MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradniitvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon uredništva 9440, uprava 2460 Izhaja razan nedelja in praznikov vaak dan ob 1S. uri / Valja maaoSno prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglaal po eaniku / Oglaaa aprejema tudi oglaanl oddalok .Jutra" v Ljubljani r Poitni čekovni račun it. 11.409
99
JUTRA’
99
Zločin najnizkotnejših izdajalcev
K NAJNOVEJŠI AKCIJI FRANKOVSKIH EMIGRANTOV.
V vseh dobah in pri vseh narodih najdemo izdajalce, dasi so bili motivi njihovega izdajalstva Često zelo raizlični. Začetnik ni niti Grk Efialt, saj so nam ohranjena sporočila o izdaji celo v skromnih zgodovinskih sporočilih starih Asircev, Babiloncev in Egipčanov. Kakor pa so bili različni ljudje, ki so postali izdajalci, tako so bili vedno različni tudi njihovi nagibi. Poznamo idealne nagibe, ki So ustvarili velika zgodovinska dela, poznamo pa tudi najbolj odvratne, ki jih je obsodil ves svet. K tem izdajalcem najbolj odvratnih nagibov spadajo tudi hrvaški frankovcl, ki so rovarili proti Jugoslaviji že tedaj, ko se je šele ustanavljala, so jo rušili potem, ko je bila ustanovljena in so prav te dni dosegli s svo-lo emigracijo višek vsega, kar mora do-s«či izdajstvo najgrše branže. Stopili so ■v službo najhujših sovražnikov ne le naše skupne države, temveč tudi našega naroda brez razlike imena. Stopili so v službo italijanskih imperialistov, madžarskih revizionistov in bolgarskih make-donstvujočih, ki streme vsi po enem in istem cilju, da bi razbili našo svobodo in zasužnili Srbe, Hrvate in Slovence.
Samo udinjanje tem sovražnikom naše svobode pa jim ni zadostovalo in ni jim zadostovalo golo hujskanje potom govorjene in pisape besede. Prav tako jim niso zadostovali zločinski atentati na nedolžne železniške potnike, na postreščke in druge državljane in njihovo imetje. Šli so še korak dalje, poslužili so se metod makedonstvujočih in so z orožjem v roki vdrli v lastno domovino, da bi morili in zbegali še mirno in razsodno prebivalstvo. Njihovi nameni, zanetiti v naši državi vstajo se sicer niso posrečili, ker se [e pokazalo, da jih obsojajo vsi naši državljani do zadnje in najbolj pozabljene gorske vasice v Liki in v Dalmaciji, dali ha so povod tatarskim vestem, ki so jih s pomočjo njihove agencije »Grič« na Dunaju napihovali italijanski, madžarski, bolgarski in še nekateri drugi bulvarski •isti.
Da pa ta akcija zločinskih izmečkov hi v bistvu njihovo delo, temveč so le Plačani najemniki tujih interesov, nam dokazujejo že izjave raznih Italijanov v Zadnjih mesecih. Spominjamo se besed Garibaldija, ki je dejal svojim če-•ašem, naj bodo pripravljeni, da osvoje ha svojo roko vzhodno obalo Jadrana, opominjamo se besed madžarskih učiteljev v Zalaegerszegu, da se bodo lahko htnalu vrnili v Prekmurje in Medmurje
in napovedovanj Vanče Mihajlovega. Zločinci z Velebita so samo slepo orodje omenjenih tujcev. Toda izdali so se tudi sami. V Italijo pobegli gospiški odvetnik Andrija Artukovic je pregovarjal ljudi za svojo akcijo z besedami:	»V	tujini
imamo polno ljudi, ki pripravljajo v Jugoslaviji vstajo in jo bodo pripravili čim jim bomo namignili. Iz Italije bomo dobili orožje in vse drugo, kar nam bo za vstajo potrebno. Pripravljena je Italija, pripravljena Albanija, Bolgarija in Madžarska. Kadar se bo pričelo na eni, se bo na vseh straneh. Glavni napad bo na bolgarski meji, ker namerava Italija anektirati Macedonijo in jo izročiti deloma tudi Albaniji. Macedonija bi bila anektirana pod protektoratom Italije, a za Bolgarijo. Madžarska bi dobila svobodno cono na Reki, od Romunije pa Sedmograško. Italijanska vojska more priti v 24 urah na Velebit in s svojo mornarico blokirti vso Dalmacijo, potem je vsa,stvar rešena.«
Še bolj kakor vse navedeno in citirane besede pa govori za najpodlejše izdajstvo frankovske emigracije dejstvo, da je bilo orožje vpadnikov prinešeno iz Italije, da so vpadniki sami prišli iz Italije, da so njihove pelerine italijanskega izvora, da so aluminijaste čutarice, ki so jih nosili, slične onim italijanske vojske in da so istočasno z njimi hoteli prekoračiti mejo tudi zločinci z Madžarske in Bolgarije. Na madžarski meji ob Dravi sta bila storjena dva poizkusa, na bolgarski jih je pa bilo v teku enega meseca kar devet.
Po vsem tem mora postati vsakomur jasno, da spadajo ti izdajalci v vrsto onih, ki jih moramo najnižje kvalificirati, v vrsto moralno do skrajnosti propadlih tipov, ki ne poznajo nobenega idealizma več in nastopajo prav tako proti interesom države, kakor svojih najožjih rojakov. Tajnik idrijskega fašija je jasno povedal, kaj hočejo fašisti, in isto je povedal ravnatelj Zrinyi v Zaldegerszegu glede Prekmurja in Medmurja. O aspiracijah fašistov na hrvaško Primorje in na Dalmacijo niti ni treba govoriti. Frankovski emigranti in vpadniki delalo tedaj za razdelitev lastnega hrvaškega ozemlja med Italilo In Madžarsko! V trenutku, ko z ogorčenjem obsoja vsa Jugoslavija to zločinsko akcijo, jo moramo zlasti mi Slovenci obsoditi še bolj kakor vsi drugi, kajti ti zločinski tipi trgujejo tudi z našo zemljo In našo usodo!
Viljem se pripravlja na vrnitev
NEPRESTANE KONFERENCE V DOORNU. POTNE PRIPRAVE BIVŠEGA CESARJA. SPREMEMBA NEMŠKE USTAVE IN OBNOVITEV MONARHIJE.
LONDON, 21. oktobra. »Manchester Guardian« poroča iz Doorna, da razvija tamkaj živeči bivši nemški cesar V i 1-j e m nenavadno politično delavnost. Vsak dan sprejema Viljem celo vrsto političnih osebnosti iz rajha, od koder jih vedno več roma k njemu v Doorn. Kakor doznava poročevalec lista, je nizozemska vlada zaradi tega v velikih skrbeh. V Haagu se baje že pripravljajo na
posebne odredbe, ki naj preprečijo eventualna iznenadenja, ki ne bi bila ljuba. Iz Viljemove okolice se doznava, da se pripravlja bivši cesar zelo resno in naglo za vrnitiv v Nemčijo. Teren je že tako pripravljen, da bo v novembru izvedena sprememba ustave in se bodo Hohen-zollernci spomladi že lahko vrnili na nemški prestol.
Napredovanje demokratov v USA.
VEDNO BOLJŠI IZGLEDI ROOSEVELTA. — DEPRESIJE NI KRIVA EVROPA, AMPAK POLITIKA HOOVERJEVE VLADE.
NEWYORK, 21. oktobra. Volilne šanse demokratskega kandidata Roosevelta stalno naraščajo. Pridružil se mu je tudi voditelj neodvisnih republikancev senator La Follete, ki je izjavil, da bi ponovna izvolitev Hoover ja preprečila in onemogočila vse napredne mere, za katere se liberalni republikanci zanimajo. Roosevelt pa je med tem pokazal voljo tudi za sodelovanje z liberalnimi republikanci. Kakor je znano, je pristopil na Roose-
veltovo stran pred dnevi tudi republikanski senator Morris.
PITTSBURG, 21. oktobra. Roosevelt je imel govor v katerem ie napadel finančno politiko vlade in je med drugim rekel: »Ce se bo ta politika nadaljevala do konca proračunskega leta, bo znašal državni primanjkljaj točno 1600 milijonov dolarjev. Ni res, da je gospodarska depresija posledica kaosa v Evropi, temveč je tega izključno kriva zgrešena tarifna in finančna politika vlade."
Smernice nove romunske vlade
Kabinet dr. maniuja. - kurz notranje politike.
ŠANJA ZUNANJE POLITIKE.
VPRA-
fiUKAREŠTA, 21. oktobra. Včeraj °boldne je nova vlada dr. Maniuja brisegla. Vlada je v glavnem nespremenjena in Ima isti izgled, kakor prejela. Ministrski predsednik je dr. Ma-1'h, ministrski podpredsenik Miro-^escu, ki je zaradi slabega zdravja °Gk!onII, da bi prevzel kak resor, zu-^nji minister Titulescu, notranji minister Mihalake, finančni minister ^adgearu In trgovinski minister Lugo-^knu. Titulescu bo ostal do jutri v ^'baji. Danes bo prevzel svoje agende n zunanjem ministrstvu in bo ob tej mi podal obširen ekspoze o zuna-/j* Politiki. Splošno se misli, da ne bo '“PRel v vprašanju rusko-rumunsklh b°Rajanj izvajati svoje politike, ker je Putiko, ki jo je izvajala vlada Vajde °evc4a, Izdelal sam šef stranke dr.
Maniu. Pričakuje se še, da bo vlada dr. Maniuja sprejela predloge finančnega odbora Društva narodov in da bo v splošnem sodelovala z Društvom narodov. Imenovanje dr. Maniuja za predsednika vlade pomenja absolutno nopolen sporazum med krono in krneč ko stranko, kar se naglaša tudi v pol uradnih poročilih, to pa tem bolj, ker ie sam šef kmečke stranke prevzel vodstvo vlade. Kar se tiče zunanje noiitike, se bo nadaljevala politika, ki io je 1. 1929. inavguriral dr. Maniu po oodnisii Briand-KeHo"ovega pakta.
KONEC BOJKOTA V INDIJI.
BOMBAY, 21. oktobra. Indijski naclo nalisti so sklenili prenehati z bojkotom angleškega tekstilnega blaga. Do tega koraka je prišlo na podlagi sporazuma med angleškimi in indijskimi tovarnarji.
Vlada Malypetra
PRAGA, 21. oktobra. Po ostavki predsednika vlade Udržala, ki ima svoj vzrok Izključno le v bolezni, je bilo sklenjeno, da vlada tako dolgo ne bo odstopila, dokler ne bo deslgnlrani predsednik Maly-petr sestavil nove vlade. Računa se, da bo Malypetr še danes sestavil novo vlado In bo stara vlada brez vsakih konzultacij podala ostavko. Malypetr bo takoj nato dobil formalni mandat za sestavo, tako, da bo nova vlada sestavljena že v teku nekaj ur. Predsednik republike Masaryk je trenutno v Lani in se do sestave nove vlade ne bo vrnil v Prago, ker Je prepričan, da bo vladna kriza brez vseh težkoč trenutno rešena.
Konference štirih ne bo
BERLIN, 21. oktobra. Včerajšnji »Ber-liner Tageblatt« smatra, da je ideja sklicanja konference štirih velesil definitivno propadla. Pričakuje se, da bodo do 14. novembra, ko se bo sestal svet Društva narodov, ukrenjeni koraki, da se vprašanje nemške enakopravnosti glede oborožitve kompromisno uredi; do konkretne rešitve pa dotlej ne bo mogoče priti. Po 14. novembru, ko se bodo našli na skupnem mestu v Ženevi predstavniki velesil, bo prišlo nedvomno do sestanka med njimi in nemškim zunanjim ministrom von Neurathom, verjetno pa je, da tudi z državnim kancelarjem von Pape-nom, ki se tudi pripravlja na pot v Ženevo. Razen tega bo dal novi francoski varnostni in razorožitvenl načrt, ki bo na vsak način objavljen še pred 14. novembrom, nove elemente, na podlagi katerih se bo mogla nadaljevati diskusija z boljšimi izgledi na uspeh.
MACDONALDOVA ZMAGA.
LONDON, 21. oktobra. Spodnja zbornica je končala debato o ottawskih pogodbah z glasovanjem, ki je iznadlo s 451 proti 84 glasovom za vlado. Baldwin je nagla-šal, da pred Ottawo ni bilo mogoče sporazumeti se z ostalim inozemstvom glede trgovinskih pogodb, da pa je sedaj pot za take pogodbe prosta.
Zveza Francije in Španije
PARIZ, 21. oktobra. Kljub demantiju francoske vlade, da ni niti govora o ka-ki francosko-španski zvezi, priznavajo sedaj tudi francoski listi, da bo Herriot o priliki svojega obiska v Madridu utrdil skupno vojaško obrambo afriških posesti Francije in Španske, španska se bo obvezala, da bo zgradila v svoiih obmorskih pokrajinah oporišča za obrambne operacije. Francija pa bo dobavila potrebni vojni material. S španske strani se še nagiaša, da bo sklenjena med Francijo In Špansko v kratkem defenzivna zveza.
BEDA SLOVENSKIH UMETNIKOV.
LJUBLJANA, 21. oktobra. Pod predsedstvom Riharda Jakopiča je bila sinoči tu konferenca zaradi krize trpečih slovenskih likovnih umetnikov, h kateri so bili povabljeni tudi razni drugi intelektualci, gospodarstveniki itd. Sklicatelj Jakopič je orisa! veliko bedo slovenskih likovnih umetnikov in predlagal ustanovitev posebnega komiteja za zbiranje darov in pobijanje tujega kiča v korist domače umetnosti.
BRUNING O PAPENU.
BERLIN, 21. oktobra. Na nekem volilnem shodu centrumašev v Kolnu je govoril bivši državni kancelar dr. Brii-ning. V svojem govoru je očital Papenu, da je mnogo škodoval Nemčiji iz prestižnih in notranjepolitičnih ozirov tudi v zunanji politiki. Ko se je pričelo razpravljati o gospodarskem programu, bi moral vsak eksperiment, zlasti pa razpust državnega zbora, absolutno izostati. Gie-de vprašanja enakopravnosti v oboroževanju je Briining izjavil, da ni mogoče voditi zunanje politike z gesli, ki imajo notranjepolitični namen.
NEMŠKO ODLIKOVANJE HERRIOTA.
PARIZ, 21. oktobra. Poslanik von Hoesch je predvčerajšnjim izročil ministrskemu predsedniku Herriotu Goethejevo kolajno, ki mu io je podelil predsednik republike von Hindenburg. V čast odhajajočega poslanika je priredil Herriot poslovilni zajutrk.
Stran 2
Mariborski »VECESNIK« Jutra
VMufl!) or u, 'dne 21. X. 1932.
■wnnMMMnwnBMrBMHnKMMnnnffiTrnMiirifi^ ^ * ~
Dnevne vesti
Odhodnica zaslužnega šolnika
Slovo klasične gimnazije od dr. Tominška.
V zavodovi slavnostni dvorani se je v'če ra,i poslovila klasična gimnazija od svojega dolgoletnega ravnatelja. Slavnosti je prisostvoval dr. Tominšek, ves profesorski zbor s sedanjim ravnateljem M. Mastnakom in vsi višji razredi, nižji pa po svojih odposlancih.
Slavnost se je pričela ob 11. uri, ko je zaigral gimnazijski orkester pod vodstvom osmošolca Ivana Turšiča Novač-kovo koračnico »Castaldo«. Za orkestrom je nastopil gimnazijski moški zbor, ki ga vodi z velikim uspehom že več let sedanji osmošolec Joža Mihelič z Miheličevo »Ob slovesu« in koroško narodno >Kie so tiste stezice«; mešani zbor je zapel Aljaževo »Tožbo« in uprav sijajno Vogrinčevo »Izpremenjeno srce«. Po kratkem nagovoru ravnatelja Mastnaka je imel profesor dr. Dolar priložnostni govor, v katerem je govoril šolski mladini o delu in ljubezni ter uspehih bivšega ravnatelja dr. Tominška. Za njim se je poslovil od odhajajočega ravnatelja imenom učencev osmošolec Mihelič, ki je naglasil Tominškovo očetovsko ljubezen do dijaštva, naglasil pa tudi, da ostanejo generacije mariborskega dijaštva tudi za naprej zvezane s Tominškovo gimnazijo, ker ostane ohranjeno, kar je vsadil v njihova srca. Za njim se je poslovila v zboru tovarišic s prelepimi šopki v imenu učenk osmošolka Hilda Schaubachova, ki je navezala na to, da je dr. Tominšek prijatelj narave in da so bila okna v njegovi pisarni vedno zastavljena s cvetličnimi lonci.
Nato je govoril dr. Tominšek. Omenil je, da mu slavje ni niti prav po godu, ker se noče posloviti od gimnazije, ki ostane še tudi zanaprej njegova, češ, smo kakor členi v verigi. Povedal je, da je bil leta 1911. brzojavno pozvan, da prezva-me vodstvo mariborske gimnazije in naključje je hotelo, da je bil letos 29. junija te dolžnosti enako brzojavno razrešen. Po svojem srcu ni bil rojen za pisarno, gibal se je rajši med mladino, a pri vsem delu so mu bili pred očmi višji cilji, kakor delavca, ki kleše kamen in služi mezdo, a pri tem vendar zida katedralo. Spominjal se je petja in muzike, ki jo je prav posebno podpiral za svojega rav-nateljevanja, ker pač spada godba k tradiciji mariborske gimnazije. Na gimnaziji se je pela prvič slovenska pesem leta 1858 in je nameravana proslava 701et-nice prve slovenske pesmi v Mariboru za 4 leta zapoznela. S pozivom, da je v delu rešitev, da moramo vedno stremeti za lepim, dobrim in resničnim, da moramo imeti v srcu vero v Boga, ljubezen do kralja in domovine, je zaključil svoja izvajanja ter zaklical kralju in domovini: »Živio!«
Orkester je s Holzmdnovo koračnico »Sprožite« zaključil lepo interno priredi' tev na zavodu.
Sokolski in strelski praznik pri Sv. Marjeti ob Pesnici
Prvi Javni nastop sokolske čete. — Otvoritev novega strelišča.
Sistematično so znali Nemci osvajati postojanko za postojanko. Ko so zago spodovali v centrih, so zanesli svoj duh tudi v prijazne vasice v bližnji in dialjn mariborski okolici. Tako niso prizanesli tudi priljubljeni izletni točki Sv. Marjeti ob Pesnici, kjer so se kaj kmalu usidrali in zastrupljevali slovenski živelj. Težka je bila borba- šmarjetskih narodnjakov, ki so se upirali nemškemu nasilju, in v kroniki šmarjetske občine je zabeležen marsikak žalosten primer.
Dolgo je trajalo, že ko smo bili svobodni, da je uspelo tamkajšnjim domači nom, zlasti agilnemu učiteljstvu zbrati okrog sebe četo in jo vzgojiti ter navdu šiti za sokolsko idejo. Vkljub še dandanašnjim hudim nasprotstvom je bila usta' novljena lani sokolska četa, ki se krepko razvija in je pričakovati, da se bo v doglednem času preosnovala v samostojno društvo. Pozneje so se pridružili še strel sl in osnovali svojo strelsko družino.
Sad tega dosedanjega sokolskega in strelskega dela nam hočejo šmarješki Sokoli in strelci pokazati v nedeljo 23. t m. Sokolska četa prlTedi na Kramber-
gerjevem pašniku svoj prvi javni nastop z zelo pestrim sporedom. Nastopili bodo člani-četaši s praškimi prostimi vajami, ženski naraščaj z ritmičnimi vajami, de-ca in moški naraščaj pa z igrami. Pri nastopu bodo sodelovala tudi sosedna društva in čete. Sokolsko društvo Maribor III bo nastopilo s svojo dvanajsterico. Obenem bo pa tudi slovesna. otvoritev novega strelišča strelske družine.
Bratska dolžnost nas vseh je, da pohitimo v čim večjem številu v nedeljo k Sv. Marjeti ob Pesnici, da damo tamkajšnjim četašem in strelcem moralno vzpodbudo. Nastop bo, če se bo vreme le količkaj držalo.
Višek predrznosti. V Mariboru smo vajeni predrznosti vseh vrst, a te dni smo doživeli novo, ki prekaša menda vse dosedanje. Tukajšnje opekarsko in gradbeno podjetje R. Kiffmann je poslalo poveljstvu 45. pehotnega polka sledečo do-stavnioo: »Ziegelwerke Mellingberg und Rosswein, Marburg a. D. Nr. 14, 45. Pe-šaid. puk. Lieferschein. Herrn R. Kiffmann, durch Frachter Vojništvo empfan-gen 500 Stiick Mauerziegel. Marburg, am 12. X. 1932.« Če kdo ne veruje, si ta »Lieferschein« lahko ogleda v. našem uredništvu. Štirinajst let po osvobojenju si upa mariborsko podjetje pošiljati jugoslovanski vojski — ne morda kakemu zasebniku — listino v.-popolnoma nemškem besedilu in z nemškimi krajevnimi imeni »Mellingberg, Rosswein, Marburg a. D.«, ki so pri nas že davno po zakonu prepovedana. Prepričani smo, da se na vsem vesoljnem svetu ne bi našlo pod jetje, ki bi si upalo zagrešiti tako predrznost napram vojski svoje države.
Poročila sta se na Brezju dne 20. t. m g. Jože Vlah, gradbeni tehnik in gdč. Vera Krajškova. Bilo srečno!
Za vrnitev kontrole dohodkov v Ma ribor. Gospodarski krogi v Mariboru so vložili prošnjo na prometno ministrstvo in poslali zadevne spomenice tudi vsem slovenskim narodnim poslancem, da se controla dohodkov, ki je bila že svoj čas v Mariboru, premesti od generalnega ravnateljstva državnih železnic v Beogradu zopet v Maribor, kjer so ji na razpolago še vsi prejšnji prostori. Pričakovati je, da bo prošnja ugodno rešena in da bo controla dohodkov premeščena v Maribor in ne v Ljubljano, kakor v zadnjem času napovedujejo nekatere vesti.
Zanimivo smuško predavanje. V nabito polni dvorani Zadružne gospodarske banke je sinoči predaval znani avstrijski poklicni smuški učitelj Ernest Rittmann. V glavnem je bilo njegovo predavanje osredotočeno na Radstadtske Ture, ki nam je o njih pokazal okrog 150 krasnih diapozitivov. Predavatelj je med opisovanjem krajev kazal sem pa tja tudi slike s svojega smuškega tečaja ter nazorno predočil šolo in način vožnje v alpali ter sploh vso visokoalpinsko tehniko, ki pride za naše kraje prav tako v poštev, kakor za Radstadtske Ture Marsičesa se je lahko poslušalec nauči iz njegovega predavanja, ki ga je ob zaključku izpopolnil tudi s praktičnimi de. monstracijami. Predavatelj je v svoje predavanje vpletel prav zabavne prizore ter je z duhovitimi dovtipi večkrat razveseljeval poslušalce, ki so ga nagradili ob zaključku z navdušenim aplavzom. Drevi bo g. Rittmann poučeva glavne vaje in gibe, ki pridejo v poštev za smučarja, zlasti za onega, ki zahaja pozimi v planine. Udeleženci naj se po možnosti športno opremijo, če hočejo sodelovati pri vajah.
Zanimivo predavanje na Pobrežju.
nedeljo ob 10. uri dopoldne priredi grad bena in kreditna zadruga »Jugrad« Ljubljane v prostorih g. Renčlja preda vanje o dodelitvi posojil za zidavo, nakup hiš in posestev, izmenjavo hipote i- dr. Namen predavanja bo pojasniti Sir šim slojem, kako priti z malenkostnimi obrestmi kljub sedajnim gospodarskim težkočam s Sledljivostjo in pridnostjo do boljše bodočnosti in koristiti s tem seb. in domovini. Vstop prost.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 21. oktobra ob 20. predava un verz. prof. dr. Ljud. Hauptmann iz Za greba o Slovencih na pragu kmetskih •uporcnr in turških bojev.
Pomembna učiteljska slavnost pri Sv. rojici v Slovenskih goricah. Preteklo sredo se je zbralo učiteljstvo šentlenar-škega okraja pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah k pomembni slovesnosti, katere se je udeležil tudi priljubljeni okraj-li šolski nadzornik g. Ivan Tomažič iz VLaribora. Ob tej priliki je zbrano učiteljstvo izročilo gospodu nadzorniku diplomo častnega članstva društva v znak priznanja za zasluge pri šolstvu in za vzgojo naše mladine. Diploma je krasno delo umetnika profesorja Alberta Sirka. Predsednik društva g. Golež je v jedrnatih besedah orisal delo in podčrtal zasluge nadzornika g. Tomažiča, ter izrekel željo vseh navzočih, da bi še dolgo et upravljal šolsko in vzgojno 'delo v narodnem smislu na branikih naše severne meje. Nadzornik se je ginjen v prisrčnem nagovoru zahvalil za izkazano priznanje.
Učiteljski dan v Mariboru. V okviru jesenskih .prireditev bo 5. november v Vlariboru tudi dan učiteljstva. Na ta dan >o slovesno otvorjen »Učiteljski dom«, svečano bo odkrita spominska plošča zaslužnemu šolniku in uredniku »Popotnika«, Mihaelu Neratu v krčevinski šoli, skupno bodo zborovala učiteljska društva Maribor desni in levi breg, Slovenska. Bistrica in Št. Lenart v Slovenskih goricah, zvečer pa bo velik učiteljski concert, pri katerem nastopi tudi mladi umetnik na gosli Miran Viher, sin učite-ja Viher ja iz Slovenske Bistrice, ki je dosegel s svojimi nastopi v Celju, Ptuju in v Ljubljani sijajne uspehe.
Narodno gledaliffe
Repertoar.
3etek, 21. oktobra. Zaprto.
Sobota, 22. oktobra ob 20. uri »Frideri ka«. Premiera.
Naše gledališče bo začelo svojo letošnjo glasbeno sezono Jutri v soboto 22.
t. m. z Leharjevo »Frideriko«. Ta glas” j eno in vsebinsko izredno dostojna opereta spada med najlepša dela najnovejše operetne produkcije ter je bila velika tenorska partija Goetheja napisana z* slovitega pevca R. Tauberja. »Frideri* co« odlikuje divna melodična in povsem operna glasba ter zgodovinsko dejanje, ci se godi ob času Goethejeve ljubezni do Friderike Brionove v Sesenheimu ter Strassburgu. Mariborska vprizoritev. obenem prva na slovenskem odru, je v rokah kapelnika Herzoga in režiserja Skrbinška, plese je naštudiral Harasto* vič, pomladansko in jesensko scenerijo pred idiličnim sesenheimskim župniščem je naslikal gledališki slikar Ussar. Nastopi skoro ves ansambl. V orkestru bp sviral na harfo znani glasbenik g. Lukez-
Kdo
ieli zaslužiti,
naj prijavi svoj pristop konzorciju že obstoječih rentabilnih podjetij. Najmanjša vloga Din 10.000.— Lahko tudi nezadolžene nepremičnine ali hranilna knjižica. Akontacije na račun zaslužka se izplačuje mesečno po višini vloge. Kontrola nad poslovanjem ost-gurana. Višino vloge In naslov javiti oglasnem oddelku »VEčERNIKA« pod značko »Amerika za male ljudi«. 3449
Prva slovenska fotografska razstava v Mariboru se otvori v soboto 22. t. m. ob 11. dopoldne v veliki kazinski dvorani. Odprta bo vsak dan od 8. do 12, in od 14. do 18. Vstopnina. 4 Din, za dijake in vojake 2 Din, za šolske skupine in skupine do 20 oseb pa 1 Din. Na razstavi je zbranih preko 200 del slovenskih fotografskih amaterjev, iz najrazličnejših krajev.
Naš šahovski mojster Vasja Pirc bo
odigral jutri predzadnjo simultanko na svoji turneji po naši državi. Včeraj se je srečal v Celju z večjim številom trn sprotnikov in dobil 26 partij, izgubil 6, 5 pa remiziral. V Celju je dobil torej 70 v Zagrebu 80 odstotkov partij.
Svetlomodre zastavice namesto rdečih morajo uporabljati avtobusna podjetja za označevanja svojih postajališč po nared-bi banske uprave, ki je razglašena »Službenih ntovinah« in bo uveljavljena v osmih dneh.
»Snegulčico« uprizori v nedeljo 23. t, m. ob 15. uri lutkovni oder Sokola Maribor I. v telovadnici inženjerske pod. častniške šole. Pred predstavo bo pripovedovanje pravljic. Veliki in mali, pri' dite!
Iz »Nanosa«. Drevi ob 20. uri bo redu
tedenski sestanek v društveni sobi. Članstvo naj se sestanka udeleži v čim večjem številu, ker je na sporedu pro slava 601etnice Slomškove smrti. Naša ■dolžnost je, da se tudi mi oddolžimo spo minu prvega mariborskega škofa.
Pisarna obrtnega združenja mesarjev in prekajevalcev je vi Vetrinjski ulic št. 11. Uradne ure so vj ponedeljek in v četrtek od 10. do. 12.
Drzen vlom v Razvanju. V noči ua včeraj so neznani storilci vlomili v stran sko poslopje Šoberjeve vile v Razvanju in odnesli moško kolo, več drugih vred nostnih predmetov in 60 kokoši, ki so jih že kar takoj jjeklali. Upati je, da bo do marljivi orožniki, ki so uvedli obširno preiskavo, drzne nočne goste kmalu pri jeli;
»Franc-Jožefova« grenčica da povsem Izvrsten občutek in čisto glavo
Pri astmi In bolezni srca, prsi in pliuC’ škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitu8 žleze in postanku golše, je uravnava de-ovainja črevesja z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezu porajajoče se zapeke ponehavajo s P®! močjo »Franc Jožefove« vode, ne d» se pojavile driske, ki se jih vsak dan o° nik boji. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v, vseh lekarnah, drogerijah in spe* cerijskih trgovinah.
Jlager* nas razveseljuje, po dinar plošče posojuje! LJUBLJANA	CELJE	MARIBOR
Gledališka 4	Aškerčeva	3	Slovanska	1*
Esperantski tečaji se začenjajo mese-ca novembra. Kdor se zanje zanima, naj se oglasi pri L. Kitzler, Schenker « Comp., Meljska cesta 16 ali Frani® Klanjšku, trgovcu, Glavni trg 21.
Ribji trg. Današnji ribji trg je bil Precej dobro založen, pa tudi kupčija je P*' la dobra. Nekaj je bilo tudi rib iz domačih vod. Prodajali so krape po 16 Din kilogram, morske tonine po 20 in morske rake po 26 Din kilogram.
Iz vlaka Je padel. Na konjiški železnici se je včeraj pripetila blizu Spodnjih Laž huda nezgoda. Posestnikov sin Iyan Štefanec iz Zbelovega je bil malo okajen ter se je tako nerodno sukal na ploščadi voza, da je padel doli in si pri padcu hudo poškodoval desno nogo pod kolenom in desno roko v zapestju. Prepeljali s° ga v mariborsko bolnišnico.
Skrunilec grobov. Pred kratkim srn® poročali o vandalizmu ua pokopališču pri Sv. Janžu na Dravskem polju, kie* so našli neko jutro razmetanih in razde' janih. večje število nagrobnih sporne®11' kov in križev. Orožniki, ki so bili na zasledovanju za skrunilcem, so ugoto-vili, da se je lotil tega vandalizma brezposelni delavec Ivan Horvat iz VratljeJ ga v vinički občini, ki je po dejanju lZ' ginil brez sledu.
Srečno sta se vrnila. Ivan H. in Štefk® P., ki sta pretekli ponedeljek nežna® kam odšla od doma, kakor smo to pred' včerajšjim poročali, sta se sinoči z^aV-vrnila k svojim staršem in tako prikr®1' šala razne jezičnike za senzacijo, k* . si jo ustvarjali v svoji domišljiji. P0?" rili pa so se tudi športni krogi, Pr* K ' terih je bilo radi nenadnega izginotja *v ' na H. veliko razburjenje spričo deistV da je Ivan dober nogometaš in bo e ' igral v nedeljo važno tekmo.
Ukradeno kolo. Včeraj dopoldne je Pd stila v veži splošne bolnišnice svoje K lo Marija Filipančičeva iz Krekove m* in šla po opravkih v bolnišnico. Ko je vrnila, kolesa, ki je bilo vredno oKf 1000 Din, ni bilo več.
Trske so se vnele. Pri najemniku Sp-Dravski ulici so sinoči bolj močno kurili v štedilniku v kuhinji, kakor n navadi. Ko so legli k počitku, so se oKro* 11. ure vnele trske. Domača Rospodm1 je zaslišala prasketanje ognja in P®* dala v kuhinjo, kjer je gorel ob štediim ku že precej visok plamen, kI so ga mači kmalu pogasili in ni bilo več po* itrebno gasilcem stopiti ni akcijo
V M a r ! S o f u, 3«e 2T. X.'f332.
imrcTnmrrjaffrv
Prvi slovenski učiteljski koncert
v Mariboru
ZGODOVINSKA. REMINISCENCA H KONCERTU UČITELJSKEGA SKEGA ZBORA 5. NOVEMBRA.
PEV-
Učiteljski pevski zbor je pel pri nas v Mariboru prvič pred tremi leti pod geslom »Naša nova pesem«. Takratni dirigent, profesor Kumar iz Zagreba, vodi pevsko družino še danes in si je stekel sploh nevenljivih zaslug za razvoj tega pevskega društva. Nastopili so pevci že mnogokrat v domovini in tujini ter si pridobili za svoja proizvajanja obilo za-.služenega priznanja. Je to pač četa, ki s odlikuje po veliki požrtvovalnosti in se ne straši nobenega truda.
Neka zgodovinska reminiscenca.se mi vsiljuje ob tej priliki, ki bo neznana morda še pevcem samim. Uprav v Mariboru je bil leta 1874. prvi slovenski učiteljski koncert. Spodnještajerski slovenski učitelji so prav takrat ustanovili svojo stanovsko organizacijo in z omenjenim koncertom so stopili takorekoč prvič v javnost- In J. Miklošič, brat slavnega slavista, ki je bil učitelj petja na mariborskem učiteljišču in je takrat že vzgojil celo generacijo za petje navdušenih u-Čiteljev, je bil dirigent tega koncerta. Za pevsko stvar pa je znal zainteresirati u-Čiteljstvo svoječasno že škof Anton Martin Slomšek, ki je bil v dobi svojega vladikovanja tudi vrhovni vodja šolstva. Ko je potem 1. 1869. nastopil državni §olski zakon, je bilo delo v svojih temeljih že zgrajeno in sadovi so se pokazali Uprav pri omenjenem koncertu, ki je bil v tem oziru edinstven.
Kakor posnamemo iz tedanjih poročil, je bil uspeh koncerta uprav presenetljiv in trdilo se je, da se v Mariboru izza brve čitalniške dobe ni več slišalo tako lepo petje. Prirejen je bil ta koncert v dvorani tedanjega hotela »Stadt Wien«, bi je stal na Aleksandrovi cesti, tam kjer
je zdaj Trgovski dom. Navzočih je bilo 70 slovenskih učiteljev in zelo mnogo ob činstva. Na vsporedu so bili zbori (moški), kvarteti, solistične točke in instrumentalni komadi, katere je proizvajala železničarska godba. Navdušenje občinstva je bilo velikansko in vse se je čudilo, kako so mogli učitelji z maloštevilnimi vajami doseči take uspehe. Pobuda je bila s tem podana in pozneje pevski nastopi niso več izginili s sporedov učiteljskih zborovanj. Posebno učiteljsko pevsko organizacijo pa nam je prinesla šele povojna doba in na to more biti u-čiteljstvo zares ponosno, ker ustvarja nekak višek v njegovem pevsko prosvetnem delovanju.
Takratni koncert pa je pomemben še radi tega, ker je v zvezi z otvoritvijo Učiteljskega doma; nadalje pa je tudi nekak predtakt k »Zgodovinski besedi«, ki bo naslednjo nedeljo, -katero priredi pevski zbor naše Glasbene Matice v proslavo sedemdesetletnice prvega slovenskega pevskega nastopa v Mariboru. Idejna vez med obema prireditvama pa obstoja tudi v tem, da je vodil prvi čitalniški, kakor tudi prvi učiteljski koncert že omenjeni glasbeni učitelj Miklošič-
Kakor je imel prvi učiteljski koncert zraven zborovih skladb še solistične, tako bomo imeli tudi topot priliko slišati kot solista najmlajšega slovenskega violinskega virtuoza M. Viher ja, ki spada že kot sin učitelja v okvir tega koncerta. S svojimi dosedanjimi nastopi je vzbudil največjo občudovanje in splošno zanimanje. O njem bomo o priliki še posebej spregovorili.	H.	D.
Sokolstvo
Važna seja izvršilnega odbora SKJ
Ciklus predavanj v radiu. — Propagandna nedelja sokolskega tiska.
Pretekli ponedeljek je imel izvršilni odbor SKJ svojo sejo pod predsedstvom zvezinega podstaroste br. Engelberta Gangla, ki se je uvodoma v žalnem nagovoru spomnil preminulega Arnošta Muke, zasluženega boritelja Lužiških Srbov in preminulega načelnika praškega Sokola Vaclava Vorla. Nato je predsednik prisrčno pozdravil novoimenovanega načelnika br. Miroslava Ambrožiča ter se zahvalil bivšemu načelniku br.Bajžlu. Izrazil je željo, naj bi v sokolskih vrstah vladala popolna harmonija in iskreno sokolsko bratstvo. Naglasil je, da to ni samo želja, temveč imperativ načel na
potu k realizaciji sokolskih idej. Temu imperativu mora slediti vsak pripadnik in kdor se ne bi pokoril, za tistega ni mesta v sokolskih vrstah, pa bilo to iz osebnih ambicij ali individualnega egoizma.
Sledila sta referata načelnika br, Ambrožiča o sestanku župnih načelnikov in načelnic ter predsednika prosvetnega odseka br. Belajčiča, ki je izčrpno poročal o akciji in živahnem pokretu za narodno prosveto ter omenil, da se bo prihodnje dni pričel ciklus sokolskih predavani v radiu, da bi tako sokolska ideologija prodrla tudi med najširše plasti našega naroda.
Pri slučajnostih je izvršilni odbor sklenil proslaviti letošnji državni praznik 1. december na najsvečanejši način. Tudi je sklenil pozvati vse župe, da posredujejo pri šolskih upravah, da poskrbe za idejna predavanja med učenci, zlasti tam, kjer Sokolstvo še ni dovolj ukoreninje-
no. V prvi polovici letošnjega decembra bo odbor organiziral »Propagandno nedeljo sokolskega tiska«. Tajnik br. Brozovič je med slučajnostmi poročal tudi o stanju Sokolstva v Ameriki. Odbor je (sklenil poglobiti in utrditi medsebojne stike v, svrho čim uspešnejšega napredovanja Sokolstva onstran oceana. V nadi, da bo bodoča »Sokolska razstava« v Beogradu dosegla popoln uspeh, je predsednik zaključil to res važno sejo.
Pomemben sestanek župnih načelnikov SKJ. Ob priliki imenovanja br. Miroslava Ambrožiča za novega načelnika Sokola kraljevine Jugoslavije in njegovega namestnika br. Josipa Jerasa se je sestalo v Beogradu 25 župnih načelnikov SKJ. Mariborsko župo je zastopal br. Dekleva. Sestanek je -otvoril podstarosta SKJ br. Engelbert Gangl, novi načelnik br. Ambrožič pa je v daljših izvajanjih razvil program bodočega dela. Izjavil je, da bo drugo leto svečana proslava 70letnice ljubljanskega Sokola, pri kateri bodo sodelovale župe Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Celje, Maribor, Zagreb, Varaždin in Karlovac.
Lahkoatletske tekme na telo' vadišču matice
se bodo začele v, nedeljo ob 8. uri. Kosali se bodo vsi boljše plasirani pri zadnjih župnih tekmah in so pričakovati zanimive borbe v vseh panogah. Vstopnine ni. V slabem vremenu tekem ne bo.
Sestanek vodnikov dece, ki je sklicati za nedeljo dopoldne, se radi lahkoatletskih tekem preloži na prihodnjo nedeljo.
Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežje
poziva svoje članstvo, da se udeleži jutri proslavi 201etnice balkanske vojne, praznika bojev za združenje .vseh Jugoslovanov, ki bo ob 20. uri m dvorani br. Renči ja. Zdravo!
Članstvu Sokola Maribor III. Odbor
poziva svoje članstvo, da je predavanje o »Balkanski vojni« obvezno. Predavanje bo v nedeljo 23. t. m. ob pol 11. uri v Krčevinski šoli in bo- predaval g. Ljudevit Pucelj, znani bojevnik, ki se je sam udeležil balkanske vojne.
Soort
ASK Primorje v Mariboru. Tekmovanje za nogometno prvenstvo Slovenije se je šele pričelo in bomo v njegovem poteku imeli marsikatero zanimivo tekmo. V nedeljo 23. t. m. se srečata v Mariboru ASK Primorje iz Ljubljane in SK Železničar. Nedeljska tekma je z ozirom na njen značaj zelo važna. Zato bo gotovo med občinstvom izredno zanimanje za njen izid v prvenstvenem boju. V nedeljo se bo pokazalo, ali je dana SK Železničarju možnost, da še v naprej zavzame prvo mesto v prvenstveni tabeli. Ljubljančani smatrajo Primorje za svoj najboljši klub, zato je pričakovati prav gotovo napete igre. Brez dvoma bodo Primorjaši postavili v borbo najboljše moči. Prognoze^ za nedeljsko borbo so nesigurne. SK Železničar se mora zavedati pomembnosti te tekme, v kateri je treba dober renome mariborskega športa učvrstiti in dokazati, da je vsaj enakovreden ljubljanskemu. Tekma bo ob 14.45, in sicer ob vsakem vremenu na igrišču ISSK Maribora. V predtekmi ob 13. uri nastopita SK Svoboda komb. in SK Železničar rezerva.
Razpis prvega Junlorskegia cross-eountryjskega teka. SSK Maraton priredi v nedeljo 6. novembra t. 1. cross-countryjski tek za juniorje letnikov 1915, 1916 Ln 1917 na progi dolgi približno 3000 m. Start točno ob pol 11. uri dopoldne na Livadi. Cilj istotam. Pravico nastopa imajo verificirani in neverifici-rani člani lahkoatletskih, zimskošportnih in nogometnih klubov. Prvi zmagovalec prejme v trajno last kip tekača, drugi ] in tretji pa dobita diplomi. Prav tako prejme diplomo prvo moštvo trojic. Razdelitev nagrad takoj na cilju. Prijave s
prijavnino 5 Din za osebo se morajo poslati do 31. oktobra na naslov: 'SSK Maraton, Maribor, Aleksandrova c. '6. Pred startom se mora položiti dokazilo o rojstnem letu. Na start se bodo prepustili samo oni atleti, ki dokažejo, da niso starejših ali mlajših letnikov, kakor so navedeni.
Male športne vesti-
V Zagrebu je v torek zvečer ob umetni razsvetljavi porazil Gradjanski dunajsko Austrijo z 1:0 (0:0). Sodil je gosp-Frankenstein z Dunaja.
V Atenah so se naši teniški igralci priborili skupno 22 točk, tako da je končni rezultat balkanske olimpiade naslednji: 1. Grčija 145 točk; 2. Jugoslavija 73; 3. Romunija 68; 4. Bolgarija 26; 5. Turčija 19 točk.
Naš najboljši plavalec Draško Wilfan je-pristopil k dunajskemu WAC.
»AH se bo ta kopalna obleka v vodi so-
žila?«
»Nikakor ne, goapoditoa!«
»No, potem pa ml dajte drugo, tako, w se bo zožila!«
Milka Adamičeva:
Kriminalni roman
Gospod Potisk je imel pri gospej Pše-ničnikovi v podnajem sobico, imela je °kno na dvorišče, od koder se je ves dan slišalo otroško vpitje in enakomerno ropotanje parnega stroja za žaganje drv. Sobica ni bila nič posebnega in skromno Pohištvo, s katerim je bila opremljena, ni bilo najudobnejše, a tudi sam gospod Potisk si ne bi mogel omisliti boljšega. °d mladih nog je bil vajen le ozkega in skromnega okolja. V tej sobici se je čutil domačega. Tekom let se je bil z ljubeznijo navezal na pot, ki io je premeril vsak dan od menze do doma. Neštetokrat je postajal med potjo pred istimi iz-*°žbami, premeril z očmi iste nasade in Preletel lepake na istem mestu. Doli ob figami je imel navado prižgati si ciga-reto. Vsak dan na istem mestu. Zatopil Se je v izložbo in brskal ter izbiral z PČmi med najnovejšimi deli. Večkrat je ‘Mi vstopil in kupil knjigo, ki jo je po-“j-m skrbno kakor zaklad odnesel do-jhov, V takih primerih je prehodil osta-0 Pot do doma s kratkimi naglimi ko-^ki in komaj je čakal trenutka, ko se °Klobi v bele strani novega romana. Tako se je nekoč zgodilo, da je go-.Pod Potisk nesel domov zopet novo n%0, Zavito v bel papir je je nosil s
še večjim spoštovanjem kakor sicer. Skrit smehljaj mu je preveval in jasnil obličje. Gospod Potisk je bil brezmejno srečen. Nikakor ni mogel dovolj naglo premeriti že itak kratke poti. Zahrepenel je po svoji sobici, po zatišju, kjer bi se mogel nemoteno poglobiti v branje...
Končno je stal pred vrati. Pri odpiranju mu je nagajal ključ. Knjiga mu je v nestrpnosti zdrknila iz rok. Pobral jo je z velikim spoštovanjem in ker se mu je med tem posrečilo odkleniti, je vstopil.
Pozdravilo ga je monotono brnenje parnega stroja in vpitje otrok na dvorišču. Stopil je k oknu in ga zaprl. Druge-krati mu je bilo čivkanje otrok tu doli celo ljubo.
Enakomerno švištanje parnega stroja, prepojeno z zateglimi kriki žage, mu je dražilo možgane, mu budilo fantazijo, kajti moram vendarle omeniti — gospod Potisk je bil — pisatelj.
Njegovi klaverni zunanjosti ne bi nihče prisodil velikega duha, ki je bival v njem.
Bogata in domislic polna je bila njegova fantazija. Gospod Potisk je živel dvojno življenje.. • Življenje na zunaj, katero je skoraj zametaval in notranje življenje, ki ga je osrečevalo. Kadar je mogel dati poleta svojemu duhu, takrat je živel in se izživljal, ter jedva utegnil slediti s peresom.-. Toliko in toliko mu
je narekovala njegova bujna fantazija.
Pa vendar: Ko je minila ekstaza, ko se je zavedel, da je in ostane le gospod Potisk, ko je ugledal v steklu svojo ma-hedravo postavo, ga je minilo zaupanje v samega sebe. S strogim čutom odgovornosti je opilil in ostrigel svoj spis, da ni bilo več sledu o vrtincih in viharjih, ki so zmetali vse to preko roba njegovega jaza. Opremil ga je s spodobnim psevdonimom in odposlal uredniku. A s svojim delom nikakor ni bil zadovoljen, ko ga je čital v listu. To ni bilo pač njegovo. Čutil je, da je to pisal strahopetec, ki je hotel — in vendar ni hotel. To mu je zadajalo hudo bolečino.
In tako se je gospod Potisk odločil in je napisal roman — kriminalni roman. Koliko večerov se je izživljal ob tem delu, koliko ljubezni je navezal nanj in koliko brutalnega veselja je občutil, ko je mogel obračati usodo glavnega junaka. Upropastil ga je, pa zopet dvignil — vse po svoji mili volji — ga spremljal v ječo in mu našel izhod, maščeval se je z njim nad njegovimi nasprotniki, jih oropal Časti in premoženja ter se končno z junakom solnčil na višku zmage in zadoščenja. Potisk je veroval v to svoje delo. Vlivalo mu je nepopisno samozavest.
Opremil ga je s svojim imenom in
zdaj je držal v rokah lično vezano knjigo — svoj roman..,
Ni utegnil k večerji. Požiral je samega sebe in užival ob lastni domišljiji. Čital je do ranega jutra in šele sedaj opazil, da sedi še vedno v svršniku. Poleg tega ga je spreletaval droben mraz.
Zlezel je v posteljo. Obšli so ga občutki blaženosti...
»To je bilo njegovo delo... ta dejanja so živela...« Potiska je zazibal spanec, a še v spanju mu je žarel obraz.
Zbudilo ga je trkanje gospodinje, kije donašala zajtrk.
Gospod Potisk je s težavo odprl oči: »Naprej, prosim!« Še preden je dobro izpregovoril, je vstopila gospa Pšenični-kova. V rokah je nosila pladenj, na katerem je bil lično serviran Potiskov zajtrk, sestoječ iz čašice čaja, koščka biskvita in mehko kuhanega jajca. Toda gospa se je prekinila v koraku, toliko, da ji ni zdrsnil pladenj z rok.
»Moj Bog, gospod Potisk — kako ste mogli pozabiti na luč, prej ko ste legli spat. Saj gori še sedaj!« Obraz se ji je nabral v nemilostne gube, da je Potisku postalo neprijetno, ko je opazil, da je bil v resnici pozabil zaklopiti električni tok,
»Oprostite!« je jecljal. »V resnici nisem vedel... toda poravnal bom, kolikoi bo presegal račun za tok, vašo običajne porabo.«
(Konec jutri.)
fnhfe \
MarffiortSi »V SC ER NIK« Jufra
V M a r i K o r u, 'dne 21\ X. 193?.
■EGBZ3SSBDEE3 SEaBBSnaBSBISl ».
JUecce tod:	]|
£oUimaimilm
Otoma*	30
In ves gozd okoli in okoli je bil poln odmeva mogočnega, petja.
Zdelo se mi je, ko da bi bili prišli na začaran otok, ki se je nenadoma prebudil pod dotikom čarovniške palčice...
XXVIII.
Blagoslovitev, cerkve v Afareahitu je bila dolgotrajna ceremonija. Misionarji *o imeli v maorščini dolge pridige, do-tim so zbori peli Bogu veličastne slavospeve.
Cerkev je bila zgrajena iz koral; streho Iz pandanusa so nosili stebri iz dragocenega otoškega lesa, povezani medsebojno z vrvmi najrazličnejših barv, toda tako pravilno, da so tvorile krasne ornamente. To je bil stari stil maorske arhitekture.
Še danes vidim pred seboj tisto originalno sliko: Vrata na koncu cerkve široko odprta in skozi nje se vidijo vse okoliške pokrajine, vidi se prekrasna slika gora in ob vznožju vitkih in visokih palm. Pri misionarjevi prižnici sedi kraljica v črnem oblačilu, žalostna in pobožno zbranih misli moli in prosi Boga za zdravje svoje vnukinje. Poleg nje kleči njena stara prijateljica, poglavarka Popara. Okoli njiju so pa zgrajene dvor janke v belih oblačilih. Vsa cerkev je
polna z venci okrašenih glav — in med njimi tudi Rarahu, ki sem jo pustil oditi z »Rendirja« tako, ko da je nikoli nisem poznal..,
Ko je zapela apirska himena, ki je o-stala rezervirana za konec svečanosti, je nastala v cerkvi globoka tišina. In jaz sem z lahkoto dojel za seboj Rarahin glas, ki se je jasno odražal od vseh drugih. Pod uplivom verskega in ljubezenskega vzhičenja je ustvarjala najfanta-stičnejše variacije; njen glas je zvenel ko kristalni zvok v tišini cerkve in vzbujal pozornost vseh zbranih vernikov ...
XXIX.
Po cerkvenem obredu smo odšli Vi dvorano za banket, dvorano, da veličast nejše ne more biti: miza in stoli so stali pod kronami mogočnih kokosovih palm!
Prostora je bilo za pet do šest sto ljudi. Mize so bile pregrajene, z listjem in kadificom. Na njih so bile ogromne piramide, katere so bili Kitajci napravili iz banan in raznih drugih nenavadnih sadežev. Poleg evropskih jedil je bilo tudi vse polno tahitskih: sadne paštete, pod travo pečena svinjina, pečenke, napravljene iz malih v mleku kuhanih rakov itd. Razne omake so gosti zajemali iz velikih lončenih posod, katere so služabniki komaj prinašali na mize. Glavarji in glavarke so prihajali drug za drugim, da pozdravijo kraljico, kar so delali tako glasno in tako naglo, da bi človek utegnil misliti, da so nenadoma
ponoreli. Oni, ki niso našli prostora pri mizah, so jedli kar stoje, držeč posode
na ramenih onih, ki so sedeli. Ves čas kosila je bil povsod strašen vik in krik.
Jaz sem sedel pri mizi kneginje Ari-iteje in sem se delal, ko da mi Rarahu prav nič ni mar. Sedela je zelo daleč preč od mene med svojimi rojaki iz a-pirskega kraja.
XXX.
Ko je legla noč na afareahitske gozdove, je odšla kraljica v bližnji Farehau, kjer ji je bilo pripravljeno prenočišče. Admiral s sivo brado se je vrnil na fregato in upaupa se je pričela...
Kakor je izginila s solncem in dnevom svetloba, tako je izginila tudi vsaka pobožna misel, vsaka krščanska vzdržnost. Na otok je legla prijetna strastna noč, kakor v tistih časih, ko so mu prvi mornarji, ki so ga odkrili, dali ime Kitera. Vse se je spremenilo v strast, čutno vznemirjenje in goreče poželjenje.
Jaz sem odšel z admiralom s sivo brado in pustil Rarahu v razdivjani mno žici.
XXXI.
Ko sem ostal sam na Idji, sem se nevesel popel na krov. Fregata, zjutraj tako živa, je bila tedaj pusta in nema; katarke in prečke, so risale na nebu temne proge; zvezde so bile kakor v tenčice zavite, zrak miren in težek, morje negibno.
Moorejske gore so risale v vodi svoje obrnjene obrise, iz daljave pa so se blesteli ognji, ki so osvetljevali plesalce u-
paupe; nejasne in blodne pesmi so odmevale do ladje kakor nejasni zvoki nečesa tujega, daljnega, spremljanega kdaj pa kdaj od udarcev tamtama.
Bilo mi je neznansko hudo, da seffl pustil Rarahu samo v oni strastni zmedi; grenka bolest me je priklepala na krov in oči so mi neprenehoma strmele v ognje na obali. Zvoki, ki so prihajali z otoka, so mi parali srce.
Ura za uro je potekala na osamljeni ladji, a spanec se me je izogibal, ni hotel uspavati mojih čudnih sanjarij. Zelo sem jo ljubil, svojo drago Rarahu; Ta-hitčani so govorili za njO: »To je Lotije-va žena!« In res, bila je moja žena; ljubil sem jo s srcem in z vsemi čuti, a ven dar — med nama so bili globoki prepadi, strahoviti jezovi, zaprti za vse večne čase. Ona je bila mala divjakinja. Bila sva eno telo, a med nama je bila bitna razlika plemen, razdvojenost v najvažnejših zadevah, osnovnih pojmih in vseh vprašanjih. In če so bili moji pojmi zanjo v marsičem nedoumljivi, so bili tudi njeni zame. Moja otroška leta, moja domovina, moja rodbina in moj dom, vse to je bilo in ji je moralo ostati vekomaj nepojmljivo in nepoznano. Spominjal sem se njenih besed, ki mi jih je bila dejala nekoč: »Bojim se, da naju ni ustvaril isti Bog«. In res, midva sva bila otroka dveh strogo ločenih in silno različnih narav, in vez, ki je spajala najini duši, je mogla biti samo minljiva, nepopolna, mučna in nemirna.
Francoski Klondyke
SREDI NAJVEČJE BEDE MILIJARDE ZLATA.
Odkrita je nova dežela zlata — »francoski Rlondyke«. To pot se je odkrilo zlato človeškim očem v francoski Gu-yani, sredi zloglasne kaznjenske kolonije Cayenne, kjer je bil nekoč tudi Alfred Dreyfus na takozvanem Fludičevem otoku. Že dve leti se na Guyani vsevprek išče zlato; desettisoč pustolovcev, večinoma Francozov, je pridrvelo v Guyano, da poskusi v znani ubijajoči klimi in ob najprimitivnejših življenjskih pogojih svojo srečo sredi fropionih pragozdov v iskanju zlata. Šele v zadnjih tednih je pa stvar zadobila resnejše obeležje in je ,vse podjetje zavzelo nekak uradni značaj. Francosko kolonialno ministrstvo je poslalo v Cayenne dva eksperta, inže-njerja Delaitra In Rieussa, da podasta svoje strokovno mnenje o izgledih na izpiranje in izkopavanj zlata. Do vrnitve obeh strokovnjakov oblasti ne bodo nobeni privatni osebi več izdajale dovoljenj za izkopavanje zlata.
Francoska vlada je pripravljena urediti sistematično izkopavanje zlata v sicer vseskozi pasivni koloniji Guyani, samo če se bo podjetje izkazalo kot rentabilno. Francija bi imela v tem pogledu dvojno korist. V prvi vrsti bi dobila nove zaloge zlata, ki bi jih obdržala za sebe, drugič pa bi se iznebila neke druge velike skrbi. V Guyani živi, če se to sploh sme imenovati življenje, 4.500 kaznjencev, s katerimi uprava te kolonije prav za prav ne ve kaj početi, ker jih ne more zaposliti s čem koristnim. V primeru, da bi se eksploatiranje zlata v tej
koloniji izkazalo rentabilno, bo francoska vlada uporabila kaznjence pri kopanju zlata. To je načrt vlade, čigar izvedljivost je seveda odvisna sedaj od mnenja obeh strokovnjakov. Doslej je bilo lani in letos izkopanih v tej koloniji 15 ton zlata. Po mnenju mnogih geologov so v tem ozemlju ogromne zaloge zlata. Reke in potoki nanašajo v svojem produ in kamenju čisto zlato, ki ga je poln tudi puščavski pesek, na mnogih krajih pa se pod rušečim se skalovjem in plazovi odkrivajo bogate zlate žile. Treba je le Še nastaviti svedre in pričeti prodirati v bogato osrčje te pokrajine. Žal
pa leže najbogatejša ležišča znatno oddaljena od obale. Za primer vzemimo Saint Elie, kjer so bile najdene doslej hajvečje množine zlata, leži oddaljen nad 100 km od najbližje obmorske luke. Zato bi bili stroški za prevoz strojev v te kraje izredno visoki, ker so prometne zveze skrajno slabe. Če se bo hotelo izvesti izkopavanje zlata na širši podlagi, se bo maralo zgraditi od glavnih pristanišč Cayenne in Kurti več modernih cest in železnic v raznih smereh v notranjost dežele, ki je večinoma še danes neprehodna.
Po sedanjih ugotovljenih podatkih bi se mogla potem z urejenimi prometnimi sredstvi dvigniti letna produkcija zlata v Guyani na najmanj 10.000 kg. Izgledi na to silno bogastvo so res tako mamlji-
V vrtu Vatikana so te dni dogradili novo pinakoteko, ki bo v kratkem blagoslovljena in otvorjena.
vi in privlačni, da jim ne bo mogla od®" leti francoska vlada, zlasti če pomislim0’ da bo imela v tisočih kaznjencev brezplačno delovno moč.
Delniška družba za ženitve
Najrazličnejša društva in družbe obsto jajo že danes na svetu, poštene in nepoštene. Tako je bila ustanovljena lani vi Newyorku neka delniška družba, ki se je bavila s sleparskimi porokami. V kratkem času je ta družba poženila nad 500 parčkov, ki niso niti najmanj slutili« da je bil »žegen božji« lažen in sleparski. Možnost obstanka take družbe pa je bila samo v poostritvi ameriškega birokratizma, ki povzroča zlasti ženinom in nevestam nešteto težkoč, preden zamorejj) stopiti pred oltar. In tako je lahko družba razpredla svoje mreže i>o vseh mestih Amerike, kjer je imela svoje zastopnike* ki so lovili stare in mlade pare, ter jim v roku treh dni preskrbela pravilen cerkveni poročni list, a tudi cerkveno P®; roko. Zato so skrbeli plačani agentje, hi so organizirali po večjih mestih ženitvene urade, kjer so na veliko opravljali svoj posel in pri tem tudi mastno zaslužili. Sleparski družbi za ženitve pa s0 prišle na sled varnostne oblasti. Kakor strela z neba je zadela vest mladoporo-čene pare, ki so prav tedaj uživali slad' kosti medenih tednov, da je njihov zakon neveljaven in da žive na »koruzi«. Sil,n° ogorčenje je ta vest vzbudila zlasti med raznimi ženskimi društvi za očuvatii® morale, ki so se zavzela za prevaran® zakonske parčke, od katerih so nekateri že ponovno stopili pred oltar.
Iščem dobrega krojaškega pomočnika
za takoj. Gomboc, Maribor, Cankarjeva ulica 1.	 3469
Oddam
s 1. novembrom sobo solidnima gospodoma. Centrum mesta, nova hiša, kopalnica. Naslov v upravi.	3468
Restavracija Narodni dom
toči pristna vina iz priznanih ljutomerskih in pekrških kleti, liter po 6, 8, 10, 12 Din. Odličen vinski mošt, liter 5 Din. Sprejema tudi abonente na prvovrstno hrano po konkurenčnih cenah. Topla in mrzla jedila ob vsakem času. Dobra in točna postrežba. —- V nadi, da postane Narodni dom to, kar je bil nekdaj, se slovenskim društvom in slovenskemu občinstvu priporoča Marija Kudrova, restavraterka.	3458
Prikrojevalca za čevlje,
prvovrstnega strokovnjaka z nekaj kapitala iščemo za veliko, znano pod-Ponuidbe na upravo pod značko »Prikrojevalec 20.000«.	3488
Jos. Tichy I Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, te'.. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
Dekle,
pridno in pošteno, išče zaposlitve kot postrezkinja. Zna vsa gospodinjska dela. Naslov v upravi.	3475
Prva mariborska zasebna Kuhinja, Slovenska ulica št. 28. pod spretnim vodstvom, sprejme še abonente. Za o-bilen obisk se priporoča lastnica. 3021
Najboljša nalivna peres
po konkurenčnih cenah dobite v papirnici knjigarne
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova cesta 3
Podpirajte umetniško obrti
Umetniško izrezljane ali slikane skrl* njice, pisalne, namizne, kadilske, toaletne priprave, okvirčke,	stenske
okraske in okraske za pohištvo, sod' čke s podstavkom itd. nudi vam P° zmernih cenah Ivan Pečar, lesorez> Maribor, Dravska ulica 10.	34S9
Grozdje »Izabela«
se prodaja v Studencih, Slomškova ulica lTJcgDin^—.____________________ 34]»
Objava!
Podpisani svarim vsakogar, dajati moji ženi Junger Rozi bodisi posojila gotovini ali blago na up na moje im ter izjavljam, da jaz za enake kredi nisem plačnik. Junger Ivan, čevlj mojster, Maribor, Slovenska ul- 16-
Našel sem	,	•	v
mali znesek. Izgubitelj naj se zglasi upravništvu lista.
l epo, dobro ohranjeno lisičjo boo
prodam. Prešernova ul. 19. Vprašati nr\ 1.3 Hrt 14. llffi.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru