gpedlzlon« la abftonamealo postal« Poitntna plačana * toto.lol Naročnina mesečno 18 Lir, ca Inozem-•tro 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10349 ca inserat«. Podruinical Noto mesto« VENEC Izhaja rsak dan zjntraj razen ponedeljka ln dneva po praznika. (JredntStvo tn gpriTii Kopitarjeva t, Ljubljana. Abbonamenti: M««« 18 Lire. Estero. meta 31.50 Lir«. Edi-eione domenica. an-do 34 Lire. Estero 65 Liro. C C. P.« Lubiana 10.650 p«r gll abbonamentt, 10 349 per U in-•erzioui. F111 a 1 o I Noto mesto. e Uredntltvo In uprava« Kopitarjeva 6, Ljubljana. a Izključna pooblaKenka za oglaSevanja ftaTIJsnskega ln tujega = Redazione, Ajnniinistrnzionet Kopitarjeva t, Lubiana. 1 Coneessionarla eselnslva per !a pnbbTIcita dl provenienza italiana lzTorai Unione Pubblicita Italiana S. A. Milana | Telefon 4001—4005. g ed estera: Unione Pubblicita Italiana S.A-, Milana. Vojno poročilo št. 1039 Pogumni protinapadi osnih sil V Atlantskem morju je bil potopljen 7000 tonski parnik - V južni Hrvatski so italijanske, nemške in hrvatske čete zlomile komunistično uporniško gibanje Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Sovražnik je vrgel v bitko na t u n i i k c m bojiiču nove, zelo velike oklepne in pehotne sile, ki so se jim pogumno zoperstavile s protinapadi osne čete. Izognivši se sovražnikovim obkoljeval-nim poskusom so osne čete po določenih načrtih zase dle nove postojanke. Letalstvo je tolklo avtomobilske kolone in kolone sovražnih tankov, ki so se premikale proti prvim črtam; nemški lovci so zbili šest letal, eno pa je padlo na tla, zadeto od protiletalskega topništva. Nemška letala so v vodah pri Philippe-t i 11 e prestregla sovražno spremljavo in zadela s torpedi dva parnika, ki je imel vsak po 5000 ton. Neko ameriško dvomotorno letalo je v plamenih treščilo na tla v občini Giarratana (Ragusa). Neka naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Gianiranco Gazzaoa je na Atlantiku potopila 7000-tonski parnik. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1039: V bojih, trajajočih nekaj tednov, so italijanske, nemške in hrvaške čete v južni Hrvatski zlomile uporniško komunistično gibanje, ki so ga netile tovražne sile. Nastopi, izvedeni s pogumom in junaštvom, so še, premagavii zahrbtnost upornikov, težavnost gorskega terena brez cest in brez ozira na neugodne vremenske razmere, zaključili z uničenjem nasprotnega upora in z zaplembo velikanske količine orožja in gradiva. Samo maloštevilnim elementom premaganih komunističnih tolp se je posrečilo zbežati v visoko gorovje. Seja medministrskeg« odbora za preskrbo in cene Dodatni obroki kruha za mladino in delavce, izredna razdelitev krompirja in zelenjave, neizprosen boj Črni borzi, določila o razdeljevanju tipiziranih oblek in čevljev Rim, 30. mnrca AS. Pod Ducejevim predsedstvom se je 27. marca od 17 do I*) ter 29. marcu od 17 do 18.45 sešel medmiuistrski odbor zu preskrbo razdelitve in cene. Navzoči so bili vsi člani odlniru. Položaj prehrane: Minister za kmetijstvo je obsežno razlagal uspehe svoiečasnih ukrepov glede prehrane v zimi. Posebej sc je ustavil pri dovolitvi izrednih dodatkov v kruhu, pri obsežnem razvoju in znatnem izboljšanju podjetniških in šolskih inenz ter pri izrednem razdeljevanju in preskrbi z zelenjavo. Odl>or je |K>ročilo vzel na znanje ter je po temeljitem pretresu položaja, kakor ga je prikazu! minister, odobril načrt zu prehrano držu-vc v naslednjih mesecih. Načrt vsebuje naslednje določbe: t. Otrokom od devetega do osemnajstegn leta in delavcem se vrne obrok kruha, kukor so gu imeli pred zimsko dol>o. Ohrani se mesečni dodatek 500 gramov testenin za prcbivul-stvo v južni in otoški ltuliji. 2. Izredna razdelitev znatne količine krom- pirja, in siccr tako, da se bo z njo okoristilo ebivalstvo, čuti. pre t ki prehranjevalne tcžuve najbolj 3. Izredna razdelitev zelenjave in znatne količine suhih smokev. 4. Razdeljevanje marmelado mladini in starim ljudem tudi prihodnje mesece na isti način kakor pozimi. Določene so izredne količine za nekatere vrste delavcev, knkor na printer za sadilce riža, ženjcc in mlatiče. Izredni dodatek kruhu, ki bi bil moral prenehati z 28. februarjem, je bil )x> Ducc-jevem ukrepu podaljšan do 31. marca; dobrot podjetniških kuhinj je bilo deležnih poldrug milijon delavcev, šolskih kuhinj pa milijon otrok. Vprašanje cen. Odbor jc nato razpravljal o potrebi, da sc izdajo novi ukrepi za ojačenje nadzorstva nad cenami in ukrepi proti prehran-benim prekrškom. Zalo je sprejel sledeče sklepe, V sedanji vojni padli generali in admirali Rim, 30. marca AS. V sedanjem spopadu so šli po zlu naslednji italijanski generali in admirali: Padli: divizijski general Pietro Maletti, 10. decembra 1940, Sidi Barani; general armadnega zbora Giuseppe Tellerini, 6. februarja 1911, Bengu6i; general armadnega zbora Federico Ferrari Orsi. dne 18. oktobra 1941, Egipt; divizijski general Gian-battista Volpini, 10. maja 1941, Amba Alagi; divi- Churchill in boljševizem Churchill ob vsaki priliki poje hvalo boljševizmu. Kako pa jc mislil nu primer leta 1937 o sedan ji "boljševiški križarski vojni? V delu »Veliki sodobniki« takole sodi: »Temne, mršave figure rdečih bolj-šcvikov nimajo drugega interesa, kakor svoje zločine. Vsaka obliku in energija se razblini v splošen proces uzijatskega razkroja. Tudi pobijanje milijonov in milijonov tef beda nadaljnjih milijonov ne bodo pritegnili bodoče generacije s svojimi bedastimi potezami v obrazih in s svojimi tujimi imeni.< Kardinal Pellegrinetti umrl Rim, 30. marca. AS: Snoči ob 22.10 je umrl v Rimu kardinal Pellegrinetti. Kardinal Pellegrinetti jo bil znan tudi v Ljubljani, ker sc je udeležil raznih velikih ljubljanskih verskih kongresov. Nasprotnikove bedastoče Rim, 30. amrca. s. Včerajšnje uradno poročilo o sovražnikovih bedastočah pravi: Ženeva: Po poročilih, ki so prispela iz Italije, je Mario Appclius, eden sodelavcev pri rimskem radiu, bil žrtev afntata vprav v tro-šiljalvi v koncentracijsko taborišče, v manj hudih primerih pa jo Ireba obrat za stalno zapreti. Koder pa bi la ukrep posebno škodoval javnim koristim. pa je treba lastniku odvzeti pravico vodstva. na njihovo mesto pa postaviti posebnega komisarja, ki bo vodil upravo podjetja do šest mesecev |>o končani vojni. 5. V krajih, kjer se bo pokazalo za potrebno, bo policija posebno strogo nastopala, pa naj gre za posege v izdelavo ali v trgovine ali med odjemalce. 6. Posebno se mora poostriti nadzorstvo nad restavracijami in drugimi javnimi obrati, kjer se prodaja hrana. 7. Z vsemi sredstvi jc Ireba izvajati propagando, da liodo pri tem sodelovali tudi konzu-inenti. ki morajo bili prepričani, da leži razlog, zakaj ni mogoče zvišati obrokov, v črni borzi in da ima vsak državljan in vsak fašist dolžnost naznaniti pristojnim oblastvom vsak prekršek, katere žrtev lahko postane. Tipizirani tekstilni izdelki in oblačila. Odlx>r je nato preučil nalogo razdeljevanja tipiziranih tekelilnih izdelkov ter oblačil. Korporaoijski tajnik jo najprej osvetlil probleme izdelave in razdelitve tekstilnega blaga za ljudsko porabo ter predložil odboru predlo«, kako naj se izdelki porazdelijo. Odl>or je predlog odobril. Ta se naslanja na potrebo nadzorstva nad vsemi tekstilnimi izdelki in oblačili na vsej poti od izdelovalca pa do trgovcev na debelo in trgovcev v nadrobni prodaji, lako da bi bila izključena sleherna možnost, da bi kdo tipizirane izdelke odtegnil navadni ljudski po- rabi ali da bi jih kdo ponujal ali prodajal po drugačnih cenah, kakor po tistih, ki no bile že od vsega začetka določeno. V zvezi s tem predlogom bo industrija najprej skrbela za potrebe oboroženih sil in na podlagi posebnih dovoljenj tudi za izvoz. Vse druge i^lelke tio treba dati na razpolago petim državnim uradom za razdelitev tekstilnih izdelkov. Ti uradi bodo na podlagi razdelitvenega načrta, določenega od odbora za tekstilne izdelke in oblačila, in na podlagi pokrajinskih nakazil, ki so bila izdana od že obstoječih uradov za razdelitev v zvezi trgovcev, 6krbeli za naročila posameznim industrijam, da bodo oskrbovale pokrajinska skladišča po vseh pokrajinah v kraljevini. Skladišča bodo oskrbovala trgovce v nadrobni prodaji na podlagi bonov, ki jih bodo izdajali uradi za razdelitev po točkah za oblačila, ki so jih oddali kupci in trgovino. Zveza industrijcev bo po navodilih korpora-cijskega ministrstva določevala vrste, tipe in količine tekstilnih izdelkov, ki jih bo morala vsaka iudualriia izdelovali Tipizirani izdelk^ čevljev. Odbor je nato preučil vprašanje Izdelave iu razdelitve čevljev, namenjenih delavcem in civilnemu prebivalstvu. Korporacij*ki tajnik je najprej poročal o razpoložljivi količini usnja in ko/ za civilno uporubo. Minister zu vojno izdelavo je poročaj o vojaški uporuhi usnja in določil možnosti, ki [xi zadostitvi potrebam oboroženih «il preosta-jujo civilni uporabi. Tajnik korporacij je nato poročal, da jc odobril način, kako se uredi izdihava in razdelitev zimskega obuvala zu civilno prebivolslvo. ki ima cinike namene kakor preskrba s tekstilnimi izdelki za obleko. Ukrep določa prepoved svobodne prodaje celotne industrijske izdelave ter obvezen odstop blagu pokrajinskim skladiščem, ki ga razdeljujejo med detajliste |xi določilih že obstoječih odlx>-rov za ruzdelitev Zvezi trgovcev. Začetek razdelitve zimskih čevljev lx> « t. oktobrom. Prepovedano je izdelovanje čevljev na mero o*i strani obrtnikov in jc tudi točno določena konfekcija za tiste, ki imajo |x> |xispbnili ortopedskih določilih potrebo po |xiscbnili čevljih. Nespremenjen pa ostane dosedanji način razdeljen a-\iinju čevljev med delavce. Nato so v zvezi z raznimi vprašanji dnevnega reda govorili ministri Piireschi. Bonomi, Tavitgrossa. Accrvo, tajniki Scianetti, Fabriz/i in Ainicucci ter podtajnik Stranke Fnrnesi, tajnik odlmro Venturi, narodni svetniki Bignardi, Bruttari in Dalorlo. Prihodnje zasedanje odbora 1r> 24. aprila ob 17. Boji na južnem in severnem odseku Pri Staraji Rusi so imeli Sovjeti od 23. februarja 61.640 mrtvih, 2978 ujetih, zgubili so 293 tankov, 26 topov in mnogo drugega orožja - Pri napadu na zahodno Nemčijo in Berlin je bilo sestreljenih 27 angleških letal Hitlerjev glavni stan. dne 30. marca. AS. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na severnem delu k u b a n j s k e g a mostišča iu na prostoru jugozapadno od V j a z m e so se izjalovili novi sovražnikovi napadi z visokimi izgubami. 27 oklepnih voz je bilo uničenih samo v bojnem odseku jugozapadno od Vjazmc. V obrambni bitki južno oil Ladoškega jezera se jc ponovno uveljavila naša vzorno I se boreča pehota. Njene edinice -so v ogorčenih Nove laži boljševiške propagande Papež je postal največji sovražnik »svobode narodov« — Vatikanski radio demantiral netočna angleška poročila Rim, 30. marca. Kakor poroča agencija »Cor-rispondenza« so se pojavili v nekaterih sovjetskih tovarnah zadnje čase veliki napisi proti Bogu in bogokletni 6tavki. Pojavili so se tudi lepaki naslednje vsebine: »Najbesnejši sovražnik svobode narodov je papež v Rimu, ki iz Vatikana pod pi-huje vojno. On hoče uničiti ljudstvo Sovjetske Rusije. On podpira fašizem, kateremu se je prodal, da bi zopet dobil svetno oblast. Narodi nc bodo nikdar svobodni, dokler nc bo uničena skala Vatikana. V prejšnjih časih sta kapitalizem in rcakcija hlinila, da se borita proti Vatikanu, pa ga nista mogla uničiti, kajti zato bi 6e morala opirati na narode. Če bo sovjetsko ljudstvo vztrajalo, bo na zahodu izbruhnila socialna revolucija in dokončni nopad na Vatikan bo izveden od dveh strani. Fašizem in nacizem se ne moreta zadeti v srce, čc sc najprej ne uniči vir njune moči, ki je v Vatikanu. Sovjetsko ljudstvo bo zadela čast, da bo dalo svetu pravo svobodo in pravi mir.« Rim, 30. marca. »Pester Lloyd« poroča: V dobro poučenih vatikanskih krogih opozarjajo, da je angleška propaganda zadnji čas zatrjevala, da 6e v katoliških cerkvah moli za zmago boljševiške Rusije. Do tega zatrjevanja, ki nikakor nc odgovarja resnici, je zavzel odločno stališče vatikanski radio ter je energično zanikal angleška poročila. V zvezi s tem opozarjajo, da so bile v zadnjih letih vlade papeža Pija XI. v cerkvah po maši molitve z namenom, naj bi Bog osvobodil rusko ljudstvo verskega preganjanja in omogočil neovirano izvrševanje krščanske veroizpovedi. To molitev je zaukazal papež Pij XI. v trenutku, ko so zapazili v Rusiji nov val verskega preganjanja. Te molitve katoličanov pa nimajo, kakor poudarjajo vatikanski krogi, niti najmanjše zveze s sedanjo vojno in s stališčem do vojskujočih se sil. Nova japonska ofenziva Bangkok, 30. marca. AS: V zgornji Birmi ter v jugozahodnem Junanu so Kitajci po nekajdnevnem počitku zopet začeli z ofenzivami. Japonci napredujejo v treh smereh proti važnim strateškim ciljem. • »Sunday Times« sc pri pregledu vojaškega položaja v vzhodni Aziji pritožuje, da Japonci nadaljujejo z okrepitvijo svojih postojank na tiho-morskih otokih, v Birmi in na Kitajskem. Po mnenju tega lista je položaj Čungkinga zelo težak in prav imajo tisti vojaški voditelji, ki so v svojih zadnjih izjavah naglašali, da je vsak, tudi najmanjši optimizem neupravičen. Tokio, 30, marca. AS: Japonski cesarski stan poroča, da so japonska letala nad Zlatim zalivom na Novi Gvineji sestrelila 19 sovražnih letal. Potopila so ludi neko 8000-tonsko in 5000-tonsko prevozno ladjo, en rušilec in eno palrolno ladjo. Pri teh nastopih so se tri japonska letala prosto-vojno vrgla na sovražne cilje. Pri otoku Atsuat (Aleutski otoki) so Japonci težko poškodovali 2 križarki ter razne rušilce in jih pognali v beg proti vzhodu. Japonska škoda je izredno lahka. Med 15. in 27. marcem so Japonci potopili tudi 4 sovražne podmornice. borbah oil moža do moža stalno odbijale sovjetske množice iu obdržale povsod svoje postojanke. Na prostoru pri Staraji Rusiji so čete nekega nemškega armadnega zbora v več tedenskih hudih iKirbah razbile vse poskuse sovražnika za prodor in tako izvojevale popolen obrambni uspeh. Sovjeti so izgubili od 23. februarja tega leta dalje v tem odseku 61.460 mrtvih. 2978 ujetnikov, 293 oklepnih voz. 26 topov, 8S6 strojnic, 114 metalcev granat. 206 protitankovskih topifcv in 1.036 avtomatičnih pištol. Pri obrambnih borbah na k u h a n j s k c m mostišču sn sc ponovno odlikovali romunski pehotni oddelki. Sovražnik je izvedel tudi včeraj na številnih mestih t u n i š k e g a bojišča močne napade proti nemško-italijanskiin postojankam, ne da bi mu bilo uspelo doseči nameravani prodor. Letalstvo je v neutrudljivi borbi podpiralo obrambno bilko nemško-italijanskih fet. \ Nemška bojna letala so podnevi in pouori napadala sovražni konvoj ob severnoafriški obali in dosegla po dosedanjih vesteh zadetke na treh trgovskih ladjah. Preteklo noč so angleška lelala napadla kraje v za p a d n i N c m f i j i in državno prestolnico. Metala so rušilne in zazidalne bombe. predvsem na Bochum in mestne dele in predmestja v Berlinu, Zadeti so bili predvsem stanovanjski predeli. .Sestreljenih je bilo 27 izmed napadajoči!) bombnikov. Dnevni napad hitrih nemških bojnih letal na neko inesto ob angleški j u i u i obali je potekel zelo uspešno. Nemške in hrvatske čete so v sodelovanju » deli italijanske Oborožene Sile v več teden-kih borbah razbile oil sovjetske Rusijo organizirano komunistično uporniško gibanje na j u ž ii e nt Hrvatskem. V težavnih vremenskih razmerah iu kljub neprehodnosti goratega operacijskega ozemlja so se operaeiie končale i popolnim uničenjem sovražnega odpora in zajetjem ogromne količine orožja in vojnega materiala. Samo šibkim ostankom komunističnih tolp sc jc posrečilo pobegniti v visoko gore. V Nemčiji ne bodo več delali mečev Berlin, 30. marca. AS: Meči, noži in sablje so v moderni vojski izgubili pomen in jih v Nemčiji ne bodo več izdelovali. Oboroževalni minister Speer je odredil, da se izdelava omeji le na bajonete in bojna bodala. Na ta način se bo prihranilo mnogo jekla, niklja in medenine in tudi 1,200.000 deiovnfn ur. Vis. komisar predseduje seji odbora mestnih podjetij Ljubljana, 30. marca. Včeraj ob desetih je Visoki komiear sprejel v vladni palači podžupana dr. Tranchido, predsednika odbora mestnih podjetij, ki mu je predstavil člane odbora, in sicer: vseučiliške profesorje dr. Milana Vidmarja, inž. Feliksa l.obeta, dr. Sanica ter inž. Kralja; g. Franca Jončigaja, glavnega magietrat-nega tajnika; inž. liartla, glavnega ravnatelja združenih podjetij ter obenem ravnatelja plinarne; inže- . nir j a Sonca, ravnatelja mestne elektrarne; inž. Kav- ' čiča od vodovoda ter inž. Zenka od cestne železnice. Ur. Tranchida jo izpregovonil kratek pozdrav tor zagotovil voljo po delu, ki navdihuje vso člatio odbora. Eksc. Grazioli je vrnil pozdrav, nato pojasnil naloge, ki eo članom odbora zaupane na ree delikatneni in važnem področju ter rekel, da bodo gotovo evoje naloge izpolnili. . Visoki komisar je nato proučil razna vprašanja, ki so nanašajo na različna podjetja in o katerih^o poročali člani. »V znamenju Osvobodilne fronte« Dokazilna knjiga o grozodejstvih komunizma v Ljubljanski pokrajini Izšla je sedaj tako potrebna knjiga o smislu, i so organizaciji in ciljih ter grozodejstvih slovenske Osvobodilna fronte, ki že drugo leto mori slovenski narod. Zopet divja čez nas umor in požig, zvesta spremljevalca vseli rokovnjačev iu tolovajev, ki so našli sedanji položaj zu primeren čas, da nastopijo s svojo brezbožno in protislovensko revolucijo iu ugonobe v krvi še to, kur uum je usoda po čudoviti milosti še pustila ob zlomu vojske. Če nam je bilo prizancšeno z vojnimi grozotami v marčnih dneli leta 1941. so nam zdaj vojsko prinesli lastni ljudje, ki so se zbirali v driiali in čete, si nadeli na svoj prapor — tam, kjer jc bilo včasih mesto za križ — simbol Antikrista: srp in kladivo, ter si postavilo svoj cilj s pesmijo Mateju Bora: Razpnite čez ves svet vešala! Vaš Bog so: rop, požig, umor! Divjajte! Kri je zakričala! Glavo je dvignil naš upor! Ilura! Rdeči pionirji! V temelje, oboke — bombe, ekrazitl Jutri — rdeči inženirji, skozi sluvoloke novi svet graditi Partizan, ruši, razdiraj! Hurar To je njihova himna in taka so njihova dejanja — in po dejanjih jih boste spoznali! In ta knjiga, ki je sedaj izšla (str. 184, H lir!) je samo ;Prodati ea? Misiue torej, da bi mogia pro- ,, , T , ,HWMH , ,T " v i Mor i, S dati to vozilo, da bi mogla biti zadovoljna, videč V telovadnici zveznega poveljstva na Viktorja b " {um vozilu,bki Ra je nu)j lnož kupil E.nanuela III. cesti in na sedežu oddelka avun- g i ^ mkdar uiflem misUla na ^ da b, ga guardietičnih bataljonov v Vegovi ulici so bili izpiti g prodala p.l£ pa „a podarim Vam, ki znate ceniti avai t, - ^ [epe gtvari|t ----v , , .... , , • B Ta stara gospa popolnoma sama v sijajni hiši, V obeh prostorih je predaval o razvoju do»e- n dj draB0ceneg, porcelana, starega pohištva in danjega dela zvezni podpoveljnik GILL-a. J svojih spominov, je čutila potrebo po razumevanju, Tečaja sta trajala tri mesece. Dala ista tečaj- g J I ^ m £ jo j/ našla, se ji je nikom javno usmerjenost, ki Jim omogoča, da nio- b zde[0 ko.t prijeten izvir eveže vode v puščavi iu rejo odlično izvajati poveljniško nalogo. ,n S čutila je potrebo, da to povrne s Packardom. Podpoveljnik je čestital voditeljem teča a za J ' arhitekt se je podal skupaj s slavnim uspešno in umno delo v dobi tečaja. Prav tako Je B pravuikom na dcžel0i da bi napravil načrte za iz-pohvalil številne učence, ki so dosegli stopnjo pod- g 'b(>lj§anje njegove vile. Nekega dne mu je med poveljnikov. »,..,-„ , T, ■ razgovorom dejal: »Vem, da imate Čudovite pse Izpiti eo se začeli in končali e pozdravom Kralju B ,n gte -e neJkaj kralov do6egii prv0 nagrado na in Duceju. __B pasjih razstavah.« »Prav res,« je vzkliknil pravnik ..»brinih <■* S v veselju. »Ali si hočete ogledati pasje kolibe?« dprememoa uraaitin ur g In ve£ k0 en0 ur0 je razkazoval arhitektu svojo Od 1. aprila dalje so uradne ure ob delavnikih B živali in nagrade, ki jih je dobil na različnih pasjih za urade Visokega komisariata in drugih pokrajin- g razstavah. Končno mu je dejal: »Če se ne motim, skih uradov od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30, g imate 6inčka; morda bi inu ugajalo imeti majhnega razen ob sobotah, ko so uradne ure od 8.30 do 13. b kužka? Enega vam podarim.« Ob sobotnih popoldnevih in ob nedeljah ni urado- g In tako je arhitekt postal lastnik psa, ki jo vanja. m veljal več sto dolarjev in to zgolj zaradi tega, ker Izjema velja za posebne službe, za katere je B je izjavil svoje odkritosrčno občudovanje nad lepimi v veljavi poseben urnik. S živalmi njihovemu lastniku. Nič ni spremenjeno kar 6e tiče prazničnih dni, n Tudi .Jurij Eastman, slavni iznajditelj posebne ob katerih uradi ne delajo. B vrste filmskega traku, eden najbogatejših na svetu, _ . . . 5 je čutil potrebo pohvalne besede, kakor sleherni Prevzem odrezkov za raciomrana g smrtnik. vjujla B , Zgled: Eastman je ravno gradil gledališče v * . B spomin svoje matere. Neki Adamsou bi uiu rad Trgovce in peke opozarjamo, da bo mestni m dobavil sedeže. Šel je zato k Eastmanu, da bi preskrbovalni urad v II. nadstr. Mestnega doma u dobij koncesijo. Se preden pa je vstopil v nje-prevzemal odrezke za racionirana živila tako, da I R|)vo sobo RU je (ajnik opozoril: »Vem, da vam pridejo dne 1. aprila na vrsto trgovci s črko A, g je zelo vei;ko do te koncesije, toda opozarjani 2. aprila z začtnico B, 3. aprila z začetnicami L g vae slorjte tak0i da ()0 gospod Eastman izgubil do F, 5. aprila z začetnicama G in H, 6. aprila b jjm n,anj faga Dovoij bo pet minut, da mu po-z začetnicami I in J, 7. aprila z začetnicami Ka B veste, kar hočete, potem pa zbogom!« Adamsou do Kl, 8. aprila z začetnicami Km do Kž, 9'aP"'B najprej Eastmana pozdravi, nato mu pa reče: la r. začetnico L, 10. aprila z začetnico M, 12. g »Medtem, ko sem čakal na sprejem, sem občudo-aprila z začetnicama N in O, 13. aprila z začet- g val va5o st,„|jjsko Krasna! Mislim, da pride nico P, 14. aprila z začetnicama K in a, 15. aprila g t|0Veku v takem prostoru sama po sebi volja za z začetnicama S in T, 16. aprila z začetnicama U g de,0 < Easlman odgovori: »Krasna, kajne? Spo-m V ter 17, aprila z začetnicama Z in Z. — Peki a mjnjam *e< da 8enl |,ji zelo navdušen zanjo lie-morajo oddati odrezke tako, da pridejo na vrsto g koC> zdaj imam pa toiiko skrbi< da ne moreni peki z začetnicami A do G dne 19. aprila, z za- g ln|8ijti veC nanjo.« Adamson pogleda na nek v!o-četnicami H do N 20. aprila, z začetnicami U a žpk |pr r0£e; »Angleška hrastovina, kajne? So do R 21. aprila in z začetnicami S do Z 22. apr. ■ zclo raj,|jkuje 0(i francoske.« — »Da. zbral mi jo Kakor doslej, jc treba tudi seda) odrezkom pri- g jc nalagC prijatelj, ki je specialist za fin les.« ložiti dva seznama, drugače pa veljajo dosedanja B 0ba 6ta tako n)ed kramljanjem obšla sobo navodila. ■ (er pr0učevala opravo Easlman znčne nalo go- g voriti o lastnih dobrodelnih ustanovah, ki jih jo „ , „ B ustanovil, da bi olajšal človeško gorje. Adamson 7. dnem 31. marca t. L zapade vel]avno8t zim- H ter ga mnogo sprašuje o začetnih letih skih nakazil za kurivo, ki jih je izdali Pokrajinski g „jeKOve(ia dp!a letih, ki so bila zanj težka in nasvet korporacij za dobo od 1. oktobra 1942-XX B porna Eas,|nan ,„„ nalo obširno govori o svoji do 31. marca 1943-XX1 in se po tem dnevu od- b neSrečni mladosti, o materi vdovi, o revščini, ki rezki navedenih nakaznic ne morejo več vnovčiti. g pa je lo,jko jn (o,iko ,ot za«iedovala. Govori mu lstotako zapadejo in zgubijo veljavnost tudi od- . tudj 0 Rvojjh poUkllsjh na poiju fotografije itd. rezki, ki so jih stranke izročile trgovcem, na ka- b Adamson ;e pri5ei k Eastmanu ob desetih in pet-terc dobava do 31. marca ni bila izvršena. Za g najst minu( jn bj |nora, odili že (ez pet n,hiut. dobo od 1. aprila naprej bo izdal Pokrajinski svet g Uve ur( s(fl mlnju in bj, jft gp vedno pri n;ein. korporaci) nove celoletne nakaznice za kurivo, b Končno je Eastman dejal: »Ko sem se zadnji-ki bodo dostavljene strankam na dom odnosno v g ,.rat mudu nfl japonskem, sem kupil vrtne stole, obratovalisče. ^ ■ ki pa so pre(.pj pr|Sli 0b barvo in sem jih zato Predpisi O proizvodnji in prodaji S sa"> prebarval. Pridite v mojo hišo in boste nad- b zorovali moje delo.« BiH ko to stoli, l , ... n sli in izurjenosti; bodito uverjeni. da so bo do ravajo obiskovat, sodniški tečaj in da jih spravijo - skrainosti ^trudila, kako bi obdržala o sebi do- vi gt. 2. ,J<1" § br<> mnenje. sklad z določili, objavljenimi v službeni obja- H Ali hočete vedeti, na kak način se zaljubi v vas kaka ženska? Povem vam to skrivnost. To , ■ , v.. , ■ ,■ . m zelie ni zraslo nn mojem zelniku. Slaven babjek, štva, da se drz.jo vseh predpisov, objavljenih v g k{ zavojggjl erca jn denarnice kar tri in dvaj- Sportne dovolilnice. Da nc bo zamude pri izstavitvi športnih dovolilnic, opozarjamo vsa dru- službeni objavi št. 1. selili žensk, je na vprašanje, na kak način se jo uspeha, odgovoril: »Nobene me-zadostuje navesti žensko do tega, 1 ju je, da smejo podrejeni mladeniči v okviru svoje i ua ^"tehnika dosega čudovite uspehe tudi pri organizacije ustanavljati športne odseke. Za tako g ,n05kili. mladeniče pa veljajo vse obveznosti, ki so zv ezane !§ z njih okvirno pripadnostjo GILL-u. 8 BBBBBBBBBBaBBBBBBBBaBBBaBBBBBBBB Sporazum C0NI-GILL. V zvezi s sporazumom, a '' , , '. ki je bil sklenjen med CONI-jcm in med Zveznim g l^pe do tega^^i poveljstvom GILL-a, sporočamo, da G1LL dovo-« (]a vori 0 gebj!^. SCanoni obsojen zarali partizanstva na 30 let Organiziral, vodil in podpiral je komunizem kot šef-primarij umobolnice na Studencu - Izgovarjal se je na dr. Hribarja in na lastno neprištevitost l Pred vojaškim vojnim sodiščem XI. armadnega zbora, oddelek Ljubljana, je bila včeraj, 29. muren, dopoldne in popoldne glavna raz-jirava proti šefu-primariju umobolnice na Studencu dr. Kanoni j u. Ž njim so bile soobtožene še nekatere druge #ebe. Obtožnica je dr. Kanoni ja obtožila zločinov organiziranja in podpiranja komunističnega partizanstva. Proti njemu je preiskava, ki se je vodila zelo obsežno in natančno, zbrala obširen obremenilni material. Prvotno je bila razprava določena že za 23. marca, a je bila preložena na predlog zagovornikov. Včerajšnja razprava jc začela ob <) dopoldne, je trajala celo dopldnc in pozneje, •ko je bilu opoldne prekinjena, od 16 naprej do večera. Dr. Kanoni je skušal zanikati krivdo, nli jo vsaj zvaliti na druge faktorje, ki naj bi bili nanj pritiskali Glavni in bistveni očitek je bil v tej smeri, da je dr. Kanoni organiziral, vodil i n podpiral partizanstvo ne samo v bolnišnici, marveč tudi izven 11 je v tako imenovanem vevškem sektorju OF. Obramba je skušala na drugi struni dr. Kanonija predstaviti kot človeka manj prištevitega, zato kazensko neodgovornega 7.a svoja dejanja. Dr. Kanoni so je tudi izgovarjal na dr. ltribarja, češ da je bil pod njegovim pritiskom in sugestijo. Priznal pa je na razpravi, da se je drugače zavedel velike dalekosežnosti dejanj. Kakor mnogi zločinci sc je on zatekel tudi k izgovoru duševne ruzkla^ nosti. Na podlagi izvedenega dokaznega postopanja jc vojaško vojno sodišče dr. Kanonija spoznalo zn krivega in ga obsodilo zaradi organiziranja in podpiranja komunističnega partizanstva na 30 let težke ječe. Razprava jc bila v nekdanji porotni dvorani in juvna. Znano je, da je bila umobolnica na Studencu dolgo časa zbirališče, skrivališče in orga-nizatorno središče komunističnega partizanstva. Nekateri zdravniki so mislili, da bodo mogli pod plašč svojega poklicnega dela skriti zločinsko podpiranje in organiziranje komunizma. Nepremišljenost in brezvestnost njihovih dejanj jc ljudstvo občutilo v strašnih posledicah. Javnost zato jemlje z zadoščenjem na znanje, du sc krivci tolikega gorja primemo kaznujejo. ^hJO&dkie novice. Prihodnja sobota je spet prva sobota v mesecu. Verniki se pozivajo, da se še z večjo vnemo in v večjem številu udeleže vseh pobožnosti. Koledar Sreda, 31. sušca: Gvidon, opat; Modest Krški, škof; Balbina, devica. Četrtek, 1. aprila: Venancij, škof in mučenec; Hugon, škof; Teodora, mučenica. Zgodovinski paberki 31. sušca: 1. 15DG. sc je rodil v La llaye na Francoskem Renč Descartes (Cartesius). Šolal se je pri jezuitih v La Flčche, služil kot častnik pod Tilly-jem v 30 letni vojni. Po daljšem popotovanju se je po letu 1629. naselil na Nizozemskem in živel samo za znanost, 1. 1G49. je odšel v Stockholm, toda ni mogel prenesti ostrega severnega podnebja ter je leta 1650. umrl; pokopan je v Parizu. Descartes jo začetnik nove filozofije; temelje, ki jih ji je dal on tako v vsebini kot v obliki, je preko Kanta ohranila do najnovejše dobe; oče moderne spoznavne kritike, odločen metodik in raziskovalec. V nasprotju s sholastiko, ki izhaja iz objektivnega sveta, je začel Descartes z metodičnim dvomom nad vsem in naslonil vsa razmišljanja na samo sebe se za-vedajočo zavest (Cogito, ergo 6um). Pomemben je tudi kot matematik, vpeljal je koordinatni sistem in ustvaril tako kažipot analitični geometriji; našel je novo rešitev enačb četrle stopnje in vpeljal črke x, y, z za neznanke — 1. 1722. se je rodil v Rohramu Franc Joseph IIaydn, starejši izmed dunajskih glasbenih klasikov. Njegova neizčrpna umetnost je izraz nekdanje avstrijske pobožnosti, veselosti in navezanosti na naravo. Izvor njegovi glasbi moramo iskati na nem-žko-madžarski meji, kjer so zlivajo narodne pesmi treh ljudstev, Nemcev, Madžarov iu Slovencev. Umrl je na Dunaju — I. 1727. je umrl v Kensigtonu pri Londonu Isaak Ne w t on, fizik, matematik in astronom, eden izmed največjih znanstvenikov vseh časov na prirodoslovnem polju. Njegovo glavno delo je postavitev zaključenega sistema mehanike in odkritje gravitacije, na kateri 6loni ves sistem nebesne mehanike. Udejstvoval se je tudi na polju optike — 1. 1814. so združeni Avstrijci, Prttsi in Ru6i zasedli Pariz: Napoleon, ki je prišel mestu prepozno na pomoč, ga je holel sedaj s silo osvobiditi, toda vojska ga ni bolela ubogati, zato se je čez nekaj dni odpovedal prestolu in 6e po sklepu zaveznikov umaknil na otok Elbo. Novi grobovi ■f" Kaplan Čuter Anton. V nedeljo, 21. marca, jo bil v Št. Jurjiu ob juž. žel. pokopan preč. gospod Čater Anton, ki je po dolgem trpljenju prečiščen umrl pri svojih starših v 46. letu starosti. Služboval jo kot kaplan v Kamnici pri Mariboru in v .Sv. Križu pri iiogaški Slatini, Ilog mu bodi plačniki •f" Dr. Miroslav Škof. Iz Rajhenburga jo do-šla nepričakovana žalostna novica, da je umrl 12. marca v krški bolnišnici po kratki bolezni gospod dr. Miroslav škof, okrajni zdravnik v Raj-henlnirgu. Požrtvovalnega, priljubljenega in uglednega zdravnika, dobrotnika bolnikov iu revežev ohranimo v najlepšem spominu. Naj rajnima sveti vefna luč! Vsem, ki žalujejo ra njima, naše iskreno sožalje! Dolgočasni so večeri brez prijetne glasbe! Veliko izbiro lepih gramofonskih plošč, drobrih gramo tonov, prvovrstnih klavirskih in diatonifnih harmonik vseh vodilnih tovarn, dobite v veliki izbiri samo pri ikrtk&a Prešernova ulica 44 Oglejte si jih neobvezno — Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi pelek, 2. aprila. Popoldne od 4 do 5 skupna adoracija, nato premišljevanje in predavanje. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. — Rekolekrija za gospo in matere bo v Lich-tenturnu v sredo 31. marca ob 4 popoldne in v četrtek, 1. aprila ob 8 zjutraj z nagovorom ter skupno sv. mašo in obhajilom. Prisrčno vabljeni. — Bratovščina sv. Rešnjega Telesu bo imela svojo mesečno pobožnost jutri. 1. aprila, v uršu-linski cerkvi. Ob pol šestih bo prva sv. maša, ob Z Vrhnike Zahvala vrhniškega županstva. Rodbina Kun-stel z Vrhnike jc darovala za občinske reveže na Vrhniki znesek 1000 Lir mesto venca na grob blagopokojnemu dr. Tominšku, odvetniku iz Ljubljane, za kar so županstvo imenovani rodbini toplo zahvaljuje tudi v imenu podpiranih. V dveh mesecih se lahko naučite sami doma tujih jezikov, če se boste poslužili metode slovitih profesorjev. Jezikovni tečaji leh profesorjev so posneti na gramofonskih ploščah ..llnOua-ptione" tn sicer za italijanščino, nemščino, angleščino, francoščino, španščino itd. Ogled je neobvezen, dobite jih le, dokler zaloga traja pri $A/0UČAI Prešernova 44 šestih sv. maša z blagoslovom za žive in rajno člano bratovščine. Udeleženci imajo ta dan popolni odpustek. Vabimo k obilni udeležbi. — Zahvala. Ob žalostni smrti našega dragega sina in brata Joicta Juduiča, ki ga jo smrt v tako zgodnji mladosti iztrgala iz naše družine, izreka iskren Bog plačaj vsem, ki so kakor koli počastili njegov spomin z molitvijo, venci ali ga spremljali v Dvoru na njegovi zadnji poti, zlasti fč. duhovščini, in ga še nadalje priporoča v molitev — Družina Judničeva. — Razstavo sodobne slovenske knjigo priredi v svoji prodajalnici Pred škofijo 5 LJUDSKA KNJIGARNA v uedeljo, dno 4. aprila. Razstava lx> odprta od 9 dopoldne do 5 popoldno. Ob 11 bo o najnovejših slovenskih knjigah govoril urednik dr. Tino Deheljak. Nalo bodo iz svojih del recitirali sledeči avtorji: Jože Dular (peanii), Janez Jalen (odlomek iz II. dela Bobrov), Jožo Krivec (iz knjigo Dom med goricami), Janko Kociper (iz romana Goričanec), Severin šali (pesmi). — Ker bo to res lep in kulturno pomemben dogodek, prisrčno vahimo vso ljubitelje lepe knjige. — Ljudska knjigama v Ljubljani, Pred škofijo 5. — Pomladansko deževje jo začelo. V ponedeljek je začelo še nekoliko silneje deževati. Z malimi presledki je deževalo ves dan in ponoči. V lorek zjutraj in dopoldne je dež poslajal gostejši in močnejši. To pomladansko deževje, ki je enakomerno, je ugodno za polja, posebno ugodno jo za kaljenje raznih, že vsejanih semen. Ljudje so zlasti vsadili zgodnji grah, čebulček, česen, razno solato in drugo povrtnino. V ponedeljek je bila najvišja dnevna temperatura za neka| stopinj nižja od prejšnjih dni in je dosegla +10.4» C. V torek je bil jutranji temperaturni minimum -f 6.8° C. Temperatura pada. a zračni tlak se dviga. Barometer se je včeraj dvignil na 704.5 mm. Stanje vode le bilo letos že zelo nizko. Ponekod niso mogli mleti zaradi prenizke vode. Trije zlati laski deda Vseveda Spisal K. J. Erb«n - Hisal Ivan Romih Iz Je!a in življenja - od iu in tam Iz Gorizije j 24. obletnica ustanovitve fašizma. V torek, 23. marca smo praznovali 24. obletnico, kur je bil v Milano ustanovljen prvi fašjo. Kakor v vsej državi smo tudi v našem mestu pomembni jubilej slovesno obhajali. Vrhunec praznovanja je pri nas tvorilo svečano zborovanje, ki se je ob treh popoldne vršilo v bogato okrašeni veliki dvorani Verdijevega gledališča. Dvorann ie bila nabito polna na jodličnejšib zastopnikov strankinih organizacij in vseh oblasti z g. pre-fcktoin na čelu. Slavnostni govor ie imel general Evcen Coselcshi. ki ie nalašč za lo slovesno priliko dospel k nam. Njegova izvajanja so žela navdušeno odobravanje. Z Gorenjskega Smrt zgledne matere. V Peračicl pri Brezjah na Gorenjskem je dne 14. marca t. 1. umrla pri sinu Jakobu Lan g u s Neia, Zadnekova mama, v 85. letu starosti. Bila jc to sveta žena. polna resnične preprostosti, žive, neomajne in dejavnostne vere, kakršnih ima današnji čas zelo malo. Imela je dvanajst olrok, od katerih so tri hčerke misijonarke v misijonskih deželah, sin Jožo je v Ljubljani magistralni ravnatelj, priznan organizator in ljudski govornik, hčerka Polona je prav do pred vojne sna-žila brezijansko Marijino cerkev. Poleg lastnih dvanajstih oirok jc vzredila iu vzgojila še trinajdt tujih otročičev in begunčkov iz prve svetovne vojno. Bila je vsem svetel vzgled nedopovedljive pridnosti, čudovite vztrajnosti in potrpežljivosti, bila je žena molilve. Vsako nedeljo jo šla dvakrat k sv. maši kljub oddaljenosti doma od cerkve, kljub lako veliki družini in vsemu gospodinjstvu. Iz cerkve je šla skoraj vedno santa in se je izostala družbe, da je lahko molila sv. rožni venec. Pri vsem tem pa ni bila vase zaprta in čemerna, nasprotno, v družbi je bila vedno vesela in nasmejana. Ni epekla peke kruha, da ne bi nekaj dila revežem, ki so imeli pri njej posebno zatočišče. Kakor je bilo njeno življenje težko, polno 6krbi. dela in trpljenja jn celo stradanja, je bila njena smrt lahka in še lažji prehod iz solzno doline k Bogu, plačniku svojim dobrim in zvestim ter stanovitnim. Priporočamo jo v molitev. Naj uživa večno plačilo za vse nešteto dobrote. S Spodnjega štajerskega Teden nemške mladine v Celju. Glavna prireditev v tednu nemške mladine v Celju je bila v četrtek, ko je bil prirejen v Nemškem domu roditeljski večer, ki mu je prisostvoval med drugimi tudi zvezni mladinski vodja Schilcher. Prvi nastop gledališke družine v Laškem. V okviru Hftlmatbunda je bilo v Laškem kot deseto v celjskem okrožju ustanovljeno gledališko društvo, ki je v razprodani dvorani prvič nastopilo z Anzengruberjevo igro »Slaba vosi«. Pomoč za tuberkulozno je bila z odredbo šefa civilne uprave raztegnjena tudi na Spodnje Štajersko. Avtomobilska nesreča. Na Jožefovo opoldne jo s Pobrežja pripeljal osebni avtomobil in se z vso silo zaletel v zadnji del težkega tovornega avtomobila, ki je vozil v 6tneri proli pokopališču. Po naključju je šofer ostal nepoškodovan, čeprav so jo prednji del osebnega avtomobila popolnoma razbil. Posebno znamko je izdala nemška pogina uprava za dan zaobljube mladine. Prodajali jih bodo od 26. marca do 15. maja v«i večji poitni uradi. Znamka bo zelena za 6 + 4 plenige in je bila tiskana v državni tiskarni na Dunaju. Iz Hrvaške Predavanje o Furlanijt. V soboto teden je predaval v Zagrebu prof. dr. Alessandro Vigevanl o italijanski pokrajini Furlaniji in njenih najznačilnejših življenjskih pojavih. Furlanija je preda-vateljeva ožja domovina. Pod okriljem Ljudske univerze • prirejeno prcdavaujo jo vzbudilo med Zagrebčani veliko zanimanje. Zdravstvena statistika. Zagreb ima 7 bolnišnic in zdravstvenih zavodov, 104 zdravnikov, 3012 bolniških postelj, nad 30 lekarn ter 229 lekarnarjev in njihovih solrudnikov. Vsa Hrvatska ima 439 zdravstvenih ustanov, 502 zdravstveni občini, 267 zdravnikov teh občin, 20 zdravstvenih zavodov in domov narodnega zdravja, 51 zdravstvenih postaj, 211 protimalaričnih ustanov, 33 antirabičnih, 20 anti-trahomskih, 25 anlituberkuloznih, 135 anlivenerič-nih, 17 bakteriološko epidemioloških in 15 kemijskih ustanov, 47 kopališč, 42 šolskih poliklinik, 21 ustanov za zaščito otrok in mater, 5 dečjih kolonij, 12 sanitarno tehničnih ustanov, 11 ustanov za splošno ambulančno delo in 21 drugih v zdravstveno stroko spadajočih ustanov. Iz Srbije Govor ministrskega predsednika N"diča z.a obletnico pakta. 25. marca zvečer je govoril v srbskem radiu ministrski predsednik Ncdič in obravnaval podpis pakta 25. marca in usodne dogodke 27. marca 1941. Med drugim jc i/rekel deset obtožb proti Angliji, proti pucistom in proti jugoslovanski vladi ter jim očital, da so grobokopi Srbije, srbskega ljudstva in srbskih otrok. Obtožil jih je: »1. zaradi puča 27. marca 1041, ki je bil zarota proti obstoju lastne zemlje in naroda; 2. zaradi tega, ker niso sprejeli pakta s 25. ma.rca, čeprav ni tn Jugoslaviji garantiral samo miru in varnosti, ampak tudi celotni državi svobodo, ljudstvu pa mirno življenje. Vse to so uničili po židovskem geslu: raje vojno kakor pukt; 5. da 60 domovino pahnili v vojno na 'ljubo tu jcem in nato bojazljivo zapustili bojišče; 4. da so najprej ukazali armadi brezpogojno kapitulacijo, jo pn nato preko londonske radijske postaje pognali v zločinsko pustolovstvo, kar je nedolžno srbsko ljudstvo drago plačalo; 5. da so 22. junija 1941 podpirali komunistični upor v Srbiji in da 60 nesramno zapeljali ljudstvo; 6. da so po zaukazani brezpogojni kapitulaciji i/našli nekakšno vrhovno poveljstvo v domovini in nekega Uraža Mihailo viča, da so objavljali napredovanja upornikov in njihova odlikovanja, da so hujskali na upor in v srbskem ljudstvu ustvarili zmedo; 7. da so bili najprej zu Mihajloviča in sedaj proti njemu s komunisti, zdaj za Angleže in Ameri-kance, zdaj zu boljševike, nikdar pa ne za Srbo in njihovo politiko; 8. da cclo po dveletni porazni bilanci njihovega blaznega udejstvovanja še naprej liujskajo in ljudstvo podpiliujcjo k uporu, kakor da bi imeli željo, da Srbijo izbrišejo; 9. ker fakoimenovana jugoslov. vlada v Londonu molči kot riba in dopušča, du srbskemu KO PRIDE DO SVOJEOA GRADU, MU PO-VEDO Z VELIKIM VESELJEM, DA SE MU JE RODILA PONOČI KRASNA 1IČI. BILO JE VPRAV TO NOC, KO JE KRALJ GLEDAL PRI OGLARJU TRI ROJENICE. KRALJU SE POMRAČI CELO, POKLICE SVOJEGA SLUŽABNIKA TER MU REČE; : I*OJDI TJA V GOZDI V KOCI STANUJE OGLAR; ON NAJ TI DA MALO NOVOROJENO DETE. VZEMI GA IN NA POTI NAZAJ GA UTOPI v VODI. AKO GA NE UTOPIŠ, BOS SAM PIL VODO!-: ljudstvu v njenem imenu govore krščeni in nc-krščeni govorniki ne Srbi nekakšni Hnrrisoni, Erdiidiji, slaboumni častniki, pučisli, ki za klavrno pridobljene |>oložaje nesramno prodajajo kri lastnega narodu; tO. ker takoiinenovena jugoslovanska vlada v Ix)iidonu 7. nobeno besedo ljudstvu ni povedala nuj miruje in naj se ne pusti speljati glasovom boljševiških rabljev.« Ob koncu je ministrski predsednik dejal srbskemu narodu: »Vojna lahko še dolgo traja in srbski narod jc navezan sam nase. Da si Ik> pridobil dostojno mesto v Kvropi, mora hrabro prenašati posledice vojne in podpirati tiste, ki žrtvujejo svoje življenje za obrambo K v rop o pred rdečo nevarnostjo.« Drobna ljubljanska kronika Koneert solistov v frančiškanski ccrkvl. V nedeljo 4. aprila bomo ob pol 7 zvečer slišali na solističnem koncertu v frančiškanski cerkvi izbrana dela naših skladateljev Kimavca, Muva, Premrla in Tomca. Izvajali bodo posamezno točko topa koncerta dobro poznana pevca gdč. Nuša Krista-nova in g Tono Petrovčio ter priznani or-gunist fr.'Kunizij Kricelj. Mnogo udelcžon-rev akademsko službe božje si jo žo večkrat želelo slišati prvo pevko tega zbora s ka- . kim daljšim sporedom; tej želji bo prav i gotovo ustregla lia ncdoljskoin koncertu Prav gotovo ne bo nič zuostujal g. Tono Petrovčič, ki ga poznamo že h premnogih koncertov in nastopov v operi ia o katerem tudi vemo, da no odpovo, čeprav mora več-1 krat kar iznenada prevzeti nelnhko točke. | 9.o prva vest .io vzbudila živo zanimanje za' la koncert, vstopnice pa bodo v predprodajl šelo v čotrtek ua frančiškanski porti. i Kmetova ljubezen do zemlje jo osnovni motiv Velikonjovo igro »Vlšnrska polena«, včasih pa jo tudi vir sovraštva in strasti. Vsak bo i l>a utihne v njenem poslednjem obleinu, ki s svojo nespremenljivostjo dvl-ira dušo od zemljo k njenemu Stvarniku, živi len lo na tej naši zemlji jo pesniško orl-sn Veiikonja v »Višarskih polenih., ki jih v nedeljo uprizori ltokoilelski oder. Snorcd violinskega koncerta, kl ga bo Izvajal virtuoz O. Ciompi v ponedeljek ». aprila ob pol 7 zvečer v veliki filharmonič-«f dvorani: 1 Vivnldi: Koncert v D-iluru or> 3 St. t) (Poslednji!: 2. »acli: Cliiceonn; a Hoethovcn: Kreutzcrjcva sonata op. lc; •4; principe: V , gozdovi h Ilenonu^^. Chopin: Nnklurno (poslednju delo), '» ■0 velikih in malih kupčij, ko jo bilo prodano nepremičnin za pribilJ.no vrednost 50 milijonov lir Da ju res veliko nepremičnin v Ljubljani' naprodaj. kažejo tudi mnogi oclnsi po časopisih. Zanimivo pa jc, da so že. davno prod 100 leti ljudjo polagali primerno važnost nn časopis-J ni oglas ob priliki prodajo nepremičnin.! Najstarejši objavljeni oglas o prodaji nepremičnine jo pač oni, ki jo bil leta 17117 objavljen v Vodnlkniu »Ljubljanskih novicah«. Tnkrnt jc »nntlskovnlec novic« ponujal lia prodaj »ono dobro zidano, ne lepim kraji ležečo hišo, ki neso lctnigu činža ali najema 218 fl.i Zanimanje za mineralne vode. Pred to vojuo je Ljubljana zaužila sicer znatno količino brezalkoholnih pijač, zlasti mineralno vode. vendar v primeri s sedanjim kon-zumoin manj. Medtem ko jo prej znašala letna poraba mineralne vodo v Ljubljani povprečno 220.00 litrov letno, znaša sednj povprečno okoli 400.000 litrov In šo narašča. Vzrok je predvsem v manjšem konzmnu alkohola in pa tudi v tem, ker je mineralna voda izvrsten dodntek k hrani ter olajšuje prebavo, zlasti sednj pomladi. Po vsaki hrani namreč požlrek mineralno vode prijetno učinkuje, enako tudi kot dodatek k "drugim pijačam. Vsa mlneralun voda, ki jo Ljubljana sedaj zauživa, prihaja k nam iz Italije ter jo prav dobre kvalitete. Knkor | vidimo torej. Ljubljančani in tudi okoličani' ' pruv pridno segajo po toj osvežujoči pijači. Gledališče Opera: Sreda. 3t mnrea, ob 17: »Evgcnlj Onjcgln«. lied Sroda. Četrtek, 1. nprlln, ob 17: »Thals«. Izvon. Ceno od 2» lir nnvzdol. Petek, 2. nnrlla, oh 17: »Zemlja smehljaja«. Izven, Cene od 28 lir nnvzdol. Sobota, II aprila, ob 17: »Evgcnlj Onjcgln«. lied B urama: Sreda, SI. marca, ob 17.30: »Mirandolina«. lied A. Četrtek, 1. april«, ob 17.30: »Prava ljubezen«. Hod Četrtek. Petek, 2. aprila, ob 15: »Kralj na Retnjno-vl«. Izven. Zelo znižane ceno od 12 tir navzdol Sobota, 3. aprilu, ob 17.30: »Jesen«, Znižane ceno od 15 lir navzdol, Poizvedovanja Moški dežnik sem pozabil v soboto 20. t. m. na klopi v Tivoli glavni drevored. Pošten najditelj naj pn odda proti nugradl pri vratarju Ljubljansko kreditno banko. Z aprilom novi roman! Vse čitatelje »Slovenca« opozarjamo na noš novi egiptovski roman ,čaša egiptovskega podkralja' izpod peresa U. Mionija. V vem romanu je s pestro in živahno besedo prikazana zgodba egiptovskega podkralja Jožefa in njegovih bratov. Živahno je opisana doba znanih »sedem debelih in sedem suhih let«. — Zanimiv je razplet dogodkov tedanje dobe, ki prevzamejo bralca tako, da nestrpno pričukuje nudaljevanju vse do konca. Prepričani smo, dn bo ta naš roman pomnožil število Slovenče-vih« naročnikov. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja. 4. aprilu, ob pol 0 popoldne: igra iz kmotskega življenja »Vlšarska polena«. Opozarjamo na predprodnjo vslonple, ki ho ua dan predstave od 10—12 in dve uri pred predstnvo v društveni pisarni, Potrnrkova 12-1., desno. FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, 4. nprllHj ob 5 popoldne: »Zmaga luči«, miste rij. krstna predstava. Vstopnice dobite oil četrtka daljo v trgovini Sfiligoj in na d.iu predstavo pri blugajul 1'ruučibkausko dvorane. RADIO. Sreda. 31. marca: 7.30 Operetna glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovouščinl — 12.45 Operna glasba — 13 Nn-povod časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstvn Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glnsba — 13.25 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Pesmi in nnpevi — 14.30 Koneert tenorista Antonn Sladoljeva — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert violinista Alberta Dortnelja — 17.45 Pisnim glnsba — li) Govorimo Italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lnhkn glasba — 20 Napoved čnsn, poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Radio za družine — 21.15 Devet Beethovnovih simfonij. Drugo simfonijo vodi dirigent Igor Markevlch — 21.00 Predavanja v slovenščini -- 23.10 Pesnil zn vse okuse vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročiln v itali JanSčiul, ' LEKARNE Vnfnn «tn»hn trnu In lrkarnr; mr. l.eustek. Jtcslieva ccstn 1: mr. Bahovec, I Konurrsnl trg 12, ln uir. Komotur, Vič, I TrZaska cesta 48. S. S. VAN DINE: 32 Umorjeni Kanarček »Priznam,« Jo dejal, »da si s to metodo žo imel uspehe. Mislim pa, da je v tem primeru tvoja psihološka metoda popolnoma odveč. Zločin ,;e preveč vsakdanji. Zdaj potrebujemo samo še dokazov. Teorije so popolnoma nepotrebne. Ce bi ne bili časnikarji spletli okrog tega zločina celega romana, bi ga občinstvo že davno pozabilo.« 'Ce fii popolnoma "prepričan o tem,« je resno odvrnil Vance. Medaj se ti za ta primer ni treba več zanimati, ker ne l>oš imel uspeha. Domnevaš, da gre za čisto navaden zločin. Jaz jia sem prepričan, da jo bil ta zločin tako spretno vprizorjen, kakor malo kateri. Veruj mi. da ga nikakor ni izvršil navaden zločinec. Človek, ki ga je pripravil Jn izvršil, ima nenavadne duševne sposobnosti!« Vancejeve besede so bile lako prepričevalne, da se Markham ni upal več norčevati iz prijatelja. ampak ga je samo vprašal z ironičnim nasmehom: j Povej mi torej, kako si prišel do tako fantastičnega zaključka? »Prav rad,« je odvrnil Vance in se ozrl za oblački dima, ki so se dvigali proli stropu. ■'Dobro veš,< je začel s svojim brezbrižnim glasom, -da ima vsaka umetnina neko lastnost, ki jo kritiki imenujejo zagon, to se pravi navdušenje in spontanost. Kopija nima tega svojstva; je preveč popolna, preveč skrbno narejena, pre- več natančna. Celo ljudje, ki se malo razumejo na umetnost, bodo opazili gotove nedostatko na Bo-ticellijevih ali Bubensovili delih. Na originalih so Ii nedostatki brezpomembni. Tisti pa, ki kopira, se jih izogiba in si prizadeva, da zvesto posnema original do zadnjo podrobnosti. Umetnik pa si jo v svesti svoje stvariteljske moči in se zato ne zmeni za tako natančnost. In prav tukaj je razlika. Nihče ne more posnemati navdušenja 111 spontanosti originala. Naj bo kopija še tako popolna, je med njo In originalom velikanska psihološka razlika. Iz kopije odseva skrajna natančnost, zavest in pedautnost... Me razumeš, dragi Markham?« »Zelo poučno je tvojo razpravljanje, dragi učitelj.« Vance se je smehljaje priklonil in nadaljeval: s-Zdaj pa si oglejmo umor gospodične Odeli. Ti in llealh trdita, da gre za navaden nizkoten in brutalen umor, brez domišljije. Medtem ko sta vidva s Heathom iskala sledove, sem jaz proučil vso zadevo s psihološkega stališča. Spoznal sem, da to ni pravi roparski umor, ampak samo zvest posnetek, ki ga ni izvršil spreten vlomilec, ampak nenavadno nadarjen in sposoben posnemale«. Priznam, da je zares spretno zasnovan. Vse je preveč natančno in popolno, da bi moglo biti pristno. Prepričan sem, da je le posnetek, ne pa originalno delo.« Umolknil je in pogledal Markhama.. >Upam, da se pri tej moji razlagi nisi preveč dolgočasil?« 3,Le nadaljuj,« ga jo vzpodbudil Markham. Iz naglasa, s katerim je izgovoril te besedo, sem spoznal, da ga Vancejeva razlaga silno zanima. -Kar se dogaja v umetnosti, se uresničuje • tudi v življenju,« je nadaljeval Vance. »Vsako člo- veško dejanje nosi pečat iskrenosti ali potvorbe. Poglej na primer dva človeka, ki jesla pri isti mizi. Oba enako držita nož in vilice in delata isto kretnje. Čeprav pozoren opazovaloc ne more ločno (»vedali v čem se oba razlikujeta, bo vendar mogel takoj povedati, kdo izmed obeh ima pristno vzgojo in kdo si le prizadeva, da bi posnemal,« Puhnil je velik oblak dima proti stropu in se še bolj udobno vsedcl v naslanjač. »Kakšne so značilnosti navadnega roparskega umora? Brutalnost, nered, naglica, premetani predali, nered na mizi, vlomljene skrinjice, prstani strgani žrtvi s prstov, pretrgane verižice, raztrgana obleka, prevrnjeni stoli in 6velilke, razbite vaze, zmečkane zaveso, razmetano cvetlice itd. Saj so lo najbolj znane značilnosti. A pomisli nekoliko... Ali poznaš primer, razen v romanih kjer bi se vse te stvari pojavile čisto natančno, kakor sem ti jih naštel? Kateri zločin je v vseh podrobnostih tehnično popoln?... Niti eden! Zakaj pa? Pač zato, ker se vse. kar je resničnega v življenju, ne podvrže gotovim v naprej določenim pravilom v vseh podrobnostih. Zakon slučajnosti in zmotljivosti se povsod uveljavlja.« Poglej zdaj ta zločin. Kaj opaziš, če ga natančno proučiš? Takoj boš opazil, da je bilo vse pripravljeno z največjo skrbnostjo v vseh. tudi najmanjših podrobnostih, kakor v kakem romanu. Priznati moraš, da je skoraj matematično popoln. A prav v leni je dokaz, da je bil premišljen in že v naprej pripravljen. Zamisel torej ni spontana... lil vendar ne morem pokazati nobene značilne napake, ker je napaka prav v tem, da nima napak. Vse, kar je popolnoma brez napak, pa lii pristno, ni naravno! I EL KINO UNION itd Ljubezen ln ljubosumnost odločujeta v preiskavi zločina, kjer je dosti osumljencev, a en sam krivec »Kdo je morilec?« V glavnih vlogah: Marla de TaRnndv, Korene Klss In drugI — — — PREDSTAVE: ob delavnikih ob l* In 18.SO: ob ncdoljah I11 praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 tn 18.30 (EL. •Ml KINO SLOGA Lepa aprilska komedija »Mož za mesec april« V glav. vlogi: Vanna Vannl, Curlo Romano. PREDSTAVE ob 14.30, 16.30 in ob 18.30. reu KINO MATICA U-II Družinska tragedija stcUskega plcmenltaša Ljubezen, ki je vodil? do blaznosti. »Ljubosumnost« V glavnih vlogah lepa Lulsa Ferlda In mar-kantnl Rold. Lupi. Klim najgloblje vsebine. Predstavo dnevno ol) 16.30 In 18.30; v nodeljo ob 14 'n man tn 18.30 Dnevno ub 14.30 in v nedeljo ob 10.SO zgodovinski vclefllm »Leon Dainaščan« z Dorls Durantl ln Carlo Candlanl MaSi oglasi V malih oglasih velja pri Iskanja službe vsaka besed« L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa {e beseda po L 060. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. j Kupimo g Kože divjačine: lisičje, dlhurjeve, polhovo, kunje ln od domačih mačk kupuje ROT, krznarstvo. Mestni trg 5. (k Stare srebrne predmete ln kovance kupimo po najvišji ceni. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka Kolesa Več tricikljev rabljenih in liovlh razprodaja zu. zelo nizko ceno Gasogeno - Merkur, ruliarjeva St. C. Razprodaja bicikljev voč dainsklh ln moških za zelo nizko ceno naprodaj. Gasogeno-Merkur, ulica 12. k Puharjeva št. £. fflS jlSIMr jSikUlOSOTHjL IASSATIV0 • DEPURATIV0 • DIGESTIV0I KI MEHČA. ČISTI POMAGA PREBAVL J ATI cura intesjino, šfomaco, feqefo| „ .. e reni zdravi črevesje, želodec, iolraj in obisli L4.U0 U SCAT01A ' 1.0.7] IA BUSTA CON I OOSII j L «.40 ŠKAIIA • 1. 0.7} IAV01ČEK S l DOZAMI j LKB. Q. KANZONt « C. . MILANO Tla Vala S | Službe B Dolie: Pošteno dekle sprejmem k 3 osebam. Plača In lirana dobra. Nastop takoj ali po do- | govoru. Naslov v upravi »Slovenca« povl St. 2102. Ju i»s|em| Njivo ali travnik za preorat vzamemo v najem. Ponudbe lia Rokodelski dom v Ljubljani. (n > 1 ' . tfv'- V ..<•.'■ '-'t oftije v pokrajino, ki mu je čisto nova. Premišljuje o zemlji, ki jo bo videl, o ljudeh, o govorici, o kulturi in o vsem, kar jc značilnega za novo pokrajino. Ves čas gledaš v duhu zemljepisno karto, katere podoba je približno vse. kar si predstavljaš o deželi, v katero potuješ. Prejšnjo noč sem si naročil poslclj v spalnem vozu, za naslednjo se to ni splačalo, kajti v kupeju je bila prazna klop. Legel sem in zaspal. Ko sem sc prebudil, sem bil žc ua otoku Bojani. Žal mi je bilo, da sem zamudil priložnost, da bi si vsaj skozi okno vlaka ogledal mesto Stralsund. Pred 10 leti som bil lam ua veselem študentovskem potovanju. Proti jutru je |>ostalo hladno, da mi jc dežni plašč, s katerim sem se pokrival, komaj zadostoval. Krenil sem v jedilni voz in si naročil vročega čaja. Pokrajina je postajala verno liolj zanimiva. Skoraj sama ravnina z borovimi gozdiči ali s severnimi palmami, kakor jim pravijo. Tu pu tam sc jc leno obračala velikanska vcternica mlina na veter. Stavbe, ki sem jih videl, so bile večinoma vdeče, opeke zidane, precej pa je bilo tudi lesenih. V Snssnitzu, ki jo pristanišče Rojane, smo prišli do Vzhodnega morja. Vonj po vodi jc bil isti kakor v Dubrovniku, morje samo pa je tu zelenkasto kalno. Dejansko sc ti zdi, da si prišel do velikanske reke, prek katere nc vidiš ua drugo stran. Uradniki na meji so bili ljubeznivi in so z uglajeno obzirnostjo opravili obmejne formalnosti. Potem jc zapeljal vlak počasi na trajekt, to je na poseben parnik, ki pelje do Trelleborgn na švedskem. Znamenita vožnja po morju, pri kateri lahko sediš v vlaku ali pu sc jiovzpneš na krov parnika. znaša približno 100 km, nudi pa popotniku prijetno spremembo. Nekaj časa si ogleduješ s krova Vzhodno morje: pri tem pogrešaš snega skalovja ob obali in prijetne modrine. Morje jc sivknsto zeleno, obala pu nizka in zelena. Oii ločnici med zemljo in morjem leži nekaj lepili kopališč, mestoma pa jc prehod močvirnat iu z visokim trst.jem obrasel. Časa imaš dovolj, da zaviješ v restavracijo, kjer imaš prvo priložnost, da menjaš švedske krone. (Dalje.) Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarji izdajatelj: Inl Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčii