
k;i	taVnla nn ^^inekih ki iihn cestpuliain reoi- repa moraio nrireditelii redno ne- v tei slovenski vasi na
»Sejm bil je živ«; takole po Aškerčevo bi lahko pričeli članek o vsem tem kar se v teh tednih dogaja okrog Kulturnega doma »Andrej Budal« v Standrežu. Vsak večer je namreč tam vse živo, tako v notranjih prostorih doma, kot tudi na trgu pred vhodom, na Pilošču... Mladi, najstniki, predstavniki srednje, kot tudi starejše generacije, športniki in nešportniki se tam radi zbirajo in nekateri manj, drugi bolj spremljajo dogodke na ploščadi »živega« doma. Bistvo vsega pa je biti skupaj, pokramljati s tem in onim, obenem pa preživeti te prijetno tople pomladanske večere na prostem.
Na ploščadi doma »A. Budal« se namreč od 17. maja pa vse do 26. junija 1994 odvija zanimiv in vse bolj privlačen »3. turnir v beach volleyu« za 3. Trofejo vržot, ki ga prireja Kulturno društvo »Oton Zupančič« iz Standreža.
Na letošnjem turnirju nastopa kar 80 ekip, od katerih jih je 32
moških, ki jihn sestavljajo registrirani igralci, 24 moških z neregistriranimi igralci ter 24 ženskih. Skupno- nastopa približno 200 igralcev in vsega skupaj bodo odigrah približno 120 tekem. Ce k temu dodamo še organizacijski stroj, ki prav gotovo zahteva precejšnji napor, lahko mirne duše zabeležimo, da je štandreška prireditev množični, dolgoročni shod, cigar pomen vsekakor presega sam športni dogodek.
V teh treh letih, od kar so Stan-drežci prvi pričeli z beach vol-leyem v našem goriškem prostoru, se popularnost te dejavnosti širi, in je iz leta v leto več takih, ki se radi pomerijo med seboj v tem športu »na plaži«. Temu tekmovanju se namreč odzovejo slovenski in italijanski odbojkarji iz celotne goriške pokrajine, pa tudi s Tržaškega in bližnjega novogoriškega področja.
Poseben organizacijski napor pa predstavlja še priprava samega peščenega igrišča, na katerem se merijo dvočlanske ekipe in kate-
rega morajo prireditelji redno negovati.
Obiskovalca večerov na štan-dreški ploščadi prevzame zlasti posebno vzdušje, ki se je ustvarilo v prostoru: polno je radosti, sproščenosti in dobre volje. Se na obrazih posameznih organizatorjev razbereš te elemente, ki prav gotovo karakterizirajo manifestacijo, obenem pa odražajo trdno skupinsko voljo - specifično za štandreške klape - da prireditev brez zapletov izpeljejo v najboljšem redu in v korist ter zadoščenje njim samim ter seveda nastopajočim igralcem.
Naj k temu dodamo, da je društvo »Oton Zupančič« ob tej priliki izdalo posebno lično brošuro »3. trofeje vržot«, v kateri predstavljajo manifestacijo ter še posebej vaško šagro, ki bo na sporedu v domu »A. Budal« od 10. do 20. junija 94, in ki zajema tudi finalne tekme turnirja v beach volleyu. V samem uvodu brošure pa zabeležimo zanimiv opis zgodovine odbojke in beach vollej^a
v tej slovenski vasi na robu Gorice. Tu gre predvsem poudariti prve zametke od začetne vloge SD Juventine (v sodelovanju s SZ Dom - Gorica), SD Velox, nato pa do sedanjih kakovostnih odbojkarskih let OK Val (v povezavi z Našim praporjem in Sočo) in kot je omenjeno v sami brošuri, »da je tudi kulturno društvo »O. Zupančič« prispevalo k nastanku in razvoju odbojkarske kulture v vasi«.
Prijetna brošura torej, kot je tudi prijetna in spodbudna sama manifestacija turnirja v beach volleyu v Standrežu, za kar gre vsekakor pohvala vsem pobudnikom in požrtvovalnim organizatorjem, ki s pravim elanom spremljajo »celotno poletno go-riško odbojkarsko ladjo« v pristanišče, kamor bo prispela 26. junija. Do tedaj pa priporočamo vsem tistim, ki niso še okusili tamkajšnjega vzdušja, da se vsaj za en večer podajo na štandreško ploščad v domu Andreja Budala.
Igor Komel
Obvestila
SZ SLOGA G
sklicuje v ponedeljek, 13. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor, na katerem bo podan obračun enoletnega delovanja, podpisana listina o pobratenju s Slovanom Patronko iz Bratislave in nagrajeni najuspešnejši člani združenja.
SD ZARJA - lokostrelski odsek
prireja tri začetniške lokostrelske tečaje za mlade od 11. do 18. leta v sledečih izmenah: od 13. do 25. junija; od 11. do 23. jubja; od 22. avgusta do 3. septembra (od 17. ure do 18.30). Opremo daje na razpolago SZ Zarja. Po-drobnješe informacije na tel. št. 226261 (Moreno) in 226386 (Marko)
SZ SLOGA in SK DEVIN - planinski odsek sporočajo umik avtobusa za izlet v Globasnico (Avstrija) 12. junija: Stivan ob 6. uri, Sesljan ob 6.05, Nabrežina ob 6.10, Prosek ob 6.15 in Bazovica ob 6.30.
SK KRAS - odsek za rekreacijo
organizira začetniški tečaj tenisa za otroke od 8. do 14. leta starosti. Za vpisovanje in informacije pokbčite v tajništvo društva, tel. št. 229477 v dnevh: ponedeljek od 16. do 20. ure, sreda in četrtek od 15. do 18. ure ter petek od 9. do 12. ure.
SKKRAS
prireja od 27. junija do 2. jubja poletni rokometni tečaj za vse nižje srednješolce, ki bo v jutranjih urah v zgoniski telovadnici. Poskrbljeno bo tudi za prevoz s kombijem. Podrobnejše informacije na tel. St. 723010 (Alan) vsak dan od 14. do 15. ure.
JKČUPA
obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za otroke od 7. leta dalje. Prvi tečaj od 20.6. do 1.7. - začetni; dragi tečaj od 4.7. do 15.7. - začetni; tretji tečaj od 18.7. do 29.7. - nadaljevalni. Podrobnejše informacije na sedežu društva v sesljanskem zahvu ob sobotah od 16. do 18. ure.
Začetna tečaja za suri bosta od 4. do 8. jubja ter od 11. do 15. jubja, nadaljevalni tečaj pa od 18. do 22. jubja.
TPK SIRENA
obveSča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta in za mladino in odrasle od 15. leta dalje. 1. tečaj za otroke (začetni) bo od 20. 6. do 1. 7., 2. tečaj (začetni) bo od 18. 7. do 29. 7.; 3. tečaj (nadaljevalni) pa od 16. 8. do 27. 8.
l.	tečaj za mladince in odrasle bo od 4. 7. do 15. 7. , 2. tečaj (windsurf) pa od 11. 7. do 16. 7. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu TPK Sirene v Barkovljah vsak delavnik od 16. do 18. me in po telefonu 422696.
MLADINSKI ODSEK SPDT
prireja v nedeljo, 12. t. m. izlet v Bovec s spustom z gumenjaki po Soči. Vpisovanje na sedežu ZSSDI, Ul. sv. Frančiška 20/n nad., tel. St. 635627. Informacije na tel. St. 229463 ah 55180 v večernih mah. Vabljeni!
SD KONTOVEL sekcija minibasket
prireja košarkarski tečaj za začetnike letnikov od 1982
do 1988 in sicer od ponedeljka, 13. t. m., do petka, 17. t.
m.	na odprtem igrišču SD Kontovel. Tečaj bo od 17. do 18. ure.
SZ JADRAN in SD POLET
organizirata poletni košarkarski tabor za letnike 1981 in mlajše. Informacije lahko dobite na sedežu Jadrana v uh-ci Ricreatorio št. 1 vsak dan od 10.30 do 12.30, razen v nedeljah, ali pa po telefonu na številki 213403. Dean Oberdan, Marko Lokar in Boris Vitez bodo kot demonstratorji in kdo ve, če ne bo kdo od vas postal tako dober košarkar kot b trije. Tečaj bo od 20. do 25. junija in sicer v Prosvetnem domu od 9.00 do 17.00. Tramvaj odpelje s trga Oberdan ob 8.14 (8.40 na Opčinah), z Opčin pa ob 17.24 (ob 18. uri prihod v Trst). Iz Nabrežine bo peljal kombi Sokola. Odhod ob 8.15 s »plača«, prihod ob 17.30. Na Kržadi bo na razpolago Jadranov kombi in sicer ob 8.30 s prihodom ob 17.20. Dolinčani se bodo lahko po-služih kombija od Bora: odhod ob 8.30 izpred dolinske telovadnice, prihod ob 17.30.
SK BRDINA
sporoča,da bo ob priliki smučarskega praznika, ki bo 10., 11. in 12. t. m. na Opčinah okrogla miza (v soboto ob 17. uri v mah dvorani Prosvetnega doma) z naslovom KAM PA KAM ZAMEJSKO SMUČANJE. Vabljeni!
Danes igra za vas Totocalcio
Cittadella - Pavia 1 Crevalcore - Legnano X Novara - Torres X 2 Tempio - Ospitalebo 1 Avezzano - Castel di S. IX Livorno - L’Aquila 2 Montevarchi - PonsaccoX Poggibonsi - Luga 1 X 2 Pontedera - MacerateseX 2 Battipagliese - Catanzaro2 Molfetta-Savoia 2 Sora - Turris	1	X
Trapani - Bisceglie 1 X 2
Helena Jovanovič (letnik 63) se zadnje dve leti ukvarja s karatejem pri Shinkai Karate Klubu in tekmuje že z drugo stopnjo oranžnega pasa (4 kyu). Helena se je pred leti ukvarjala tudi z odbojko in s kotalkanjem, v prostem času je zelo rada kolesarila, preizkusila pa se je tudi v konjeništvu. Vzljubila je orientalske borbene veščine, nasploh pa so ji všeč vsi športi, ki so vsaj delno povezani z umetnostjo, od drsanja do atletike in smučanja. Prejšnji teden je Christian Doljak pravilno napovedal 4 izide.
Helena
Jovanovič
26
Petek, 10. junija 1994
ŠPORT
NOVICE
Začetek sezone v Saas Feeju na sporedu tudi Kranjska Gora in Pohorje
RIO DE JANEIRO - Na kongresu Mednarodne smučarske zveze (FIS) v brazilskem Riu de Janeiru je bil sprejet koledar tekmovanja v alpskem smučanju za prihodnje leto. Smučarska sezona se bo zaCela 5. novembra na švicarskem ledeniku Saas Fee in se končala s finalom svetovnega pokala 19. marca v Bormiu v Italiji. Tako kot lani bo tudi letos prva tekma na ledeniku v avstrijskem Soldnu. Dekleta, ki bodo odprla sezono, bodo 5. novembra tekmovala v slalomu, moški pa bodo nastopili dan pozneje v paralelnem slalomu, ki šteje le za pokal narodov, ker proga po mnenju strokovnjakov ni dovolj zahtevna. Tekmovanje bo prekinjeno od 30. januarja do 12. februarja, ko bo v španski Sierri Nevadi svetovno prvenstvo. S tekmovalnim koledarjem pa so nezadovoljni pri združenju proizvajalcev zimskošportne opreme (IRT), kjer imajo dve pripombi. Niso jim všeC prosti tedni med tekmo v Saas Feeju in nadaljevanjem svetovnega pokala, pa tudi zaključek sezone se jim zdi prepozen. FIS, ki je obljubila, da bo pri načrtovanju prihodnjega koledarja upoštevala tudi želje IRT, si je ogledala tudi koledar, ki ga je predlagalo združenje, vendar je njihov predlog videti precej nepremišljen in je zato nesprejemljiv. Moški bodo v Kranjski Gori nastopili v slalomu in veleslalomu 21. in 22. decembra, ženski slalom in veleslalom na mariborskem Pohorju pa bo na sporedu 25. in 26. februarja. V svetovnem pokalu bo letos 64 tekem, po 32 v moški in ženski konkurenci, natančen koledar tekmovanja pa bomo objavili v prihodnjih dneh. (N. R.)
ZDA, Avstralija, Kitajska in Brazilija v polfinalu
SYDNEY - Po končanih Četrtfinalnih obračunih na 12. svetovnem košarkarskem prvenstvu za ženske v Avstraliji so se v polfinale uvrstile reprezentance ZDA, Avstralije, Kitajske in Brazilije. Rezultati - skupina A: ZDA - Slovaška 103:96, Avstralija - Kanada 90:72; skupina B: Brazilija - Španija 92:87, Kitajska - Kuba 86:84.
»Črna skrinjica« v rokah italijanskih sodnikov
BOLOGNA - Wiliamsovi uslužbenci so italijanskim sodnikom izroCih zadnjo »Cmo skrinjico« iz avtomobila, v katerem se je ubil Ayrton Senna. Williamsov konstruktor Patrick Head je skrinjico, ki je zabeležila zadnja dogajanja v dirkalniku od Starta do nesreCe, predal sodniku Mauriziu Passa-riniju, ki jo bo pregledal.
»World league« v odbojki: danes Italija - Japonska
FIRENCE - Italijanska odbojkarska reprezentanca se bo danes v Firencah in jutri v Sieni pomerila z reprezentanco Japonske v okviru tekmovanja za »world league.« Srečanji sicer ne bosta odločali o uvrstitvi, toda kljub temu oba trenerja precej pričakujeta od teh tekem. Trener Italijanov Vela-sco bi rad preveril, Ce je Pasinato saniral poškodbo gležnja, japonski trener Seiji Oko pa obljublja hitro in spektakularno igro.
■
lil
■ KOLESARSTVO / 19. ETAPA GIRA
Ghirolto hitrejši od Sorensena
Brez sprememb na vrhu - Danes Alpe
BRA - Včerajšnjo etapo Gira je osvojil Italijan Massimo Ghirotto, ki je v končnem Sprintu premagal Danca Sorensena in rojaka Podenza-nija in Massija, na skupnem vrstnem redu pa ni prišlo do sprememb, le Podenzana je s 13. napredoval na 8. mesto skupnega vrstnega reda, vendar pa je ta kolesar že povsem odrezan od boja za konCno zmago.
Po 109 km vožnje po razmočenih cestah je pobeg poskusila skupina 25 kolesarjev. Med temi se je nepričakovano znašel tudi vodeči Evgenij Berzin, ki je ušel nadzorstu moštev Bane-sto in Carrera. Ker pa je bilo jasno, da glavnina rožnati majici ne bo do-
Massimo Ghirotto (AP)
volila pobega, je prisotnost Berzina vznemirila njegove sopotnike, ki so
Rusu dali jasno razumeti, da ni zaželjen, tako da je novi kralj Gira po nekaj kilometrih »prostovoljno« zapustil skupino, iz katere so se nato izvlekli štirje kolesarji, ki so tudi prvi prišli do cilja.
Danes bo na sporedu ena od dveh zadnjih alpskih etap od Cuena do ledenika Les Deux Al-pesa (206 km). Prvič se bodo na Giru povzpeli tudi na vrh prelaza DelPAgnello (2.748 m, a 124 km pred ciljem). Pričakujejo, da bo najprej napadel Chiappuc-ci, na zadnjem vzponu pa naj bi se bil boj med Indurainom, Berzinom in Pantanijem.
Se hujše pa bo jutri, ko bo cilj postavljen na Sestrieresu.
FINALE NBA


V prvi tekmi Houston boljši od New Yoika
Olajuwon 28, Ewing 23
Houston Rackets - New York Knicks 85:78 (26:24, 28:22,18:17,13:15)
HOUSTON: Horry 9 (3:10 iz igre. 1:4 pm); Thorpe 14 (5:8, 4:6); 01ajuwon 28 (10:22, 8:9); MaxweU 11 (4:16, 2:5); K.Smith 3 (1:4, -); Cassell 8 (2:4, 4:4); Her-rera 10 (5:6, 0:2); Jent (0:1, -); Elie 2 (1:3, -); trener Tomjanovich.
Met za 2: 27/58, met za 3: 4/16, skupno: 31/74 (42%), pm: 19/30. Skoki: 49.
NEW YORK: Oakley 12 (6:11, -); Smith 9 (4:7,1:2); Ewing 23 (10:26, 3:4); Harper 8 (3:10, -); Starks 11 (3:18, 3:5); Mason 5 (1:5, 3:5); Williams 4 (0:1, -); Anthony 6 (3:7, -); Davis 4 (1:6, 2:3); trener Riley.
Met za 2: 27/76, met za 3: 4/15, skupno: 31/91 (34%), pm: 12/19. Skoki: 45.
HOUSTON - Prva finalna tekma za naslov NBA prvenstva se je zaključila z zmago Houstona, ki je po neprivlačni tekmi le strl žilav odpor New Yorka. Obe ekipi sta igrah izredno slabo v napadu, zlasti v zadnjih dveh Četrtinah (skupnih 28 točk v zadnji četrtini je nov negativni rekord v finalnih tekmah NBA). MVP letošnje sezone 01ajuwon je odlično zaigral v prvem delu srečanja, ko je dosegel 19 točk, v nadaljevanju pa se je v glavnem prerival z Evvingom pod košema. Med posamezniki sta zadovoljila le Thorpe (16 skokov) in občasno Herrera pri Rocketsih ter bojeviti Oakley (14 skokov) v vrstah Knicksov. Druga tekma je na sporedu spet v Houstonu danes ponoči (tudi po TMC). (VJ)
Tako po 19. etapi
Rezultati 19. etape Gira od Lavagna - Bra, 212 km: 1.
Massimo Ghirotto (Ita-Zg Mobili) 5 ur 26 minut 50 sekund, poprečna hitrost 38,919 km na uro, 2. Rolf So-rensen (Dan), 3. Massimo Podenzana (Ita), 4. Rodolfo Massi (Ita), 5) Paolo Fomaciari (Ita) + 2:17, 6. Fabio Bor-donafi (Ita), 7. Maurizio Molinari (Ita), 8. Andrea Ferri-galo (Ita), 9. Fabio Roscioli (Ita), 10. Mariano Piccoli (Ita), 11. Juho Cesar Ortegon (Kol), 12. Riccardo Forconi (Ita) + 2:20, 13. Stefeno Zanini (Ita) + 2:21, 14. Džamohdin Abdužaparov (Uzb), 15. Fabio Baldato (Ita), 16. Jan Svo-rada (Sik), 17. Fabiano Fontanelh (Ita), 18. Gianluca Bor-tolami (Ita), 19. Giovarmi Lombardi (Ita). 20. Roberto Pelhconi Ota)... 82. Valter Bonča (Slo) v Času Zaninija.
+ 2:55, 3. Miguel Indurain (Spa) + 3:23, 4. Gianni Bugno (Ita) + 7:15, 5. Armand De Las Cuevas (Fra) + 7:16, 6. Wladimir Belli (Ita) + 9:12, 7. Pavel Tonkov (Rus) +11:03,8. Claudio Chiappucd (Ita) +11:52,9. Nelson Rodriguez (Kol) + 15:26, 10. Andrevv Hampsten (ZDA) +15:53,11. Massimo Podenzana (Ita) + 16:09,12. Laudelino Cubino (Spa) +16:41,13. Pascal Richard (S vi) +17:06,14. Vladimir Pulnikov (Ukr) + 20:09,15. Flavio Giupponi (Ita) + 20:47,16. Udo Bolts (Nem) + 21:20,17. Moreno Argentin (Ita) isti Cas, 18. Georg Totschnig (Avt) + 21:29, 19. Davide Rebellin (Ita) + 25:45, 20. Sergej OvCakov (Ukr) + 27:21, ...37. Valter BonCa (Slo) +58:48
FORMULA 1 / V NEDELJO VELIKA NAGRADA KANADE
Schumacher lovi svojo peto zmago
Dirkališče so nekoliko preuredili
MONTREAL - Vodilni v točkovanju voznikov formule 1 Michael Schumacher je tudi pred šesto letošnjo dirko, veliko nagrado Kanade v Montrealu, velik favorit za zmago. Na dirkališču Gilles Villeneuve, ki so ga po najnovejših določilih mednarodne avtomobilistične zveze nekoliko preuredili, bo Nemec lovil svojo peto letošnjo
ŠPORT V ZRJ / OBRADOVIČ IN STOJKOVIČ V BEOGRADU
Nekatera znana imena se vračajo domov
Niso izgubih upanja
BEOGRAD - Člani jugoslovanske delegacije v namiznem tenisu so bili na zasedanju ITTF v kitajskem mestu Tjencin tudi sami presenečeni zaradi naklonjenosti in razumevanja za probleme jugoslovanskih igralcev namiznega tenisa. Beograd bi moral biti gostitelj svetovnega prvenstva v namiznem tenisu leta 1997, kar je postalo vprašljivo zaradi sankcij ZN.
Na sestanku v Tjenci-nu so sklenili, da bodo možnost, da Beograd ostane gostitelj, podaljšali še za šest mesecev. Ce v tem Času ne bi prišlo do ukinitve sankcij, bo ora-ganizacijo SP prevzel kdo drug. Svet je ponudil Beogradu tudi možnost, da organizira SP leta 1999.
Obradovid v Beogradu
Le dan pred iztekom roka, ko bi se pogodba podaljšala še za leto dni, so predstavniki Juventu-da ponudili trenerju Željku ObradoviCu veliko slabše pogoje (sto namesto tristo tisoC dolarjev), ki jih ta uspešni mladi strokovnjak ni mogel sprejeti. Ne glede na osupljivi razhod, Obradovič ni rekel slabe besede na račun svojega nekdanjega kluba, izjavil je le, da mu je žal, ker se mu je spet izmuznila priložnost, da bi branil naslov evropskega prvaka.
Do nenadnega razhoda med Juventudom in ObradoviCem pa po besedah predsednika tega kluba ne bi nikoli prišlo, Ce klub ne bi imel tolikšnih dolgov. Ocenjujejo jih na približno dva milijona dolarjev, tako da ni de-
narja niti za igralce. Obra-doviC je takoj »spakiral svoje kovčke« in odpotoval v Beograd, kjer, kot je sam izjavil, nima še nobe-. ne uradne ponudbe. Prepričan pa je, da bo lahko poCel kaj koristnega - vsaj kot trener Partizanovih mladincev.
Dan izziva
V okviru mednarodnega gibanja »Šport za vse« so v Beogradu 2. junija priredili prvi jugoslovanski Dan izziva. V organizaciji Zveze za športno rekreacijo je pri tej akciji sodelovalo veC tisoC udeležencev iz šestnajstih mest.
Namen akcije je opozoriti na telesno kondicijo, Jugoslovani pa so imeli tudi dopolnilni razlog -saj so se lahko neposredno vključili v eno od mednarodnih akcij.
Dragan Stojkovič Rikši spet v Beogradu
Piksi na Marakani
Dragan StojkoviC-Piksi že nekaj dni trenira na stadionu Crvene zvezde v Beogradu. Pogodba z 01ympiqueom mu je potekla. Bernard Tapieja mu je ponudil novo pogodbo, ki pa je Piksi ni želel sprejeti, ker si želi nado-
mestiti nesrečna leta pri 01ympiqueu z igranjem pri kakem drugem klubu. Piksi se pogaja z nekaj klubi, po Beogradu pa krožijo govorice, da bo šest mesecev ostal pri Crveni zvezdi, kar je želja Ljupka PetroT vica, trenerja »rdeCe-be-lih«. Maja MaršiCevič
zmago in skušal potrditi svojo prevlado. Britanec Martin Brundle je teden dni pred veliko nagrado Španije odletel v Montreal, da bi si ogledal dirkališče. Prirediteljem je priporočil, naj preuredijo enega od najhitrejših zavojev. »Ta je podoben Tambu-rellu. Bolj je zahteven za dirkalnik kot za voznika,« je dejal Brundle. Njegova priporočila je podprlo tudi združenje dirkačev formule 1 na svojem sestanku v Barceloni, pa tudi FIA in organizatorji dirke v Montrealu.
Spremembe na 4, 430 kilometra dolgem dirkališču si bodo dirkači ogledali pred današnjim prvim treningom in preverili, ali ustreza najnovejšim določilom. Kljub najnovejšim spremembam Schumacher ostaja na vrhu, njegov glavni tekmec pa bo brez dvoma Damon Hill z VVilliam-som, ki je dobil zadnjo dirko v Barceloni. »Vsak rad potuje v Kanado in tudi jaz se že veselim dirke. Dirkališče je bolj položno in ne preveč zahtevno, vendar je tehnično zanimivo, saj bo velikokrat treba stopiti na zavoro,« je menil Hill. Angležev sotekmovalec v moštvu Williams-Re-nault bo spet Škot David Coulthard, ki je de-bitiral v Barceloni, po besedah šefa moštva Franka VVilliamsa pa je izpolnil pričakovanja.
Alessandro Zanardi bo pri Lotusu zamenjal poškodovanega Portugalca Pedra L'amyja,
Damon Hill
Andrea de Cesaris pa bo na svoji dvestoti dirki za veliko nagrado debitiral pri Sauber-Mercedesu, kjer bo zamenjal Karla Wendlin-gerja. AvstrijCevo zdravstveno stanje je po besedah zdravnikov optimistično. Dodatni pregledi so pokazali, da bo Wendlinger lahko spet takšen, kot je bil pred nesrečo, saj ni nobenih motoričnih poškodb in dirkač lahko govori-Avstrijec je pri zavesti, spoznava okolico in osebe.
Moštvo Simtek bo v Montrealu nastopilo samo z enim voznikom, vendar upajo, da bodo drugi dirkalniki za Jean-Marca Gounona nared do velike nagrade Francije v Magny Cour-su.
Lani je v Montrealu zmagal Alain Prost pred Schumacherjem in Hillom, v nedeljo pa bodo morali dirkači prevoziti 69 krogov v skupni dolžini 305, 670 kilometra.
VLADA / PO SPREJETJU DAVČNEGA ZAKONSKEGA ODLOKA_
Odmevi v glavnem pozitivni vendar gre le za »prvi korak«
Satlišča nekaterih slovenskih gospodarstvenikov in izvedencev
fjff/jgl PET. PON. TOR. SRE. ČET.					
mmšmmm ie	16/1 163	>0j6	16'	17,6	16	17/J 161	8,2
					
97 nM ■ fr j ■	3,4	96!	1,9	96i	3,3	97	D,1	96! —iimim	tj
RIM - Vlada je torej ^oštevala nasvet, ki ji ga 1® pred kratkim z občnega 2 ora Bance d’Ita]ia nasloni guverner Antonio Fa-210 in po katerem je treba gospodarsko oživljanje podpreti in pospeševati z »ovesticijami in ne s spo-bujanjem porabe. V sre-?? sprejeti davčni dekret, ^ je bil vCeraj seveda v ospredju komentarjev, je naletel na splošno ugodne odmeve, ki jih z različica-®i in bolj ali manj previ-opimi toni ni manjkalo niti iz sindikalnih m celo opozicijskih vrst. Najbolj pozitivne ocene so seveda Prišle iz podjetniških vrst, Čeprav vsi po vrsti, od velikih industrijcev do malih proizvodnih ali storitvenih podjetnikov opoza-rNo, da gre komaj za prvi korak in zato takoj pristavljajo »lonček« z novimi zahtevami, še zlasti kar zadeva trg dela. Dokaj ugodne so tudi ocene sindikatov, ki izpostavljajo predvsem novost, da se je vlada odločila za pritisk na davčni vzvod v funkciji novega zaposlovanja, medtem ko ji zamerijo, da ni upoštevala razlike med gospodarsko šibkimi in močnimi predeli države. Sedaj ostaja še problem nhrepov za zaposlovanje, ki jih vlada očitno ne namerava sprejeti brez soglasja sindikatov, zato je l»so zadevo previdno preložila na čas po nedeljskih evropskih volitvah.
Za menja o davčnem odloku smo včeraj zaprosili tudi tri slovenske gospodarstvenike oziroma izvedence, in sicer komercialista Borisa Kureta, direktorja podjetja Rešim in predsednika JK Cupa Marina Košuto in direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojka Kocjančiča, ki nam je podredoval podrobnejšo oceno.
Vojko Kocjančič: Preseganje srednjeveške mentalitete
Boris Kuret
»Novosti, ki jih uvaja vladni odlok, so bile pričakovane, saj jih je kovala že prejšnja vlada. Odlok vsebuje nekaj formalnih olajšav, ki so nas bremenile že dolga leta in za katere smo se zavedali, da nimajo nobenega učinka za zaviranje davčne utaje. Nam komercialistom in drugim operaterjem na tem področju bo delo nekoliko olajšano. Vsekakor pa bi se vlada lahko malo bolj potrudila pri črtanju formalnih anahronizmov, ki še ostajajo v veljavi. Precej zanimive za podjetja pa se zdijo olajšave v zvezi z zaposlitvijo novih uslužbencev in za nove investicije. Glede na sedanjo krizo bo zanimivo videti, v kolikšni meri bodo te olajšave spodbudile podjetja k novim zaposlitvam in investicijam. Vsekakor pa opažamo, da je besedilo odloka stilistično boljše od vseh prejšnjih.«
Marino Košuta
Ministrski svet je sprejel tudi zakonski odlok, ki spreminja disciplino pristaniške navtike in katerega namen je olajšati oživitev tega sektorja z omejitvijo davčnega pritiska na lastnike plovil. Posebno pomembno je določilo, ki spreminja opredlitev »plovila« (»na-tante«): odslej bodo v to kategorijo sodila tista, ki ne presegajojo 7,30 m dolžine če imajo motorni pogon in 10 m dolžine, če gre za jadrnice. Vse daljše enote pa sodijo v višjo kategorijo («imbarcazione«), ki je davčno bistveno bolj obremenjena.
Za komentar o tem odloku smo zaprosili predsednica Jadralnega kluba Cupa, Marina Košuto.
»V zadnjih letih je bil davčni pritisk na imetnike turističnih plovil izredno zaostren, kar je povzročilo zaprtje številnih italijanskih ladjedelnic za manjša plovila in Italijo izrinilo s tega proizvodnega področja. Italijanska proizvodnja je tako močno upadla, seveda v korist drugih evropskih držav, saj je Italija ena največjih proizvajalk turističnih plovil v Evropi. Do tega upada je prišlo predvsem zaradi prekomerne obdavčitve, delno pa tudi zaradi pomanjkanja privezov in pristaniških struktur nasploh. Doslej je namreč zakonodajalec istovetil male turistične čolne z velikimi razkošnimi jahta-rtii, ki so bile nedvomno marsikdaj tudi izraz specifi-riiih interesov ozkega kroga njihovih lastnikov.
V Evropi in svetu pa se manjša plovila pojmujejo kot športni rekvizit v uporabi širokih množic, ki pač izberejo čoln namesto športnih vozil suhozemskega tipa (terensko vozilo npr. stane več kot barka). K temu je veliko prispeval tehnološki napredek, predvsem uporaba s steklenimi vlakni okrepljenih plastičnih mas (»vetroresina«), ki je bistveno pocenila nakup plovil in njihovo vzdrževanje ter jim močno podaljšala življenjsko dobo.«
Glede celotnega paketa davčnih ukrepov vlade pa bi dodal, da bo moral prestati izpit, čeprav ni mogoče prezreti, da kaže dokaj pozitivne pristope.«
»Moja splošna ocena gre mimo vsake euroBje, ker pač na vse ukrepe naše vlade gledam precej skeptično. Na prvi pogled je ukrep vsekakor pozitiven, tako glede na vsebino, kot tudi na osnovne cilje. Med cilji so zlasti ustvarjanje novih delovnih mest, tako med podjetniki kot med delojemalci, in poenostavljanje birokratskih obveznosti, ki ga je resnici na ljubo delno začela prejšnja že vlada, vendar ta dekret veliko bolj radikalno posega v birokratske obveznosti. Odlok tudi jasno nakazuje smer, da naj bi podjetja več investirala v obnovo, zato tudi predpisuje davčno sprostitev za nove investicije. Tudi to je brez dvoma pozitivno, ker gre v smer dolgoročne politike, kot je dolgoročna tudi stimulacija, da manjša podjetja kotirajo na borzi, in olajšave, ki so s tem v zvezi.
Ce gremo na posamezne elemente, potem moram reči, da je težko predvideti, kaj bo odlok rodil na področju zaposlovanja, kajti olajšava za mlade podjetnike je sicer precejšnja, ni pa ne vem kakšna in je tudi omejena na določen krog ljudi, ki bo npr. delal bolj v servisni dejavnosti za končnega porabnika, kot v dejavnostih za podjetja. V tem primeru je namreč parcela za podjetja davčno neodbitna in zato nezanimiva, tudi če bi lahko bila zaradi davčnih olajšav cenejša. Olajšava torej je, vendar je omejena na določene kategorije in na določene situacije.
Glede določila, po katerem bodo podjetja, ki bodo višala število svojih zaposlenih, imela davčni kredit oziroma davčni odbitek,, je treba reči, da gre za precejšnjo olajšavo, saj bo to v povprečju, glede na posamezne delovne pogodbe, podjetjem prineslo prihranek od pet do sedem milijonov lir za vsakega uslužbenca. To pa pomeni krepko znižanje socialnih dajatev in davščin v breme podjetja, kar bo verjetno stimuliralo odpiranje novih delovnih mest. Koliko, pa je težko predvidljivo, ker smo tudi tukaj pri pogojniku: olajšava namreč ni namenjena vsem po vrsti, temveč le samo nekaterim kategorijam.
Med dolgoročnimi ukrepi so na prvem mestu olajšave pri reinvestiranju dohodkov in tudi te so v bistvu bolj namenjene industriji in velikim storitvenim dejavnostim kot manjšim podjetjem. Gre vsekakor za precejšnjo olajšavo, ki bo sorazmerno z odbitkom stimulirala tudi višje investicije v samo opremo ali pa v nove objekte. Rezultati se bodo poznali delno takoj, ker pač investicija v novo opremo pomeni več naročil za tovarne orodij, pa tudi za gra-
dbena podjetja, ki gradijo take objekte. Posledice bodo že na kratki rok, dolgoročno pa se bodo podjetja modernizirala in bodo bolj konkurenčna na trgu.«
Učinek bo še toliko večji, ker so lani investicije strahovito upadle.
»To se je zgodilo iz dveh razlogov: prvič, ker je vlada z uvedbo cele vrste zelo ostrih davčnih odlokov v bistvu pobrala lep kup likvidnosti na trgu, podjetja so ostala brez likvidnosti in se seveda niso mogla zadolževati za investicije, ker bi jih bilo to preveč stalo.«
Tudi glede na to, da je bil denar zelo drag.
»Obrestne mere so bi-lelani izredno visoke. Zdaj so sorazmerno nizke, glede na višino prejšnjih let pa absolutno nizke. V industriji naročila po zaslugi nizke vrednosti lire na mednarodnih trgih naraščajo, investicije tečejo in podjetja so namenjena, tu mislim na industrijska, da bodo veliko investirala, saj se jim obetajo lepi dobički in tako bodo dvakrat navdušena nad tem ukrepom. Kar zadeva kotacijo malih podjetij na borzi pa sodi ukrep v dolgoročno politiko, katere namen je, da bi prišlo do večje kapitalizacije teh podjetij po eni strani, po drugi pa do večje razgibanosti borznega trga, ki je bil doslej omejen na bolj statične vrednotnice.«
Vlada očitno teži k uravnovešanju investiranja v državne vrednotnice in borzo, torej k preusmerjanju kapitelov iz državnih zadolžnic v delnice.
»Kapitale naj bi preusmerili v investicije gospodarskega značaja. To je brez dvoma pozitivno, vendar gre za dolgoročni ukrep in videti bomo, koliko časa bo trajalo, da se bo to poznalo, ker je kotacija na borzah komplicirana zadeva in podjetja, ki se bodo za to odločala, potrebujejo nekaj časa, da pridejo na borzo.«
Za mala podjetja so brez dvoma dobrodošli tisti ukrepi, ki zadevajo poenostavljanje birokratskih in davčnih obveznosti.
Zadnji del odloka pa zanima širši krog ljudi, zlasti tudi naše članstvo. Brez dvoma je poenostavitev raznih obveznosti absolutno dobrodošla, ker smo pač prišli že do nesprejemljive meje. Poenostavili so stvari, ki v bistvu ne prinašajo državi nobene škode pa tudi nobene koristi. Odpravili so npr. obveznost vodenja seznamov klientov in dobaviteljev, vodenja registrov za mehano-grafske kodekse, odpravljen pa je tudi nesmiselni register, ki so ga morali voditi davčni izterjevalci: podjetja
so namreč tudi davčni izterjevalci za račun države, ker odtegnejo v nekaterih primerih davčni odbitek vsem tistim, ki nudijo storitve tem podjetjem.
Druga nepotrebnost, ki so jo odpraviti, je žigosanje registrov v davčne namene, ki je izraz resnično srednjeveške mentalitete, po kateri morajo biti registri žigosani v začetku in ob koncu leta, ob začetku poslovanja, koncu poslo-
vanja in tako dalje. Po ne vem koliko stoletjih nehajo veljati tudi takšni absurdni davki, kot so davek na merske enote, ki je še izpred kraljevine Italije, in davek na hladilnike, ki je zadnja leta krepko bremenil mala podjetja, zlasti gostinske obrate. Podobno velja tudi za znižanje globe na nekatere tiskalne dokumente, zlasti na blagovne spremne listine, pri kateri je v primeru sistematične
napake v podjetju prišlo do verižne reakcije in če je bilo zgrešenih tisoč listin, je bilo treba plačati globo za vseh tisoč, napaka pa je bila ena sama.
Podjetja bodo ukrepe gotovo dobro sprejela, povrhu pa bodo spet stimulirana, da naredijo kaj pozitivnega in ne da kot doslej samo pasivno spremljajo to, kar vlada naredi, in poslušno plačujejo tisto, kar vlada si izmisli.«
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRII ETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice BTP se koristijo od 1. aprila 1994; triletne zapadejo 1. aprila 1997, petletne pa 1. aprila 1999.
■	Obveznice dajejo letno 8,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih 1. aprila in 1. oktobra za vsako leto trajanja.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 7,77% oziroma 8,31% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13.
junija.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. aprilom: ob vplačilu (16. junija) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
Petek, 10. junija 1994
GOSPODARSTVO IN FINANCE
NEMČIJA / ZADOLŽENOST DR2AVE_
Javni dolg bo za petino večji
Drugo leto bo dosegel 62 odstotkov BDP
i
Up:
BONN - Celoten nemški javni dolg se bo leta 1995 povečal na 62 odstotkov BDP z načrtovanih 52,5 odstotka v letošnjem letu, medtem ko bo proračunski primanjkljaj, kot ga načrtuje vlada, ostal nespremenjen, je v Četrtek sporočilo finančno ministrstvo. Po podatkih, ki jih je objavilo, bo raven javnega dolga postopoma upadala na 61,5 odstotka BDP leta 1996, na 60 odstotkov leta 1997 in na 57,5 odstotka leta 1998.
Javni dolg zajema zvezne dolgove, dolgove deželnih vlad, mestnih oblasti, nemškega deleža v dolgu EU ter druge postavke, kot sta npr. dolg za železnico in dolg za nemški združitveni sklad. Zvezna vlada je že prej napovedala, da se bo njen javni dolg leta 1995 povečal, saj bo takrat prevzela neposredno odgovornost za obveznosti privatizacijske agencije Treuhand, ki so bile prej zunaj proračuna. Dolgove Treuhanda
in drugih vzhodnonemških ustanov bodo leta 1995 prenesli v nov vladni sklad, tako imenovani Sklad za poravnavo podedovanih obveznosti (Erblastentilgungsfonds), ki bo te dolgove poplačal v 30 letih. Po oceni Bundesbank bo servisiranje dolga Treuhanda v višini 230 milijard mark (138 milijard dolarjev) stalo dodatnih 17 milijard mark (10,2 milijarde dolarjev) na leto. Ministrstvo je tudi sporočilo, da bo nemški zvezni
OECD / O ZAPOSLOVANJU
Manj pravic za zaposlene, brezposelne in delodajalce
PARIZ - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v boju zoper brezposelnost na območju svojih petindvajsetih visoko razvitih držav Članic predlagala naCrt, ki ga je pripravila v okviru temeljnih strateških izhodišč in dolgo pričakovane študije o delovnih mestih. Na področju makroekonomske politike je po ocenah OECD poglavitni cilj držav doseči hitrejšo ciklično gospodarsko rast ob nenehnem spremljanju inflacije in nadzoru nad proraCimskim primanjkljajem.
Za razvoj svobodnega podjetništva bi bilo po ocenah OECD koristno, če bi države v zakonodaji poskrbele za cenejši in enostavnejši začetek novih poslov ter zagotovile pomoč manjšim podjetjem s šolanjem, zavarovanjem, dostopom do znanstvenih izsledkov in posojil, ne da bi s tem zmanjšali konkurenčnost na trgu. O gibljivosti de- • lovnega časa OECD vladam predlaga, naj dopustijo, da si delavci in delodajalci sami organizirajo delovni čas, ki jim ustreza, da spodbujajo zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in sprostijo različne možnosti odhoda v pokoj. Izogibajo naj se predpisom, ki skrajšujejo delovni čas zgolj z vidika racionalizacije dela.
Na področju politike plač in stroškov dela OECD priporoča večji poudarek na socialni varnosti in manjši na zajamčenih plačah. Zlasti vlade evropskih držav bi morale po mnenju izvedencev OECD znižati davčne obremenitve plač v korist prihodkov od prodaje in davkov na celotni prihodek, podjetjem pa olajšati pogajanja o višini plač v skladu s ponudbo in povpraševanjem. OECD tudi priporoča, naj vlada sprosti možnosti za odpuščanje delavcev iz ekonomskih razlogov, hkrati pa naj z zakonodajo poskrbi za zaščito pred neutemeljenim odpuščanjem. Spodbujati bi morala
sklepanje dolgoročnih delovnih pogodb z visokimi kaznimi za delodajalce, da bi preprečiti zlorabe.
Da bi bila gibljivost na trgu delovne sile večja, OECD vladam priporoča, naj uveljavijo spremembe, ki bodo v enotnem sistemu zajele možnost prehoda na drugo delovno mesto, posebna izplačila ter razvide del in nalog. Zagotovijo naj tudi, da bodo prosilci zares iskali novo zaposlitev, hkrati pa naj spodbujajo fluktuacijo zaposlenih pri zasebnikih in zagotovijo boljše usposabljanje zaposlenih. S subvencijami naj podpirajo odpiranje delovnih mest pri tistih skupinah, ki jih je brezposelnost najbolj prizadela, vendar naj bodo izhodiščne plače za nova delovna mesta nižje od sedanjega povprečja. V zvezi s programi za zniže-vanje brezposelnosti OECD vladam držav članic priporoča, naj skrajšajo obdobje uživanja pravic brezposelnih, dolgoročno uživanje pravic, ki izhajajo iz brezposelnosti, pa naj pogojujejo z vztrajnim iskanjem zaposlitve. OECD opozarja tudi na tako imenovane »pasti revščine«, ko iskalci dela zaradi otroškega dodatka, nizke obdavčitve najnižjih plač in morebitnih dodatkov oziroma nadomestil za brezposelnost niso zainteresirani za iskanje novih, najnižje plačanih zaposlitev.
(Reuter)
proračunski primanjkljaj leta 1995 znašal 69,5 milijarde mark (41,6 milijarde dolarjev), medtem ko za letos načrtujejo proračunski primanjkljaj v višini 69,6 milijarde mark (41,7 milijarde dolarjev). Ministrstvo je objavilo začasne podatke, o katerih so razpravljali na četrtkovem zasedanju za finančno načrtovanje. Napovedali so, da se bo proračunski primanjkljaj postopoma zmanjševal: na 60 milijard mark leta 1996, na 40 milijard mark leta 1997 in na 25 milijard mark leta 1998.
Za celoten javni dolg za leto 1995 napovedujejo znesek 130 milijard mark v primerjavi z letošnjimi 146,5 milijarde mark, ki pa naj bi se leta 1996 zmanjšale na 98 milijard mark, leta 1997 na
57.5	milijarde mark in leta 1998 na 24 milijard mark. Vsi primanjkljaji bodo predstavljali 4 odstotke BDP v letu 1995 v primerjavi z letošnjimi
4.5	odstotka, leta 1996 naj bi se skrčili na 2,5 odstotka, naslednje leto na
1.5	odstotka, leta 1998 pa naj bi znašali samo še pol odstotka BDP.
(Reuter)
INFLACIJA V ZAHODNEM
DELU NEMČIJE
REUTER
J J A SO ND!J F M AM 1993 1994
Italija ne bi smela pomagati jeklarjem
BRUSELJ - Evropska komisija napoveduje, da bo uvedla preiskavo zoper Italijo o državni pomoči jeklarski skupini v Brescii in njenim načrtom o zmanjšanju proizvodnih zmogljivosti, so sporočili predstavniki komisije. Po njihovem mnenju utegne komisija prisluhniti priporočilu komisarja za konkurenco Karla van Mierta, naj uvede preiskavo zoper to jeklarsko skupino, saj je ugotovil, da je ravnala v nasprotju z njegovim priporočilom. Za nameček pa je nezakonita tudi pomoC italijanske vlade, ki naj bi jo italijanski jeklarji dobili v zameno, je ugotovil komisar pred dvema tednoma. Komisija naj bi proučila tudi novo različico dokumenta, na osnovi katerega naj bi znova oživili vseevropski naCrt o rešitvi jeklarske industrije. Van Miert je pred dvema tednoma komisijo obtožil, da si je sama spodkopala prvotni načrt, ko je zavrnila ponudbe italijanske vlade. Italija je namreč predlagala, naj bi ji komisija v zameno za pet do Sest milijonov ton jekla, za kolikor naj bi v Brescii skrčili svoje zmogljivosti, dovolila, da tem jeklarjem sprosti obljubljeno zajetno finančno nadomestilo. S tako zmanjšano količino jekla pa bi jeklarstvo v EU doseglo tudi zastavljeni cilj in svoje celotne proizvodne zmogljivosti skrčilo za 19 milijonov ton vroče valjanega jekla. Toda komisija je ob priporočilu komisarja za zunanjo trgovino, sira Leona Brittana, to možnost zavrnila, saj njena pravila državno pomoC dovoljujejo le v primeru, ko gre za zapiranje jeklarskih obratov, ne za zmanjšanje proizvodnih zmogljivosti. Sporazum z Brescio bi EU res omogočil zmanjšati proizvodne zmogljivosti za 16 do 17 milijon ton jekla, kar pa bi bilo Se vedno pod tisto ciljno količino, ki bi omogočila začetek izvajanja načrta za prestrukturiranje jeklarstva.	(Reuter)
Pomoč Phare za Slovaško
BRATISLAVA - Evropska unija naj bi letos iz skladov Phare odobrila 40 milijonov ekujev (46 milijonov dola' rjev) za pomoč preobrazbi slovaškega gospodarstva-Slovaški zunanji minister Eduard Kukan in evropsto komisar Rene Steichen sta v četrtek podpisala preliflU' nami program, ki vsebuje načelna izhodišča za pomoč leta 1994 in 1996. Letošnja sredstva bodo usmerili v kmetijstvo, razvoj mfrastrukture in energetike, okolje in transport ter v reformo uprave, so še sporočili predstavniki Slovaške. Od leta 1990 je celotna pomoč iz skladov Phare Slovaški znašala 169 milijonov ekujev (195 milijonov dolarjev), vključno z omenjeno pomočjo, za katero so se sporazumeli včeraj. (Reuter)
Inflacija presegla pričakovano rast
SOFIJA - V prvih petih mesecih letošnjega leta je bolgai' ska inflacija dosegla 53-odstotno rast in tako presegla ciljnih 45 odstotkov na letni ravni, ki so jih določiti V proračunu, je sporočil Narodni inštitut za statistiko (NSI). Rast drobnoprodajnih cen se je maja upočasnila na 7,9 odstotka z aprilskih 21,7 odstotka, ko je novouve-deni davek na dodano vrednost pognal cene navzgor-»Inflacija v maju je še vedno veliko višja od napovedanih pet do šest odstotkov mesečne rasti,« je povedala direktorica oddelka za spremljanje inflacije pri NSI Ve-lička Rangelova. Rangelova je tudi izjavila, da je dro-bnoprodajna mreža zlorabila uvedbo davka na dodano vrednost in padec vrednosti nacionalne valute v primerjavi z dolarjem za neutemeljeno povišanje cen. »Praktično ni nobenih spremljevalnih mehanizmov pri oblikovanju cen, zato številni trgovci nezakonito zaračunavajo davek na dodano vrednost,« je izjavila Rangelova. Od januarja do marca se je vrednost leva v primerjavi z dolarjem zmanjšala za približno 80 odstotkov. (Reuter)
Sporazum o pravnavi dolga
PRAGA - Rusija je privolila, da bo Češki Republiki odplačala posojila v vrednosti 3, 5 milijarde dolarjev po menjalnem tečaju en ameriški dolar za en rubelj dolga, je sporočil češki premier Vaclav Klaus. Poglaviten uspeh tega sporazuma je določitev menjave v razmerju 1:1 med ameriškim dolarjem in rubljem, je izjavil Klaus po zasedanju vlade. Povedal je, da so bila posojila, ki so jih odobrili nekdanji Sovjetski zvezi in jih je po njenem razpadu prevzela Rusija, ovrednotena v različnih valutah, z zelo razhajajočimi se menjalnimi razmerji glede na čas, kdaj so ta posojila odobriti. Dolgove so obračunati po stanju iz leta 1992. Sporazum, ki ga je pripravilo finančno ministrstvo konec maja, Češka vlada pa potrdila v sredo, obvezuje Rusijo, da bo odplačala celoten dolg v različnih aranžmajih, ki se bodo končali do leta 2003. Rusija naj bi še letos poravnala za 52 milijonov dolarjev dolga, prihodnje leto za 101 milijon dolarjev in v letu 1996 za 391 milijonov dolarjev. (Reuter)
Ugodna rast gospodarstva
DUNAJ - Avstrijsko gospodarstvo okreva živahneje spričo večjega števila naročil, višje stopnje poslovnega zaupanja ter proizvodnje, ki se povečujejo ob relativno šibkem pritisku cen in plač, je včeraj sporočil Dunajski inštitut za ekonomske raziskave (WIFO). Rast avstrijskega gospodarstva je bila nekoliko hitrejša kot pri njegovih poglavitnih trgovinskih partnerjih, saj se je uvoz v prvem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 9,5 odstotka, izvoz pa za 5,4 odstotka. Toda Wifo opozarja, da utegne naglo naraščanje dolgoročnih obrestnih mer, ki ga je povzročilo ameriško zaostrovanje monetarne politike, ogroziti gospodarsko okrevanje, ki je kljub vsemu še vedno krhko. WIFO napoveduje, da se bo avstrijski bruto domači proizvod letos v primerjavi z lani povečal za dva odstotka. (Reuter)
LITVA / SPORAZUM Z RUSIJO
Menjava med državama bi bila lahko za petino večja
hod čez Litvo do Kalinin-grada, čemur Vilnius ugovarja, je povedal tiskovni predstavnik predsedstva. Po mnenju Ktimasauskasa bodo v zvezi s Kaliningra-dom vedno sporna vprašanja. Povedal je tudi, da je Rusija po 15. marcu uvedla dvojne carinske stopnje za litovski uvoz v Rusijo. »Ta prizadeva obe državi, saj se pod takšnimi pogoji dvigujejo le cene, obseg trgovine pa se zmanjšuje,« je še dejal. Lani je Litva v Rusijo izvozila približno 34 odstotkov svojega izvoza, 43 odstotkov pa v zahodne države. Trgovinska menjava z Rusijo je znašala 1, 3 milijarde dolarjev. Litovski minister je tudi sporočil, da nameravajo že prihodnji mesec skleniti sporazum o prosti trgovini z EU, ki naj bi začel veljati že v začetku prihodnjega leta.
(Reuter)
VILNIUS - Litovski minister za industrijo in trgovino Kazimieras Kli-masauskas je v sporočil, da bodo z Rusijo podpisali okvirni sporazum o trgovini, na osnovi katerega se bo obseg trgovine povečal za 20 odstotkov. V to nekdanjo sovjetsko baltsko republiko je že dopotovala ruska delegacija, ki bo predvidoma sklenila sporazum, s katerim bodo sprostili dogovor, ki so ga podpisali lani novembra.
Ta Litvi zagotavlja status države z največjimi carinskimi ugodnostmi, vendar so ga začasno zamrznili. Rusija je ta status Litvi odobrila v okviru sporazuma o tranzitu do svoje enklave v Kalinin-gradu, ki je stisnjena med Litvo in Poljsko in v kateri je nastanjenih 200 tisoč ruskih vojakov. Moskva zahteva prost vojaški pre-
LONDON / SEMINAR O PRAVICAH POTROŠNIKOV,
Na Vzhodu ni lahko biti kupec
V srednji in vzhodni Evropi je vse več potrošniških organizacij
LONDON - V Londonu poteka danes zadnji dan seminarja, na katerem se je sestalo približno sto vodij potrošniških organizacij, politikov, vladnih uradnikov in pravnikov iz srednje, vzhodne in zahodne Evrope, ki na prvem tovrstnem vseevropskem seminarju obravnavajo izzive prihodnosti za potrošnike v srednji in vzhodni Evropi, so sporočili pri Mednarodni organizaciji združenj potrošnikov (IOCU) iz Londona.
Londonskemu seminarju, ki se je začel od 8. junija, bodo v drugi polovici leta sledili podobni kolokviji na Poljskem, v Belgiji in Bolgariji. Seminar organizirata Program za gospodarstva v prehodu v okviru IO-CU in Univerza Louvaino-vega centra za pravice potrošnikov (CDC), financira pa ga PHARE program Evropske unije za pomoč srednji in vzhodni Evropi. Namen seminarja je preučiti pravne osnove za zaščito potrošnika in praktične rešitve problemov, s katerimi se soočajo potrošniki v tem delu sveta. Udeležence je na seminarju pozdravil ge-
neralni direktor IOCU James Firebrace.
Na seminarju sodelujejo predstavniki iz Slovenije, Albanije, Bolgarije, Češke, Estonije, Litve, Latvije, Poljske, Slovaške, Romunije, Belomsije, Rusije in Ukrajine. Prvi tovrstni seminar je namenjen razpravi o zaščiti potrošnika v teh državah in izboljšanju te zaščite, s čimer naj bi vzpostavili sistem varstva potrošnika v državah, ki iz planskega gospodarstva prehajajo v tržno. Potrošniki v državah v prehodu z novimi tržnimi gospodarstvi in mladimi demokracijami se soočajo z novimi možnostmi in ne-
varnostmi. Večina vzhodnoevropskih kupcev se spopada z osnovnimi težavami, kot so poplava tretjerazrednih in celo nevarnih uvoženih izdelkov, pomanjkanje zaupanja v domaCe izdelke, zlorabe v poslovanju in v nekaterih državah celo prepričanje vlad, da se trg lahko oblikuje sam, z minimalno podporo zakonodaje. RastoCe število potrošniških organizacij v srednji in vzhodni Evropi uspešno obvešča in izobražuje potrošnike ter prepričuje vlade, da potrebujejo zakonodajo, potrošnikom pa predlaga, naj zahtevajo uveljavitev svojih pravic. Eden glavnih namenov letošnjih seminarjev na to temo je podpora potrošniškim organizacijam pri njihovem delu. Na seminarju bodo med drugim objavili rezultate raziskave IOCU o pričakovanjih vzhodnoevropskih potrošnikov.	(STA)
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Petek, 10. junija 1994
MENJALNIŠKI TEČAJI
9. junij 1994
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	Drodajni
-A^°nka Ljubljana	77,65	78,45	10,92	11,10	7,89	8,09
-Ai^ka Koper	-	-	-	-	-	-
O o O o o o	-	-	-	-	-	-
-HS!ii5_Noricum d.d., t: 133-40-55	77,86	78,63	11,01	11,22	8,03	8,17
■~H}ka_yipa NG, t: 065/ 28-511	77,90	78,45	11,00	11,14	7,90	8,10
-SHUbJijubljana, t: 18-51-318	78,00	78,50	10,80	11,15	7,90	8,25
2 us* J^06J/ 15-92-635, od8-15, sob od 9-12	77,92	78,18	11,00	11,07	7,82	8,09
-£i^diranstalt Nova banka U	77,50	78,80	10,90	11,15	8,00	8,25
-^Hicaffe Domžale*): 715-199	77,70	78,10	11,02	11,10	7,95	8,25
-£I2S Ljubljana*, t: 13-17-197	77,80	77,99	-	-	-	-
hiba, od 7-19, sob od 7-14	-	-	-	-	-	-
.Jbila Sečovlje* t: 066/ 79-048	77,70	78,10	10,50	11,10	7,90	8,05
Jlllika Ljubljana (WTC)	78,00	78,03	11,04	11,05	8,05	8,07
kompas Hertz Celje* ,W063/26315, od 7-19, sob od 7-13	77,90	78,30	11,00	11,08	7,89	8,11
' Kompas Hertz Velenje* Jet063/ 855352, od 7-15, sob od 7-13	78,90	78,30	11,00	11,08	7,89	8,11
Kompas Hertz Idrija* Jelf)65/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	78,90	78,30	11,00	11,08	7,89	8,11
Kompas Hertz Tolmin* Jet065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13	78,90	78,30	11,00	11,08	7,85	8,11
Kompas Hertz Bled* tel: 064/ 77-180, od 8-12,17-19, sob od 7-13	78,90	78,30	11,00	11,08	7,89	8,11
Kompas Hertz Nova Gorica* Jet065/ 28-711, od 7-19, sob od 7-13	77,90	78,30	11,00	11,08	7,89	8,11
Kompas Hertz Maribor* JeL' 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	78,70	78,20	11,00	11,07	7,89	8,11
Kreditna banka Maribor d.d.*	77,00	78,45	10,94	11,15	7,92	8,17
LB splošna banka Celje	77,45	78,45	10,94	11,14	7,85	8,07
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	77,85	79,43	11,01	11,29	7,92	8,19
L'bertas Koper* t: 066/ 37-110	77,86	78,42	10,80	11,12	7,93	8,09
Madai NG*, t: 065/ 23-083	77,90	78,40	11,02	11,14	7,93	8,10
Niprom Ljubljana t: 12-61-092	-	-	-	■ -	-	-
kostna banka Slovenije*	76,60	78,10	10,50	11,05	7,74	8,09
Publikum Ljubljana, t: 312-570	78,06	78,09	11,05	11,07	8,09	8,10
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	77,80	78,25	10,98	11,07	8,01	8,14
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	77,60	78,22	10,95	11,05	8,02	8,12
Publikum Robič, t: 065/ 85-983	77,90	78,57	11,00	11,12	7,90	8,10
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	78,05	78,78	11,00	11,19	8,00	8,23
Publikum NM, t: 068/ 322-490	77,90	78,39	10,90	11,08	7,98	8,10
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	78,00	78,20	11,02	11,06	8,09	8,11
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	77,90	78,44	11,03	11,14	7,90	8,09
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	78,05	78,43	10,90	11,10	8,02	8,12
lEubTikum Šentilj, t: 062/ 651-355	77,45	78,70	10,80	11,22	8,02	8,12
^Publikum Sentjur/CE, t: 063/ 743-174	77,80	78,30	10,96	11,09	8,00	8,12
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	77,95	78,33	10,80	11,10	8,03	8,11
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	77,20	78,70	10,91	11,08	8,00	8,14
SKB d.d.*,***	77,45	78,55	10,50	11,10	7,90	8,20
SHP Kranj, t: 064/ 223-700	77,95	78,15	11,00	11,06	8,05	8,10
Bzkb d.d. Ljubljana	77,90	78,44	11,00	11,15	7,95	8,12
lenFours Domžale	77,80	78,20	10,90	11,08	8,00	8,20
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	77,50	79,20	10,70	11,20	8,00	8,20
Jpimo Ljubljana, t: 212-073	78,05	78,10	11,03	11,06	8,03	8,08
Tečaj velja danes:' Zaračunavajo provizijo: * *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
9. JUNIJ 1994 V LIRAH valuta	nakupni prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar japonski jen Švicarski frank avstrijski šiling norveška krona Švedska krona portugalski escudo španska pezeta avstralski dolar madžarski florint slovenski tolar hrvaški dinar-kuna
1590,00	1640,00
960,00	980,00
279,50	289,00
849,50	875,00
46,20	47,60
2404,00	2475,00
2345,00	2420,00
243,50	251,50
6,30	6,60
1158,00	1195,00
15,25	15,75
1126,00	1162,00
135,30	140,00
220,00	227,00
200,50	207,00
9,15	9,50
11,60	12,00
1170,00	1205,00
11,00	15,00
11,80	12,30
255,00	265,00
		
9. JUNIJ 1994	v LIRAH	»
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1592,00	1642,00
nemška marka	958,00	978,00
francoski frank	279,00	289,00
holandski gulden	850,00	870,00
belgijski frank	46,30	47,80
funt šterling	2405,00	2475,00
irski šterling	2350,00	2420,00
danska krona	244,00	251,00
grška drahma	6,30	6,80
kanadski dolar	1158,00	1193,00
švicarski frank	1133,00	1157,00
avstrijski šiling	135,40	139,40
slovenski tolar	11,80	12,30
		
8. JUHU 1994		
država	banka	nakupni'	prodajni
Avstrija Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija Posojilnica Železna Kapla	8,80	9,20
Avstrija Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija Posojilnica Ločilo	8,80	9,20
Italija Kmečka banka Gorica	11,80	12,30
Italija	Tržaška kreditna banka	11,80	12,30
]
			
3. JUNIJ 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.660	
francoski frank		29.279	
nizozemski gulden		89.203	
belgijski frank		4.857	
španska peseta		1.213	
danska krona		25.470	
kanadski dolar		1.199	
japonski jen		1.577	
švicarski frank		117.695	
avstrijski Šiling		14.213	
'italijanska lira		1.028	
švedska krona		21.047	
Na Republiko se sklicuje tudi politika,
... ker prva odkriva nove teme ... ker ima dobre informatorje in ... ker vsako novico preveri dvakrat
/Republika
časnik prodornih novinarjev
MENJALNICA HIDA 061/ 1-533-533
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 111 z dne 9. 6. 1994 - Tečaji veljajo od 10. 6. 1994 od 00.00 ure dalje						
_J				ZA DEVIZE	1		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	96,9871	97,2789	97,5707
Avstrija	040	šiling	100	1126,1224	1129,5109	1132,8994
Belgija	056	frank	100	384,7875	385,9453	387,1031
Kanada	124	dolar	1	96,2464	96,5360	96,8256
Danska	208	krona	100	2029,3333	2035,4396	2041,5459
Finska	246	marka	100	2387,5441	2394,7283	2401,9125
Francija	250	frank	100	2325,9939	2332,9929	2339,9919
Nemčija	280	marka	100	7921,5133	7945,3493	7969,1853
Grčija	300	grd	100	—	53,0042	53,1632
Irska	372	funt	1	—	195,3682	195,9543
Italija	380	lira	100	_ 8,1718	8,1964	8,2210
Rep. Hrvaška	385	hrv. kuna	100	—	2105,0000	—
Japonska	392	jen	100	127,0056	127,38781	127,7700
Nizozemska	528	gulden	100	7067,4949	7088,7612	7110,0275
Norveška	578	krona	100	1829,0775	1834,5812	1840,0849
Portugalska	620	escudo	100	76,1653	76,3945	76,6237
Švedska	752	krona	100	1667,6369	1672,6549	1677,6729
Švica	756	frank	100	9359,2679	9387,4302	9415,5925
Velika Britanija	826	funt šterling	1	199,4400	200,0401	200,6402
ZDA	840	dolar	1	132,2418	132,6397	133,0376
Evropska unija	955	ECU	1	152,9090	153,3691	153,8292
Španija	995	peseta	100	96,8168	97,1081	97,3994
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.	_________________________________________________
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 10. junija 1994	______
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)__________
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 16. 9. 1994:
1,500,000
810,396
783,694
1,594,089
98
108,0527%	104,4925%
106,2726%
150,000
81,040
78,409
159,409
	______		Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d. Ljubljana št.: 104	Datum: 9. 6. 1994							
													
LJUBLJANSKA UL&UAVk STO« DCHANGE. VK.										
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.da[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraS	ponudba	Max.	Min.	prav 1000 SIT
			EU					ms		
RS01	8,0	2.(31,12.)	104,2	,68-	09.06.			105,0	103,8	89.874
RS02	9,5	6.(1.10.)	109,8	,22-	09.66.			110,0	109,7	13.606
RSL8	5,0	1.(30.10.)	88,0		25.05,		87,0			
RSU	7,0		99,8	,19-	09.06.			99,8	99,8	3.060
usulo)	8,0	2.(31,12.)	102,0		08.06.					
RSL2(0j	9,5	6.11.10,|	107,5A		09.06.			107,5	107,5	256
				• ]iWtV*7TT*ra		HWii				
MLJ	10,0	3.(1.4.)	100,3A	1,66-	09,06.			102,0	99,5	2.527
SKB1	10,0	3.(1.9.)	105,OA		09.06.			105,0	105,0	125
		3LiJiVX^4ilC*rilB								
GOR	10,0	7.(15.1.)	103,OA	,37-	09.06.			103,5	102,0	867
LEK1	10,0	3.(1.1.)	101,0		26.04.					
LEK2	12,0	3.(1.1.)	108,0		08.06.					
LSN1	10,0	(4)	3,0		04,05,		66,0			
OSM	10,0	2.(1.10.)	92,8		08.06.					
OLS	10,0	1.(1,9.)	86,OA	,44	09.06.			86,0	86,0	205
OZG	11,0	3.(U)	77,0	,20	09.06.			77,0	76,9	701
PCE	12,0	4,(1,12.)	101,8		08.06.					
PL!	12,0	5,(1.1.)	106,5		08.06.					
PG0	10,0		101,4		08.06.		101,5			
RGSB	25,0	4,(1.4.)	13,000		22,03.					
RGSl	10,0	3.(1.6.)	97,8A	,02:	09.06.			97,8	97,8	606
VINI	12,0	8.(1,12.)	104,0		14.09.					
		9 'TITi kiUVi m HTrTiH					H			
DAD	1000	(5.4.)	228.691	,39-	09.06.			230.000	227,000	18.524
FMR			122.000	,72-	09.06.			122.000	122.000	3.050
GRD	87	(12.3.)	3.050		07.06.					
HBBR			3.444Z		14.01.					
IffC	796	2.(4,5.)	11.539	1,61	09.06,			11,600	11,500	1.616
MKZ	218	(30.03.)	10.200	1,55-	09.06,			10.200	10.200	1.693
NK	1500	■ (26.04.)	146.577	,46-	09.06.		150.000	147.000	146.200	4.544
PRB			21.857	,38	09.06.	20.030	22,500	21.900	21.800	8.459
SAL	700	(29.3.)'	20.900	,16-	09.06.			21.000	20.800	2.290
SKBR	403	(76.)	39.935	1,40	09.06.			40.000	39.300	16,014
m			’ 731,4	2,21-	09,06.			740,0	730,0	1.112
		9 U *;!i h Iliri iTTrtfi ni								
HBBP	10,0		3.445Z		17.01.					
KBTP	10,0		43.520	,09-	09.06.			44,000	43.300	5.962
RGSP	10,0		3.400	,06-	09.06.			3.400	3.400	1.142
SKBP	403	(7.6.)	37.800	,34	09.06.		41.000	37.800	37.800	189
UBKP	10,0		33.000	,07	09.06.		39.000	33.000	33.000	396
										
BS2			71,9		16.09.					
BS1			99,9		03.01.					
BS3			100,1		20.01.					
B7M			106,2		08.06.					
B7MA										
BJMBj										
B7V)										
B7VA			103,0		19.05.					
B7VB										
KSS4			105,3		08.06.					
1 Vse pravice pridržane I OnsimKn*										
1 v_/puiuuc. Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo \								r odstotkih (osnova		
je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; enotni tečaj je izračunan na										
podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A *										
aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različ-										
ni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-										
odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev										- trgo-
vanje je zadržano.										
Obveznice z anuitetnim										
odplačilom glavnice:										
MLJ, PLJ, YLN1, LSN1,										
GOR, RGSl, OZG, RSL1, PCE, RSL8, RS 11, SRBI; ex kupol								i - številka kupona		
in datum zapadlosti le-tega; (3) - vrednostni papirji kotirajo brez kupona vključ-										
no 4 delovne dneve pred zapadlostjo le-tega; (4) - kuponi, ki so zapadli 1. 3.										
1993,01. 09. 93 in 1. 3.1994 niso bili izplačani; (5) - 30.08. 93 izplačilo akonta-										
cije dividende na prvo polletje 1993 v znesku 350 SIT na delnico, obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. ■ dividenta (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače;										
max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min.								- najnižji tečaj do-		
ločenega vrednostnega papirja										
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 10. junija 1994 od00.00 ure dalje				
			ZA Dl	•VIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar cviml. Pri kon iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 .1 ikretnih [ joseben	1134,0103 2342,2865 7977,0000 8,2291 200,8369 133,1680 30$lih je možno ods-doaovor.	1136,1427 2346,6910 7992,0000 8,2445 201,2146 133,4184 fopanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	79,50 79,60 panje.	79,60 79,70
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Ječal velia dne 10. junija 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
A Banka Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so doto veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 0,25odstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in na # Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM Seni na podit utah pa )e raz eča) veljajo z tupih se tečaj kupovati in pogoje nakup	79,56 79,60 79.50 79.51 igi srednjih tečaj merje Banke Slov odkup prilivov i jctočivsporazurr podajati tujo vali >a ali prodaje.	79,71 79,70 79,65 79,68 ev po trenutno snije povečano prodajo deviz KJ. ito po objavlje-
			
9. JUNIJ 1994	V LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1618,240	—
ECU	—	1871,490	—
nemška marka	—	969,300	—
francoski frank	—	284,580	—
funt šterling	—	2440,630	—
holandski gulden	—	864,770	—
belgijski frank	—	47,086	—
španska pezeta	—	11,840	—
danska krona	—	248,270	—
irski funt	—	2382,370	—
grška drahma	—	6,471	—
portugalski escudo	—	9,318	—
kanadski dolar	—	1178,190	
japonski jen	—	15,559	—
švicarski frank	—	1146,060	—
avstrijski šiling	—	137,780	—
non/eška krona	—	223,810	—
švedska krona	—	204,170	
finska marka	—	292,260	—
avstralski dolar	—	1187,790	—
		
10. JUNIJ 1994	< E	NGIH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	11,5500	12,0500
kanadski dolar	8,4000	8,8000
funt šterling	17,4000	18,2000
švicarski frank	813,5000	843,5000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	203,00000	211,0000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,2000	716,2000
italijanska lira	0,7110	0,7510
danska krona	177,0000	184,0000
norveška krona	160,0000	167,0000
švedska krona	146,0000	153,0000
finska marka	208,5000	218,5000
portugalski escudo	6,6500	7,0500
španska peseta japonski jen	8,4000 11,0000	8,9000 11,4000
slovenski tolar	-	-
hrvaška kuna	-	-
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
30
Petek 10. junija 1994
NIZOZEMSKA / RAZSTAVA CVETJA
IZLET ZA KONEC TEDNA
Od turbana do tulipana o
Parada cvetja je turiste spravljala ob zavest
Starodavne trdnjave med bovškimi gorami v
Utrdbi Kluže in Predel »oklepata« veliko izletniških možnosti
Prizor s parade cvetja (Obe fotografiji: Peter Butoln)
Ob 400 letnici tulipana so na Nizozemskem pripravili akcijo za promocijo dežele imenovano »-Tulp 400«, ki jo vodita nizozemski urad za turizem in mednarodni center za cvetlične čebulnice.
V to akcijo je vključena tudi parada cvetja (Bloe-mencorso). Na ogled je bila 23. aprila, pot pa jo je vodila po lokalni cesti N 208 od Haarlema do letovišča Noordwijk aan Zee na zahodni obali. Parada je bila na ogled od 12. do 24. ure, in sicer na veselje množice turistov, ki so zaradi velike gneče in vročine padali tudi v nezavest.
Parada je oplazila tudi mesto Lisse in park Keu-kenhof. Na mimohodu številnih vozil, plesalcev in godb na pihala (po vzoru pustnega karnevala v Riu de Janeiru) so se predstavile skulpture nizozemskih narodnih junakov, mitoloških in pravljičnih bitij, živali, seveda vse kreacije priznanih
nizozemskih cvetličarjev.
Takšne in podobne cvetlične prireditve Nizozemci letos prirejajo in bodo še naprej prirejali skozi celo leto. Turiste prevažajo z ladjami, avtobusi, kolesi in kočijami po cvetličnih izletih in nasadih, s čolni križarijo po amsterdamskih kanalih in jih hkrati poučujejo o zgodovini tulipana in skrivnostih uspešne cve-
tlične trgovine. Obiskovalci lahko brez zadrege sodelujejo na tekmovanjih v izdelovanju cvetličnih šopkov, mozaikov in risanju tulipanov
Nizozemska mesta se v času prireditev spremenijo v mesta tulipanov, kjer na vsakem prostem pednju zemlje cvetijo nacionalni simboli.
Peter Butoln
(Se nadaljuje)
Na paradi je bilo mogoče videti sila nenavadne skulpture
Utrdbo Fort Hermann zdaj ruši samo Se čas
Mogoče pa nas bo namesto navzdol zamikalo iti navzgor: nasproti Kluž se na desnem bregu Koritnice začenja nenavadna cesta, ki drži dober kilometer daleč do zgornje tr-dnjave Fort Hermann. Graditi so jo začeli pred skoraj sto leti, dokončana pa je bila šele leta 1906.
Velikanska betonska in kamnita pošast je stala nedotaknjena le deset let, potem so jo bolj ali manj uničile italijanske granate; zanimivo pa je, da je bila-spodnja trdnjava zaradi posebne lege izven njihovega dosega.
Cesta je danes grdo zaraščena in nasuta s kame-njem, vendar peš lepo prehodna. Na začetku se še vedno vidijo ostanki nekdanje bližnjice, ki prek železnih klinov drži navpično navzgor po skalovju.
Bolj kot ta vrtoglava “-pot” je privlačna stara cesta, ki vodi skozi dolg predor in se zložno vzpne do zgornje trdnjave. Njena okolica je še sedaj vsa razbrazdana od granat, razpadajoča trdnjava pa se še kar dobro upira času.
Ce smo se med hojo do
Nekdanja cesta, ki vodi do zgornje trdnjave
trdnjave ravno prav ogreli, se lahko po starih vojaških poteh vzpnemo še višje na pobočja Rombona. Poti se razvejijo in držijo prav na vrh, lahko pa gremo samo do kote 1313 (po njej nosi ime včeraj omenjena zbitareljska sekcija), na kateri je bila avstrijska opazovalnica še pred prvo svetovno vojno.
Vzpon traja slabi dve uri, ves čas pa nemo pripoveduje o absurdnosti dejanj v zgodovini, ki nas spremlja že od zgornje trdnjave. Toda to vseeno niso kraji za temne misli!
Ko smo spet pri spodnji trdnjavi, se lahko odpeljemo v slikovito alpsko dolino Bavšico ali pa nadaljujemo pot navzgor ob Koritnici . Kmalu nas na levo povabi reka Možnica s svojimi koriti in slapovi, višje se lahko prav tako samo peš odpravimo v dolino Kori-
tnice ali pa se skozi slikovito vas Strmec na Predelu odpeljemo proti gorskemu mejnemu prelazu. Tik pred njim obdaja cesto z obeh strani trdnjava na Predelu, pred njo pa se odcepi naša najvišja cesta, po kateri pridemo skoraj 2100 metrov visoko na Mangrtsko sedlo.
Če se nekaj časa mudimo med trdnjavo na Predelu in Klužami, kmalu spoznamo, da trdnjavi danes »oklepata« predvsem veliko izletniških možnosti; njuno »utrje-nost« pa lahko prebijemo na zelo preprost način: vzemimo si dovolj časa.
Dario Cortese (Konec)
PODLISTEK / GIRO DJTALIA
Osem desetletij naporov, odrekanj in zmagoslavij m
Miguel Indurain je poosebljenje superšampiona - Vprašanje konkurence
Claudio Chiappucci
Vsakih toliko let se pojavi na tekmovanjih tudi superšampion. Tega pooseblja Miguel Indurain. O njem je bilo že veliko napisanega, kar preveč, da bi ponavljali. Zmagal je na Touru 1991, 1992 in 1993 ter na Čiru 1992 in 1993.
Indurain je tisto, kar je pomenil v šestdesetih letih Anquetil; je moč, hitrost, izredna fizična konstitucija, inteligenca, dober štab, znanost in tehnika.
Miguel ne izgublja po nepotrebnem moči, tudi ne pripoveduje veliko. Napada na kronometru, kjer je najboljši, brani se na vzponih, kjer je manj gotov. Saj ne, da ne bi mogel zmagati na vzponih, toda tega mu ni tre-
ba. Na Touru 1990 je zmagal v najtežji alpski etapi s ciljem v Alp d’Hu-ezu, tam je pustil vse daleč za seboj.
Njegov cilj je verjetno magična formula, ki jo je postavil Mercfoc - Tour 5 + Giro 5. Po vsej verjetnosti pa bi to formulo želel še malo izboljšati. Verjetno nihče na svetu ni programiran za več kot sedem (Coppi, Anquetil), osem (Hinault) ali deset (Merckx) zmag. Vsi štirje so začeli zmagovati na Cim in Touru mlajši kot Indurain, ki je prvič zmagal pri sedemindvajsetih letih.
Zato Indurain vozi na neprekinjeno serijo dveh zmag, če pa mu to letos kdo prepreči na Cim ali Touru, verjetno nikoli ne
bo dosegel omenjenih asov. Ce bi- letos zmagal na obeh, bi imel že sedem zmag (izenačenje s Coppijem in Anqueti-lom), potem mu podvig, lov na Mercfocovih 5 + 5, ne bi bil neizvedljiv.
To bo pokazala že letošnja kolesarska sezona. Obstaja pa še vprašanje konkurence. Coppi je vozil ob Bartaliju, Magniju, Kobletu, Bobetu, Kuble-rju in še mnogih drugih (vmes pa je bila še vojna), Anquetil je imel slabše tekmece (Nencini, Gaul, Bahamontes), prav tako tudi Merckx (Gimondi, Ocana, Thevenet) in Hinault (Moser, Fignon, Thevenet) nista imela pretirane konkurence.
Indurain je prišel v času, ko se je Lemond že
poslavljal, tudi Fignon je bil že pri koncu, Bugno in Chiappucci sta sicer napadala, a sta se izkazala bolj za papirnata tigra.
Lani ga je na Touru še najbolj ogrozil Švicar Ro-minger, ki je letos že tretjič po vrsti z nevideno premočjo zmagal na Vu-elti. Na Giru 1993 je Latvijec Pjotr Ugrjumov za hip že imel Miguela v pesti, a se je ta z izredno inteligentno taktiko izognil težjemu porazu. Tu je še Poljak Zenon Jaskula, lani tretji na Touru in deseti na Giru.
Tony Rominger, enaintridesetletni Švicar, je danes največja nevarnost In-durainovi vladavini. Švicar je popoln etapni kolesar klasičnega tipa. Na kronometru je lani dva-
Miguel Indurain (Foto: Simon Demšar)
krat premagal skoraj ne- rjetno srečal na letošnjem premagljivega Induraina, Touru. Morda pa se bo do na vzponih pa je boljši od takrat že rodil kakšen nov vseh.	as...	Borivoj Repe
Z Indmainom se bo ve-	(Se nadaljuje)
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Petek, 10. junija 1994
IZ STARIH ČASNIKOV
Bolšji cirkus Jeana Rocheta je nastopal po vsej Franciji
Samci nadležnih insektov naj bi imeli več umetniškega talenta kot samice
Nekrilate žuželke z bo-a astim sesalom, znane P°a imenom bolhe, so nekdaj povzročale Iju-aem hude preglavice. Da-es je te neprijetne zalege lcer manj, jo pa ge ve-no ugonobimo, če nam ° 6 uspe. Pri tem pa le malokdo pomisli, da bi
dalo z bolhami morda oe o kaj zaslužiti. O tem, ako je z bolhami ravnal loan Rochet in koliko so nin pomenile, je leta i930 pisala revija Življenje in svet.
Jean Rochet je bil lasnih največjega franco-skega bolšjega teatra, ki 80 §a imenovali kar bolšji oirkus. Bolšje vragolije je razkazoval na vseh fran-ooskih sejmih, prav v ti-s*eni času pa se je pripra-v|jal> da bo odpotoval z njimi še v Ameriko. Se-
veda si je moral za ta »bolšji skok« čez lužo pridobiti raznovrstna dovoljenja.
Sicer pa je gospod Rochet posvetil svoje življenje proučevanju črno-rjavih živalic. V nasprotju z večino ljudi je bil Je- _ an neutolažljiv, če ga je kakšna bolha zapustila. Ponašal se je z lastništvom nad dvatisočglavo bolšjo družino, od katere so bile vse po vrsti umetnice. Prav virtuozno so na primer znale odplesati ples na koncu prstov.
Spretne so bile tudi v raznih telovadnih prvinah s pravimi akrobatskimi elementi. Bolhe je hranil v škatli z blatom. Tu so se lahko po dnevnem naporu, ko se je občinstvo do sita nagledalo njihovih umetnosti,
Hovoskop
zapisal
B. R. K.
rt
OVEN 21.3. - 20.4; Zamikalo vas bo, da bi se spustili v veliko investicijo. Preložite jo še za nekaj časa, saj vam denarnica ne dopušča tolikšne obremenitve.
BIK 21.4 - 20. 5.: Rezultati vaše iznajdljivosti bodo sijajni, zato boste upravičeno ponosni nase in na svoje sodelavce. Ne vpregajte jih prezgodaj v novo delo.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Spoznali boste, da vam nič ne manjka; prejšnje dni najbrž torej niste ničesar iskali, ampak zgolj praznili viške svojega akumulatorja. Se obstajajo.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Skozi.pošteno samoanalizo boste razkrili marsikatero neželjeno sestavino svoje osebnosti ter jo skozi samoočišče-nje sprevrgli v zavidanja vredno vrlino.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Vaš didaktični prijem bo uspel: zbadljivec se bo na neki točki zavedel svoje slabosti in postalo ga bo iskreno sram. Spoštujte ga do skrajnosti.
DEVICA 24 8. • 22. 9.: V ljubezenskem gnezdecu boste začutili praznino, zato boste na vse kriplje iskali možnosti za oplemenitev odnosa. Našli jih boste na kupe, zato ne omahujte.
TEH1NICA 23.9. - 22.10.: Pokazalo se bo, da vaš notranji mir temelji na spoznanjih, do katerih ste se dokopali v trenutkih globokega razmišljanja o sebi in svojem življenju.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ker ste realist, boste sprejeli dejstva taka kot so, in se pogumno spoprijeli z izzivi življenja. Pogum se vam bo obrestoval bolj, kot si drznete misliti.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Nekdo vas bo obmetaval s sladkimi in prijetnimi vabami, zato vas bo slejkoprej omamil. Potegnil vas bo med svoje mreže in vas dvignil med oblake.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Vzeli si boste čas in temeljito razmislili: ali bo treba spremeniti ideje ali realnost. Spoznali boste, da bo treba vplivati na oboje. Na kaj najprej?
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Ne bo vam ravno do garanja, vendar boste kljub temu nadaljevali svoj veliki projekt. Obnašajte se, kakor da se ne dogaja nič posebnega, pa vam bo uspelo.
RIBI 20.2. - 20.3.: Začutili boste, da zamujate nekaj velikega, a vam ne bo prav jasno, kaj. Obrnite pogled vase ter začnite tipati po notranji deželi, pa boste morda odkrili.
predale spanju.
Sicer pa ni bil ravnatelj bolšjega cirkusa noben kolektivist. Vsako med njimi je vzgojil po njenem lastnem značaju.
Za vsak primer, da mu bolhe ne bi ušle na kakšnega radovedneža, jih je Jean »obtežil« z zlato nitko. S tem jih je med seboj tudi ločeval. Takoj je namreč opazil, katera se
bo izkazala kot plesalka, čarovnica ali atletinja. Glede na njihove sposobnosti jih je skrbno vzgajal. Sčasoma so ga spoznale, postale poslušne in se odzvale celo na znamenje zvonca, ki jih je vabil h kosilu.
Gospod Rochet pa je dajal samcem prednost. Ti naj bi bili kot umetniki vestnejši od samic, ki
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. japonska narodna alkoholna pijača iz prevretega riža, 5. ime režiserja Simatoviča, 9. državni bog starih Egipčanov, 10. malik, 11. trajna zelika z velikimi listi, katerih peclji se uporabljajo za kompot, podzemni deli pa za odvajalne pilule in praške, 13. pritok Rena iz Avstrije, 14. glavno mesto francoskega departmaja Pas de Calais, 15. slovenska oblika ženskega imena Else, 17. začetnici slovenske pesnice Taufer, 18. nemški pesnik in pisatelj (Achim vonj, 20. ime slovenske plesalke in koreografinje Mlakar, 21. del teniške igre, 22. televizijski zaslon, 24. začetnici angleškega slikarja Gainsborougha, 25. zadnje predivo, 26. ljubkovalna oblika imena Iva, 28. enota za glasnost, 31. ženska, ki hodi v spanju, 33. germanski bog vetra, mrtvih in vojne, Wodan, 34. slovenski pisatelj (Jakob), 35. ameriška vesoljska agencija, 36. začetek prebavnega trakta.
Navpično:
1. ovojno oblačilo indijskih žena, 2. šiitska milica v Libanonu, 3. mesto ob izlivu Mozele v Ren, 4. glavni števnik, 5. svinčena kroglica za polnjenje nabojev, 6. del mesta Oberstein v Nemčiji, 7. italijanski pisatelj (Alberto,), 8. elastično umetno vlakno za kopalke, 12. priprava za razmetavanje sena, 16. kemijski znak za litij, 18. siva, krhka kovina s kemijsko oznako Sb, 19. najstarejše delo staroindijske književnosti, 20. predpona v jezikoslovju, 23. avtomobilska oznaka Kranja, 25. šolski red, 27. staroegipčanska boginja, Izida, 29. važen dodatek solatam, 30. krajša oblika imena Natalija, 32. star nemški avtomobil.
1	2	3	4		5	6	7	8
9					10			
11				12				
13			•	14				
		15	16			•	17	
18	19				•	20		
21			•	22	23			
24		•	25					
26		27			•	28	29	30
31					32			
33					34			
35					36			
naj bi imele preveč izumetničenih muh. Ob dobri negi lahko doživijo te poskočne živalice tudi leto dni. Kljub največji pazljivosti je Jeanu tu pa tam kakšna tudi ušla. Intimno se je pritaknila h kakšnemu gledalcu in dočakala smrt od roke, ki bi bolhi gotovo prizanesla, če bi ji bila znana njena umetniška sposobnost.
Gospod ravnatelj je hranil svoje bolhe vsak drugi dan, in to kar na svoji nogi. Zavihal si je hlačnico, pozvonil in bolhe so se v hipu znašle na njegovi nogi ter začele z obedom. Ko je spet pozvonil, so nasičene skočile z noge in se v gosjem redu odpravile k počitku. Ni kaj, kdor zna, pač zna.
Marjeta Smolnikar
LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja...
Telefonska številkau. Naslov:------------
Glasbena želja:_
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Danes goduje
Bogumil
Bogumil se je rodil okoli leta 1116 na gradu Ko-žmin pri Gnieznu na Poljskem. Pripadal je staremu plemenitemu rodu Porajev.
Po končanem študiju v Gnieznu in Parizu je prevzel očetovo dediščino. Ker se je med študijem v Parizu navdušil za ideale, ki jih je med plemstvom oznanjal sv. Bernard, je storil veliko dobrega za cerkev in ljudstvo. To je videl tudi njegov stric Janislav, škof v Gnieznu, in ga povabil k sebi. Uvedel ga je v študij bogoslovja in ga posvetil v mašnika.
Bogumil je najprej prevzel vodstvo župnije Dobrovo, ki jo je sam ustanovil, kasneje pa je postal stolni dekan v Gnieznu. Iz tega obdobja se je ohranilo poročilo, da so ga nekoč ob Varti čakali reveži, ker so vedeli, da jim ne bo odrekel pomoči. Ker jim takrat ni imel kaj dati, je sklical vse ribe v reki na en kraj in jih kar z roko metal na suho, da so imeli kaj za pod zob.
Ko mu je leta 167 umrl stric Janislav, je bil izvoljen za njegovega naslednika. Zaradi strahu pred preveliko odgovornostjo je vodstvo nadškofije sprejel šele na papežev ukaz.
Kot nadškof je bil silno delaven. Ustanavljal je zavetišča, sirotišča ter cerkvene šole za revno ljudstvo. Ni pa zmogel krotiti lakomnega plemstva, ki je izkoriščalo revno ljudstvo in si povrh prilaščalo še cerkveno premoženje. Zato je leta 1172 zaprosil papeža za razrešitev in se umaknil v Dobrovo, kjer se je v popolni samoti postil in molil. Umrl je 10. junija leta 1182.	(Vir: Leto svetnikov)
ŠAH
e}sn ‘VSVN ‘TUS ‘u!PO ‘comoasam ‘uoj ‘eoiAj ‘si}o ‘oi ‘ire-Dp ‘zrn ‘eri ‘uiimv ‘1A ‘BZia ‘SBJ -IV ‘III ‘Bieqieqei ‘lopi ‘uomv ‘euns ‘mfES :ouABiopoA
Aaiisan
a b c d e f g h
Ljubojevič - Anand / Monaco 1994
Indijski velemojster Anand si je z odprtjem b linije priigral lepo pozicijsko prednost in povsem onemogočil delovanje belih figur. Tudi )rni “zmaj” s polja g7 nevarno ogroža bele figure. Cmi, ki je na potezi, si je z lepo kombinacijo priigral odločilno prednost!
Rešitev naloge
Črni pričenja zmagovito kombinacijo s potezo l...Sde5! 2.de5 Se5: 3.Sc4 /Ljubojevič je spoznal, da mu ni pomoči po 3.Ddl Del:! 4.Del: Sf3+ 5.Kg2 Sel:+ 6.Tel: Ta2: in črni kmet a2 prodre v damo!/ 3...Sd3: 4.Sa5: Sel: 5.Tel: Ta2: 6.Sc6 Te8 7.Lb5 a3 8.Sb4 Tb2 Anand žrtvuje kvaliteto za napredovanje kmeta 9.Le8: Tb4:10.Lg5 a2 in beli se je vdal!	Silvo Kovač
JUTRI
Pisalo se je leto 1963
Trdnjava, ki ni smela pasti
Na gorskem masivu visoko nad puščavo Juda in Mrtvim morjem je dal kralj Horod pred 2000 leti zgraditi trdnjavo Masada, ki je sto let pozneje postala simbol upornega judovskega ljudstva v boju proti rimskim vsiljivcem. Gorska trdnjava Masada je simbol junaštva naroda, ki ni hotel biti poražen. Več kot sto let so Judje trpeli pod sovražno tujo oblastjo, potem pa so se uprli. Osvobodilni boj je trajal štiri leta. Rim je nadnje poslal 60 tisoč vojakov, ki so nazadnje upor zadušili in Jeruzalem zažgali. Toda vsi uporniki niso padli. Nekaj se jih je pod vodstvom Eleazarja ben Jaira zateklo v trdnjavo Masada, si tam uredilo zasilna bivališča in se tri leta upiralo rimski premoči. Rim, Id se je naveličal nadležnih upornikov, se je odločil, da jih dokončno uniči. Nadnje je poslal pet tisoč vojakov slavne desete legije. Toda uporniki so si raje izbrali smrt kakor suženjstvo: možje so se poslovili od svojih družin in jih pobili. Potem so z žrebom določili deset izbrancev, ki naj bi pobili ostale može. In ko se je zadnji preživeli prepričal, da so vsi mrtvi, je zažgal palačo in si zasadil meč v prsi. Zmage vajeno deseto legijo, ki je hotela zavzeti trdnajvo, so sprejele kadeče se ruševine in grozljiv smrtni molk.
Priprave na izkopavanje Masade so se začele 11. junija 1963. Doslej so izkopali več kot 90 odstotkov poslopij - kamnitih prič osvobodilnega boja, ki mu ni primere. PREBLISK
Malo je izgubljenega, če je le čast rešena.
Voltaire
Petek, 10. junija 1994
EVROPA / SPREMENLJIVO IN SVE2E
ALPE JADRAN / PRETE2NO OBLAČNO
Vremenska slika:
Nad zahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad srednjo in vzhodno Evropo, Jadranom in Italijo pa je plitvo območje nizkega zračnega pritiska s frontalnim valom. S severovzhodnimi vetrovi doteka nad nase kraje hladen in vlažen zrak.
Podatke posreduje Hidrometereološki zavod.
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOST
DEŽ/SNEG mm na dan
30-50%	10-30
A*******
50-80%
O
nad 80%
30-60
666 *** 666 ***
nad 60
DOLŽINA DNEVA
€ © ®
Sonce bo vzšlo ob 04.11 in zašlo ob 19.52. Dan bo dolg 15 in- in 39 minut Luna bo vzšla ob 5.12 in zašla ob 20.39.
Podatki zadevajo sončno uro, tako da je v poletnem času treba upoštevati enourni zamik.
TEMPERATURE REK
Mura (G. Radgona)	13,4°C
Sava (Radovljica)	NP°C
Sava (Šentjakob)	NP°C
Sava (Radeče)	15,BV
Savinja (Laško)	12,0°C
Ljubljanica (Moste)	13,8°C
Bistrica (Sodražica)	MFC
Sora (Suha)	12,3°C
Iška	10,6°C
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.55 najnizje -63 cm, ob 11.36 najvišje 32 cm, ob 16.45 najnizje -11 cm, ob 22.28 najvišje 46 cm.
Tutri: ob 5.25 najnižje -63 cm, ob 12.10 najvišje 33 cm, ob 17.25 najnizje -10 cm, ob 23.01 najvišje 42 cm.
^222233632201®
Ceste po Sloveniji so se suhe in normalno prevozne, promet pa poteka brez zastojev. Na mejnih prehodih ni posebnosti, razen na mejnem prehodu Škofije čakajo vozniki tovornih vozil za prestop meje do 4 ure, zato priporočamo, da izberejo drug prehod.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Pretežno oblačno in sveže z Pretežno oblačno in hladneje občasnimi padavinami. Burja bo. Plohe. Ob severnem Jadra-ob morju. Najvišje dnevne	nu bo pihala burja.
temperature od 11 do 16 °C.
V Sloveniji:	Obeti:
Se nestalno in sveže vreme V nedeljo bo še nestalno z občasnimi padavinami, vreme. Ob morju zmerna Burja na Primorskem, dru- burja in v notranjosti se-god severovzhodni veter.	verovzhodnik.
TEMPERATURE	
ALPE JADRAN	
včeraj ob 8. in ob 14. uri	
LJUBLJANA		17/25
TRST		19/'
CELOVEC		15/25
BRNIK		15/2.
MARIBOR		18/24
CELJE		15/26
NOVO MESTO		16/25
NOVA GORICA..	16/26
MUR. SOBOTA		16/2^
PORTOROŽ		19/26
POSTOJNA		10/22
ILIRSKA BISTRICA.	10/^ i
KOČEVJE		
CRNOMEU	-	14/27
SLOV. GRADEC..	17/23
BOVEC		7'
RATEČE		13/20
VOGEL	-	n/-
KREDARICA		5/5
VIDEM		17/26
GRADEC		17/S
MONOŠTER		16/^
ZAGREB		17/^
REKA		-/24
	
TEMPERATURE	
PO EVROPI	
včeraj ob 8. in ob 14. uri	
HELSINKI		8/19
STOCKHOLM		9/19
MOSKVA		8/19
BERLIN		10/23
VARŠAVA		12/22
LONDON		6/17
AMSTERDAM		7/16
BRUSELJ		7/19
PARIZ		8/19
DUNAJ		13/24
ZGRICH		11/27
ŽENEVA		12/28
RIM		16/23
MILAN		18/28
BEOGRAD		12/24
BARCELONA		19/22
ISTAMBUL		14/16
MADRID		12/31
LIZBONA		17/28
ATENE		14/24
BUCAREST		13/24
MALTA		18/26
PRAGA		14/25
_______ SVET-/ SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Racman Jaka praznuje 60. rojstni dan
TOKIO - Racman Jaka je včeraj praznoval svoj 60. rojstni dan, saj je zagledal luč sveta 9. junija 1934, ko je Walt Disney predvajal risanko »The wise little hen« (Mala bistra račka), v kateri je prvič nastopil nevrotični Racman Jaka. Na ogromnem parkirišču japonskega Disneylanda v Urajasu pri Tokiu so njemu v čast sestavili njegovo sliko iz 1169 avtomobilov. Mozaik je imel razsežnosti dveh nogometnih igrišč, in sicer 180 krat 160 metrov. Slavja ni zmotil niti začetek deževnega obdobja. (AP)
»Vohljači« na metroju
PARIZ - Pariške oblasti bodo vsak čas poslale na postaje podzemske železnice in v kompozicije ekipe »vohljačev« (izvedencev za voh), ki bodo ugotavljali vonjave, ali bolje rečeno smrad. Ugotovitve bodo služile za pripravo posebnih proti ukrepov, ker smrad povzroča stres med potniki.
Maček premiera Majorja ni bi! serijski morilec
LONDON - Predsednik britanske vlade Major se je moral ubadati z zelo resno zadevo. Njegovega mačka Humphreyja so namreč obtožih, da je »serijski morilec«, ker naj bi pokončal komaj izvaljene liščke v gnezdu pred hišo v Dovming Streetu. Major je novinarjem povedal, da mu je žal za liščke, ki pa so umrli naravne smrti.
Čudno spolno nadlegovanje
LOS ANGELES - Neka sodelavka je 70-letnega ameriškega televizijskega voditelja Boba Barkerja obtožila, da jo je spolno nadlegoval in da je zato zapustila po večletnem sodelovanju njegovo oddajo.
Ljudožrstvo na Vzhodu
MOSKVA - V mestu Arhom pri Vladivostoku je skupina pijancev ubila tri svoje pivske bratce in enega pojedla. Agencija Itar-Tass navaja, da so žrtev predtem skuhali.
Čarovnice in čarovniki na grobu Drakulove žene
PISCO (PERU) - Prejšnjo noč so se ob 81. obletnici smrti na grobu domnevne Drakulove žene Sarah Ellen v perujskem Priscu zbrale čarovnice in čarovniki, ki pa jim ni uspelo privabih umrle.
V Guaraiju so
•Tl»rik14
7 fon kokaina
SAO PAULO - V severnobrazilskem Guaraiju zvezni policist v naslanjaču in z avtomatsko puško straži 7 ton zaplenjenega kokaina, ki je bil namenjen na domači in ameriški trg. (AP)
»Miss Condom«, najlepša med dekleti nočnih barov
Bangkoka
BANGKOK - Med številnimi dekleti, ki so zaposlene v bangkoških nočnih barih, so za »Miss Condom« izbrali 26-letno Uso Ma-nakkong, ki je po izvoht-vi delila kondome vsem udeležencem. (AP)