SPREJETJU NOVEGA STANOVANJSKEGA ZAKONA NA ROB V skladu z novim stanovanjskim zakonom bodo občine postale glavne nosilke (beri izvajalke) celotne stanovanjske politike na svojem območju. Prav tako bodo oziroma so z veljavo novega stanovanjskega zakona, ki ga je pred kratkim sprejela Skupščina Slovenije in je izšel v uradnem listu 11. oktobra letos, »last« občin in mesta Ljubljana postala tudi dosedanja stanovanjska podjetja. »Tako mora tudi občina Moste-Polje na novo voditi register, ki ne bo vseboval le velikosti stanovanj, ampak tudi seznam stanovalcev in še marsikaj drugega,« je med drugim povedala sekretarka sekretariata za občo upravo občine Moste-Polje Vesna Mišič. V zvezi s prodajo stanovanj SLP da je celotni sklad z vsemi družbe-(stanovanj iz splošnega Ijudskega pre- nimi, lastniškimi in občinskimi stano-moženja, op.p.) je treba upoštevati, vanji eno, nekaj drugega pa stanova- nja, katerih lastnik je občina. Občina ima 985 stanovanj SLP in 176 nado-mestnih stanovanj za nišence. S sta-novanji SLP je doslej gospodaril mestni sekretariat za stanovanjsko gospodarstvo, z nadomestnimi stano-vanji pa sklad stavbnih zemljišč mfesta Ljubljana. Za vse skupaj je bil torej značilen grcnkoben priokus, ki ni mo-gel vzbujati drugega kot čudenje. Z novim zakonotn pa bo, kot že rečeno, gospodar postala občina. Zdaj razpravljajo o prerazporeditvi ljudi, ki so se s tem ukvarjali doslej, vendar bo preobrazba tudi na tem področju zahtevala svoje žrtve. Za osvežitev s.pomina: najprej so obsta-jali sisi, občinski sisi so postali mestni, na podlagi ustavnih amandmajev in tega, kar se je dogajalo potem, ko so sise odpravii, je začasno na podlagi odlokov njihovo funkcijo prevzel mestni upravni organ, zdaj pa vse skupaj spet vračajo v občinsko pristoj-nost. (nadaljevanje na 2. strani) (nadaljevanje s 1. strani) KAJ PRINAŠA NOVI STANOVANJSKI ZAKON? Po mnenju sekretarke sekretariata za občo upravo občine Moste-Polje Vesne Mišič - najprej veliko novega dela. Iz zakona namreč za občino izhaja veliko obveznosti. Bolj naj bi se tudi vedelo, kdo je za kaj pristojen. Na primer: Stanovanjsko podjetje, ki je dejansko v Ljubljani monopolist, bo moralo nekomu konkretno pola-gati račune - skupščinam, občinskim in mestnim. ko ne bo več občin, pač samo mestnim. Marsikdo, tudi pisec teh vrstic, bi ]ahko le dodal, da je za to že skrajni čas. V skladu z novitn zakonom so vsi lasatniki dolžni v dveh letih odprodati stanovanje, če tisti, ki so zdaj v njih (imetniki stanovanjske pravice), to zahtevajo. Izjema je sklad stanovanj SLP (splošnega družbenega premože-nja), ki so v občinski lasti. Ob tcm je treba poudariti, da je sklad SLP vsaj pred letotn 1974 nastal iz nacionalizi-ranih stanovanj - za le-ta zdaj velja moratorij, kar pomeni, da jih občine ne morejo prodajati, saj so v po-stopku denacionalizacije lahko pred-met tega postopka, obstaja pa še druga omejitev, in sicer, da se občina lahko sama odloči, ali jih bo prodala ali ne. Občina Moste-Polje zagovarja sta-lišče, naj tisti, ki želi stanovanje odku-piti. le-to odkupi. ker se zavedajo, da bodo denar vlagali v novo revitaliza-cijo oziroma novogradnje. V ta na-men so pripravili obrazec. ki ga bodo zainteresirani lahko dobili na sekreta-riatu za občo upravo, zanimanje za odkup pa je za zdaj veliko. Ukaz o razglasitvi stanovanjskega zakona (iz 18. št. Uradnega lista Slo-venije) vsebuje tudi odredbo o dolo-čanju točk za ugotovitev vrednosti stanovanj. Ta vrednost se bo vsak mesec spreminjala. Najbolj ugodnega odkupa stano-vanj bodo deležni tisti, ki bodo odku-pili stanovanja, zgrajena okrog 1960. leta; po nekaterih izračunih naj bi zanje odšteli približno desettisoč nemških mark. Tisti, ki jih bodo odplačevali obročno, naj bi ob 10-odstotni pogod-beni ceni preostanek odplačali v dvaj-setih letih. Kljub temu da nobena ob-čina še nima konkretnih dogovorov z nobenim izvršnim svetom, so se skupno dogovorili, da so glede na to, da solidarnostni sklad še ni razdeljen in da bi bili čim bolj operativni, po tem zakonu tudi socialna stanovanja last občin. Dogovoriti pa bi se morali za ključ delitve. V občini Moste-Polje se seveda zavzemajo za teritorialni ključ, čemur občina Center naspro-tuje, saj nitna socialnih oziroma nek-danjih solidarnostnih stanovanj. Do-kler se občine ne bodo dogovorile, bo • prodajo izvajal mestni sekretariat. V ta namen so odprli poseben račun, saj trdijo, da mora biti ta denar strogo namenski, torej samo za nakup novih stanovanj. kar je edino pravilno, če upoštevamo dejstvo, da je socialna problematika takorekoč grozljiva. Zdaj obstajajo občinski upravni or-gani, s katerimi je gospodaril mestni sekretariat, ki je bil pogodbeno vezan s Stanovanjskim podjetjem Ljubljana, odslej pa bo drugače. Naposled je napočil čas reorganiza-cije Stanovanjskega podjetja Ljub-Ijana. Zaželimo si iahko le, da bosta v ta brlog dolgoletnega medvedjega spanja in neznanja posegla krepka roka in zdrava pamet, kajti že to, da mora vsakdo, ki nima dokumenta o vrednotenju (točkovanju) stanova-nja in bi želel dobiti kopijo le-tega, odšteli kar 308 tolarjev, medtem ko isti dokument, recimo v Domžalah stane le nekaj več kot 10 din, je skre-gano s človeško pametjo. Kljub temu, da vemo, da takšno vodenje stanovanjske politike, kot ga imamo zdaj, ni nikomur po godu, se lahko upravičeno vprašamo, ali je na ravni petih ljubljanskih občin smi-selno na novo zasnovati stanovanjsko politiko, kajti nihče ne more z goto-vostjo reči, da razdruženega čez dve leti ne bomo spet združevali. Odslej bo treba voditi register na ravni ob-čine. Podjetja, ki so za lastne potrebe (za svoje delavce) kupovala stanova-nja po vsej Ljubljani, bodo morala imeti lastno evidenco in ažurirati po-datke. Prevelika razdrobljenost ni še nikomur koristila. Kljub prizadeva-njem za enoten pristop občin na tem področju, bi se morali reševanja tega probletna lotiti življenjsko in upošte-vati veliko bazo podatkov, ki jih že imamo (pa čeprav na že nič koliko-krat prekletem Stanovanjskem po-djetju), jih ohraniti na enem mestu in zanje uvesti strog skupščinski nadzor, upoštevati enaka izhodišča za vso Ljubljano, upoštevati ljudi, ki imajo znanje in ga pri svojem delu tudi znajo uporabiti, krdelo nepotrebnih administratorčkov in polpismenih še-fov pa odsloviti... Ob sedanjem stanovanjskem za-konu so le redki, ki bi stanovanje želeli vrniti. V času, ko je vse več tehnoloških viškov, ko dohodkovni cenzus še dolgo ne bo mogel biti edino upravičeno merilo za pridobi-tev socialnih stanovanj in ko z zasluž-kom ni moč kupiti rabljenega, še manj pa novega stanovanja, v ob-dobju grozljivih oderuških najemnin, bo nujno potrebno določiti merila za tiste. ki stanovanje najbolj potrebu-jejo. Bežigrad. Šiško ter kot zadnjo tudi Vič-Rudnik - že zgrajeni deli obvoznice: se-verni, zapadni ter južni. je to doseženo. Ostalo je le še dokončanje vzhodnega dela. tj. odseka skozi našo občino Moste-Polje... Postavljam naslednja vprašanja: 1. Zakaj se mesto Ljubljana ni odzvalo na razpis in priglasilo svoje možnosti - pri-pravljenosti soudeležbe v financiranju pri-prave oz. del na vzhodni obvuznici Ljub-Ijane, kakor je to pričakoval pristojni re-publiški sekretariat, saj je nesporno, da zgrajene obvoznice prevzemajo tudi dei funkcij za lokalni promet. 2. Ce mesto Ljuhljana nikakor ni moglo biti udeleženo i namensko zbranimi fi-nančnimi sredstvi za vzhodno cestno ob-voznico, ali jc obstajala druga možnost pridobitve fin. sredstev. npr. tudi iz ustrez-nih mednarodnih kreditov iz namena eko-loških izboljšav življenja Ijudi, ker bi izlo-čanje tranzitno-ciljnega promela iz centra mesta vsekakor tako bilo doseženo. 3. Ati je dne 7. junija 1991 bil na že opisani dogovor občin Posavja povabljen tudi predstavnik oblastnega organa mesta Ljubljane in če je bil, zakaj se dogovora ni udeležil, oz. ali je seznanjen s podporo takrat udeleženih zastopnikov občin Po-savja ler naše občine, da se najprej oz. vsaj sočasno rešuje tudi izgradnja vzhodne ob-voznice - kaj konkretno mesto Ljubljana v tej zadevi namerava ukrepati. POPRAVEK V prejšnji številki NS smo objavili, da je na prvi jesenski seji družbenopo-litični zbor sprejel predlog Staneta Brezovaija, po katerem se delegati od-povedujejo sejnini in ta denar name-oijo za pomoč vojnim beguncem. Ta sklep sta namreč sprejela tudi zbora krajevnih skupnosti in zdniženega dela- Uredništvo PODSTANDARDNA STANOVANJA Ta stanovanja z nič kaj blago zve-nečim imenom, ki ne izraža ničesar drugega kot kruto realnost, kakršna pač je - torej manj komunalno opremljena stanovanja, niso bila všeč niti prejšnji oblasti in najbrž ne bodo niti sedanji. O teh stanovanjih se Še zmeraj govori, predvsem med mla-dimi, saj za prihodnje leto v Ljubljani menda ni predvidena nikakršna sta-novanjska gradnja. Oblast bi morala razmisliti o zagotovitvi »posebnega« denarja za »posebna podstandardna« stanovanja. Marsikdo, ki bi v zvezi z graditvijo podstandardnih stanovanj utegnil po-misliti na priseljence z juga, se bo uštel. Kot je zatrdila Vesna Mišič, so to Ijudje, ki občini Moste-Polje pov- zročajo še najmanj težav, saj so v ve-čini primerov dobili solidarnostna ozi-roma po novem socialna stanovanja. NAJEMNE POGODBE IN NAJEMNO STANOVANJE Najemno stanovanje je po novem zakonu lahko profitno stanovanje, službeno stanovanjc, neprofltno sta-novanje in socialno stanovanje. V najemni pogodbi bo treba dolo-čiti, za kakšno vrsto stanovanja gre, vendar za zdaj po občinah še ne vedo, kako in kaj. Kot vse kaže, bodo na-jemnine tnaksimirane, po domače to-rej več ne bo mogoče vseh stanovanj oddajati za oderuški denar. Oderuški denar oziroma najemnina pa je po tem zakonu najemnina, ki za več kot 50 odstotkov presega povprečno pro-sto oblikovano najemnino v občini za enako ali podobno kategorijo stano-vanj, pri čemer je treba upoštevati tudi lokacijo in opremo stanovanja. Pa smo tam. kjer je razkorak med zapisanim in dejanskim stanjem naj-večji in nepremostljiv. VOJAŠKA STANOVANJA-(in) PENTAGON Občina je naredila to, kar je na podlagi navodil tnorala narediti. Ven-dar pa je imela opraviti s prikrivanjem informacij, kajti vojaška stanovanja so, kot kaže, še zmeraj sršenje gnezdo, v katerem ni priporočljivo brskati brez vnaprej zagotovljene zaš-čite. Ugotovili so, da vojska razpo-laga s približno 800 stanovanji in 100 vrstnimi hišami ter drugim vojaškim premoženjem... Tako kot marsikje po Sloveniji se je tudi v moščanskem Pentagonu dogajalo, da je potem, ko je tovornjak odpeljal stvari starih sta-novalcev, kmalu pripeljal novi - stvari novih stanovalcev. Slovenski republi-ški in vojaški vrh nista uvedla nikakrš-nega pravno veljavnega moratorija za ta stanovanja. Vojno pravobranilstvo je po vsem sodeč nedvomen lastnik teh stanovanj. Veliko jih je namreč kupovala in finansirala vojska sama. Z našim skupnim denarjem seveda, kar je že drug problem, ki ga na tem mestu ne kaže obravnavati. Skratka: po zagotovilih sekretarke sekretariata za občo upravo Vesne Mišič trenutno v občini praznega stanovanja iz t.i. vojaškega stanovanjskega sklada ni. MILAN SKLEDAR