40. številka.
Trst. v ponedeljek 19. februvarja 1900.
Tečaj XVX
..edinost** zhmja enkrat na dan. razuit neiieij iu
praznikov. ob »>. uri zvečer.
Za celo leto........kron
za pol leta.........
za <Vtr! leta........ <;
z , en mesec........ 2 kroni
Naročnino je pmčevali naprej. Nk ita-roibe hrez prjnifnf turnraiM> u> uitrava ne orirt.
Po tol>akarnali v Trstu *e p roda.jej o po--june/ne -tevilke j»o (i «totink »:> nvč>; izven Trsta pa jk> S stotink 4 it+Tf+f
Telefon <il\. MM. *	•
t
Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 'Ah več kratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zalivale. <lo muči otrijLsi iul. se računajo po pogo<lhi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovnni >lm>iai se ne sprejemnjo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravilištro. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravnfštvo. in sprejemanje inseratov v ulici M.»lin piccolo stv. .">. 1 1. tia«lstr.
Izdajatelj in dgo7orni urednik Fran Godnik.
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
:
Narodni čut v Istri.
ii.
Prebivalstvo Istre je bilo vedno nasprotno združenju z Italijo; in ako tekom /ir«uloviti«- vendar nahajamo eden ali drugi kraj, eno ali drugo mesto v Istri združeno politiški s prekomorskim! deželami, se je to zgodilo i k,i j proti volji I strano v, nego-li iz »bratske ljubezni njihove. Kdor nepristranski proučuje zgodovino Istre, mora se prepričati o resničnosti gornje trditve.
Gospodstvo rim-ko, ne italijansko, je v na~i deželi v resniei zapustilo— sledi osebi, ali to ~To se je zgodilo tudi v vseli drugih krajih, kjer -e je To gospodstvo širilo. S padom rimskega eesarstva je nehalo tudi Iatin-stvo — ne i t a 1 i j a n s t v o, katerega sploh ni se bilo na svetu — Istre! < M to<ra časa je bilo v Istri rimskih ostankov. ki nix> bili še po|x>lnoma iznarodili starih prebivaleev ilirsko-traške narodnosti; razun njih pa so se dotaknili Istre različni barbarski narodi, ki so od severja in vzhoda prihajali v sredino in na jug Evrope. Od germanskih, avarskih, hunsih narodov se niti eden ni ustavil v Istri: pač pa so v sedmem stoletju jhmI vladanjem Bizanta Hrvatje in Slovenci zasedli vse kraje ml Donave in Drave do jadranskega morja ter se nastanil: tudi v večjem delu Istre. Praznine, ki jih nahajajo italijanski pisatelji v zgodovini Istre, "1 teira časa do trinajstega stoletja, morajo biti izpolnjene z hrvatsko zgodovino. Pritožbe latinskih gosjx>dov na shodu pri Rižann in dejstvo, da je ista »prejasna« beneška republika morala plačevati davek kraljem hrvatskim, so dovoljne priče o tedanjem narodnostnem stanju v Istri. Kdor hoče pisati zgodovino Istre, mora se ozirati tudi v hrvatske arhive in na razvoj hrvatskega kraljestva, mora posegniti tudi za knjigami, ki so jih napisali slavni Kukuljevie, Ljubic, Rački, Smieiklas, Klaie in toliki drugi, kateri so se več ali manj bavili z zgodovino južnih Slovanov. In ne le omenjeni viri so povsem nepoznani italijanskim pisateljem: tudi Valvasor, Ofroerer, < zoernig, tudi Toma arhidjakon, Luei<\ Farlatt; niso na boljšem pri njih.
< >d trinajstega stoletja naprej Istra ni bila nikdar vsa enega gospodarja, dokler ni prišla pod Avstrijo. Benečanska republika, »gle;-ki patrijarh i, pazinski grofi so se borili neprestano za p realnost v istej. Benečani so le z največ i mi napori /.a mogli dobiti neke važne točke v deželi : dobrovoljno se Istrani niso n i k <1 a r p o d vrgli U e -ne t kam in ve<ltio so iskali priložnosti, da —e jih rešijo, ako so slučajno, vsled sile ali prevare, pali pod njih oinrženi jarem.
To je zgodovina. A nikdar ni bilo Istranov, brez razlike narodnosti in jezika, ki so blagosl ovijal i benečansko vlado ali obžalovali nje propast. Je-li moglo biti drugače? Pod beneeanskim gospodstvom je zginila svo-lx>da in avtonomija občin: trgovina in plovba sti ostali z a sta re 1 i, g o z d i so se uničili, dežela osušena in <»drta do kosti! Izključno le korist be-nečanskih oligarhov je bila odločilna in tej koristi se je moralo vse podvreči ali umakniti.
Narodni čut Istranov je I>i 1 vedno nasproten Benetkam: oni so videli v njih zanikanje vsake svobode, pomanjkanje vsake pravičnosti, pohlepnost za oligarhičnim go-gospodstvom! Prav za prav ni bilo v onih časih narodnega čuta. Ali če se o takem hoče govoriti in ga upoznati, ta čut ni bil v Istri nikakor italijanski. Xe samo kmečke občine, ampak tudi nekatera mesta na morju so imela slovanskega prebivalstva. Po vsej deželi seje vršila služba božja v stan »slovenskem jeziku : to se je godilo v istem Kopru in Novigradu. V javnih spisih, kakor je bil glasoviti ^ raz-
vod istrijanski« iz leta 127") ali 1325, rabili so nemški jezik za posvetne gosposke, latinski za eerkvene in hrvatski za n a rod!!! Ko so vladarji avstrijski j>ostali gospodarji grofije istrske, tudi oni so prišli večkrat v navskrižje z Benetkami in v obrambo svojih pravie do Istre so se sklicevali na hrvatsko državno pravo, kakor ono, ki objema tudi Istro. Tudi bani hrvatski so si bili svesti svojih pravic do Istre. V tem oziru piše zgodovinar »Ecclesiae zagrabien-sisc, Adam Baltazar Krčelić, da se je ban Toma Ilakač-Erdedi moral odpovedati časti, ozlovoljen proti cesarju Rudolfu III. (159t>.) in zahtevajoči, naj se mu povrne Pazin v smislu prisege nadvojvode Maksimilijana (murmurando vehementius de iuiqua eius at<|iie Istri ae a regno Croatiae e saera eorona a v u 1 s i o n e)!
Torej zgodovina ni baš ugodna trditvam vročih glav, ki bi na vsaki način hotele, da je Istra izključno italijanska zemlja, in to iz vseh razlogov in tudi po narodnem čutujpre-bi valstva.
Kdor se hoče kaj naučiti v tem oziru, naj vzame v roke knjigo anonimnega pisca: »Hrvatskoj iT Italiji?« in v istej najde dokazano s fino kritiko in globokim poznavanjem zemljepisnih, zgodovinskih in et.negrafskih razmer dežele, tla Istra ne spada k Italiji, ampak da se mora všteti med kraje, ki jih moči vzhodno jadransko morje, da je torej del kraljevine Hrvatske.
()ni gospodje Italijani, ki sc bavijo s takimi stvarmi z ozirom na istrsko deželo, morali bi enkrat opustiti fanatizem in strankar-stvo, morali bi iskati resnice v zgodovini in prirodi, morali bi znati tudi za ono, kar hrvatski slovanski učenjaki sploh pišejo o Istri ! Morali bi poznati jezik, narod, običaje njegove, pesmi, basne sporočila in vse duševno bogatstvo Istranov neitalijanskih. Do sedaj — to moremo reči ne da bi nas mogel kdo postaviti na laž, — se ni nijeden Italijan brigal za vse to in kakor so sedanji časi tudi ni pričakovati, da bi se Italijani spremenili v tem oziru. Ali to ni nič hudega za naš narod: dočira smo mi sami zaprti proti Italijanom s kitajskim zidom n j i h o v e g a neznanja, pa z druge strani mi v vsakem smem poznamo te naše sosede.
Ni čuda potem, tla Italijani veliko grešijo, kadar pišejo ali govore o naših stvareh, katerih ne poznajo ali trdovratno nočejo poznati. Za njih v Istri obstoji le italijanski narod: o hrvatskem in slovenskem ni niti govora. Oni delijo naš narod na sto kosov, ne priznavajo mu enotnega jezika, enotnih običajev in tradicij, enotnega značaja: Brkini, Šavrini, ('iči, Kučki, Bezjaki, Vlasi, Liburnci, Boduli itd., vsi ti so za italijanske pisatelje toliko narodov ! V resnici treba zakričati tem tal m i-učenjakom : »Nevedneži, ali molčite, ali pustite se poučili«.
Nasprotno je res. Na koncu konca kaj so prav za prav ti Italijani Istre? Mixtum eompositum pravih in krivih Lahov, poitali-jančenih Nemcev in Slovakov, renegiranih Hrvatov in Slovencev, Slovanov-Istranov, Ilircev in tako dalje. Vsi ti nimajo ideje, ki bi jih zjedinjala : eden sanja, da bo v kratkem rešen od prekomorskih bratov, drugi želi avstrijsko Italijo; ta se zadovoljuje, da se vzdrži le jezik italijanski, oni niti ne mara slišati za ime italijansko.
Le v času raznih volitev se vsi ti elementi znajo zjedinjati in sicer pod imenom: »Isran«. Iredentar pokrije licemerno svoje težnje. Italijan se več ne kaže za takega, ampak postaja »Istran«, in tako vidimo vspeh teh laži-bratov le v zapeljavanju in podkup-ljevanju nekaterih Slovanov ter one toli sijajne (?) zmage italijanske stranke v Istri proti vsaki božji in ljudski pravici.
Istrski Hrvatje in Slovenci — a njih je večina prebivalstva v deželi — niso nikdar čutili, ne čutijo sedaj in ne bodo čutili v bodoče v italijanskem duhu: kdor torej govori o narodnem čutu v Istri ne oziraje se na slovanski del prebivalstva v deželi, ne govori o narodnem čutu v Istri, ampak le o narodnem čutu vladajoče, vsemogočne italijanske klike v Primorju.	Dr. I. Z.
i ...
i
Dve oblasti — stranki.
Razmišljanja.
(l)opis.)
Stoj*? na stališču, da ni zadosti, ako kon-statujemo bolezen — zlo, ki vlada za nas na oblastih v jezikovnem pogledu — ampak da moramo, ako hočemo iztreti zlo z njega koreni ko vred, zasledovati vzroke, iz katerih je navstala bolezen in se razvijala dalje in ohranila do današnjih dni, prosim Vas, da vsprejmete v svoj list ta-le razmišljanja moja, za katera — to se umeje ob sebi — vsprejemljem jaz vso odgovornost.
Poštena, nepristranska, liberalna (v pravem in zdravem zmislu te besede) »Edinost« je vsprejela v svoje predale najprej članek gosp. dr.a I. Z.-a, potem nekatere opazke g. X—a, a v svoji številki od 27. m. m. »napad« gosp. V—a. »Napad« — oprostite, no, gospod Y je povdarjal izrecno, tla hoče dokazati gospodu X—u, da je on (X) lagal. Jaz pa odgovaijaui gospodu Y, da v toli važni stvari, kakoršnja je razprava o jeziku e. kr. državnega pravdništva in e. k. t i n. proktire, ni nitiailjudno niti koristno, ako se v »Edinosti« strelja s takimi izrazit, tudi če bi bila v opazkah gospoda X—a res obsežena kaka netočnost. V ostalem pa moram naglašati, da je v onih opazkah čista in gola resnica.
Gosp. tir. I. Z. piše v 12. številki »SI. Pravnika«, med ostalim, dobesedno to - le : »Ostracizem, ki vlada na državnem pravdni-štvu proti našemu jeziku, vlada v isti, ako ne v veči meri tudi na finančni prokuraturi«. Na drugem mestu pa : » . . . finančna proku-raira vendar ni do današnjega dne uložila kake tožbe, ali predložila kakega eksekucij-skega pretiloga proti našim ljudem v Primorju v hrvatskem oziroma v slovenskem jeziku«. Na strani 348: » . . . zato se je ona (finančna prokuratura) najbolj protivila zahtevam naših občin in cerkvenih uprav v jezikovnem pogledu . . . «
Gospod X je trdil in more d o k a z a t i : 1) da na e. kr. finančni prokuraturi danes ne vlada ostracizem proti hrvatskemu oziroma slovenskemu jeziku ; 2) da je c. kr. finančna prokuratura že povzdignila v našem jeziku kako tožbo in predložila kakov eksekucijski predlog; 3) da se c. kr. finančna prokuratura sedaj ne protivi zahtevam naših občin in cerkvenih uprav v jezikovnem pogledu.
Je-li g. X »lagal« ?
Ako je gospod Y napal, pa jaz gosp. Y—a nočem napadati. Uverjem sem, da le-ta misli, čuti in želi zdravo in plemenito, samo da se je izrazil nekoliko — »po domače«. A to je malenkost, katero mu oproščam jaz drage volje.
Zaplesali smo — plešimo! »Više ruka, kad se slože, više može«, več očij več vidi, več glav več zna.
In medias res! So-li reo c. kr. uradniki krivi, so-li c. kr. oblasti krive, je-li kriva c. kr. vlada, da mi ne napredujemo?! Jaz menim, da je odgovor na ta vprašanja največe važnosti, ker more m a r s i k a k e m u odpreti oči.
V pokojnem »Slov. Svetu« je gospod dr. B. obelodanil članek »Primorje i Trst«; pojasnivši naše razmere in nezgode, je do-
kazal, da bi škofijski ordinarijati v Primorju morali dopisovati z c. k. oblastmi ; 1.) ordinarijat goriški — slovenski in italijanski : 2.) tržaško - koperski — italijanski, slovenski in hrvatski ; ordinarijat poreško - puljski — hrvatski in italijanski ; 4.) oni na Krku — hrvatski.	»
To b i b i lo prav«r	a znate-
li kako popisujejo naši ordinarijati? Italijanski ali nemški ! Hočete li, tla bi na italijanske in nemške dopise hrvatske škofije Krške c. kr. namestništvo in druge oblasti v T rs t u odgovarjale hrvatski ?!
(Pride še).
Dr. T.
Politični pregled.
TRST, 19. februvarja 1900.
Zopet „atentat" na nemštvo. Pred j par dnevi smo bili sporočili, tla se pripravlja imenovanje posebnega deželnega šolskega nadzornika za Spodnje Štajersko. In potem smo priobčili — menda prvi meti slovenskimi listi i — da pride na to mesto bržkone glasoviti celjski gimnazijski ravnatelj Končnik, mož s slovenskim imenom ali ultranemškim srcem. O stvari sami ne treba zgubljati mnogo besed, o vprašanju namreč, da-li je taka odredba opravičena. Spodnje Štajersko je zdržema slovensko, obsezajoče blizu 500.000 duš, torej tretjino prebivalstva vse dežele štajerske. Kakor rečeno: slovensko naseljenje je kompaktno, ako izvzamemo nekaj nemških oaz, v par mestecih in trgih, katero nemštvo pa je iz slovenske krvi. Da se takemu izdatnemu delu prebivalstva tla nadzornik, popolnoma usposobljen za vspešno nadzorovanje šol, to je menda takt* naravno in potrebno, kakor je potrebna ribi voda. Usposobljen pa je le oni, ki pozna jezik dece in ki ima res srce za napredek šolstva!! Proti imenovanju Slovenca šolskim nadzornikom za spodnje Štajersko ga ni torej opravičenega oporekanja : ni s pedagogiškega, ni s kulturnega, ni se ' stališča jednakoga prava iu tudi ne se stališča nemške posesti. Saj ta nemška posest menda ne seza, ali ne bi smela sezati v slovensko narodno šolo.
Iu vendar je vest t) imenovanju posebnega šolskega nadzornika za spodnje Štajersko zapalila plamen besnila med nemškimi Štajerci. Štirje deželni odborniki so se postavili na čelt) agitaciji proti tej mrv«ci pravice štajarskira Slovencem. Dotičniki poziv-ljejo nemške Gradčane — itak že lanatizo-vane do nečlovečnosti — na pogovore, kaj in kako ukreniti proti temu »atentatu« na nem-i štvo. Seveda pravijo ti gospodje, tla bo to imenovanje prvi korak do razdeljenja njih de-j žele na dvoje. Prazen izgovor. Stvar je namreč taka, tla tem gospodom ne bo ustreženo nikoli, čim Slovenec dobi mrvico pravice. Vsi razlogi: pedagogike, pravičnosti, namena ljudskega šolstva in zdrave človeške pameti govore za to, da tudi s po d: i j e - š taj e rs ko ljudsko šolstvo more in mora nadzorovati le mož, ki ima poučni jezik popolnoma v svoji i oblasti! Ako so torej gospodje tako odločno proti vsakemu razdelenju deželnega šolskega j nadzorništva, potem bi morali dosledno zahte-| vati, tla deželni šolski nadzornik bodi mož, I ki je popolnoma vešč obema dež. jezikoma; a ob obstoječih razmerah, ob mržnji nemških srditežev tlo našega jezika bi pa taka zahteva pomenjala toliko, kakor tla deželni šolski nadzornik za Štajersko bodi — Slovenec. No, mi bi hoteli videti iste srditeže, ki sedaj rohnč proti temu »prvemu koraku do razdeljenja naše domovine na dvoje«, kako bi zopet rohneli, ako bi tudi za njiii zgornje-štajerske šole bil imenovan Slovenec šolskim j nadzornikom ! Saj smo rekli: oni bodo kričali vedno, vsaka mrva Slovencu jim je
atentat na nemštvo. Iti da kri«"-e celo v tem slučaju, ko je oni, ki bo bržkone imenovali, >ieer slovenske krvi, v ostalem pa nemški fanatik, ki ne le <la tolerira vsaki pojav srditosti v nemški mladini proti naši nanvlnoeti, ampak še sam se svojo hčerko vred — kakor r-e je zgodilo nedavno temu — celo iz cerkve 'f/.i pred slovenskimi glasi in tako demonstrativno daje izglede skrajne netoleranee — ako Neme i, pravimo, kriee celo v tem slučaju, je le v dokaz, da se ne zadovoljujejo niti s »prvenstvom< — da-si je ^e to absurdno, ako v pravni, moderni, humanni državi ir«»vorimo «» prvenstvu kake narodnosti —. ;;mpak n:im odrekajo vsako pravico, tudi do najprimitivnejili {»ovojev za življenje!!! To sedanje besnenje Nemcev l>i moralo posijati kakor električni žarek tudi v one slovenske slave, ki morda še sanjajo o možnosti kakega j modus vivendic stakoimenovanim»lit>eralnim« nemštvom, da sprevidi jo, kako pigmejska, kako pritlikava je domača borba za »načela«, v primeri z nevarnostjo, ki od tega liberalnega nemštva preti našemu narodu ! ! !
Folitiški in parlamentarni dogodki iz minolosti v ogledalu volilne reforme na Dunaju. Bržkone iz krogov krščanskih socijalistov dunajskih piše nekdo v Informationc jKivodom sklicanja deželnega zbora nižeavstrijskega za posvetovanje o na-črtu volilne preosnove za mesto dunajsko mej drugim tudi to-le: »Zanimivo l>o, ako zasledujemo tudi politiške posledice te akcije vladine. Ta korak vlade, da-si odgovarja resničnim razmeram, 1hx1o slikali kakor približanje vlade krščanskim socijalistom. In naj je še tako opravičen, njega učinki bodo ne-Ivomno koristili krščanskim socijalistom. Le tega ni smeti pozabiti, da je starim liberalcem, tako imenovani napredni stranki gospodstvo nad Dunajem glavno in kapitalno vprašanje, vprašanje, pred katerim stopa v ozadje nn-L-n^ vse drugo. Xi smeti pozabiti, da se je .-taroliberalna stranka sprla z Badenijem in vzela jezikovne naretlbe v pretvezo, da je mogla organizirati vihar proti njemu, ker je dra. Luegerja sprovel v dvorno palačo in je krščanskim socijalistom pri poznal gospodstvo nad Dunajem. Vsakdo, ako ni poli tis ki otrok, ve dan-danes, da so bile jezikovne naredba ie pretveza ali v nanj i povod, a pravi notranji vzrok lw>ja liberalcev proti Badeniju je bilo le »dunajsko vprašanje«. Ako bi se mini-sterstvo Korberjevo le od daleč pokazalo pripravljeno v to, da liberalcem zopet pri-jK.more do gospodstva na Dunaju, potem bi hitro ohladila »narodna čutila« teh poslednjih in bi se oni brezpogojno postavili v službo vlade. Kako obliko dobe stvari sedaj, na to treba čakati. Morda bodo liberalci za .--edaj le v žepu stiskali svojo pest, ali tega ne pozabijo ministerstvu Koroer-jevemu, da seje branilo ob dunajskem vprašanju postaviti se v njih službo in da stvari glavnega mesta države ni hotelo razpravljati z drugega nego stvarnega in dr-žavnega stališča.c
To so pač izjave, ki obsezajo velezani-mivih priznavanj. Mi smo jih ponatisnili, ker vidimo v njih brezpogojno potrjenje onega, kar smo pisali te dni mi, da je namreč jedro bojem med liberalci in krščanskimi soeijalisti le v ir«*spodstvu na Dunaju. A tudi to je veleza-nimivo, kar pri{>oveduje mož v hipu odkritosrčni »sti o dogodkih minolih časov tja do Badenija. In to, kar pripozmva, ni v častni liberalcem ni krščanskim socijalistom dunajskim, ker priča, da so bili frivolni jedni in drugi. Grozna kriza pretresa državo že od Badenija sem, parlamentarizem je diskreditiran notri do mozga, zaustavljena je vsa zakonodaja, narodnogospodarska in socijalna, državljani, brez razlike narodnosti in sloja, so morali trpeti ogromno škodo, ker so se zanemarjale vse njih koristi, materijalne in kulturelne, ubijal se je ugled države pred škodoželjnimi tujinci, ker so srditi notranji boji kazali državo v luči obnemoglosti, vse mejsebojno življenje je podivjalo in se zastrupilo, na mesto veljave argumenta je stopila moč j>esti in zdravih pljuč sleparskih »tribunova in zakaj vse t<» opustošenje?! Kako so prisegali, da le zato, ker je Badeni z jezikovnimi naredhami izvršil atentat na pra-viee Nemcev!! Sedaj pa priznavajo nemški viri sami. da je bilo vse to laž. le pretveza ! LiberaK-em niti ni bilo nič na jezikovnih naređivali, a so le-te spretno porabili za kuliso, za katero so uprizorili maščevanje nad B a d e n i j e m r a <1 i d u n a j s k e g a v p r a-šanja. Zato kažejo izvajanja v »Information« liberalee v luči najgrše frivolnosti in brezvestnosti. v luči zločincev, ki radi svoje
umazane strankarske koristi pahajo državo in državljane v grozne krize. A tudi krščanskih socijalistov dunajskih nam ne kažejo v mi-leji luči. Oni so vedeli torej, da so jezikovne naredbe le pretveza, izgovor, so vedeli torej, da te naredbe niso ni kak atentat na Nemce, vendar so se ves čas sem udeleževali vse gonje radi jezikovnih naredeb, vendar so tudi peli svoj glas v velikem kortt obstruk-cije, vendar so prisegali tudi oni, da ne bo miru, dokler Nemci ne dobe zadoščenja za tako krivico in žaljenje, in vendar so krščanski soeijalisti še danes zapriseženi bojevniki nemške gemeinburgsehaffc in pomikajo sem in tje tisto kuliso, za katero liberalci uprizarjajo svoje gonje proti vsem vladam radi — in to je piramidalno na vsej stvari — dunajskega vprašan j a, to je: proti krščanskim socijalistom. Da do take stranke ne moremo gojiti posebnega spoštovanja, je pač umevno.
Vojna v južni Afriki. Narod v
Londonu in na Angležkem sploh se veseli »uspehov« generala Frencha, ki je po tolikih žrtvah baje vendar-le osvolx>dil Kimberlev. Osvobodil?! To je še le vprašanje. Ako pustimo na strani tiste resne vojaške kritike po Evropi in tudi v Loudonu, ki še vedno dvomijo na tem, da bi bil Freneh res že v Kimberlevu ter verujemo angležkemu brzojavu, se nam vendar zdi, da se je položaj spremenil le v toliko, da je sedaj v Kimberlevu kakih HOOO zajetih več, nego jih je bilo pred prihodom Frenchovih čet. Slutiti je namreč, da so zviti Buri generala Frencha le zvabili v nastavljeno past in da so že pričeli z obkoljevanjem Angležev, katerim brž-neko od režejo pot nazaj proti jugu. Vsekako je moral boerski general (Vonje imeti jako tehtne vzroke, da ni pokazal Frencliu skoro nobenega odpora ter ga je pustil mirno priti v Kimberlev. Tu je mogoče dvojno: ali je računal na to, da obkoli vse Angleže, kar jih je ob reki Modder, ter se čutil dovolj močnega, da prepreči Angležem u hod v Oranje proti prestolnici Bloenfontein, daje torej zvabil Angleže v neko past: ali pa Boerci niso hoteli vzeti Kimberleva samo zato ne, da jim ne bi trebalo skrbeti za angležke iztradance, ujete v okuženem Kimbeilevu. V kljub nasprotnim vestem iz angležkih krofov je menda stvar bržkone taka, kakor trdijo Boerci, da namreč v Kimberlevu vlada strašno pomanjkanje živil ter da tamkaj nijn razsajajo razne kužne bolezni. Da so se Boerci branili takih jetnikov, je povsem umij ivo.
Kake posledice bo imel ta »uspeh« Angležev za nadaljni razvoj vojne, o tem je mogoče le ugibanje. Ako se posreči Boercem, da prestrižejo Angležem zvezo z glavno močjo na jugu, potem so ti poslednji seveda zgubljeni. Sicer pa ni absolutno nemogoče — da-si malo verjetno —, da se generalu Frenchu vendar posreči, da iz Kimberleva osvobodi tudi Mafeking, Taung in Vrvburg ter vzame Boercem zopet deželo Griqua, Braklv in Iie-čuansko deželo, katere so Boerci pred meseci priklopili Oranjski republiki. Dela bi imeli torej Angleži dovolj in nujuejšega nego da bi korakali proti Bloentonteinu. Če bi pa prišla Oranjska prestolnica v nevarnost, bi se pač morali Oranjci vsaj deloma umakniti z vzhodnega bojišča, t. j. iz Natala, ter pohiteti na zapadno bojišče, da branijo svojo lastuo zemljo. Za Angleže bi utegnilo to imeti ugodnih posledic tudi pred Ladvs-mitboin. Pa to so le ugibanja. Bližnja prihod njost nam vsekako prinese zanimivih vesti z bojišča; te nam pokažejo, ali so se šanse Angležev vsi t d zadnjih »uspehov« res spremenile na boljše, ali pa morda na slabše.
njeni govornikov, zlasti, ko so se dotikali Nacetovo štimo s keturo kunštne muske praktičnih stvari, klavzule o vinu in razmer djelov.
naših ribičev. Poročilo o tem shodu pri-	Ženski podružnici SV. Cirila in JIc-
občimo v prihodnjem izdanju.	toda je izročil č. g. V. Dolenc 2 K, katere
Razpisani službi pri c. kr. ravnatelj- je daroval g. Ignacij \Visiak z Dunaja, stvu državnih železnic v Trstu: I. mesto Za zastavo pevskega društva »Kolo« železniškega cestarja s plačo je nabral g. Tarnec Matija 5 K 22 st. Srčna
hvala ralcu.
vsem darovalcem kakor tudi nabi-
1101) K na leto, službeno obleko in stanovanjem, oziroma stanarino. Pogoji : tehnično znanje, znanje nemščine in enega deželnih je-! Češki krog v Trstu. Plesni venček, ki zikov v besedi in slovu, avstrijsko držav- ga je priredil češki krog v Trstu, dne 15. t. m. Ijanstvo in ne prekoračeno 45. leto, 6-mesečno v dvorani »Slov. Čitalnice«, privabil je mnogo službovanje.	odličnega občinstva. Ples je bil jako živahen
II. mesto b r z o j a v n e g a m o j s t r a. ter je trajal do 4. ure zjutraj. Med odmo-Pogoji isti; razven tega strokovno znanje, rom je svirala godba (na lok) nekoliko slo-Za obe te službi imajo pravico dosluženi pod- vanskih pesmi, kar je mnogo pripomoglo do častniki v zmislu zakona z dne 19. aprila tega, da je bila zabava še bolj animirana in 1872 (drž. zak. št. tU)). Prošnje je vložiti do | občinstvo še bolj oduševljeno, posebno pa, ko 10. marca 1900 na ravnateljstvu državnih | je godba zasvirala: »Kje dom je moj?« — železnic v Trstu.	I Naše dame so se odlikovale s krasnimi toa-
Ullirljivost v Trstu. Od 4.—10. t. m. letami. Najveeo pozornost je vzbudila krasna je umrlo 63 moških in 54 ženskih, skupaj svilena rosa-obleka gospice T., ki je bila vsa 117 oseb, proti 85 v isti dobi lanskega leta. Se svilo vezena in bogato z dijamanti Med njimi je bilo 25 do 1 leta, 19 do 5 let, obložena.
5 do 20, 7 do 30, 8 do 40, 18 do (50, 26 Med drugimi damami so se odlikovale: do 80 in 9 nad SO let starih. Poprečnn urar- j gospice K. (oranž), gospa Š—c (svila-rosa s ljivost je znašala 36.4 od tisoč. Vzrok smrti : perla m i na prsih), gospa R—r (svilena-bela s je bil v Ki slučajih sušica, bolezni v sopilih perlami), gospa K—ich (lila), gospica S (lila), v 87, enteritis v 2 slučajih. Na davici in gospica Z—i (rosa), sploh pa so bile vse hrupu je umrla 1 oseba, na hripavici 3.	toalete jako elegantne in ukusne.
Aretirali so 29-letnega Pavla Damiani-a,	Nadejali smo se sicer, tla ho še mnogo
ki je v soboto jutro razgrajal v neki žga- več občinstva, posebno ker je bil čisti do-njarnici v ulici delle Poste. Lastnik žganja r- hodek namenjen za zaklad »Narodnega doma«, niče ga je miril, kar je pa imelo ta uspeh, ali sedaj v pustnem času imamo toliko zada je Damiani zgrabil neko steklenico ter jo bav iti narodnih plesov, da je skoro nemo-nameril proti žganjarju. Steklenica pa je pri- goee, da bi bil vsak prav dobro obiskan. .No letela v redarja, ki je bil baš ustopil ter ga pri vsem tem je bila preddvorana polna in ranila na več mestih. Razgrajača so spravili med odmorom so morali prinesti miz in sto-v zapor v ulici T i gor.	lov celo v dvorano.
Tatvina. Po noči od 15. do 16. so ne-| Plesalo se je neutrudljivo; skoro vsaki znani tatovi ulomili v tobakaruico v ulici ples so morali opetovati in nekoliko so še Molino grande št. 16 ter ukrali smotek in du- dodali.
liana v vrednosti 9u kron.	Nadejamo se, da ostane ta venček še
Najdeno. Na policijskem ravnateljstvu dolgo vsakomur v spominu, iti da nam bratje je shranjen zlat uhan sč smaragdom in bri- Ćehi drugo leto zopet prirede kak venček, ljanti, najden na Velikem trgu.	posebno Še ozirom na to, ker bomo imeli pri-
Mrtveei. prijavljeni dne 16. t. m. : To- merne prostore pod »zelenim hribom«, deschini Jurij, 8 m., ul. Cereria štev. 6. —j ' Scaglia Fran, 57 1., ul. Remota št. 19. — • Miani Marij, 8 m., Sv. Mar. Magd. Spodnja št. 410. — Tieulin Cezar, 3 m., ul. Ospe-dale štev. 8. — Passalagna Ivan, t>6 1., ul. Madonna del Mare št. 12. - Slavec Anto-2 m., Verdela št. 6.
V mestni bolnišnici: Vidoni Zinevra, 69 let.
Prijavljeni dne 17. t. m.: Gerdol Marija, 68 1., Rocol štev. 144.
St.
Vesti iz ostale Primorske.
X Iz V o 1 o s k e g a javlja kor. biro dne 18. t. m.: Veliki knez in velika knje-ginja luksenburška sta prispeta danes za dalj časa v Opatijo; o prihodu soju pozdravili namestniški svetovalec Fabiani, predstojnik zdravilišča piof. Glax in župan dr. Stangcr. Battigeli Li- j gdraviliščna godba je zasvirala luksemburško bero, 4 d., ul. Lucio Papis št. 18. — Golob uarodllo himno. Opatija je bila visokima go-Artur, 5 1., ul. Castaldi št. 4. — Valmarin stoma v -agt Gdičena z zastavami. Olga, 9 1., ul. Solitario št. 13. — Moretti	j 7 Petra na Krasu nam pi-
Matilda, 1 l/2 1., ul. Rtborgo št. 13. — Černe -ej0 dne 17 februvarja :
Ivan, 2 1., ul. Reva št. 4. — Angeli Adolf, Zastonj sem pričakoval, tla bi kedo po-33 1., ul. Acijue št. 4. — Okretičie Josip, ročal 0 piesnem venčku, katerega so priredili 2 m., ul. Malcanton št. 11. — Cointo | tukajšnji »samcic minolo nedeljo dne 11. t. mano, 27 1., ul. Coroneo št. 14. V mestni bolnišnici
Tržaške vesti.
Občinske volitve. Reklamacije z a m e s t o vsprejema po političnem društvu »Edinost« v to nalašč nastavljeni zaupnik, ki posluje v »Delalskem podpornem društvu« vsaki dan od 11. ure zjutraj, do 2 pop.
Prosimo vse one, ki niso gotovi, da so vpisani v volilne liste, naj se obrnejo kar naravnost do gori omenjenega zaupnika.
Javni sliod političnega društva »Edinost« v Sv. Križll se je vršil včeraj ob mnogoštevilni udeležb: na dostojen način, ki je dokazal, da je narodna stvar v Križu — kraj vsega izdajstva onih, ki se dajejo zavajati bodisi iz dobičkarije, bodisi iz zaslepljenosti — pognala globoke korenike. Govorili , bo £osj>odje predsednik prof. Maudic, dr.
Rvbar, dr. Slavik, dr. Abram in urednik 1 Cotič. Občinstvo je pazno sledilo izvaja-
nj snji
m. v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Ker Mazzucato se je ta {)|esn; venček tako lepo obnesel, da Marija, 65 1. — Vindiš Maksimilijan 31/2 1. dela vw> 5ast j)rirediteljem in vsemu Št. Petru, Vremenski vestnik. V ceraj: toplomer njij v kratkem opišem ta večer. Plesni ob 7. uri zjutraj 7.5, ob 2. uri popoludne venžek se je vrgi) v prostorih gosp. Gržine. 9.0. C. - Tla komer ob 7. uri zjutraj 7o6. j pro3torna dvorana je bila kar najukusnejše
—	Danes: toplomer ob 7. uri zjutraj 4 0 C. , of|igena Dasi je bilo slabo vreme, bila je
—	Plima ob 11.54 predp. in 11.59 pop. Oseka vendar iuleležba velikanska. Domačini so ob 5.39 predp. in 5.50 pop.	^-jj	izme{\ tujcev moramo omeniti v
Dražbe premičnin. V torek., dne 20. prvi vrgti lepo gtevilo dam ter gospodov
februvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled Ilirske Bistrice, celo iz daljne Nabrežine se naredbe tak. c. kr. okrajnega sodišča za ci- ; nekateri niso zhali pota ter prišli med nas. vilne stvari vršile sledeče dražbe prem.čnin : Mja(|ina se Je ol) jzborni godbi na lok ne-v ulici Ponziana št. 544, hišna oprava; v utni(lljivo vrtela do rmiegn jutra. Med o<l-v Gropadi št. 111, 1 krava: v ulic. G"^*\morom je l)ilo tkanje dobitkov, jako lepih št. !0 A), krčmarska oprema in vino: na ; _ ,)|lo jih je nad štirdeset __ večinoma po-Corsn št. 1, galanterije, pal.ce in n,kavice : kl<)nje„lh od šentpeterskih gospej in gospodieen. v ulici Rossett. hišna oprava.	Ta lq>i ve5er ostane vsem v najlepšem spo-
\a inserat Dragotina Viteza, izdelo- mjnu ^ ^^ n|go |(ili majhni> ve(idar
vatelja mrežic za Auerjevo luc opozarjamo .	•
naše čitatelje. Gospod Vitez je naš rojak in Je »"!<> C1^ga dobička 200 kron, katere je
je torej naša dolžnost, da ga podpiramo.	odbor odposlal družbi sv. Cirila in Metoda v
Menažerija KIudsky pride ta teden v Ljubljano z opombo, naj se Šentpeterski Trst. Ta menažerij: veči na svetu,
ažerija in cirkus živalij je naj- »samci« vpišejo med pokrovitelje te družbe. , kajti obseza nad 120 zveri in j Šentpeterski m samcem pa čestitamo na
drutrih vrst živalij. Menažerija bo nameščena ' , ,	,	i , . nil- -
S	.J . ,.	,. tako lepem vspehu ter upamo, tla ostanejose
na serpentini l>lizu Kan<ll)er|a in ulica Giulia	1	1	*
tramwav ustavlja. Dan v naprej vedno pripravljeni delati za mili
pentini
• št. 35, kier se tudi
otvoritve se naznani v tem listu po posebnem narod, oglasu.
Maskarada na korist »Tržaškemu ; Sokolu«. Telegram od »Pulferturnac pri Liblani nam daje na znanje, da pride na letošnjo maskarado panorama. Hinrihtenge dveh t^rozrih moriucov. — Kjer se je ta gv>'šna hinrichtenga resnično zgodila prav pri Pul-i ferturnu na Liblanskem polju.
I n presa rio : Turnčkov Xaee z njegovim kselom .Vuskohovem Janezom, kter bo tud
Vesti iz Kranjske.
* L j u d s k i h šol z šolskimi vrti je sedaj na Kranjskem 221». Sol za sadjarstvo je 171, ki se nahajajo po največ v postojin-skem in novomeškem okraju. Poučuje se v sledečih narodnogospodarskih strokah : Gojenje evetic, pridelovanje zelenja, čebelarstvo, vinarstvo, vinogradništvo, travniška in gozdna kultura, živinoreja, k raso vrtnarstvo in narodno
gosjx»darstvo sploh. Slovensko čebelarsko društvo je sklenilo, <la posatnieniin šolam preskrbi uzorno urejenih ulnjakov.
tamburaška mnogo vaje in resne pridnosti, ako topi so preprečili, da Boercem ni prišla po-1 prestrigli ; ujeli so precej Angležev ter mnogo hočemo, <la je umetn;ška. In v to bo v vsa- moč. Angležki pešci so se utrdili na Husar- juncev. V Vatervalu so vzeli Angležem brini kem pogledu gotovo najbolje služil strokoven list sarskem hribu, kije velike strategične važ- ob reki Riet. Angleži pod Kellv-Keunvjem
so vzeli Boercem 7S vozov. To se je zgodilo na severni strani reke Modder.
vezo v Ljubljani«, imelo bo v nedeljo dne 2:"». t. m. v dvorani » Katoliškega doma« svoj II. redni občni zbor.
>~a Tugeli.
LONDON 18. (K. B.) »Reuter* javlja
Trgovina in promet.
Telefonska zveza med Evropo in Ameriko.
»Slov. delavsko stavbeno dra- »Sla vjanska lira« in ga zato tudi kar najtopleje nosti. Sovražnik je streljal z enega topa, š t v o, registrovana zadruga z neomejeno za- priporočamo vsem tamburašem in tambura- katerega pa je potem umaknil čez Tugelo
šieam. Pokažimo z dejanji, da imamo Slovenci zmisla za umetnost! Poleg mnogih J
drugih listov pomozimo do trdnega obstanka nadalje iz Chieveleva dne 18. t. m.: V če-* »Ruskij kružok* v Idriji je tudi strokovnemu tamburaškomu listu. Naj trte k seje samo hombardilo sovražne utrdbe, postal resnica v veliko jezo tamkajšnjih \Vol- i podjetnost vrlega urednika g. H. Vogriča ne j Angleži so v varstvu topništva zapustili Hu-	V 4 do 6 tednih bo dovršena telefonična
fovih pristašev, ki se (kakor vsi drugi \Vol- osramoti naše mlaenosti in malodušnosti. Vse- sarski hrib ter se ustavili na višavah Rad-; zveza med Evropo in Ameriko; vsa podmor-tbvei) (K»našajo z neko specijalno, steklo za- bina prve številke ka/e, <la je list v pravih | belt. V petek je palo več boerskih granatna ska zveza, v katero porabijo že položeni brzo-grisenostjo proti slovenstvu. Društvo je že rokah, ista obseza tri tamburaške skladbe: Husarski hrib, kjer je Bulleijev glavni tabor, javni kabel, bo znašala 3000 angležkih milj. tako napredovalo, da si je že naročilo dva »Na zdar! koračnica«, »Silvestrova noč. H. | f)vsl m(>ža jz Bullerjevega spremstva sta ra- Dosedanji poskusi Edisona mlajšega so se leposlovna tednika in jeden dnevnik. Kako ra- V. Julijev«, »Bogom i lovo s dostni so bili udje kružka, ko jim je bilo operete »Jamska Ivanka. Hrabrash možno praktično pokazati in se veseliti v spe- Prireditev teh skladb zaslužuje največje pri-jgleži so streljali z liditnimi granatami na je neki prijatelj Edisonov že prašal v Parizu, hov, ki so jih v kratkem času dosegli v uče- znanje, ker je zares uzorna. Litografični tisk Kristovo goro ter provzročili veliko škodo, ali bi Francozi dovolili, da bi predsednik nju ruščine, ko jih je namreč ob skal zdravnik je istotako čeden in razločen. Zelo nam uga- Popoludne so težki topi Boercev molčali, zjedin jenih držav, Mac Kinlej, po telefonu X. N. Rniiier iz Rusije, ki potuje v znan- jajo tudi zavitek v barvotisku in lepe za- Bržkone so jih spravili čez Tugelo. V petek otvoril, svetovno razstavo. Odbor za razstavo
lovo«. Odlomek iz njena. Bitka topničarjev je trajala \es dan. povsem obnesli. Amerikanci verujejo z vso ■abraslav Vogrie«. Zvečer se je moral sovražnik umakniti. An- gotovostjo, da se vresniči ta velika ideja ter
stvene svrhe in istotako ing. prof. A. Z. četne vinjete. »Slavjanske lire« naj bi ne Ivanov iz Petrograda. In radostna sta bila pogrešali nikjer, kjer se goji ljubezen za tam-gotovo tudi ona dva, ko sta našla tak »daleč buranje. od domovine krvnih bratov, ki se uče ruskemu jeziku in ga deloma	razumijo in cnvorč. Ali v Trstu res šf* ne moremo misliti na oživotrjenje Ruskega kružka?«
* Ravnika so z dvema drugima ka-
noči so Angleži napredovali za uekaj pa je baje odgovoril, da opravijo to tudi Fran-
Brzojavna poročila.
Stavke.
SLAN V 1(.». (K. B.) Pc
po
sto vardov (1	vard = 0.1>144 m.)
Hranilnica	v Melnikti prc<l sodiščem.
PRAGA	1S>: Pred tukajšnjim porotnim
cozi sami brez pomoči <>«1 zunaj.
Zlat prstan
2 je ne-
Sodiščem je zapričela danes razprava pr<iti	z dijamantom, je zgubila danes okoli !>. ure zjutraj
i .. • i • --i r i	neka gospa. Šla je od trga Ponte rosso, po ulici do
devetorici b,vsili funkcionarjev gospodarske	^ 0f, Jtu ?0 7lIicah Carintia, Stadion in
posojilnice v Melniku, ki so obtoženi sleparije	potem nsi lesni trg. Kdor je našel tu prstan, naj ga
znjencema vred v soboto dne 1«. t. m. od- spremenjeno.
OPAVA 11». (K- B.) V ostrovsko-kar-
vinskem okrožju štrajka je položenje nespra-
menjeno.
MOST 1H. (K. B.) Položaj isti kakor doslej. Včeraj so proizveli 270 vagonov premoga :	vagonov so nabasali v skladiščih. Vse mirno.
peljali z ljubljanskega Žabjeka v Oradiško. Ljubljana more biti zadovoljna, da se je za vedno rešila takega — meščana.
Vesti iz Štajerske.
— Celjsko porotno sod i š če je dne 10. t. m. obsodilo na MI kron globe urednika zagrizenega nemškega lista »Deutsche \Vacht« , katerega so tožili: Anton ( ven ki iz
oziroma poneverjenja. Povod so dale sleparske manipulacije od strani vodilnih oseb te hranilnice, ki je v letu 1897 zašla v konknrz se skupnim defieitom S08.282 gld. Razprava utegne trajati več dnij.
Umikanje zadnje straže Boercev.
LONDON 19. (K. B.) »Reuter« javlja iz Jacobsdala z dne 17. t. m.: Iz nadaljnjih R<) KIČ AN 18. (K. B.) Položaj v okraju vesti izhaja, da koraka zadnja straža Boercev •emenjen. Izgredov ni bilo.	j v lepem redu, da je zasedla več vrhov ter
KLADNO 18. (K. B.) Položaj nespre- tako omogočila, daje mogel napredovati trćn, j
eegar živina je bila utrujena. Glasom zadnjih
izvoli prinesti v naše uredništvo.
Vabilo
na
J	v, , menjen.	......... j ...........-j-----
Sevnice, ker je ah tenca« v surovem članku	prHOVCOV 18. (K B.) V okraju vesti so Boerci v Klippdralstriftu.
očitala njegovemu že zamrlemu očetu, da je 0usfciHomutov ^ (lne*17. t." m. spravili 764	Bitka pri Dortreehtu.
kaiero priredi
„Zveza slovenskih trgovskih pomočnikov1*
dne 25o februvarja 1900
v gledališču „Armonia"
na korist
bil zaradi navadne goljufije obsojen in kaznovan. Anton Cvenkl star. je bil le obsojen radi (»ogreška jk» 4S»J. kaz. zak. Porotniki so pa v tej stvari stavljeno jim vprašanje soglasn<i zanikal i. Kakor drugi tožniki -n nastopili celj-ki, zagorski in novomeški Sokoli, ker jim je zatožencc zlobno v zavitih člankih" očital, da so na nekem izletu opetovano neke strehe strtrnii cesarsko zastavo. Mnogoštevilne prn-e pa so potrdile, da je dotična zastava sama padla z strehe, ker jc bila slabo pritrjena, da je S »kol Zabukovšek na tleh ležečo zastavo lepo pobral in naslonil na zid. To izpoved je imenovani Sokol |x»trdil s prisego. A porotniki so kljub temu vprašanje »da-li je toženec s krivičnim očitanjem obdolžil Sokole nečastnega dejanja?« za-nikai, z devetimi glasovi proti trem. Tretji tožnik je bil g. < iostinčar, ki je imel v vahterici
vagonov premoga na dan.
LONDON 18. (K. B.) »Llovd Wecklv
„Tržaškemu Sokolu" ^
KARLOVE VARI 18. (K. B.) Položaj New3 . Paperc javlja iz Bird-River-Campa *'Mrmlm bo(le Toja5ka ?odl»a e. kr.
nespremenjen.	(]ne jtf t. m.: Danes je trčil polk Barbanti
TOPLICE IS. (K. B.) Zaradi nedelj- Horse prj Dortreehtu na Boerce. Unela seje skega počitka je danes samo nadzorovalno i)it^a> je trajala osem ur.
pešpolka Baron WaMs1alten st. t>7.
Začetek točno ob 10. uri zvečer.
oso bje v rovih. Shod rudarjev v Turnti je vladni zastopnik razpustil.
Člen gospodske zbornice umrl.
DUNAJ IS. (K. B.) Grof Henrik Bran-dis. ud gospodske zbornice, je umrl po noči za pljučnico.
Upravni svet demisijoniral.
»Tiiiies« o BuHcrjii.
LONDON 19. (K. B.) »Times«
.„ .	Vstopnina: za gospode v civilni opravi: 2
pišejo jjron|. za kostumi rane inaske, dame in Sokole v
v nekem članku: Dokler ne izvemo ničesar opravi: 1 krona, o usodi Croojevih žet, „e moremo o uspehih	v^JiTr^" * *
Bullerja izreči koneene sodbe.	Predznambe na lože vsprejema se vsaki dan
Iz pred Lad y sm it ha.
LONDON 19. (K. B.) Brzojavka »
1 od 9—zjutraj in 4—7 ure popoludne v ulici Mo-o,. lino pieeolo 5t. 3, na levo. Vstopnice istotam in v kavarni Coir.mereio. Xerazprodane lo/.e prodajalo se
CrRIH is. (K. B.) Vsi udje upravnega ^^ ]z Ijadvsmitha dne 16. t. m. javlja: bode 25. februvarja v gledališču.
sveta švicarskega bančnega društva v Curihu so skupno podali demisijo.
Kemija se je udrla.
MOST IS. (K. B.) Danes ob 9. uri predpoludne se je udrla zemlja nad neko otlino ter je padel konj nekega mlekarja v
NAZNANILO.
ves čas od celjskih izgredov proti Ceh.m> sem ^ metra globoko in toliko široko jamo stalno rubriko ter se ga je v njej neprenehoma nazivalo s priimki : -Stroleh« in »Mordbul>e«
Včeraj je kakih 1400 Boercev napalo zadnjo stražo glavne čete ter se j m je posrečilo, da so vzeli Angležem nekaj vozov. Nekaj An-j Vgem onjm cenjoniul jr<)Stomt kateri so gležev je padlo.	se pritoževali, da ne pridejo v mojo gostilno
Radost v Ladysurithu.	več dokler bo noti i Italijan, naznanjam, da
LONDON 19. (K. B.) Glasom »Reu-|istega ni več.
Konja so morali ubiti, jamo so zasuli ter vzpostavili promet. Dogodek je le lokalnega pomena ter se ni bati večih nesreč.
Srbski konzuli na Ruskem. BELIGRAD IS. (K. B.) Tukaj zatrjujejo, da ni res da bi bili vsi srbski konzuli na Ruskem dali ostavke. Le konzul v Moskvi je demisijoniral iz osebnih vzrokov.
Razstava za žensko zdravstvo. PETROGRAD IS. (K. B.) Danes so otvorili tukaj prvo razstavo za žensko higijeno, katere se udeležuje mnogoštevilno tudi inozemstvo.
Iz dežele Zuln.
LONDON 19. (K. B.) »Reuter« javlja i i. Durbana včerajšnjega dne : Glasom zadnjih vesti iz dežele Zulu, je angležka četa, ki je i i-, imela tamkaj rekognoscirati, a se' je zaradi
»]»sodilo;	-	i m
merskega oddelka bila umaknila,
terjeve« brzojavke vlada v Ladvsmithu ve-
O tej priliki se priporočam starim gostom, prijateljem in znancem za mnogol»rojen
lika radost zaradi zmage generala Frencha in j ^ Spoštovnnjcm ll(lani
Ker je ist«» porotno so<lišče g. Gostinčarja slovesno opn»stilo podtikanega mu hudodelstva, je bil v ten« slučaju že v naprej izključen vsaki dokaz resnice <h! strani toženca. \ en-dar so porotniki sedem stavljenih v|»rašanj zanikali ter |M»tr<lili le vprašanje na navadno zmerjanje ali psovanje. N* tožbi dr. >rneca proti istemu uredniku so porotni Id zanikali šest vprašanj in le en<» p«»trdili. < >1 »toži»a «lr. Hrašovca je zavz**tnala šest vprašanj, a so jih zanikali j»er in le eno j«►trdili. Oo 4. uri sejntraj je sodišče na vse te <>!»tožl»e urednika Ainbros^-hitza reete -Vin-brožiča, sjK»znal<» krivim le pregreškov zoj»er varu« >-t časti po i; 41M J kaz. zak. glede gj;. <»orifinčarja in dr. Hrašovca in po if 4**1-ka/. zak. glede dr. Srneea ter ira
na	krt»n denarne j;lobe ali dvajsetdnevni
, ,	,, , . ' - i sedaj ojačena s topništvom in konjico
za i m »r. \ ociirle-l te nustnllie konstatujemo le, , J	'
da |c i»il na istem p<»r«»tnem sotlišču j»rejšnjega <lne urednik D<»movine<= obsojen na t r i tedne zapora, ker je kritikoval razmere v celjski lM»lni>nici. — Mej porotniki, san.imi zagrizenimi Nemci — sedela sta samo dva Slovencu. —
Fran Valetie
"ostilničar.
osvobo<litve Kimberleva. Vojaštvo je v najboljšem duševnem razpoloženju ter pripravljeno za vsako akcijo.
Cronje l»eži.
Ml^S^'t nliliiu joliitH m tapecarij
Ol ooooooo
Velika zalog*a
seje generalu Cronjeju po hudih naporih	_
posrečilo, da je ušel, o čemer so mu potna- Vlljelma Dalla Torre V TfStU
moeneira
Zima na Ruskem.
PFi ROGRAD is. <K. B.) V srednji, severni in vzhodni Rusiji vlada nenavaden mraz. V Rigi je kazal včeraj toplomer 27, v Petri »gradu danes stopinj pod ničlo.
Vojna v južni Afriki.
Bitka n a Tugeli.
gale vijuge reke Modder. Omenjeni list meni, da l»o morda mogoče dohiteti ga, kedar bodo čete, ki ga zasledujejo, pojačane.
Angleži zasledujejo Boeree.
LONDON 19. (K. 1?.) List »Times« ; priobčuje to-le brzojavko iz Modder-Riverja dne 17. t. m.: Zadnja straža Cronjevih čet, ki ima pri sebi tisoč voz, je napadla KHpp-drift in Drietput. To je bržkone začetek celi vrsti bi tek z zadnjo stražo, ki bodo trajale do Bloenfonteina. Angleži so vzeli dva boer- J ska tabora ter nadlegujejo Boerce v ozadju s pešci in konjico, ki se je iz Kimberleva zopet pridružila glavni četi. V Kimberlev spravljajo živila.
Angleži obkoljeni. MAGDLBURG IS. (K. B.) Zeitttng« javlja iz. Londona: Boerski general
Trg Sau (fiovauni list. .">. (lilša Biana). Absolutno konkurenčne cena. Moje pohištvo do nt se srečo!
Um in ton 1
DOT pohištva vsake vrste )j(
Alessanflro Levi Miozi 7 Trsta
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bosrat Izbor v tapetarijah, zrcalih in slikali. Ilustriran eeuik srratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na liroil ali žele-znieo brez tla bi se za to kaj /uračunalo. Jli
A
„v	LONDON 18. (K. B.) Kakor javlja Deiarev je padel generalu Frenchu v ozadje,
Književnost in umetnost. -Reuter« iz Durbana z včerajšnjega dne, je mu pretrgal zvezo ter mu vzel vse vozove z »Slavjailoka lira«. Tamburaški glasl»eni , !>■!» danes na desnem krilu Bullerjevih eet živjij jn strelivom. Deiarev stoji na jugu od
list. Izdajatelj in zal a ga tel j II. Vogrie. fena za vse leto 15 K. }>ol leta S K. Uredništvo: Trst, Via Cologna št. i. — Pre-
bitka. katere konee še ni znan.
Xa Tugeli.
jrli -um prvo številko tega lista in reči m o- iz Chieveleva dne 18. t. m. : Generala Doun-ramo. da na> je jako oveselila. Kajti tambu- dnalda konjiki, katere so podpirali topniearji
Sladčičarna in pekarna
HENRIK STIB1EL-A
TRST - Piazza S. Giaeomo štv. :i. Coi-so - TRST
raški /.In.ri, ki s«» postali tako zelo priljubljeni med slovenskim narodom, so gotovo živo potrebovali lastnega strokovnega lista, ki bi jim olajša val pripravljanje za javne nastope ter jim <»b enem zagotovil lep vsj»eli danih kom ertov. Kakor vsaka i/la-l»a, zahteva tudi
Jacobsdala ter preti ozadju lorda Robertsa Boerski poveljnik Prinsloo brani Bloemfon-LONDON 11». (K. B.) »Reuter* javlja tein. Močni oddelki Cronjejevih čet vabijo
Robertsa proti severu, kjer so vrhovi utrjeni. Podrobnosti o bitki pri Jaeobsdalu.
LONDON 18. (K. B.) »Reuter« javlja priporoča za pustni eas svoj veliki izbor vsakvrstnega . i . 0	it-	i onnn . najfinejšega peciva in sicer za poroke, pojedine,
nevroftovi jezdeci zabranili sovražniku, da ni ! iz fretorije z dne 1 D. t. m., da je JUUU An-i krste> 1>0go9tovanja kakor, sladčice, konfete, čoko-
prišel pred Angleže. V tem je brigada Litt- j gležev predrlo pozicije združenih Boercev ob lado, fine pijače: rozoljo, maršala, malaga, eiper,
leton prišla Boercem ob desno krilo, dočim j Moder-Riverju ter dospelo v Kimberlev, do- Velika pekarna kruh vedno svei je \\ arren napal levo krilo. B<»erci so se močno j cim se je en del Boercev bojeval pri Kim- I Sprejemo naročbe od	za tovrstno pe-
utrdili na hribu Hlangwate. Angležki kratki' berlevu. Zadnje straže Angležev so Boerci i	civo. Postrežba toeini. Cene nizke.
in pešci so vzeli Husarski hrib, kjer so Hor-
Priprave /a novo carinsko tarifo.
Dunajska trgovinska zbornica izdela sporazumno z o-rednjo zvezo avstrijskih industrijalcev obris šema) in načrt carinske tarife in sicer na temelju dosedanjih poizvedel) trgovinske zbornice in inenenj, katera je dobila imenovana zveza od raznih strokovnih društev. Na ta način dobijo najprej pregled vseh izraženih želja. Na tej potil agi se bodo potem vršile enkete, na katerih bodo razpravljali o pojavljenih diferencah ter skušali te diference kolikor mogoče ublažiti oziroma odpraviti. Te enkete skliče predsedništvo dunajske trgovinske zbornice v bližnji pri h od nj osti. Zakon v pospeševanje industrije v Avstriji.
Tak zakon predloži vlada v prihodnjem zasedanji državnemu zboru. Do^edaj je bil podoben za k on v veljavi samo za Trst, kjer so bile izvrstne vrste industrije oproščene plačevanja davkov. Novi zakon pa bo občega značaja ne tla bi navajal posebne vrste obrti : vlada 1m> imela v vsakem slučaju odločiti, ali se olajšave, označene v imenovanem zakonu, dovolijo dotienemu podjetju. Olajšave o plačevanju davkov bodo veljale tudi za emisijske zavode, ki ustanovijo nova industrijska podjetja. Slednjič bo vlada te olajšave dovoljevala lahko tudi že obstoječim podjetjem.
»Trgovinska banka« v Budimpešti
razdeli za leto jS99 dividendo po 75 gld. od delnice.
Podružnica avstro-ogerske banke
so ustanovili v Trutuovu. *
Oirersko zavarovalnice.
Zadnji čas je bilo opažati gibanje, ki je šlo za tem. da bi se več ogerskih zavarovalnih društev združilo. Kakor javljajo sedaj iz Budimpešte, pa so se dotična pogajanja ko-nečno razbila.
Denarni trir.
Položaj na denarnem trgu na Dunaji se tudi te dni ni spremenil. Stavki za bančne akeepte prve vrste so bili tudi nadalje "3*/t. Na inozemskih trgih pa je privatni diskont zopet poskočil in sicer v Berolinu na 4lJs in v Londonu na o' . \ log je bilo pri dunajskem glavnem zavodu avstro-ogerske banke za i »< K U M It I kron, zapadlosti so znašalo 4 milijone kron.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 11' Pšenica za oktober K. 7.so do 7.si. Pšenica za april K. 7.59 do 7*oO Hž za okto!>er K. —- do —*—. Rž za april K. '>-.*}'» do »>v!7. Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. •VOS do 5*09. Oves za oktolier K. —*— tlo —•—. Oves za april K. 5*04 do 5*06.
Pšenica: ponudbe zmerne, povpraševanje, omejeno, mlačno Prodaja : 12000 met. stot. 5.do lOstot. ceneje. Vreme: jasno.
Ha lil 1* lir? 19. Trg za kavo. Santos gt«»<l average za mare 37.2.*» za maj 37.50, za september 3s.5o. za tlecember #9*25 Denar.
Ha vre It*. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 47.50, za juli 50 k. frankov 4.o.—.
Dunajska borza dne 19. februvarja.
Državni dolg v papirju
„	-t v srebru
Avstrijska renta v zlatu kronah 4°/0 Kreditne akeije . London 10 I.<sr. .
20 mark.....
Napoleoni.....
100 italijanskih lir . . Cekini......
Mala oznanila.
P«*l t.i rubriko prinašamo ..znan ila p«> uujoiijih cenah Z;i j enkratuo inercijo »e iihu'a }«> i nvč. x»	: xn večkratno in
errijo [>a o-na primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na eilei; Htanejo jhi Iti pl.1. ter plaeujejo v četrtletnih anteeipatnih ; obrokih. Najmanja olijava :m» ne.
V Trstu.
Alojzij
Posredovalnica za potovanja.
izii Mozetič N T ii4n,e 1
tlaje pojasnila za vsa-koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk letošnje svetovne razstave v Parizu.
Kreme.
Perhauc Jakob ^i;, ;
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
PlPIH IU 5111	M^dia št. 3., toči črna
in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Lozič Jurij
Androna S. Lorenzo za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od ;"» litrov naprej. Xa zsihtevanje se pošilja na doni in na deželo
Potočnik Fran ri^r^^r
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. t Mprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rehar Peter
ulica Kiborgo št. 2;j. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladeičarne.
Jak. Perhauc
svež kruli večkrat na 'lan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Kavarne.
v
A nt An Qnrli priporoča svoji kavarni MVIIUII ouril »Commercio« in.Tedesco«
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov.
Zaloga doz 111 soda ski mojster.
Allt°5!m Fran	Franceaco št. 2.
■ I ull Trgo\ 'C z dognati in so-
darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo.
Delo solidno, cene zmerne.
Trgovci.
rMAn	Ulica Barriera vecchia št. 13
J prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnega bl.-iga na debelo iu na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
T. Zadnik
ilaun	(ir.il *č*imj
1HHH)	iH'-SU
99.85	i U » -75
9S.95	i»s.;i5
99.60	99.55
	2.H).20
242.50	242.47
23JSS	
t9i<	r.t.2«',
si ».so	Sil.70
11 .:»*	11 .:is
Mesar.
mesar, ulica S. Franceaco 16, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
Oirljc in drva.
Muha Josip v ulici del Torro1 Tev 12
-	p p:ipor«»ca svojo dobro pre-
skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Mlin 11 a par.
Valentin Skočir r^ :lr; ^
kjer melje vsakovrstne tursčene moke Trgovcem po-šilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Podu če v a 11 j e j ez i k o v.
lilt*f**y Hotirai/O v ulici Valdirivo št. 17 JU! td IVctllVIKcI j uiu]s podučuje doma
ali zunaj francoski, nemški, slovenski in italijanski jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah.
V Gorici.
Zalivala.
Podpisana, ganjena po iskrenem sočutju, zahvaljuje iz globine srca vse one blajrc osebe, ki so ali po doposlanih vencih ali po udeležbi na sprevodu nepozabnega nje
ADOLFA
k večnemu počitku hoteli počastiti dragi spomin pokojnika. Sosebno se zahvaljuje ravnateljstvu društva »Previdenza .
Trst, 18. februvarja 1900.
Rodbina Angeli.
VEKOSLAV PLESNIČAR
K X K TRGOVINA JESTVIN	«
Trst — Via Giiilin št. 25 — Trst.
K
Naznanjam slavu, občinstvu, da sem prevzel že dobro poznano proda-ialnico jestvin G Grattoni, katero sem popolnil z najboljšim in svežim kolonijalnim blagom kakor: kava, riz, olje, testenine, sir. maslo, moka. raznovrstna fina vina v buteljkah, ter sploh vse jestvine.
Pošiljam blago na deželo po poštnem povzetju, v mestu je donašanje na dom brezplačno.
Nadejaje se obilne poti pore slavn. občinstva v mestu iu na deželi, bele-žim spoštovanjem udani	PlCSlliČai1. trg
srovec
uro pri
je otlprlt)
v soboto \). februvarja HMM)
svojo novo gostilno
v ulici Concordia vogel ulice Vespucci
Xa obilni obisk najuljudneje vabi
Odbor.
Prva slovenska
izdelovalnica mrežic
za plinovo luč (Auer)
Javljam slavn. občinstvu, da sem odprl svojo izdelovalnieo in prodajalnico nepregorljivih mrežic za plinovo luč (Auer) na vogalu
Piazza Negozianti in Via fleir Arsenale
1 vaz uje geslo:
Svoji k svojim
se priporočam za obilne naročbe.
Dragotin Vitez
*
Civilni iu vojaški krojač.
p kr . . ... .gr*, vsatemu Koj razaiijivi C. kr. mmm to	M
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 221, n
ima izl>orno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
J.
Vodene sveče.
Kntl5kP svečar v Gorici ulica Sv. Antona I"*	št. 7 izdeluje sveče iz pristnega
čeltelnesa voska. Za pristnost jamči s 20JJO k. Za obilne naročbe se priporoča prefastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Kicliterjevc lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nove., TO uvč. in 1 gid. po vseli lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richierjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor or.-ginalni izdelki.
Riclilerjeva lekarna pri zlatem ievn v Pragi.
Elizabetne ulice 5.

Tržaška posojilnica in hranilnici
jegistro/ana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila ilajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1.//,,, na menjico po 6°,, na zastave po o1^0,,.
Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popolndne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 'i—4 popolndne.
I
I »
»
I »
Poštno hranilnični račun 816.004.
lOO do 300 goldinarjev
zainorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z ra/.pečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutshegasse. 8.
Pohištvo in meUlji.
Novoporočenci pozor! I:,::";!
vsakovrstnega pohištva, mebljev. okvirjev, ogledal stolic za jedilne sol»e. blazin z različnimi tapeearijami in pohištvo za elegantne soIk*. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Breščak.	Gosposke ulice štv. 14.
Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Voščilo (hiks) i n usnje.
Glavno zalogo
voščila [biksa] družbe
_ sv. Cirila in Metoda in tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan D r u f o v k a v G o-r i c i na Travniku štev. ;">. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe sc točno izvršč.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovanu društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiši.
-
II ranil ne vlos«' sprejemajo se o<l vsaeeg;aJ če tudi ni član društva in se obrestujejo po -l1/.,0/^ ne tla bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sieer na meujiee po (j °/0 in na vknjižbe po iV/e°/0.
lTrad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. iu od 2. tlo 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje hran. m leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštoo-hran. račuii št?. 837.315.
!! Nezaslišano!!
O 191 predmetov za samo O 2. gld. 10 kr.
1 krasna pozlačena ura, jainčena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etni za smodke.
1 tino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. I notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 par uhanov iz double-zlata I. vrste z vdelanim biseri.
1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 2o lindi pismenih zavitkov. 2f> pol tinega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 golil. 10 kr. (tira sama stane toliko* švicarska izvozna hiša
H. SCHEUER. Krakovo
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne ugaja se sprejema nazaj v teku <S tlnij. Hustrovani ceniki zastonj in franko.