Polftffhii~pf»y«ffra'rg6^vTnj Cenal Din Leto I. (Vlil.), štev. 139 Maribor, torek, 18. oktobra 1927 »JUTRA« BJl»li.iiMIIH—WBHBWKWgWBB—HM—M Izhaja razun nedelja in praznikov veak dan ob 16. eri Rc*wt pri 6ek. mv. v Ljutilje*! M. «.400 w»xiin. pr»iiw«w » upravi ati po poM »0 Dta, doatavtjaa aa Sem pa KI DSa Telefon: Uredn. 440 Uprav« 466 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova eeeta št. 13 Ogta* pa tarifa Ogiaae aprajaaaa hrK egtaaal jo le rešil, logično sledeč metodam prosvitljenega nataka r.ia -besedokovača. Schlag je velelnik glagola seli i a gen, to* *ej v ilirščini »udri«; v besedi »obers« tobnjka končnica »t« in so tudi v bese-n3t »pukovnik« izpusti končnica »k«. — ‘■Pozneje enkrat so mi pravili, da je Hein-rich dobil patent na svojo iznajdbo pri ■prevajanju tujejezičnih jedilnih listov. IMorda ga čajka še Noblova nagrada za ■filologijo in častna profesura kake univerze... Pa tudi danes srečaš na jedilnih li« ®tih prav čudne živalice, Nemški »Jung-'base« se prevaja v »zaičja — mladina«! Grajski kino * - - - --................ ■In take spake se bleste na jedilnih listih boljših slovenskih gostiln. Pa pustiva jedilne liste nekdaj in sedaj in oglejva si, dragi Aufbiks s pet-tparskimi kolki opremljene oglasne list* ike, ki so marsikdaj pritrjeni na kostanjeva debla mariborskih drevoredov. ■Pred kratkim je bilo na takem1 listku čitati dobesedno: »Prejme se na kvar-tjr en dijak, s ali brez kufeta«. V Aleksandrovi ulici je nedavno vzbujal vse* Občo pozornost moškega spola, in sicer mlajšega in starejšega, oglas z besedilom; Jiingere Bettgeherin wird aufge-nommen, anzufr^gen i. t. d. Slovenski tekst je pel; Mlada gospodična se vzame v posteljo, prašati i. t. d- Stari ded, ki je tudi v gruči stal, sc ie oblizoval in nekaj mrmral; razumel sem tako neka* ko: Vsak hudič!! Stereotipen je napis na trgovinah z jestvinami; Tukaj sc prodaja svežo ki* slo zelje. O pravilu mehkih samoglasnikov govorit] dotičnim gg. trgovcem, bi (lajbrže pomanialo tratiti čas. Ne zado- stuje pa tudi, da stopiš v trgovino in v najbolj izbranih besedah gospodu po« veš, da je tisti nesrečni »o« napačen in ga pohlevno prosiš... Kaj še! Rabijat-ni ded me ie nahrulil; »Mojc zelje je radi tega ravno tako dobro in ga ravnotoli ko prodam, če se sveže ali svežo piše! Pišite me Vi ....! Da, dragi Aufbiks, v slične nevarnosti se več ne podajam, -zato pa pripomnim tu, skoro ex kathedra, kjer je moj telesni dobrobit na varnem, nai sv o priliki popravijo mnogoštevilni sledeči napisi! »N. N. trgovina mešanega bla* ga« v »N. N. trgovina z mešanim blagom«, kar je edino prav. Pa Bog ne daj, da h! sc slikar »zmotil« in napisal; »Trgovina z zmešanim blagom«, kar si ljubi Aufbiks, prav lahko še čital pred Sako nedavnim časom v gornh Gosposki ulici. Sklenem z željo, da bi se cene v izložbah nekaterih mariborskih trgovcev ne pisale n. pr. »Meter 50 Dinar* ampak »50 dinarjev«, ali pa kar »50 Din«,, kar ie oficijelna kratica naše denarne ediniee in sicer iz razloga, ker diši ono prvo po neprikriti nemškutariji. Aufbiks II. Ho sliili v liro REPERTOAR: Torek, 18- oktobra ob 20. uri »Pygtna-lion« ab. C. Premijera. Sreda, 19- oktobra. Zaprto. Četrtek, 20. oktobra ob 20. uri »Travia. ta« ab. B. Na novo naštudirana. • • Mariborska operna sezona se ot-vori v četrtek, 20- t. m. z na novo naštudirano priljubljeno opero »Traviata« v novi zasedbi in nov} opremi. Velik uspeh naše tujske propagande. Zagrebškemu društvu za premet tujčev ie uspelo te dni zainteresirati angleškega delegata v zdravstveni šokem Lige Narodov za naše Primorje 'n tiru* ga letovišča. Angleški delegat se je mudil osebno v Zagrebu in e bilo ob tej priliki sklenjeno, da priredi imenovano društvo zlet, ki se ga udeleži o-koli .10 angleških zdravnikov balneolo-gov in več novinarjev, predstavnikov vtukih angleških dnevnikTa skupina tujcev prispe v našo državo takoj po Veliki noči in obišče Primorje ter črno goro. Na povratku pa .poselijo od* lični Angleži tudi Slovenilo, predvsem Rogaško Slatino Bled in Bohinj- S to' skupimo pridejo k nam tudi predstavniki nekega velikega angleškega hotelskega konzorcija, ki bodo proučili, možnost zgradbe cele vrste hotelov na našem Primorju s pomočjo angleškega kapitala. —• Grajski kino Težka nesreča na strelišču- Na strelišču v Novem Sadu se je zgodila, v soboto smrtna nesreča. Poročnik MjŠa Ilič je namreč tako nesrečno manevriral s puško, da se je sprožila in ie kroglja zadela redova Zdravka Soki na naravnost v srce, ki se ie zgrudil takoi mrtev na tla. — Požar uničil ameriško kopališče »Occ an-City«. Iz nepojasnjenih vzrokov ie v ame* irikanskesm kopališču Ocean-Cit,* na« stal požar, ki je uničil dva velika hotela in 30 drugih hiš- Škode je 3 milijone dolarjev. . Človeških žrtev k sreč} ni bilo. Amerikflnci želiJo »zdravilno« pivo. Na. velikem kongresu v Los Angelesu je bila z velikim navdušenjem sprejeta resolucija, ki zahteva malo redukcijo stroge prohibicije. Od vlade sc zahteva, da dovoli točenje »zdravilnega« prva, ki ne vsebuje več kot tri odstotke alkohola. Mariborski in Zaključek reklamacij za občinske volitve Danes ie zadnii dan reklamacij za občinske volitve v Mariboru. Reklama* ciiska doba je bila zelo živahna in se tudi danes — zadnji dan trudijo vse stranke za vpjs in izpis volilcev. Živama reklamacija ie posledica nedavnih volitev v skupščino, k{ so pokazale ve* iko potrebo dobre evidence volilcev. Celo g. Zagorski ie pazljivo pregledal svojo četo 39 mož, ki mu je zadnjič spustila krogljico v zadnio Skrinjico. Poprav volilnih imenikov bo okrog 2000, točno se pa še ne da dognati, ker zad* nii dan ne zaostaia v reklamacijski živahnosti. — Inšpekcija moške kaznilnice v Mari-, boru. Iz Ljubljane ie prispel te dni višji dr* žavni pravdnik g. dr. Mirko Graselli z dvema računskima uradnikoma, da izvrši inšpekcijo mariborske kaznilnice. Nadzorovanje bo trajalo tri do štiri dni- Pod vodstvom vj&jega ravnatelja kaznilnice g. Vrabla si ogleda . kpmisiia najprej ves obrat in poslopje kaznilnice na Pobrežju,; nakar obišče tudi posredni zavod kaznilnice r.a posestvu pri Sv. Miklavžu na Ptujskem polju. — K uboiu v Poljčanah. Včeraj popoldne ie preiskovalni sodnik dr. Vodušek iz Slov. Bistrice zašli* šal celo vrsto oseb, ki so bile priče tragičnega dogodka, ko je trgovec Leon Fišinger v silobranu ustrelil Otona Beka. Zasliševanje pa se še nadaljuje. Le* on Fišinger se zagovarja s silobranom, kar : potrjujejo večinoma tudi vse priče, V naše včerajšnje poročilo nam je vrinil tiskarski škrat več pogrešk: Dogodek sc' ie zgodil ob 2. ponoči (in ne ob 9. uri);; ustreljeni se piše Oton Bek to ne Bevk- — Kulturna in politična kriza sodobne inteligence. O tem predmetu ie predaval v. Ljudski uriiverzj zadnii petek zagrebški prof. dr. Turič. Navajal ie razne momente, kako se ta kriza javlja posebno pri nas. kazal nje notranje vzroke in odkrival sredstva v njeno odpravo. Predavanje je bito izredno poljudno to dobro obiskano. Zavarujte most! Včeraj popoldne so se otroci igrali na. mostu, ki vodi v Meliu preko Počehove; Med niimi ie Ml tudi 7letnj Dragotin Erman, ki je ob nezavarovani o* graji zgubil ravnotežje in padel v tri metre globok jarek. Pri padcu je dobil poškodbe na, čelu in ga je oče odnesel na rešilno postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Le slučaju se je zahvaliti, da se ni pripetila, večja, nesreča, ki jo ie izključno zakrivilo dejstvo, da most ni zadostno zavarovan. — Grajski kino Prijet tihotapec. V soboto ziutrai so obmejni finančni stražniki iz Radgone prijela na, Petani-cih 3sietnega Tomaža. Novaka iz Rane* če pri Mali Nedelji. U tihota pil je preko državne meje iz Avstrije 2 kg saharina, 200 zavitkov cigaretnega papirja, ter 500 vškatljic vžigalic. Pri zaslišanju je trdil, da se imenuie Franc Vrbnjak. Ko pa so ga carinski organi vzeli bolj re* sno v toke, ie pa le izpovedal svoje pravo ime. Carinarnica v Gor. Radgoni ga je po zaslišanju odposlala v mariborske sodnijske zapore. Med potjo je Novak iio,tel finačnemu stražniku v Ljutomeru pobegniti. Sreče pa ni imel, ker ga je trda pest finančnega stražnika zadržala. — Dražba na carinarnici. V sredo, dne 19. t. m. se vrši ob 9, uri na Glavni carinarnici v Mariboru javna dražba raznega blaga, na kar opozarja trgovski gremirj svoje člane. — dnevni drobiš Hromilka otrok V zadnjih dneh se je pojavila hro* milka otrok (spinale Kinderlahmuitg. otročja paraliza) tudi v mariborskehi okraju, kar je povzročilo v krogih sta* rišev nemalo, deloma upravičeno raz* burjenje. ; ! Priporoča se, da pazijo stariši, zdrav niki in šole na otroke in da tudi pb lahkem obolenju (nahod, driska) n£ zamude primernih zdravstvenih ukrepov. Ker se nahaja vhod te bolezni y % ustih in grlu, je priporočljivo desinn* ciranje teh duplin z učinkovitimi, neškodljivimi sredstvi, kot je n. pr. Try-raflavin, ki se dobi pod imenom Pan-lavin-pastile v vseh apotekah. Pri Ž® obolelih bo domači in uradni zdravnik ukrenil vse potrebno. Slučaji, ki so tudi samo sumljivi, naj se previdno odstranijo od drugih otrok (posebna-ne-varnost je za male otroke) in izločki iz nosa, ust' in čreves naj se skrbno desinficirajo s kaporitom. Takoj naj se pokliče zdravnik, ukrepe uradnega ali mestnega zdravnika se mora brezpogojno izpolniti. Pri umestnem zadržanju ni povoda za razburjenje, ravno tako malo kot pri ošpicah. — Dr. Traunef- Opozarjamo na današnjo predstavo »PygmaHona«* narodnem gledališču. — L J ** Najdenček, ; Že januarja, L 1920, to ie pred 6 in letom, je bilo najdeno v veži pred vrat* mi mariborske javne bolnišnice 6 dri staro dete ženskega spola, povito v plenice. Toda še danes ni bilo mogoč« u-gotovit} identitete tega otroka. Kdor .bi vedel kaj o tem otroku ali njegovih stariših, naj to sporoči meslnemu.mag1' stratu v Mariboru (konskripcijškt od* detok). —- »• Nezgoda siromaka. Planinc Ernest, Dietni pohabljenec* šolarček, se le na, Aleksandrovi‘ cesti zgrudil v nezavest; Odnesli so ga. najprej na stražnico, nato pa prepeljali * rešilnim avtom na, dom. Račun brez krčmarja. Sinoči ie bil aretiran Ivah F-, ki i® popival v. neki gostilni in se dodobri najedel, nato pa se je hotel zmuzab skozi, vj-ata, ne da bi plačal zapitek. Natakarica .10 pravočasno zapazito nie-govo namero ih mu zastavila pri vrati1' pot. Ivan pa .io je surovo odrinil v steklena vrata, pri čemer ie natakarica razbila steklo. Nepridiprava .iestražnik povabil na stražnico in ga pospremilx polidiske zapore. Zagovarjati pa, se bo moral pred sodiščem. — Za Dbaško k tild njo v Mariboru :e izročil našemu upravništv-j gosp. df-Viktor k t c. zobozdravnik v Maribor«. Din 100. Denar naj sp dvigne v upravi. Grajski kino Nepoboljšljiva Julčka. Na Koroški cesti je sinoči krog 2°. ur« obležala Julijana O. in se kljub pri' zadevanju policijskega, organa ni zdramila. Ker je dišala, močno po žganju, >e bilo jasno, da se je napila do nezavesti. Prepeljali so io v policijske zapore, kier bo odsedela kazen. Julčka 5e znana d«' lamjržna beračica, ki vse priberače«0 denarie zapije. — Ljubljančan ponesrečil v Splitu. Pri gradnji novega topli »toga «cr?” droma je delavec Martin Hausloeh^ !a I mbijane padel tako nesrečno, d« ,e dobil več težkih poškodb iti so £a nl°" raii prepeljati v bolnico. — Vohunska afera na Ko**«1*- Na otoku Korčuli so aretirali te dni posestnika Antona Cvetnica, ki le bi! v j zvezii z odkrito vohunsko postajo, ki je dajala poročila o naših pomorskih ob* jektih in bila v zvezi z italijanskim državljanom Gerbiniiem, znanim rta na,n* skim vohunom1. — __________ tetrtekDagfin Četrtek Dagffin Četrtek Dagffin Četrtek Dagffin Melika pariška sezona AVTOSALONiN DRUGE IZLOŽBE. — V SEZONO SPADA TUDI SOD- NA DVORANA. -./eseii 'e 6a« velike pariške Scžone Vse, kar je v Parizu mondenega, je že ,par dnj čakalo v veliki napetosti na otvoritev razstave. Razstava, ki traJa navadno 10 dni, se je končno !e otvori* Ia.: Elizejsko polje z okolico je ■zabarikadirano z nepregledno vrsto čakajočih Vozov. Od vseh strani se vozijo ljudi e lia ogled novost} avtomobilske industrije. pni so pripeljejo, drugi odpeljejo in vrste čakajočih vozov ne posta* Uejo redkejše. i Velikanska palača, y kateri so bile Spomladi umetnj§ke razstave, se je popolnoma spremenila. Velikanski prostor je razdeljen na mnoge oddelke razstavljajočih dežel in tvrdk Med razstavljenimi vozovi vrvi od jutri do poznega večera velika in pestra množica. Z naivečjo pozornostjo ogledujejo ■vsi posetniki — od malih lastnikov av= to taks do predstavnikov stare in nove aristokracije — razstavljene avtomobilske modele. Na razstavo pride veliko število takih, katerim avto že davno ni več luksus, poleg teh interesent o*-, katere vodi šport, potreba, prometnega sredstva sii pa samo želja po izmenjavi radi novosti same, se pa vidi, koiiko zanimanje za avtomobile ima pariško ženstvo. Poioviico obiskovalcev tvori ženski spol- Obisk avtosalona je medeni in tu ni druge pomoči kot hoditi ria razstavo. Svetovno slavna pariška dvažest in eleganca pride do posebnega izraza med nemimi in blestečimi stroji. Osveta indilske Salome V Kalkuti v Indiii se je pričela ne* davno senzacijonalna. razprava proti javanski plesalki Hadimah, ki je plesala v indijskih nočnih lokalih in Je bila znana kot ena najlepših, a obenem tudi pajokrutneišili žensk, radi katere je izvršilo veliko Število moških samomor. Nazivali so jo »marmornat kip«, ker je bila vedno nedostopna, -čeprav so ji posebno maharadže nudili krasne dragocenosti, ako jih- usliši. Toda ona se: ie vedno samo igrala z moškimi, ki so se ii hoteli pribežati. Pred enira meseoem se je zaljubila v mladega Indijca, ki ga je prvič videla na ulici. Predstavila se mu je, toda on jo ’e odbil in nihotel niti slišati o njej. Zato se 'e odločila, da se maščuje nad njim. Pod pretvezo, da bo bogato nagrajen, .ie pregovorila nekega, moškega, ki 'ji je že dolgo dvoril, da ubije upor* nega mladeniča in ji prinese odsekano glavo. Že naslednjo noč je padla glava Indijca, morilec pa. ie bil dva dni kasneje aretiran in je svoj zločin takoj priznal. Splošno pričakujejo, da bo Hadimahova. ki je spravila že toliko moških v prerani grob, plačala sedaj svoi zločin tudi sama s smrtio. Zapuščinski davek, ki reši državni proračun. Nedavno ie umrl naivecii bogataš Irske in drugi najbogatejši mož Velike Britaniji, lord Iveagh, poglavar slavne rodbine Gmness, ki je zapustil tako ve* liko premoženje, da plačajo vsi njegovi dediči skupno okrog 8 milijonov funtov zapuščinskega davka. V razprav} o državnem proračunu ie pa angleški finančni minis-ter ali državni zakladnik Church'11 izjavil, da ie za ravnotežje proračuna potrebno še okrog JO miliio-nov funtov. Vsled smrti bogatega lor* da in velikanskega zapuščinskega davka pa dobi sedaj auglog!,-; finančni uri. nUter toliko, da mu tie bo več težko uravnari proračuna. To bo najbrž pivi primer na svetu, da davkj ene same zapuščine spravijo državni proračun v ravnotežje. Celo vas kupil. Znani ameriški milijarder Morgan je kupil vas Oak Bar v neki severo-ameriški državi za 7.500 dolarjev. Vas obstoji iz ene trgovine, pošte, plesne dvorane, postaje, nekaj hiš in kolibic. Morgan je bil že svoječasno lastnik te vasi in jo je zato sedaj zopet kupil. Zvezde velikih in malih odrov in filmov se morajo pokazati v aetosacmu. Tudi ugledne dame ne smejo manjkati, kor spada k družabni stopnji in naobraz bi obisk te razstavo ravno tako, kakor posečanie prvovrstnih modnih izložb iu Javnih lokalov. Tudi elegantno ženstvo se sprehaja med avtomobili vseh tipov in modelov z izrazom strokovnjaškega znanja in zanimanja. Zvezde kadijo cigarete ter pozorno poslušajo razlaganja -mladih inženerjev. Po dolžnem posetu avtosalona pa čakajo mondeni svet še mnoga pota v razne izložbe n končno še na —- sodnijo. Pariško sodišče ie oder velikih dram in duševnih katastrof, ki ne vzbuja ma.ni zanimanja od gledališkega, odra. To pa tudi po vsej pravici. V sodnijskik dvoranah nastopajo govorniki — odvetniki, ki prekašajo slavo mnogili umetnikov, lepo število sodnikov uživa tudi največip popularnost velemesta in končno nastopalo kot obtoženci cesto ljudie, ki so vzbudili po svojih delih pozornost sveta ter so celo »delal} zgodovino«. Pariz se sedaj tega ža vstoor.ice It razpravam prott morilcu ukrajinskega diktatorja Petljure. Te razprave bodo razvijale strašne, danes in za vedno zgodovinske slike najhujšega nasilja- v osebi obtoženca pa veliko psihološko uganko. Mnogo globokih utisov in misli bo vse to, rodilo pri. poslušalcih, tisoči bodo pa le vse to spremljali, ker spada v sezono. Bilanca ponarejevalcev Berlinska policija je zaprla dolgo zasledovana ponarejevalca bankovcev bivša trgovca Kurza in Schindlerja. Dejavni ca teh dveh ponarejevalcev ie bila nadvse zanimiva. Opremljena z najmodernejšimi pripomočki za. ponarejevanje, je imela tudi trgovske knjige v največjem redu- Z največjo skrbnost* Jo so bili vpisani vsi stroški ponarejevalskega obrata- V posebnih rubrikah so bile zabeležene tudi mnogovrstne praktične preizkušnje. Po odbitku vseh stroškov za papir, kemikalije in druge potrebščine je bil pa Čisti dobiček tako majhen, da so ponarejevanje ni niti izplačalo. Ponarejevalca, sta k računskemu zaključku v svojih knjigah zapisala. da bi bilo bolie lotiti poštenega dela, kier bi bil zaslužek gotovo večji. Do tega sklepa sta prišla seveda pre* pozno in bosta morala dolgo sedeti v ječi vadi ponarejevanja, ki se ni izplačalo. . Tri tisoč gledaliških igralcev brez posla. Po poročilu »Film-Kurieria« je v Nem ciji brez posla, tri tisoč gledaliških igralcev, ki so bili člani raznih stalnih in potujočih odrov in sc še niso nikdar udejstvovali pr; filmu. Stanovska or* ganizacija gledaliških igralcev skuša sedaj spraviti to veliko množico brezposelnih svojih članov k filmu. Na filmska podjetja se je organizacija obrnila s prošnjo, nai uporabijo brezposelne igralce kot statiste mesto tnieev, zlasti bivših ruskih oficirjev. Poklicni gledališkj igralci se-boTo gotovo dali boljše uporabiti pr; filmu, kot bivši oficirji, sploh pa ne kaže rediti tujcev, ko doma5;pi nimajo dela in zaslužka. Policijska zaščita pred nadležnim »bo* ževaleem. Budimpeštanska violinska vitruorinia Ertia Rubinstein .ie že trj leta. dobivala ljubezenska pisma nekega, neznanca. Oboževanje se. je stopnjevalo v brez-kra.inost. in ko je bil zadnjemu pismu priložen še zlat prstan, se ie umetnica obrnila do policije s prošhio. da odžene nadležnega zaljubljenca. Detektiv jc pred stanovanjem umetnice ustavil nekega človeka, ki .ie ves zamaknjen sir* mel v okna. Bil je to mesarski pomočnik Jožef Gyubris, ki ie na policiji priznal, da jc v umetnico . nesmrtno zaljubljen. Napravil ie vtis precej zmedenega človeka. Protj obljubi, da umetnice ne bo več nadlegoval zr zaliub* Uenkni pismi, so ga izpustili. Letalci neradi govore Ameriški avijatjk Strice, ki ie letel skupno z Broockom iz Detroita preko Atlantskega morja v Evropo in dahe v Aziio do Toki ja, je moral .pr.isost-vati v Detroitu banketu, ki so ga pri* redili na čast njemu in njegovemu tovarišu. Ta človek, ki je prenesel toliko naporov in izvršil tako veliko letalsko delo, pa se pri tej priliki ni pokazal doraslega »naporom« banketa in je padel med večerjo v nezavest. Številni govorniki so proslavljali Sirieea v svojih govorih radi njegovih letalskih uspehov. Ravno v trenutku, ko bi se moral Shlee zahvaliti, pa. se je zgrudil nezavesten na tla. Namesto njega «e ie zahvalil potem Broock, toda izleta ni hotel opisati. »So liudje«, je rekel, »ki nimajo poguma, da bi govorili, ali pa ■dobe tremo. Tak človek je bil n. pr. angleški igralec kriketov Douglas, ki je potoval nekoč kot • vodja angleškega moštva in je moral na vsakem dineju govoriti. Douglas je bd znan ne samo kot mojster v kriketu, temveč je bil tudi mojster v boksanju. In tako se ie zgodilo, da je nekoč v odgovoru na neko zdravico pripomnil: »Alcial bi imeti pravzaprav dolg govor, da se va.jp zahvalim. Toda tega ne zmorem. Morda pa so le dobi kdo med vami, ki bi se hotel z menoj boksati. Naj samo izstopi, pričnemo lahko takoj!« Nato se ie Douglas zopet vsedel na svoje mesto, dočim so si vsi od srca smejali. »Morda pa se le dobi kdo med vami«, je nadaljeval Broock. »kj bi hotel z menoj tekmovati v višino in na daljavo. Kdor se upa, naj se takoi javi«. Broock se ie nato mirno vsedel in vsi so mu vihamo ploskali. Obešanje Leciana: otroška igra Med prebivalstvom Moravske ie ju- stifikacija razbojnika. Leciana vzbujala veliko zanimanie in ko so odrastli o tem toliko govorili, ni čuda, da so na svoj način postali tudi otroci pozorni na razbojnikov konec. V Hani se je reč otrok igralo — obešanie. Postavil j so vislice in začeli iskati Leciana, Nek’ Sletni deček se ie sam1 javil za to ulo go. Vrgli somu zaniko okrog vratu hi če ne bi k sreči. pritekla, mati, bi ga bili tudi obesili. Podoben in tragično končan slučaj je bil pa v vasi Morav ski. Svojega I31elnega sina so s ta riši našli na. skednju obešenega iu potem zvedeli od njegovih vrstnikov, da je kaza] veliko zanimanje za Lecm/nvo msUfikacijo, ter park ra t dejal, da bi rad vedel, kr,ko je to, če koga obešajo. * ____ Startna kazen radi zalezovanja. Iz Autlersa v ameriški državici Aklahoma poročajo, da je glavar indijanskega plemena Choctavv, bivši član ameriškega parlamenta Victor Locke, znan pod imenom »Modri sodnik«, ustrelil Indijanca Abner Bat-trsta. Po umoru je odšel v sodišče, kjer se je prijavil šerifu, ki ga je vtaknil v zapor. Glavar Locke upravičuje svoje dejanje z obrambo dveh varovank Indijank, ki sta obiskovali Goodland Academy in sta se nahajali na počitnicah. Battiste je nadlegoval deklici in ju obsipaval z ljubavnimi ponudbami. Ko ga je glavar opazil, je pristopil in ga udaril po glavi, nakar je nadležni rdečekožec pobegnil, dočim je Locke potegnil revolver in ustrelil za njim ter ga smrtno zadel, čeprav je bil begunec že nad sto metrov oddaljen- — Sramota, je dejal razkačeni glavar, za naše pleme, da bi ga onečaščaii taki rdečekožci. Grde navade sodobnega nežnega spola. Navada, da opravljajo sodobne dame toaleto na ulici, v javnih lokalih in na drugih javnih mestih, je povzročila neprijetno sceno med neko damo in berlinskim predsednikom sodišča, dr. Wesnebcrgoni. Dama je prisostvovala neki javni razpravi in si barvala ustne, nato pa je snela klobuk iu si marljivo urejevala frizuro. Predsednik je prekinil razpravo in razburjen opozoril damo, da je tako početje neolikano in zoperno. Na njen neutemeljen zagovor pa jo je dal odstraniti iz dvorane. I KINO APOLO Od torka naprej Gloria Svvanson naša rojakinia in največja filmska diva svgta v sijajnem filmu Ce bi moški vedeli... Šport Vztrajnostni tak na Pohorju Prireditev zimskošportnega odseka ISSK Maribora. V iede)jo.dne 23. t. m. priredi zbuško športni odsek ISSK Maribora vztrajnostni tek na 10 km progi med Klop rim vrhom in Ruško kočo. Namer, prireditve, ki je prva te vrste na Pohorju, je seznaniti športnike — bodoče smučarje s terenom in iih preiskusiti v vztrajnosti. Odsek poziva vse športni* ke, predvsem pa članstvo, da sc teka sigurno in v čim večjem številu udeleže, ker se bo letošnia smučarska tekma vršila na omenjeni progi. Start bo ob 10- na Klopnem vrhu, od koder gre proga po markirani poti četrtino poti skoraj položno z neznatnim naklonom ne* kako do Beigota, kier pada do Lobnice (30%), kjer se prične proga dvigati preko Peršetovega vrha (najtežji del proge v višino 400 m, 30%). Z vrha se nadaljuje skozi gozd navzdol, kier prične valovit teren (nikjer nad 25%) do razpotja, kier se cepi proga na desno k Ruški koči, kj je oddaljena 1 km. Omenjena pot se z vztrajnim turistovskim korakom prehodi v dveh urah. — Odhod v soboto 22. t. m- z vlakom ob 13. do 17- ali 18. uri do Fale- Zbirališče v koči na Klopnem vrhu, kjer se prenoči. Ostali, ki so v soboto zadržani, odidejo v nedeljo zjutraj. — Zanimivost prire* ditve tiči v tem, ker se bo lahko ugotovilo, koliko rabi za omenjeuo progo najboliši tekač in najboljši smučat* po snegu, česar se teoretično ne more u-gotovjti. Upamo, da se bodo športniki in turisti teka udeležili in dokazali, da imajo namen resno se oprijeti zimskega športa, ki je gotovo med športi najlepši, predvsem radi veličastva zasneženih gora, v zdravstvenem oziru pa, -brez dvoma, dafeko koristnejši od vseh ostalih športnih panog. — Zimsko športni odsek ISSK Maribora. ' •- i . MOLHP v Mariboru. 23. t. m- se vršita na igrišču 'ISSK Maribora dve prvenstveni tekmi. Prva ob pol 14. med Svobodo in Ptujem, dru* ga ob 15-15 med Železničarji in Merkurjem. Službujoča odbornika gg. Nerat in Pukl. Mariborska kluba imata delegirati ix> štiri reditelje. Smučarji — dijaki. Zimsko športni odsek SPD je ustanovil tudi diiaški odsek, katerega na« men 5e, začetnike strokovno izobraževati, organizirati skupne izlete in dvigniti zanimanje za alpinstiko v. zimi. — Informacije hi prijave na naslov R. Kukovec, Gosposka ul. 2. — Načelnbc- Pes, ki je rešil svojega gospodarja. Neki berlinski posestnik se je hotel rešiti svojega zvestega psa, ker je žival neozdravljivo zbolela. Zato se je odločil, da ubije psa na nenavaden način. Namesto, da bi ga izroči! ko-njaču, ga je odvedel v gozd. privezal za neko drevo in mu pričvrstil potem na trebuh dinamitni naboj. Nato je za-palil in se naglo odstranil. Pes, ki je zavohal vonj plamena, je postal nemiren in se mu jc res posrečilo, da je odtrgal vrv, s katero je bil privezan k drevesu. Zdirjal je takoj za svojim gospodarjem. S tem je prišel seveda tudi njegov gospodar v nevaren položaj, ker je mogel dinamitni naboj vsak čas eksplodirati. Nastala je obupna dirka med psom in gospodarjem, dokler ni končno skočil slednji v neki potok, čeprav ni znal plavati. Za njim pa je skočil v vodo tudi njegov zvesti pes, ki jc baš s tem rešil življenje obeh. Dinamitna patrona je postala brez moči, pes pa je zaplaval za svojim gospodarjem, ki se je ravno pri-1 čel potapljati in ga spravil na suho. Maksim Gorki: 25 OtroSha leta Poslovenil dr. I. D. Nekega dne je razposajeni gostil-ničarkin maček, zvit sladkosnedež in predrznež, ki je imel zlate oči in je bil ljubljenec celega dvorišča, privlekel z vrta škorca; babica mu je vzela izmučeno ptico in mu začela očitati: »Ali se ne bojiš Boga, zlobnež ti podli!« Krčmarica in hlapec sta se zasmejala tem besedam, babica pa je jezno zakričala nad njima: »Mislita, da mački ne razumejo Boga? Vsaka stvar ga pozna, nič manj kot vi, neusmiljenci . . .« Če je napregala odebelelega, nad-ložnega Šarapa, se je pogovarjala z njim: »Kaj se dolgočasiš, služabnik božji, a? Postaral si se . • .« Konj je vzdihnil in stresel z glavo. In vendar božjega imena ni imela tolikokrat na jeziku, kakor Bog. Babičin bog mi je bil razumljiv in ne strašen, toda pred njim ni bilo mogoče begati, sramoval bi se. Vzbujal je v meni le nepremagljiv sram, in nikoli se nisem zlagal babici. Bilo je naravnost nemogoče, skriti kaj pred tem dobrim Bogom, in zdi se, da tudi želje nisem imel, prikriti kaj. Nekoč je krčmarica v prepiru z dedom opsovala tudi babico, dasiravno se ta ni udeležila svaje, opsovala jo je in celo repo je vrgla vanjo. »Nespametni ste, draga moja«, ji je mirno rekla babica, mene pa je to močno zabolelo in sklenil sem, maščevati se nad hudobnico. Dolgo sem premišljeval, s čim bi bolj mogel razjeziti to rdečo, debelo ženičino z dvojnim podbradkom in brez oči. Po opazovanjih teh medsebojnih prepirov družin, sem spoznal, da v povračilo za razžalitev sekajo repe mačkom drug drugega, zastrupljajo pse. ubivajo peteline in kure ali pa se splazijo ponoči v sovražnikovo klet in nalijejo petroleja v kadi z zeljem in kumarami, izpuščajo kvas iz sodov, 1— vsa ta počenjanja mi niso bila všeč. In izmislil sem si: pazil sem, kedaj je šla krčmarica v klet, zaprl sem vrata nad njo. jih zapahnil, vrgel ključ na streho in na vrat na nos v kuhinjo, kjer je babica pripravljala jed. Ni takoj razumela moje radosti, toda, ko je doumela, me je našeškala z roko, me vlekla na dvorišče in me poslala na streho po ključ. Začuden nad nje- nim ravnanjem, sem molče prinesel ključ, zbežal nato v kot na dvorišču in od tam sem gledal, kako je osvobodila vjeto krčmarico in kako sta obe v prijateljskem smehu šli čez dvorišče. »Te že bom!« mi je zagrozila krčmarica s svojo debelo roko, njen obraz brez oči pa se je dobrodušno smehljal. Babica me je pograbila za ovratnik, me tirala v kuhinjo in vprašala : »Zakaj si storil to?« »Repo je vrgla v tebe . . .« »Torej zaradi mene si storil to? Tako! Le počakaj, ti nepridiprav, vrgla te bom v podpeček mišim, da te bodo pojedle! Kakšen zaščitnik, poglejte no ta meh, ki bo počil ob svojem času! Povedala bom dedku, pa ti bo potegnil kožo s hrbta! Poberi se pod streho in uči se . . .« Cel dan se ni več razgovarjala z menoj: zvečer pa je, predno je pokleknila k molitvi, prisedla na posteljo in pomirljivo rekla pametne besede: »Glej, kaj ti porečem, Aljoša, golobček moj, zapomni si te besede: v zadeve odrastlih se ne mešaj! Odrastli — so pokvarjeni ljudje; Bog jih je že izkušal, tebe še ni — zato živi po svojem otroškem razumu. Čakaj, da se dotakne Gospod tvojega srca, da ti odkaže tvoje delo, da te pripelje na tvojo pot. Si razumel? Če pa se kdo v čem pregreši — ni to tvoja briga. Gospod bo sodil in kaznoval. Njegova stvar je to, ne naša!« Pomolčala je. ponjuhala tobak, zamižala z desnim očesom in pristavila: »Da, Gospod pač sam dostikrat ne ve, na čigavi strani je krivda.« »Ali Bog morebiti ne ve vsega?« sem začudeno vprašal, ona pa je tiho in žalostno odgovorila: »Kdo bi vse vedel, bi ljudje pač ne storili mnogo stvari. On, Očka, gleda, gleda iz nebes na zemljo, na nas vse, v istem trenutku pa zaplaka in zakliče: »Ljudje moji, ljudje, mili moji ljudje! Oh, kako mi je žal za vas!« In sama je zaplakala in ne da bi otrla mokro lice, odšla v kot in začela moliti. Od tega časa mi je bil njen Bog že bližii in še bolj raztimliiv. Tudi ded me je učil in mi pripovedoval. kaj je Bog. — da je povsod pričujoče bitje, vseveden, da vidi vse, da je dobra pomoč liudem v vseh njihovih delih, molil pa ni tako, kakor babica. Predno je zjutraj stopil v kot pred podobe, se je dolgo umival, potem pa si je, že čisto oblečen,'skrbno počesal rdeče lase, pogladil brado, se pogledal v zrcalo, si uravnal srajco, zavezal črni robec za telovnik in previdno, kakor tat šel pred podobe. Obstal je vedno na enem in istem delu podnice, ki je bil podoben konjskemu očesu, stal nekaj časa molče, sklonil glavo, spustil roke ob telesu kakor vojak. Na to pa je, raven in tanek kakor žebelj, iskreno začel govoriti: »V imenu Očeta in Sina in svetega Duha!« Zdelo se mi je, da je na te besede nastala v sobi neka posebna tišina, ce lo muhe so brenčale bolj previdno. Ded dvigne glavo in stoji; obrvi ima privzdignjene, namršene, zlata brada mu štrli vodoravno; molitve bere s trdim glasom, kakor da bi odgovarjal nalogo; njegov glas zveni razklano in izzivajoče. »Prišel bo Sodnik in dejanja vsak-terega se bodo razkrila . . .« Počasi se bije s pestjo po prsih in vztrajno prosi: »Pred Teboj edinem sem grešil, — odvrni Svoj obraz od mojih grehov . . .« Bere »Vero«, kuje besede; z desno nogo pritrkava, kakor da bi neslišno dajal takt molitvi; izteguje se k podobam, raste in se nekako tanjša, ves snažen, urejen in v potrebi: »Čudodelnica, ozdravi mojo dušo od dolgoletnih strasti! Vzdihe svojega srca Ti prinašam neprestano, usmili se. Kraljica!« In glasno začne prositi, s solzami v zelenih očeh: »Štej mi vero namesto dela, moj Bog in ne išči del, ki bi me ne opravičevala!« Nato se večkrat prekriža, krčevito, kima z glavo, kakor da bi se pripravljal na jok, njegov glas je žvižgajoč, jokajoč. Ko sem pozneje hodil po sinagogah. sem spoznal, da je molil ded kakor judje-Samovar že dolgo vre na mizi, po sobi plava vroč duh po gibanicah s sirom, lakota se oglaša! Babica se je mračno naslonila na podboj, povesila je oči in vzdihuje; z vrta zre veselo solnce v okno, po drevju se biserno blešči rosa. jutranji zrak okusno dehti po travi, po kresnem grozdju, zorečih jabolkah. ded pa še vedno moli, se zibiie. požvižgava: »Pogasi plamen mojih strasti, kajti reven sem in hudoben!« Znam na pamet vse jutranje in večerne molitve. — znam iih in napeto sledim: ali se ne bo ded zmotil, ali ne bo izpustil kakšne besede? To se je pripetilo zelo redkokedai in vselej je vzbudilo v meni škodoželjno čustvo. Ko je nehal moliti, je rekel ded me* ni in babici: »Dobro jutro!« Midva pa sva se priklonila in končno smo sedli k mizi. Tedaj sem dejal dedu: »Danes si izpustil eno besedo!« »Lažeš!« je nemirno in nejevoljno odgovoril ded- »Izpustil si jo pa le!« In povedal sem mu, katero. »No, poglej!« je zmedeno vzkliknil in, zavedajoč se krivde, mežikal * očmi. Pozneje mi bo gotovo s čimeržekoli dobro poplačal to opazko, tedaj pa sem vriskal, ko sem videl njegovo zmedenost. Nekoč je v šali dejala babica: »Dolgočasno že mora biti Bogu, oče, ko posluša tvojo molitev, — vedno goniš eno in isto.« »Ka-a-aj?« je grozeče zategnil ded. »Kaj blebetaš?« »Pravim, da o svoji duši nikoli ne privoščiš Bogu besedice, saj jaz je ne slišim.« Temno je zardel, vztrepetal, odskočil s stola in vrgel babici skodelico v glavo, vrgel in zasikal kakor žaga na veji: »Ven, čarovnica stara!« Kadar mi je pripovedoval o nepremagljivi moči božji, je vselej in pred vsem poudarjal njeno trdost: glej, ljudje so grešili — in bili so potopljeni, grešili so zopet — pa so bili požgani, njihova mesta razrušena, Bog jih je udaril z gladom in kugo in vedno je On — meč nad zemljo, bič nad grešniki. »Kdor nepostavno prestopi zakone božje, bo kaznovan s trpljenjem in pogubo«, mi je, potrkavajoč s členki tankih prstov po mizi, vlival v uho. Ni mi bilo lahko verovati v neusmiljenost božjo. Sumil sem, da si ded nalašč izmišljuje vse to, da bi mi vlil strah — ne pred Bogom, temveč pred seboj. In kar naravnost sem ga vprašal: »To pripoveduješ zato, da bi te jaz ubogal?« In tudi on je ravno tako naravnost odgovoril: »No, seveda! Ah' me še ne boš ubogal ?!« »Kako pa pripoveduje babica?« »Ne verjemi ji, stari neumnici!« — je ostro učil. »Izza mlada je že neumna, ne zna brati in je brez razuma. Ukazal ji bom, naj ne govori s teboj o takih verskih rečeh! Povej mi: koliko je uradov angelskih?« Povedal sem mu in ga vprašal: »Kaj, so to uradniki?« (Dalje prihodnjič.) MaNegiMl, Mclutljevpov*. # tfovalna in aocijalna namena t /| /-4 /)/] /g-m g} g rsgsraoglasi Ženitve, dopisovanja in oglasi trgovskega ali reklamnega inaiaja: vsaka beseda 50 p. aajmanjil znesek Din 10'— Gospod ali gospodična S9 »pielme na hraro in stanovanje, tudj dva poročena s porabo kuhinje Naslov; Tattenbachova ul. 16, III. nadstrop je, Florian- 1337 Fant, ki Je dovršil 4 razrede mešč. sole z prav dobrim uspehom, išče različne slu« žbe v kakšni pisarni. Naslov na up ra« ▼o »Večemika«. Dobrega igralca na glasovir išče restavracija. Igral bi od 18.—24-ure dnevno. Naslov pove uprava. 1392 Stavbišee ob meji mesta na prodaj, Pobrežie, cesta na Brezje štev. 35. 1357 Proda so lepa stavbena parcela y bhžini glavnega kolodvora- Vprašati Trubarjeva ulica Prevzem gostilne. v sred^dne3"? tvljudno naznanJ‘ava. da prevzameva in otvoriva jutri, GOSTILNO U/ILSON J?™ fZ™? Tšl-53-. ~ I0?*se bodo vina- Uni°"sk° pivo v sodčkih. Na razpolago bodo ves dan mrzla in topla jedila po cenah. — Potrudila se bova, da svoje cenj. goste najbolje postreževa in v vsakem oziru zadovoljiva. Za obilen obisk se priporočata: Lojze in Joieffa Schrey. Din 199-- čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri Anici Traun Grajski trg l 870 Naznanjam cenj. občinstvu, da bom imel vsako soboto in nede'jo krvavice nj jetrnice ter mesene pečene klobase1 kakor tudi pristna nova in stara dalmat nska, ljutomerska jn haloška vina. Vsak dan morske iibe. Za obilen obisk se priporoča Rud. Catuta, Jadranska klat, Maribor. RMGLEJKO IN ČElKO SUKNO 13* v veliki izbiri in po najusodnejših cenah pri FR. MAJER, GLAVNI TRG it. 9 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fr Stanko De dobijo izborno kodlo za D 7-50 in večerjo za Din 5 v bre alkoholni restavraciji pri .Zvezdi* Ped mostom 11, v bližini državnega mosta, Maribor. iž69 Ovratnice, klobuke, rra ce, nogavice, galanterijo in modne predmete si nabavite najbolje pri IGO BALOH Vetrinjska ulica 18. 865 V založništvu Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54, nasproti glavne pošte, je izšla knjiga: Zadnja pot kapitana Scotta Po Scottovem dnevniku in drugih virih priredil Pavel Kunaver Broš. stane 36 Din, vezana 44 Din 4-a a n Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.. Dredstavn t e l a v Manhnru