Paznoterosli. X Kaj naj čitamo med vojno? S tem vprašanjem se je neki berlinski list obrnil do raznih umstvenih odličnjakov in je dobil prav zanimive odgovore. Jako ranogoštevilno je priporočilo. naj čitajo ljudje zgodovino Angleške, češ, iz nje bobo najbolje spoznali angleški narod in njegov značaj in se po vojni ne bodo več vdajali iluziiam. Nadaljna priporočila posebno naglašajo, naj Nemci čitajo zgodovino nemških držav, zlasti zgiodovino pruskega kralja Friderika II., češ, da je sedanja doba še najbclj podobna dobi Friderika II. Značilno je priporočilo, naj čitajo Nemci tisto zgodovino Friderika II., ki }o je spisal1 — Anglež CaFlyle. — Pisatelj Mauthner priporoča »Guliverjeva potovanja«, češ, iz te knjige se spozna ljudi vobče in zlasti Angleže. Jako mnogo vprašancev priporoča čitanje Zolovega »Poloma«, (ki je izšel tudi v slovenskern prevodu), in Tolstega »Vojno in mir«, nadalje Bismarckove govore in — Angleža Shakespeareja »Henrika V.«, ki jako spominja na gotove, sedaj merodajne osebe na Nemškem. X Uporaba papirja v voiue svrhe. Najinteresantnejši material, ki ga Japonci upotrebljujejo v vojni, je papir. Japonci so v vojni z Rusi uporabljali v Mandžuriji papirnate plašče, a sedaj so obljubili Francozom, da jim pošljejo množinO' papirnate obleke za zimsko opremo njihovih čet. V neki dunaiski trgiovini so svoječasno prodajali japonske papirnate copate, ki so bile prirejene tako, kakor izrezani črevlji. Te copate je bilo treba obuti preko črevljev, in noge so ostale tople. Ker so nam Japonci odpovedali svoie pirjateljstvo, ne moremo več dobiti  takih papirnatih copat. Japonci proizva jajo te copate, plašče in drugo obleko iz po&ebnega papirja, ki ga ni mogoče raztrgati. Takšne obleke iz papirja so bile svoječasno naprodaj tudi v Berlinu. Da li je v resnici papir najboljše sredstvo prott zimi in mrazu, to je treba šele preizkusiti. X Zlati čast za Hste. »Venkov« glasilo češke agrarne stranke, je priobčU ob izbruhu vojne med Turčijo in trojnim sporazumom članek, v katerem pravi med drugim: »0, sedaj so napočili zlati časi za liste, ki ljubijo senzacije! Sedaj, ko ie tudi Turčija stopila na vojno pozorišče. Od tu je težko kontrolirati vse, kar se dogaja na Balkanu ter v daljni Aziji in Afriki. Za to ima fantazija svobodna krila. Časopisi so že tudi polni vesti, ki bi človeka zares silijc na smeh, ako bi se ne tikale dogodkov, ki so veleresni. Tako smo že1 čitali, da so Turki na potu z veliko vojsko na Indijo, da koraka druga čete z vrečami, polnimi peska, proti Egiptu, da zasuje s temi vrečami Sueški kanal. Čitali smo dal<je vesti, da }© neka turška armada prodrla v Arabijo, da izzove tam vstajo. Nekateri listi so imeli celo avtentično vest, da so Japonci že v Mezopotaniji itd. Drugi časopisi pišejo, da se angleški listi prepirajo s turškimi o vprašanju, za koga sedaj moliijo indijski moiiamedanci. Turki da trde, da za sultarta, Angleži pa, da molijo za angleškega kralja. Kaj bomo še vse doživeli in kaj bomo še vse čitali! Niti v velikih bitkah na Francoskem in na severu se ni v par mesecih toliko napisalo, kakor sedaj v par dneh, ko je izbruhnila vojna v Turčiji!«