LISTEK. Bitka na Kosovem 1.1389. Preteklost vseh evropskih narodov uozna srednjeveški in novoveški del svo¦* zgodovine. Povsod pomeni novi vek aobo urnejšega napredka, notranjega in Z|Jnanjega osvobojenja. Pri južnih SloyaBih, predvsem pri Srbih, pa znači zaCetek srednjega veka — začetek narodne sužnosti, propad domače države, provzrotenPo mvaziji Turkov-Osmancv. In ves novi vek do najnovejšega časa pomeni najtežjo dobo srbske preteklosti sploh. Znameniti Štefam Nematija je položil 1168-1196 temelj srbski državi; on jo je ?.ryi na znotraj utrdil in ji na zunaj dal sirse meje, med Moravo in Adrijo. Na tem terrielju so gradili dalje njegovi potonici '" nasledniki, slavna dinastija Nemanjipv. ki so vladali v Srbiji do 1. 1371.. ^r<*i nad 200 let. Nemanjev sin in na-fiednik Šiefan Prvovenčani (1196-1228) f ^osegel s svojo spretno politiko, da mu Je Papež poslal kraljevsko krono; on je bil tedaj prvi okronani srbski kralj (1217). Papež je predstavljal namreč takrat tako mednarodno politično avtoriteto, da se je glasila njegova podelitev nekako tako, kakor po dan&šnjih pojmih mednarodno priznanje državne neodvisnosti in enakopravnosti. V cerkvenem oziru pa je Štefan Prvovenčani dosegel neodvisnost s tem, da je postal njegov brat, znameniti sv. Sava, prvi nadškof novo ustanovljene srbske nadškofije (1219). Odslej se je Srbija stalno večala in jačila. Za kralja Štefana Uroša III. Dečanskega (1321-1331) je segala že do Donave in Timoka, v dolino Gorenje Strume i.n čez severno Macedonijo in Albanijo. Predstavljala je že davno prvo silo na balkanskem polotoku. Višek pa je dosegla za vlade Štefana Dušana Silnega (13311355)? Ta čnergični in podjetni vladar je razširil oblast Srbije daleč preko sosed^ njih meja; cela Macedonija razen Soluna samega, vsa Albanija, Tesalija, Epir z Etolijo in Akarnanijo je pripadala njegovi državi. Od Donave do Korintskega zaliva". od Adrije do Timoka in Meste, povsod tod je segalo srbsko gospodstvo. Ni čuda, da je jel misliti na najvišji cilj, ki ga je mogel doseči balkanski gospodovalec, — na osvojitev zadnjih ostankov nekdaj mogočnega Bizantinskega cesarstva, na osvojitev samega Carigrada. Semkaj preložiti svojo prestolico in zavladati odtod Grkom in Srbom, in vsemu polotoku, to je bil njegov cilj. Da bi dal temu stremIjenju že na zunaj izraza, se je dal leta 1346. v Skoplju okronati za .carja, hkrati pa je dal srbsko nadškofijo povzdigniti v patriarhijo, s čimer je bila dosežena v političnem in cerkvenem oziru najvišja stopnja stare Srbije. Dušanove aspiracije na Carigrad paČ niso več tVorile realistične politike. Pa, — niso se izpolnile, zakaj Dušan je umrl že leta 1355., šele v 46 letu svoje starosti. Po njegovi smrti so se začele zgrinjati nesreče nad Srbijo. Naslednik mu je bil mladi sin Uroš (1355-1371), ki pa je bil slaboten, neodločen vladar, pravo nasprotje svojega očeta. Dušan je bil po državi za upravitelje posameznih pokrajin postavil velikaše, ki so bili bojeviti, podjetni možje, katere pa je vse Dušan s svojo odločno, krepko osebnostjo držal v pravem razmerju. Ko pa je namesto njegove močne vladarske avto- ritete stala nad njimi le slabotna Uroševa oblast, ki se je ni bilo treba bati, so postajali ti velikaši vedno bolj samostojni vladarii v svojih pokrajinah. Na.iimenitnejša med njimi sta bila brata Vukašin, ki je gospodoval v pokrajini okrog Prizrena in južno od Šar-planine, in Uglješa, gospodar ozemlja v vzhodni Macedoniji okrog Drarne in Sereza. Dočim je imel Uroš dejansko oblast le še v severni Srbiji, so vetikasi, zlasti južni, poleg njega kot carja oklicali Vukašina za kralja (leta 1366. v Prilepu). Vukašin je bil odslej najmogočnejši gospod v južni Srbiji; bil je zelo podjeten in energičen in moramo reči, da tudi dalekovidcn vladar. Zakaj spoznal je, da preti Srbom velika nevarnost vsled prodiranja Turkov, zate je smatral boj zoper nje za svojo prvo nalogo. Turki so si začetkom XIV. stoletja zgradili močno državo v Mali Aziji, ki je bila izrazito vojaškega značaja. Zato ni čuda, da se je njihoya moč statao širila; še tekom prve polbvice istega stoletja so vzeli Bizantincem domala vso Malo Azijo. Toda cesarji v Carigradu niso slucili, kaka nevarnost jim preti od tega vojaškega Ijudstva; zato so celo klicah Turke na pomoč v svoje državljanske vojske. Kot zavezniki ali celo najemniki bizantinski so se Turki prvikrat udarili s Srbi še za Dušana na macedonskih in tesalskih bojiščih. Eno leto pred Dušanovo smrtjo pa so si Turki osvojili Kalipoli, »most v Evropo«, od koder so si v kratkem vzeli Tracijo: sultan Murat I. (13621389) je preložil naposled svojo prestolico v Adrijanopol (1369). Zdaj šele so se sosedje, Bizantincr, Srbi in Bolgari, od katerih je bil Vukašin najenergičnejši, zavedli nevarnosti, ki jim preti. Sklenih so med seboj zvezo, da vržejo Turke zopct nazaj v Azijo. Ali ker so Bolgari in Bizantinci predstavljali popolnoma oslabIjeni državi, je ležala glavna vo.jaška sila pri Srbih, ki so imeli tudi iniciativo za ofenzivo. Kralj Vukašin je prodiral s svojim sinom Markom (»kraljevič Marko«) in bratom Uglješo v Tracijo in tu je prišlo 26. septembra 1371 dan hoda zapadno od Adrijanopola nenadoma do težke bitke med Srbi in Turki, v kateri so bili prvi popolnoma premagani; oba brata, Vukašin in Uglješa, sta padla v boju. Ta bitka na Marici (ali pri Cernomenu, po bližnjem kraju) je imela usode- polne posledice za Srbe. Za njo se začne turško gospodstvo nad Srbi, zakaj vsa južna Srbija, na jug od Šar-planine, je morala odslej priznavati turško nadoblast, plačevati Turkom davek ter se udeleževati njihovih vojnih pohodov. Med temi je bi! tudi Vukašinov sin Marko, ki je po očetovi smrti zavladal kot kralj v Prilepu. Dva meseca po bitki na Marici je umrl car Uroš, zadnji Nemamjič, ki je bil priznan kot vladar le še v Srbiji od Sarplanine do Donave. Država je bila sedaj brez zakonitega vladarja in odslej so gospodovali knezi posameznih pokrajin popolnoma samostojno. Med njimi sta bila najimeiiitiiejša Vuk Brankovid, ki je vladal pokrajini Kosovega polja s sedežem v Prištini, in knez Lazar, ki je prvotno gospodoval le v notranji Srbiji, pozneje pa s svojo spretno taktiko dosegel, da je bil priznan za vrhovnega gospodarja od Šarplanine do Domave. Bilo je videti, da je on poklican, da zopet vzpostavi Srbijo. Obmejne srbske krajine na severozapadu pa si je osvojil energični bosanskl vladar Tvrdko ter se leta 1377. oklical za kralja Bosne In Srbije. Vkljub temu pa sta ostala z Lazarjem vedno dobra prijatelja. To je politična dispozicija dobe, v katero je zasekala katastrofa na Kosovem novo razdobje. Turki so se bili na Balkanu med tem že močno utrdili. Zagospodovali so že celo Bolgariji, vzeli Solun in si ustanovili trdne postojanke po južni Srbijl, ki je podlegla na Marici; od leta 1381. so se začeli njihovi napadi v še svobodno severno Srbijo. Srbi so morali posvečati tuiški nevarnosti obilo pažnje. Leta 1387. je Lazar pobil Turke pri Pločniku ob Toplici ter jim zopet iztrgal Niš in Pirot, ki so ju bili že zavzeli. Med tem pa so bili Osmani udarili z juga v južno Bostio, tu pa jih je leta 1388. Tvrdko poveljnik vojvoda Vlatko Vukovič popolnoma potolkel. Ta dva večja neuspeha sta nagnila sultana Murata, da je sklenil udariti nad Srbijo in Bosno. Kmalu je začela prodirati velika turška vojska, v kateri so se nahajale pred vsem maloazijske čete, pa tudi krščainski vazali iz Albanije in Tesalije in eden iz južne Macedonije. V vojski so bili sam sultan Murat I. s svojima sinovoma Bajazitom in Jakubom ter s svojimi najboljšimi vojskovodji. Srbov ta veliki turški naval nikakor ni našel nepripravIjene. Lazar je bil sklenil zvezo zoper Turke z najimenitjnejšimi srbskimi W posebno z Vukom Brankovičem, svo) zetorn in Tvrdkom, ki je poslal na poH večjo vojsko Bosancev pod poveljstvn Vlatka Vukoviča. ()b južni meji, na širokem Kosov polju, sta trčili vojski druga ob drugo. se je vnela 15. junija, na dan sv. Vida 1389., težka bitka med Srbi in Ttf slednji so bili v premoči in so imeli' boljše organizirano vojsko. Koj v zac* bitke se je vtihotapil srbski plemič J* Obilič v turški tabor ter zabodel sulij Murata. Res je nastal zaradi tega pjj* pri turških četah, tako da so se Turki k Srbi že umikali. Ali energični in odj^ Bajazit, ki so ga sedaj oklicali za sul^ je hitro zopet napravil red. SrbsK^ središču je zapovedoval sam Laz^ levem krilu so stali Bosanci pod vl^( vi.em, dočim je vodil desno krilo Brankovič, ki je že zmagovito V°\ & Turke nazaj. Tedaj pa sejezagnal svežimi četami v bok Lazarjevem|| j|l dišču, ga premagal, nato pa razbili Bosance. Sedaj je moral tudi Bran<L nazaj, — bitka je bila izgubljena. ^ Lazar je bil vjet z mnogimi srbsKU1 bosanskimi velikaši vred ter ob truplu umorjenega Murata na Bajazitovo povelje obglavljen z mnogimi drugimi. Težke izgube sta utrpeli obe vojski.. tudl turška. To in pa potreba, da utrdi svojo novo oblast v vsej Turčiji, sta nagnili Bajazita, da je hitro zapustil bojiščc in se vrnil na jug. Vsled tega se je po zapadni Evropi raznesel veseli glas, da so Srbi zmagali in povsod je zavladalo veliko veselje. Frncoski kraj Karol VI. na pr. je dal v zahvalo za krščansko zmago opraviti slovesno službo božjo v notrdamski cerkvi, Florenčani so čestitali Tvrdku na zmagi. V resnici pa je bila seveda bitka na Kcsovem najtežji poraz srbske odpor^e sile. Kakor z bitko na Marici v južni Srbiji, tako je bila s kosovsko končana svoboda severne Srbije. Vdova knjeginja Milica je morala za mladoletna sinova Štefana in Vuka Lazareviča priznati tursko nadoblast, obljubiti letni davek in voiaško spremstvo na vseh večjih vojnih pohodih. Tako se je utrdila turška nadoblast tudi v severozapadnem delu Balkanskega polotoka. Srbija je sicer obdržala še svoje vladarje, ki so pod turško nadoblastjo gospodovali od Kotorskega zaliva do Donave in Timoka, torej dokaj obsežni državi, ali oslabljena in stisnjena med agresivnost Ogrske in Turške, nam kaže le sliko države, ležeče v agoniji. Med neprestanimi boji s Turki in z Ogri je naposled popolnoma podlegla: leta 1459. jo je Mohamed II. speremenil v turško provinco. Štiri leta nato pa je ista usoda zadela Bosno. Ni čuda, da si je narod to odločilno bitko za trajno ohranil v spominu. Nešteto narodnih pesmi opeva boje in junake Kosova. Po toliki moči, slavi in sijaju dobe Nemanjičev si ni mogel poraza drugače razlagati, kakor t izdajstvom; Vuku Brankoviču je narodna pesem naprtila vso težko, sramotno odgovornost za to veliko nesrečo. In vendar je on ravno nasprotje izdajajca; tudi po bitki še je on najdalje in najtrdovratnejše kljuboval Turkorn. Rržkone, ker je pozneje res najboli nasprotoval Lazarjevima sinovoma, je narodov spomin to nasprotje prenesel tudi na starejšo dobo. »Slov. Narod«.