s T E v. 43. VLIUBLJANI. DNE 25 OKTOBRA t<)33 LETO 46. Cena 18 Din i« celo leto. Za Inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja tlako tredo. Spisi tn dopisi naj sa pošiljajo Uredništvo ►Domoljubu«: naročnina, reklamocije in inseratl UpravniStvu »Domoljuba« v Ljubljani Telefon uredništva: 25« Telelon uprave: 2W2 Resnično, mz sem kralj! Zadnjo nedeljo v oktobru obhajamo praznik Kristusa Kralja. Kakor malokateri, na« ta praznik z nepojmljivo silo vleče k sebi in visoko dviga, saj nam oz^inja veliko resnico, posebno današnjemu času potrebno, resnico o vsesvetskem kraljestvu Kristusovem, Prizor jrred Pilatom V tem letu bo dopolnjeno 19. stoletje od one strašne drame, ki se je odigrala v Jeruzalemu. Le en prizor iz te drame! Kristus stoji pred Pilatom: »Dolže te, da se nazivaš kraljem. Ali je to res? Ali si ti res kralj?« — »Da, resnica je, jaz sem kralj!« — >Pa kako to, kje imaš armado, kje so tvoji podaniki, kje tvoja država?« — j Kraljestvo moje ni od tega sveta. — »Ali je še kako drugo kraljestvo?« — »Je. Prišel sem, da učim resnico. Kdor mi sledi, je moj podanik in spada v moje kraljestvo.« Kak&pn prizor! Na eni strani Pilat. Zastopnik silnega rimskega cesarstva. V rokah ima oblast in armado. Diplomate! Prva skrb mu je. da ohiani sebe. Slabič. Sovraži Jude, a obenem se jih boji. Pazi, da se ne zameri rimskemu cesarju. Človek brez načel. Resnica mu je to, kar je njemu v korist. Tip današnjega modernega Moveku. _ Na drugi strani Kristus. Obsovra-žen, a nedolžen. Značaj, ki hoče za resnico dati svoje življenje. Po devetnajstih stoletjih Za nas je sreča, da moremo opazovati ta prizor samo iz daljave devetnajstih stoletij. Iz te daljave lažje precenimo vso njegovo veličino. Ce bi ga bili zrli iz neposredne bližine, Bog ve, na kateri strani bi se znašli, na Pi-latovi ali na Kristusovi. Tako imamo sedaj pred seboj odkrito knjigo svoUnvne zgodovine jn v njej lahko jasno čila m o, kdo od teh dveh je imel v resnici prav. Kaj kaie zgodovina? Ni več Pilata. Propadlo je rimsko cesarstvo in njegova inoč, osnovana na telesni sili. Raztepli so se Kristusovi tožniki. Ostala je za njimi samo sramota, o kateri bodo še pričala tisočletja. Ni več tudi nasilnikov poznejših stoletij, ki so šli po Pilatovih stopinjah, zaničevali Krislusa in Ga obsojali na smrt. Ni jih več, drug za drugim so izginili. Kristus pu Živi in kraljuje Milijoni in milijoni Ga ljubijo. Stoletja se Njegovega imena spominja vsak dan tisoč in tisoč usten. Največji učenjaki se Mu pokoravajo in Mu služijo. Za Njega žrtvujejo svoje življenje. Njemu darujejo svoja najnež-nejša čuvstva iu najodličuejše svoje sposobnosti. Karkoli je človek naredil resnično velikega v stavbarstvu, slikarstvu, kiparstvu, glasbi, književnosti — ali ni bilo vse za Njega? Kar je imel in še ima svet dobrega, vse je bilo od Njega. Misijonar v misijonih, redovnica v bolnišnici, dobrotnik med siromaki Gd tic&čvnjL i. vigodjit Skrbi in bolečine povzročajo gub« in Vas starajo. Aspirin tablete od« pravijo vse bolečine in Vara vrnejo občutek ugodja. Aspirin tablete so pristne le 2 BayerjeHm krilem. Vzemite jih brez skrbi ne škodijo Vara! ASPIRIN V 1. lugefe h. d. Zagreb. Ga^v« ] Ojtai * reji«. S kr 1107 od I. HI \9iiT V vsako hišo Domoljuba! in zapuščenimi, duhovnik med mladino, mati v družini, bolnik prikovan na posteljo, vsi delajo po zapovedi tega Kralja. Kjer je še sreča na svetu, je zato, ker se Njegova kraljevska volja upošteva. To je Veličanstvo! Kdor hladno in trezno misli, mora priznati: To je Veličanstvo, edinstveno v zgodovini narodov. On, Kristus je, ki je došel iz neha med ljudi. Zato nain ni težko pasti pred njim na kolena in izjaviti: Da, Ti si moj Kralj! Tebi hočem služiti! Tebe hočem ljubiti! V tebi hočem najti svojo srečo! Tebe hočem, da se oklene ves svet. Naj pride Tvoje kraljestvo) Živi Kristus Kralj! Važne odredbe Ban dravsko banovine je izdaj glede delovanja agentov registriranih pomožnih blagajn ter hranilnih in posojilnih zadrug naslednjo uredbo: Nabiranje članstva za registrirane pomožne blagajr^ ter hranilne in posojilne zadruge je zunaj njih poslovnega lokala prepovedano. Hranilne in posojilne zadruge ter registrirane pomožne blagajne ne smejo delati reklame po listih, lepakih ali letakih, ki navaja neresnične podatke, ali pa z razdelitvijo velikih iu malih črk v stavkih ali na drug zvit način zavaja v zmoto glede načina, časa in višine članskih dajatev ter pridobitve posojila, oziroma zavarovalnine, niti objavljati zahval po listih. Hranilnim in posojilnim zadrugam ter registriranim pomožnim blagajnam je dovoljeno sprejemati denar samo na njihovem poslovnem sedežu. Prepovedano je zbirati denar (vpisnine, prispevke in provizije) po agentih, akviziterjih ali zaupnikih. Glede brezobrestnih gradbenih hranilnih zadrug pa je izdal nastopno uredbo: Na področju dravske banovine je dovoljeno delovanje samo onim društvom in zadrugam, ki naj po pravilih dajejo malo ali brezobrestni kredit za gradbene ali druge namene sprejemajoč pri tem brezobrestne hranilne vloge, oziroma prispevke, ali tudii ne, če je njih gospodarska baza zagotovljena na nastopni način: V pravilih je določiti način, po katerem se zagotovi likvidnost tudi za primer, da bi dotok nadaljnega članstva izostal in bi bila organizacija vezana samo na sredstva dotedanjih hrauiicev in posojilojemalec*. Likvidnost se nKire zagotoviti s tem. »ta se dofcvi daljši rvk obveznega Sledenja pred in po prejemu poM^Ua, 7. dotacijo primernega rezervnega s k I.-u ta, ki se ph»doiiosno naloži, i naložitvijo dolotam osnovne glavnice. ki se prav tako phvtonosno naloži. Obremenitev članstva mora biti čim bolj enakomerna. Hranilci se ne sinejo obremeniti j drugimi dajatvami, kakor 7. vpisnino, ki ne sme presedati višine deleža, dojim nosijo vse stroške poslovanja samo posojilojemalci. Posojilojemalci se morejo zavezati. da posojilo v danem roku po dospelosti prevzamejo. Upravni stroški i.e smejo presegati 3'". od vsrte posojila. S plačilom teh stroškov se RH.ua kriti vse poslovanje oiganizacije in so drugih dajatev od članstva ne zahtevati. Pri obrestnih zadrugah predstavlja omenjeni odstotek diferenco med aktivno in pasivno obrestno mero. C as. ko naj se posojilo dodeli, ne smo biti odvisen od sre»Y. ampak se iinira dati že naprej relativno izračunati. Izključiti je zato vsak loterijski sistem in sistem količnikov ter porazdeliti hranile« glede na pričakovano višino posojila v razrede z relativno določenimi vsota ni bodočih posojil. Čakanje na posojilo mora biti ta vse razrede enako »rojeno in se no m* en razred okoristiti na Škodo družeča. Posojila se smej>"' dodeljevati samo proli zadostnemu jamstvu Ivdisi na prvo hipoteko al« na dnu; enako varen način, povsem po načelih pupilame varnosti. Pri prevzemu člana je skleniti pogodijo, v kateri se določijo vse obveznosli. ki jih bo moral član prevzeti za časa članstva pri organizaciji. in način, kako se pogodba odpove ter iz članstva izstopi. Obrazec pogodbe se mora določiti v pravilih. Dokler omenjeno že obstoječe in bodočo orgamzacne no prilagode svojih pravil prednjim pogojem, jim je prepovedano sprejemati člane in hranilno vloge. Tako obstoječo kakor novo ustanovljene organizacijo imajo v roku enega meseca predložiti prilngodena prav P.a kr. banski upravi radi dopustitve delovanja v vsem obsegi*. V svojem poslovanja imajo te organiMiei-je pošiljati ki. barski upravi mesečna poročita na obrazcih. ki jo predpišejo Za nadziranje delovanja se jim postaji državni komisar, te im;. pravico prisostvovati vsem sejam in sestankom in razveljaviti sklepe proti naknadnemu odobren!« nadzorne oblasti. Prekrški odredb pod točko 2 in S se kaznujejo z globo od 10 do J000 P in, oziroma 1 zaporom od 1 do 90 dm". RAZGLED PO SVETU Številke kriče V Londonu je iišla zanimiva uradna statistika o angleških vojnih irtvah in sirotah. Po vojni jo skrbelo pristojno ministrstvu za 1,750.000 vojnih sirot. V teku let se je to število zmanjšalo na 79.650, kor so ostale sirote ie dosegle zakonito starost 16 let. Od lota 1913 dalje je izdala angleška vlada za obleko, oskrbo in vzgojo vojnih sirot 130.000.000 funtov (1 funt okrog 182 Din). Za leto 1(134. se bo porabilo v označeni namen okrog 1.000.000 funtov. Kar se tiče invalidskih rent. Število naglo pada, vsako leto umre približno 7000 invalidov-rentnikov. Število vojnih vdov, ki dobivajo pokojnino, maša okrog 150.000. Tudi to število se znižuje, zakaj že 115.000 vojnih vdov se je vnovič poročilo. Kakor mnoge druge, je tudi ta statistika merodajnim državni-kom resen opomin, naj se z vojno De igrajo, Brat in sestra poročni par Pred poročnim uradom v italijanskem Milanu se je nedavno zgodila sledeča zanimivost. stvar je bila sledeča: Roditelja, ki sta imela dva otroka. ?ta se razporočila. Sin je odpotoval z očetom v Nemčijo. kjer je po očetovi smrti prišel v zavetišče. nato pa je od dobrotnika, po imenu Hel-ma. bil posiuovljen. Hči pa jo vstala v Italiji pri materi in jo po njeni smrti prišla k so- 1 rodnikdni. Pred nekaj meseci se je mladi i Helm vrnil v Milan, kjer se je na neki plesni prireditvi zaljubil v lepo dekle. Ko sta mlada zaljubljenca nekaj tednov kasneje stala pred poročnim uiadom, da skleneta zakon, -ta na podlagi točnih dokumentov šele spoznala, da sta brat in sestra in da je torej poroka med njima nemogoča. Pač slučaj, ki se ne primeri vsak dan! Katoliška cerkev s Važni sklepi belgijskih škofov. Nedavno so v južnoameriški državi Boliviji zborovali tamošnji katoliški škofje in sklepali o zelo važnih zadevah. Izdajati hočejo velik katoliški dnevnik, organizirati po vsej državi skupine socialne katoliške akcije in ustanoviti osrednje bogoslovno semenišče. Organizirali bodo tudi močno opozicijo proti vladnim poizkusom. da se sklene zakon o rszporoki BANKA BARUCH ts. IK Uttteae. Mrts (Mpremlja denar v Jucotlavlio nsjfcitreje in pe cabrljSen; dnevnetr kurzu I Vrši vse hančne poete oajkulantuce rcitii. urad: v Seigijt, Praiic.j:. i i o 11; o J j te Luksoui-fcoigc sprejemajo pfajila na tiaSc čekovne rabine: Mvlu *» »ratHm. m«SJA ml-MTm- B*u\ sfcti *< mmmmk uaaesBP««! s»«»r um«*«™ takteco pošljemo brazplažoe nate rek nakazi]we STARŠI! Ali ste otrekoe šc naročili katoli B» mladinska list« »Vrtec- in »Angelček. ? 2' s Drobiž. Zadnjo dni septembra so našli v Rihemborku poškodovano spominsko drevesce Arnalda Mussolinija. Kdo je položil roko nanj? Toga tudi fašistično oblasti ne vedo: vendar so še tisti dan zaprli osem mož in fantov, ki jih doslej še fii bilo na svobodo. — Te dni so se znašli v postojnskih zaporih Rajko Tavčar, zlatarski pomočnik, in njegov brat Karel Tavčar, stavec v Seberjevi tiskarni, nadalje Mirko Bizjak, čevljar, knjigovez Lojze Cestnik, stavec Franc Likan ter pekovski pomočnik lioijančič, Nadalje poročajo še o aretaciji trgovca Silvestra Zupana, Elvire Gor-jančičeve. sestro omenjenega aretiranca. ter bančnega uradnika Hngona Simčiča. Vsi so obdob en i rovarenja proti državi — V vasi Rizjaki pri Rihemborku je v začetku toga meseca umrl gospodi'- v ugledni Vidmarjevi družini. Cerkveni pevski 7bor se je pripravil, da ga sprem: na zadnjo pot s primerno nagrobnim Ko c | r. piišl' ti;.\-, j o [logrebs., i., do bili v roke prepoved. 'Ia ne smejo peti nili pred hišo žalosti niti na pokopališču. — Veselih novic iz Vipavske doline že dolgo nismo čuli. ' ose le tudi današnje ne liodo. V tej 11 0-znosni revščini jo pnf precej bridek udarec kakršen je zadel družino Mrevl je pri Purlanih v rihemberški občini. A' začetku septembra so jim nekega večera, medtem ko jo dnižinn v kuhinji molila rožni venec, ukradli iz zgornje sobe tisoč osemsto lir in .vso zlatnino, km so jo imeli pri hiši To vsoto je gospodar prejel |,o-maj nekaj dni poprej za vino od lansko lei i ne ter zti kravo, ki jo je prodal. Ijihkti si mislimo kako hudo je zadela ta tavina ubogo hišo. ki ji je bil to edini dohodek za vse leto. — V Koprivi na Krasu je umrl ztiani duhovnik dr A, Požar. — Krivična meja med Jugas2aw;o in Italijo je zahtevala novo žrtev. Oto srtdo -e je 10 letni France Bej! iz Zelš pri Cerknici, ;ugo-slovaaski državljan, vračaj iz Postojne Pri >Ravberkon>andi< se ga za hrbtom c-paz . miličniki. Eden ga je pozval, naj se usu.j Bajl se je prestrašil in pričel bežati. Miličr:k je streljal za njim in ga zadel v hrbet. Ba.il ;e bil na mestu mrtev. s Massokni je napisal t.a naslov avtu. skih prijateljev Habsbnrgovcev članek v ki'.crera pravi, da je vciik ncsroisei jovorit. ii bi Italija vsled poroke Otona s hčerko "i.rin-skega kralja odstopila Avstriji Južna T..-:isko. Naj se oženi tod: tisoč iiuai. Južni T--'tka ostane vseeno italijanska. Avstrija s lz Kdrataiia. A' f marjeti t R ,ži: pokopali Sušnikovega Simeja. — Vse .ie poso-relo posestniku Stossierju pd Pirš-u v K; mara vosi. — Jesensko deževje je dovedJo o likih poplav v deželi Poleg Ziie in cio iLf ob Glini jo najbolj prizadeta Labudskt dfi.r.a in okolica Trgt. A tudi v spodnjem delu desele je obilo škode — Na letošnjem zboro.fcnju Slidmarke na Dunaju se je ponovno nag potreba obrambe ogroženega nemšiva o: -"ji. V to svrbe se jo dovolilo denarne podpor- šolam ' Slov. Plajberku. žjtari ves in na Bi a-Medgor.mh. Kazaz&h ia na Ledenicah — 2»-cetkom decembra se vrši v Celovcu :cH} a ogledovale e mesa. — V nedeljo dne "*• oktobra ,ie bil posvečen v škofa i»re<. dr Andrej Rohraeher — A fcreltm je umrl posestnik in POEOR! fliS. žamet, stikno za ženski >.-«j«t. ji-plp<- in nb!eke dobite v največji izbor pri Češniku Linpnrjeva ul L.)ubi;ana Stritarjeva ul. kOjrinjalke, p tele. žemlasie. svileiit, vnlnoiit >ni'|it m rute "nšlonost mojega podjetja je znan- Kakor milijoni za pranje pripravljenih rok Na milijone kisikovih mehurčkov — vsak zase Vaš pomočnik — se razvije med kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Radiona in poganja milno peno skozi tkanino. Tako operete perilo -ne da bi biSo treba Vašim rokam kaj delati — lepo in prizanesljivo, če redno uporobljate Schiehtov Radion. mslilničar Mateuschitz, pd. Lampl. — »Karnt-or TagblatU je v Nemčiji prepovedan. H Smrt osojskega župnika. Dne 9. oktobra pokopali v Osojah tamošnjega župnika g. uvrenca Franto. Dvaintrideset let je bil duš-i pastir v slavnih Osojah ob Osojgkem jezeru. Pred'flHO le,i se tam "ase>,i'' benediktinci, sezidali samostan in krasno cerkev. Vsa okolica osojskega jezera je bila tedaj še slovenska in Trebinje (Treffen) ter Zabrdce (Afritz) 8o bile čisto slovenske naselbine s svojimi lastnimi župani. V osojski cerkvi je pokopan poljski kralj Boleslav 11., ki ga je opeval naš ASkerc v pesmi »Mutec osojski«. To cerkev je dal rajni župnik krasno prenoviti. Benediktince je 1785 odslovil cesar Jožef II. in iz samostana je postal hlev žrebcev »štalonarjev«. Kobile in žrebeta so pasli na Turjah nad Ko-stanjami. Sedaj so Turje last koroške kmetijske zbornice. Kajni župnik je bil poseben original in je bil nam Slovencem naklonjen. Bil je tudi pesnik, znan pod imenom »Lenz von Stever«. Bil je namreč iz št. I/Ovrenca na Sp. Štajerskem, pa rodom Nemec. Vse, kar je imel in kar je dobil, je dal ubogim, bil je torej drugi Frančišek Asiški. Včasih tudi malo robat, kakor vsi originali, je bil pri višjih večkrat v nemilosti. Umrl je brez vsake posvetne imovine tako da bo morala pogrebne stroške plačali občina, kar bo seve rada storila, ker ga je zaradi njegove izvanredne dobrotljivosti imeni vala za svojega častnega občana. Koro-Ske cerkvene oblasti pa inu niso podelile nobene a naslova. Kajni pa vsled tega ni bil ne-voljen, ker je vedel za Njegove besede: »Kdor je manjši in nižji med vami. tisti je višji t. — Naj počiva v miru! Rumuniia s Večina ne zna fitati in pisati. Od vseli evropskih držav ima Komunija največ nepismenih ljudi: na 100 ljudi le 25 pismenih. Ker ni dovn Ij šol, 1,300.000 šoloobveznih otrok ne prihaja k pouku. Pri tem je KiKHI učiteljev brez službe, treba bi pa bilo 30.000 novih učnih moči, da bi vsi otroci mogli biti deležni šolskega pouka. Kakor se vidi, romunskim politikom ni mnogo do le^a. da bi se romunski narod približal v kulturi drugim evropskim državam. češkoslovaška s Madjarskn manjšina v Bratislavi in v Užhorodu je padla v zadnjem času pod 20 odstotkov vsega prebivalstva. Posledice tega bodo, da se v smislu zakonskih predpisov v obeh navedenih mestih ne bo več uradovalo tudi po madjarsko in tudi ulice ne bodo več imele dvojezičnih napisov, kot doslej. Nemčija s Po izstopu iz Društva narodov. Kakor smo že poročali, so nemški odposlanci zapustili razorožitveno konferenco. Obenem je nemška vlada sporočila, da izstopa iz Društva narodov. Nemški parlament se razpusti in razpišejo se nove volitve, ki naj dokažejo, da je ves nemški nnrod za politiko sedanje vlade. V posebnem proglasu je Hitler oznanil Nemcem ta sklep vlado, utemeljujoč ga s tem, da je Nemčija sicer za mir, da pa ne more sodelovati v nobeni mednarodni ustanovi (torej tudi pi j Društvu narodov ne, in nobeni pogodbi (to je pri razorožitveni konferenci), če «e ji ne prizna v vsakem oziru popolna enakopravnost. Vest o sklepih nemške vlade je delovala na sedežu Društva narodov v Ženevi ko bomba. Posebno hudi so ameriški in angleški odposlanci. Pričenja se zopet doba tekmovanja v oboroževanju in le malo je upanja, da bo mogoče nesrečne posledice te dobe preprečiti. Drobne novice 20 milijonov frankov v vojaške namene je dovolil švicarski parlament. (Nemčija hoče baje skozi Švico napasti Francijo!) Uvoz pira v Ameriko je v zadnjih tednih zelo nazadoval. Visoke uvozne carine! Nemški inženirji zapuščajo Rusijo. Velike sleparije pri tiskanju znamk in kolkov so odkrili v romunski državni tiskarni. Več sto milijonov škode! Ravne strehe so prepovedane v Nemčiji, ker so tuje nemški duši. Že pol milijona ljudi oboli na svetu za rakom. 650 km dolg kanal med kaspiškim jezerom in Črnim morjem hočejo zgraditi Rusi. Kongres ciganov iz vsega sveta je bil dne 8. oktobra v romunski Bukarešti. Pet kg dinamita so brezbožci položili pod veličasten kip Presv. Srca Jezusovega v španski Valenciji. Napad so pravočasno preprečili. ftolo za katoliške časnikarje so ustanovili na Španskem. To leto se je vpisalo 322 slušateljev, med njimi 70 vseučiliščnikov. Manjša se italijanski izvoz v Albanijo. Politično tipanje je te dni vršil na Dunaju češki zunanji minister dr. Beneš. Glede tolmačenja konkordata so naslali spori med Nemčijo in Vatikanom. Za 24 in pol milijard frankov javnih del bo izvršila Francija v 1. 1934 do 1937. 259.000 avtomobilov je izvozila Anglija v prvih letošnjih 8 mesecih; še enkrat toliko kot lani. Velik uspeh so dosegli socijalisti pri norveških volitvah; napredovali so od 47 na 69 mandatov. 2,700.000 brezposcbiih je dobilo delo zadnjih 8 mesecev v Ameriki. 111 sodov zlata v vrednosti 140 milijonov frankov je zopet došlo v Francijo. Naravnost skozi telo prodirajo strupeni plini, ki so jih izumili francoski kemiki. Za obnovitev habsburške monarhije v Avstriji je pričela živahno agitacijo bivša cesarica Žita. Habshurgovci zahtevajo, da se jim vrnejo zaplenjena posestva. 2,582.000 učencev obojega spola obiskuje letos katoliške šole v ameriških Združenih državah. d 8000 brezposelnih jc zdaj v Zagrebu. Pomagajte časopisju, ki vam pomagal Prezirajte časopisje, ki vas preziral Borite se proti časopisju, ki se bori proti vam! 8' KAJ JE NOVEGA Če kmetom zavre kri Okrožno sodišče v Bihaču v Bosni je te dni razpravljalo o strašnem pretepu, ki je bil 2. marai t. 1. v vasi Korici v okraju Sanski most in v katerem je sodelovalo nad 50 kmetov. Osem udeležencev te velike bitke je dobilo težke poškodbe, eden pa je padel mrtev. Povod temu žalostnemu dogodku, ki je vznemiril vso Bosansko Krajino, kar se je videlo ludi pri obravnavi, je bil, kot običajno, spor zaradi zemljišča, in sicer zaradi koščka gozda. Družina Djakovičev si je prisvajala ta gozdiček zase, družini Krajičev in Šičurovičev pa zopet zase. Vsi pa so se že naveličali dolgotrajnega tožbarenja in se je odločilo, da urede lo pravdo po stari navadi s sekirami in s koli. Dne 2. marca je šlo 10 ljudi od družine Šičurovičev in Krajičev v gozd, da nasekajo drv. Počakalo pa jih je prav toliko kmetov iz družine Djakovičev in razvila se je strahovita bitka. Prvim kakor drugim so prihiteli na po moč ostali kmetje, tako da se je na bojišču zbralo okoli 5(1 ljudi. Padali so udarci s se- kirami, kamenjev in kolov. Prvi je padel mrtev Dušan Šičurovič, ki mu je kmet Peter Boremovič, pri kalerega hiši se je bitka vršila, razbil lobanjo. Po vrsti so padali težko ranjeni. Gligu Djakoviču je drugi kmet raz-sekal lopatico. Drugi je zopet dobil udarec s kamnom po glavi, da se je onesvestil, tretji udarec s kolom itd. Gjorgje Djakovič je težko ranjen še na tleli bodril svoje ljudi: »Hura, kar po vrsti sekajte!«, pa ga je že Miodrag Šičurovič pobodel z železnimi vilami. Konec je bil, da se je osem ljudi valjalo težko ranjenih v lastni krvi, deveti pa je bil mrtev. Kriki žena iu otrok so odmevali po vsej dolini. Čeprav so bili ljudje po bitki ležko la-njeni, vendar ni nihče šel k zdravniku. Za to krvavo bitko, ki sta jo zakrivili obe skupini, je sodišče obsodilo osem ljudi, največ pa je dobil Peter Boremovič, ki je usmrtil Dušana Šičuroviča. Dobil je 7 let robije, drugi pa so dol«:': manjše ka- Pri nas in drugod J)!'! I je raz zik jekli. Vili teli ms v';i slalisliki iz I. I i -K), ima. nemška manj- ■ \ Jugoslaviji 154 osnovnih šol s 570 raz- katere je v navedenem letu posečalo učencev. Razen osnovnih šol imajo Minski Nemci 38 kmetijskih in nada-tili š"i. nadalje 6 meščanskih šol s 24 . i in šiirirazredno gimnazijo. Učni je-vseh teli šolali je nemški in se državni ii. poučuje le kol predmet. Tudi vse učne 'a- so nemške. Vrhu tega je država do-i■•*! ustanovitev zasebnega nemškega uči- ■ a s pravico javnosti, da omogoči osnov-■,-ki pouk pn učiteljih nemške narodno- sti. To učiteljišče vzdržuje posebna šolska ustanova, ki je zadnje dni dobila dovoljenje ustanovljenja nadaljnih nemških šol. — Nemška manjšina v Jugoslaviji uživa torej posebno prednost od strani države, ki ji poleg šole dovoljuje tudi svobodno kulturno udejstvovanje. Politična in državljanska rav-nopravnost je za član« manjšine enaka, ko za vse ostale državljane. — In položaj naše manjšine v Avstriji, v Italiji in drugod? Brez najmanjše šolske pravice mora mirno zreti na polujčeviuije svoje mladine v šolah. Kako dolgo še? kaže, da so nameravali redovnice zakaj komisija je ugotovila, d« so bile „„l ■ ki so ostale od poldne, zastruplja bf:p ludi tii skkdt mleka, ki so ga morale i^, ' radi večje varnosti seveda izlili. "ICi d Mraz je nastal zadnje dni p0 vsej j slaviji. Dne 16. oktobra je n. pr. kazal loT mer v Belgradu 8, v Zagrebu 4, v Ljubljan-» v Skoplju 8, v Mostarju 13, v Splitu Mariboru 1, v Kragujevcu 4 stopinje nad 10,, ničlo. VINA Za lesko delo Vam L dobrin vinom postreže ' Centralna vlnarna v L|uU|tt d Ob denar. Ni denarja; zadruge, m^ in solidne, ki jamčijo za vloge s premo«, njem svojih članov, ga nc dobijo, pač pa», dobijo tatovi, sleparji in plameni. Pred kratki! je bila v Ljubljani obsojena neka sleparij y je izvabila od ljudi velikanske zneske. 10 ženic in 4 moške je osleparila. Prva je »posodila« sleparki 56.300 Din, druga 56.350 Din, tretja 29.400 Din, četrta 20 500 dinarjev, peta 63.001) Din gotovine, In tako dalje, tako je tuja tiho tapka dobila 320.000 dinarjev »posojila«. Mnogi nasedajo i aznim agentom, ki ponujajo brezobrestna posojila; nekaterim pa uniči ogenj trdo prislužene prihranke. d Za 15.000 Din denarja in kolekov je od nesel tat iz trafike v palači Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti v Ljubljani. IGNACIJ NAROBE. TA PETNI? GOSPOSVETSKA CESTA .ŠT. K, (PRI LM d Popolnoma prenovljene orgle v mariborski stolnici so v nedeljo 22. oktobra 1933 slovesno blagoslovili. d Jabolka so slabo obrodila. Letos je t Sloveniji sadje v obče slabo obrodilo. Tako so imele Slovenske gorice, ki so znane kol dobra sadjarska pokrajina, pa tudi drugi kraji na Štajerskem zelo slabo letino. Pridelek sad.ii je tako sbb, cia se oo to v gospodarstvu zeli čutilo. Jabolk je malo in imajo za lo visoko Osebne vesti d Sarajevski nadškof dr. Ivan Sarič je odpotoval v Avstrijo in nato v Nemčijo. V Nemčiji in v Mainzu bo prisostvoval kongresu Kristusa Kralja, kjer bo imel še posebno tozadevno poročilo. d Osemdeset let jc doživel g. Franc Novak pd. Franck iz Breze pri Trebnjem: Bog ga živi še mnogo let! d Srebrni mašniški jubilej praznuje 1. novembra dubrovniški nadškof dr. Josip Carevič. Domače novice d 35 let že obstoja kmetijsko-gospodinjska šola v Marjanišču v Ljubljani. Naj odlična ustanova namenjena slovenskemu kmetskemu žen-stvu tudi v bodoče uspešno vrši svojo važno nalogo! d Ogromen, 17 m visok križ v spomin 1900 letnice Gospodove smrti so ono nedeljo blagoslovili na gorski planoti grofa Pachtn - Rayho-fen pri Gornji Sv. Kungoti. d Pisalni stroj so odnesli dolgoprstneži v Mariboru g. Ivanu Vesenjaku, ministru v p. d Celokupno škodo po povodnji cenijo v ljubljanski okolici na 2,172.000, z Ljubljano vred pa na 2,893.000 Din. d Za dvolaslnike ob meji. Jugoslovnaski državljani, ki so dvolastniki na avstrijski ali madjarski meji smejo prepeljati svoj krompir 4' BEBESa S 70 leti se lahko poEutite mladi in s 30 leti stari I Prenagljeni tempo našega časa preko- | in obnavlja kri ter urejuje j>rebavo. Na merilo izčrpa našo živce. Lo malokdozamore uspešno kljubovati tem prevelikim naporom in tako trpi večina človeštva že okoli štiridesetega leta vsled izčrpanosti, poslabšanja spomina, čestega glavobola in nervoznosti. Vznemirljiv, predčasen starostni občutek je posledica tega, delamožnost pojenjava, veselje do življenja je skaljeno. Redno uživanje >PLANINKA-CAJA B.-MIOVEC« odstrani vsa ta zla, ker čisli ta način osposablja ves naš organizem, d« zamore nemoteno sprejemali za obnovi: živčevja potrebno brano. Zahtevajte izrecno v vseli lekarnah le pristni »PLANINKA-CAJ BAHOVEC« v plombiranih zavitkih po Din 20 — in i napisom proizvajalca LEHAMfl M?. BAHOVEC, L3UBLMM R«. lir. 12090 - 20. vn. IKK neglede na pravilnik o prevozu krompirja. Le krompir z avstrijskega ozemlja morajo dati pregledati jugoslovanski kmetijski ogledni postaji, ker je avstrijski krompir okužen s kugo. Uvoz okuženega krompirja je prepovedan d Državni dravski most pri Ptuju so pričeli popravljati. Za časa popravil ostane promet le na polovici inost;i prost. Na onem delu mosta ki je v popravilu, bc vihrala podnevu rdeča zastava, ponoči pa bo postavljena rdeča luč Popravila bodo trajala približno 14 dni. d Zrakoplovni promet ukinejo predvidoma 28 oktobra, ko odplovejo zadnji aeroplani Odmor traja do spomladi, ker je bil promet s potnik, zelo dober, namerava družba za zračni promet spomladi, oziroma poleti spustiti v promet še več avijonov. d Tatovi so udrli v karmeličanski samostan na Selu pri Ljubljani. Odnesli so tri nahrbtnike lepih breskev in precej masla Vse ceno, zlasti zimske vrste. Le v nekaterih krajih jc pridelek nekoliko boljši, ali jc v primeri! drugimi leti še vedno zelo nepovoljen, ker znaša komaj 40% običajnega pridelka. d Cene vina rastejo. Vino iz severne Dalmacije prodajajo po 250—300 Din za hektoliter, črno po 150—200. V Hercegovini iS«0 in belo 300—500, boljše vrste pa po 600 Dhs za hektoliter. d Mali trboveljski slavčki, profesor CM l ičar in društvo »Trboveljski zvon* so P«re' dili preteklo nedeljo v veliki ljubljanski um-onski dvorani koncert, ki je v vsakem fKJgied" lepo uspel. Cisti dobiček je bil i umi en jen s"* dajočim rudarjem. d Za omiljen je davčne prakse. Veto« ostrejša davčna praksa je že itak od km* težko prizadeto naše gospodarstvo spravil« ' skoraj nevzdržen položaj. Zato se je tc oglasilo pri ministrskem predsedniku dr. Srsk'' tu odposlanstvo gospodarskih krogov iz vse države, da mu razloži nad vse težaven polo-, ■ na5ih gospodarskih podjetij, ki pri silnem zmanjianju poslov pač ne morejo plačevati še vcčjih davkov ko druga leta. d Za mline i" ž*Ke- Na vprašanje ali spa daio mlini ob potokih, ki ineljejo le ob času, 1(0 jc dovolj vode in ki so po zakonu o neposrednih davkih oproščeni hišnega davka, k hišni obrti, in ali so zaradi tega oproščeni piidob-nine'in davka na poslovni promet, jc davčni oddelek finančnega ministra izdal pojasnilo, po katerem to delo ne spada k hišni obrti. Podobno velja tudi za žage, ki obratujejo občasno ob zadostni vodi. Ker neke davčne upr. te mline in žage obdavčujejo kot industrijska podjetja, jilt finančno ministrstvo opozarja, naj te obrate smatrajo kot obrtna podjetja, ki obratujejo s pomočjo pogonskih strojev. Med industrijska podjetja spadajo le tisti mlini in žage, ki se na podlagi zakona štejejo za industrijska podjetja, to se pravi, če obratujejo s stroji predvsem za skladišča in manj po naročilih. d Do 800.000 Din za sodne takse je plačala Slovenija v letošnjem septembru. d Večje množine zidne in strešne opeke ima r.a prodaj — davčna uprava za ljubljansko okolico v Ljubljani. Med brati Hrvati d Plačevanje občinskih doklad a pšenico. Zelo značilen za naše gospodarske razmere in finančne težave sedanjega časa je sklep vuko varke občine, da bo za plačilo zaostalih občinskih doklad pobirala pšenico in sicer po ceni 150 Din za stot. Zaostanki doklad gredo v milijone. Pšenico bodo pobirali nekateri mlini, lei bodo dajali o prevzemu pšenice potrdila in mestna občina bo na temelju teh potrdil odpi sovala dolgovane doklade. d 38.000 Din je odnesel neznani uzinovič liišneniu posestniku Ivanu Šimuniču v Zagrebu. d 1000 novih vreč, vrednih 20.000 Din so odnesli tatovi iz skladišča umetnega cvetja tvrdke Teply v Zagrebu. d Vodo nosi s seboj. Gasilno društvo v Gornjem gradu pri Osjeku je kupilo avtomobilski tank za 270.000 Din. Tank ima sesalko in nosi s seboj 1300 litrov vode. Kakor hitro dospe tank na pogorišče, začne takoj gasiti tako, da ni treba čakati spojitve cevi s hidrati tinti. Med tem ko stroj deluje, se polože druge cevi in nato nadaljuje gašenje še z večjo silo Stroj žene vodo do višine 160 m. V minuti izbrizne 500 do 830 litrov vode. d 70 članov šteje društvo vseučiliinikov nemške narodnosti v Zagrebu. d Morilec ministra Nendorferja se je razkrinkal v osebi Josipa Krogota v Zg. Ladanju. [ki je dne II. oktobra postal v svoji hiši žrtev |sksplozije peklenskega stroja, ki je stavbo popolnoma razrušil. Ubita je bila tudi Ksogotova [žena Jana. Preiskava je dognala, da je Josip prinesel ta dan v hišo zavoj sumljive vsebino V njem so se nahajali peklenski stroji. Eksplozija je nastala zaradi neprevidnosti. Preiskava jc nadalje dognala, da je Josip zadnjih "šest mesecev opetovano potoval na Madjarsko, od koder se je vračal z razstrelilnim orodjem in denarjem. Z zaslišanjem obtožencev in prič ter s priznanjem Josipovega očeta Marka se je dognalo, da je Krogot Josip dne 24. avgusta "bil ministra Mirka Neudorferja. Nadalje je ugotovljeno, da se naboji, s katerimi je bil ubit Neudorfer, strinjajo z naboji, ki so jih našli v Krogotovi hiši. Preiskava je naposled ugotovila, da je Krogot Josip postavil dne 29. sep- Imenitno neguje temne lase Doslaj it« zastonj vpraševali, kako j« traba nagovori tomne los«. Zdaj pa imote poseben, čisto preprost po-moiek: Redno umivanje lat z novim Brunetoflor Shompoonom. Učinkuje naravno in edinstveno zaradi hequila, ki go ima v sebi. Kosionjasto barva, temni ton sta t tem neverjetno poudarjena, las-js dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno lepo so kodrojo. sod® borvtL J T. I I)A HI' l C I A I '#,11 A \1 IM> O BRUNETAFLOR tembra dva peklenska stroja na železniško progo pri Zidanem mostu, kjer nista eksplodirala, in še tretji stroj pri Zaprcšiču, ki je v noči od 6. na 7. oktobra eksplodiral. d Oj, ta nogomet. V Radoviitu jc igral 15-letni Rista Gavrilovič nogomet. Med igro ga je neki soigralec s tako silo udaril v trebuh, da je Rista kmalu nato izdihnil. d Tri ceste na Velebit bodo zgradili. Služile bodo izvozu lesa. Stroški bodo znašali okrog Din 300.000. Ceste bodo izpeljali z l.ičkega polja (500 metrov nad morjem) do nadmorske višine 1300 m. Doslej so iz obširnih velebit-skih gozdov les večidel nosili na ramenih, ko bodo ceste dograjene, bodo les lahko izvažali. Ceste bodo uporabne tudi za avtomobilski promet. d Požar je uničil v Ogulinu veliko hišo trgovca Milorada Vuksana. Iz naše orestol?r* d Zakon o verskem pouku v šolah razglašajo »Službene novine« od 17 oktobra. Zakon velja za ljudske, meščanske, srednje in učiteljske šole. Na vseh teh šolah je verouk obvezen. Učni načrt iz verouka predpisuje za katoličane minister prosvete sporazumno s predsedstvom škofovskih konferenc. Enkrat na leto lahko pride predstavnik pristojne verske oblasti pregledovat, kako se vrši verouk. Zanimiv je § 11, ki predpisuje: Združenja zgolj učencev ne morejo biti na plemenski ali verski podlagi. Zunaj šole so učenci lahko člani verskih združenj svoje verske skupnosti samo za negovanje verskih čuvstev in nravnih naukov. d Narodna skupščina sc je pretekli teden sestala k zasedanju. Na prvi seji je prišlo do viharne razprave vsled vprašanja poslanca I.on-čareviča zaradi občinskih volitev. Lončarevič je bil izključen za pet sej. Skupščini je bil ta dan predložen tudi dogovor o nenapadanju sklenjen z Rusijo. Drugi dan je govoril o občinskih volitvah poslanec dr. Kešeljevič. Ker na poziv predsednika ni hotel zapustiti govorniškega odra, je bil kaznovan z izključitvijo od petih sej. Na dnevnem redu je bil med drugim trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Nemčijo. Tretji dan so prečitali v skupščini vprašanje poslanca Alojzija Pavlica radi upokojitve predsednika upravnega sodišča v Celju dr. Vrtač-nika in sodnikov tega sodišča dr. Steska in dr. Likarja. Notranji minister je izjavil v imenu vlade, da ne sprejme nujnosti za Pavličevo vprašanje, na pritožbe jlede občinskih volitev pa je izjavil, da se je izvršilo vse v redu. — Dne 20. oktobra sta začela narodna skupščina in senat zasedati na novo. Za predsednika skupščine je bil izvoljen vnovič dr. Kumanudi, za predsednika senata pa dosedanji minister dr. Ljubomir Tomašič. d Radikalna socialna strani:«. Na seji širšega glavnega političnega odbora radikalne socialne stranke, ki je bila te dni v Belgradu, je bil izvoljen za predsednika radikalne socialne stranke dr. Vojislav Janjič, minister v pokoju. Dr. Janjič bo vodil posle predsednika te stranke do strankinega kongresa, ki bo takoj, ko bo stranka organizirana v okrajih, kakor jc to po zakonu določeno. d Zvezo (kartel) so napravili veliki prašičji trgovci v Topoli z namenom, da nizke svinjske cene še bolj znižajo. Zato so se združili tudi svinjerejci in vse zanima boj, ki se bo brezdvoma začel med obema skupinama. Svinjerejci odpošljejo posebno odposlanstvo tudi ministrstvu za trgovino. d Sola za izdelovanje preprog ▼ Prizrenu je bila te dni odprta Trg. ministrstvo je dalo 15.000 Din podpore, trgovska združenja pa 45.000 Din. V šolo, ki bo trajala dve leti, se je vpisalo 25 učencev. Računajo, da bo šola že po drugem letu z izkupičkom izdelanih preprog krila sama vse svoje potrebščine. d Letošnja letina koruze v naši državi je po podatkih kmetijskega ministrstva zadovoljiva. Letošnji donos se suč? v količini okrof 36.556.000 stotov Stev. 43 t „ < J \"'/™Jer J1-' '"""'I nenavadna kak. r. •'"' "j0 "-",1 '"<' vo/.iš (ako nekako, 1,1 T«"lal. Kolo vrti okoli koledarja. , ' Londonu se civilno prebivalstvo »aui » ra\ nanju s plinskimi maskami. Zanimive poskuse ""pravih na primer v nekem modnem sakinu, ■takor nam kaie naSa podoba. ' k,er M »"'»»lena skoraj v«a ministrstva. Zgora/levo C1,h.,1nčke. »Njegova punčka,« je dejal Dunajčan prestrašeno in občudovaje. »Bonne amie, poupee, oui, oui.« (»Dobra prijateljica, punčka, da, da.«) Fifi je neznansko zrastel v očeh Nemcev. Ko so si teden dni takole raziskovali duše, sta se že oba tabora prav dobro sporazumevala. Imeli so skupen jezikovni zaklad, ki sta ga uporabljala oba dela. Vseboval je čudovito zmes jezikov, ki je glede razloonostd in krepkih izrazov prekašal vse jezike n« svetu. Dolgo sta imela Tintin in Gustav prvo besedo; zaradi svojih junaških činov, svoje velikosti in starosti. Pa so ju izpodrepili drugi. Nekdo je bil nekoč stisnil roko nemškemu cesarju; drugi je doživel v Parizu pravd pravcati požar. Nikoli se niso mogli dovolj naališatd podrobnosti teh dožitkov in zlasti nemški cesar je venomer dražiil francosko domišljijo. Tako se je krepila sprav« bolj in bolj. To so najbolj občutili kmetje, zakaj »pariški gamini«, »berlinski fantje« 6' Hočemo, da Kristus kraljuje Kristus stoji pred Pilatom pot teiko obtožbo, da si lasti kraljevsko ime in čast. Ce se ta obtožba dokaže, bo zadostovala, da Pilat obsodi Jezusa veleiidaje. Pilat ga izprašuje >Ali si ti kralj?« Jezus odgovori brez pomisleka, kratko in odločno: »Da, kralj sem.« Ta naslov, ki je Pilatu kot poganu veljal za ve-leizdajo, se danes po vsem krščanskem svetu izgovarja z največjim in najsvetejšim zanosom Narodi padajo pred Kristusa, njemu se klanjajo, priznavajo ga za svojega kralja in mu kot kraiju izkazujejo ljubezen in spoštovanje. Jezus ima največjo pravico do kraljevskega naslova in oblasti. Ta pravica pri Kristusu ji trojna: naravna, zaslužena in z izvolitvijo mu podeljena. Tudi kot človek ima Kristus pravico, da je kralj, ker so vse božje pravice prešle na Kristusovo naravo vsled tesnega združenja Večne Besede z njegovo človeško naravo. Pravico do kraljevske oblasti si je Kristus pridobil z zmago nad satanom. Ves svet, vsi ljudje smo Kristusova last. Dal je ogromno odkupiuiuo, da je vse odredil, dal je življenje, kri je prelil na križu. Kristus je bil oni, ki je človeka iztrgal iz satanovih rok in zato ima kot zmagovalec nad človekom nesporno pravico. S to sijajno »mago si je Kristus zaslužil naslov Večnega Kralja. A Kristus ima do kraijevanja še tretjo pravico, podeljeno uiu z izvolitvijo. 8 kakšno izvolitvijo? Morda ga je izvolil ta in oni narod, ta »ti ona pokrajina, morda so ga izvolili vsi narodi skupaj? Mogočen bi bil kralj, ki bi ga volil ves svet, vsi ljudjel A Kristus je več kot človek. On je tudi Bog. Ali je torej mogel bili izvoljen za kralja od ljudi, ki so nepri- merno manjši od njega? Ne, od ljudi hrU us ni mogel biti izvoljen za kralja, ta izvolitov je prišla z višje strani, od Njega, ki je vse ustvaril in uredil na zemlji: od Najvišjega Boga. »Prosi - govori Oče Kristusu tudi kot Človeku — prosi in dal ti bom v last vse narode do kraja zemlje.« In zato je Jagnje, ki je bilo zaklano, dobilo oblast, božanstvo, modrost, moč, časi in hvalo. In če je Kristus dobil kraljevsko oblast od večnega Boga, je jasno, da mu jo ljudje tudi vzeti ne morejo. A žal, jiremnonokrat v zgodovini — pa tudi danes — so ljudje hoteli, da Kristusu to kraljevsko oblast vzemo. Ne samo, da ne priznajo njegove pravice do kraijevanja, marveč se proti temu z vso besnostjo bore. Svet je razdeljen v dva tabora, v dve vojski, ena za Kristusa, druga proti njemu. Mnogi sicer skušajo ostati nekako na sredi, a to po besedi Kristusa samega ni mogoče: »Kdor ni z menoj, je proti meni.« Ta borba proti Kristusovemu kraljestvu je lepo opisana že davno pred Kristusovim rojstvom od kralja Davida. Njegove besede, s katerimi opisuje to borbo, ne zvene preroško, marveč kakor zgodovina. »Zakaj hrume narodi in si ljudstva izmišljujejo prazne stvari? Vzdigujejo se kralji zemlje in knezi se zbirajo skupaj zoper Gcspcda in njegovega Mazi-Ijenca.;; Ali mi sami danes vidimo upor narodov proti Kristusu? Ali ne slišimo vsak dan oni vzklik: »Zdrobimo njih vezi in vrzimo s sebe njih jarem!« (David v istem psalmu.) Današnja družba — le poglejmo — stremi za tem, da vrže iz svoje sredine vsak verski znak, da se vrže iz šole verouk, da se vsi vrnemo v staro poganstvo in stare strasti in zablode. »Nočemo, da bi kraljeval nad nami on — kdo? Kristus!« To je parola našega čas« ,„ , šnje družbe. A poslušajmo, kuj sledi v Davidove,- psalmu. »On pa, ki biva v nebesih, se jim ......" " ' """ ' M* lijana »Zmagal si, Galilejec, zmagal si"];,., smehuje in Gospod jih zaničuje, t Ni nt sile jjroti Bogu. Zadnji klic odpadka ju stusl« bo tndi zadnji vzklik moderne«,' j jana, vseh Kristusovih sovražnikov. To !c "i-i tudi vzklik starega poganstva, ki se je ,no J skriti pred svetlobo, ki je prisijala j |(ri; In konec koncev, kakšen bo konec vse*, Jt proti Kristusu? Čim več jih odpade, čim sj, te je se bore proti njemu, tem sijujuejša I« njegova zmaga, kajti zmaga bo njegova, to j, zapisano od vekomaj. Naj sovražniki še tako kriče: »nočemo, da nam on kraljuje;, ali ven dar: »Kristus sraaguje, Kristus kraljuje, Kri, stus gospoduj« v svoji cerkvi, ki se širi ju le za rešitev vseh ljudi. On bo gospo:lov»| dokler ne bo zadnji n jugu v upornik po'oi«[ /a podnožje njegr.vl niuogam. Sovražnik; IM, vrže jo iz družbe sleherno versko znamenje po zgledu Rusije; iz vseh javnih mest lahkj jo križ, a Kristusa vreči z onega prestolu, m katerega ^a je posadil večni Oče, us bik zmogli! S vest i torej Kristusove zmage, se ue sim-ino od njega oddaljiti, marveč s sv. Petru« ponižno izjavimo: >H koncu uaij gremo, Gospod; ti imaš besede večnega življenja.< Sta dimo Kristusu, kot svojemu voditelju, spoštujmo Kralja vseh kraljev in ga ljubimo kol svojega Boga! n Stanja. Zadnjo nedeljo oktobra, ki bo letoi 29. t. m. na praznik Kristusa Kralja, bo pri Sr. Antonu v Stanji zadnji letoAnji romarski »kod. Kar obhajamo letos izredno «y. leto, je v pota jeseni, ko je glavno potjAo delo dokoniaao, primerno, da ac udeležite romarskega shoda pri Sr, Antonu v Stanji. Č. gg. patri franfiSlcani bodo u raapolago. Pridite) in »dunajski pobičk so tvorili kmalu tako drnhal, ki je huje divjala ko nekoč Atila. Pomislite samo, kakšno je motalo biti, ko so naskočili sadovnjake in krompirišča fantiči francoskega temperamenta v družbi z nemško natančnostjo! Naš Župnik je imel polno roke dela. Prisilil je otroke, da «o se morali s čini ukvarjati. Francoski tedniki so spočetka godrnjali, češ, da bodo njih piščanci izgubili kak gram masti. Pa so se le udali. Pariz, Berlin in Dunaj so se naučili obdelovati polje, žeti, sušiti seno, vpregati konje, pasli in krmiti živino. Umirili so se, privadili tihemu vedenju ljudi, ki so navezani na prirodo, naučili so se njih vzvišeuega miru v besedi in delu. Kmalu so posnemali celo hojo kmetov, kako so si svečano odrezali kruha, kako so odločno nastopali in kako so dvignili kozarec vina pod oči in ga počasi nesli do ust. Celo zvok njih glasov so posnemali. Najhitreje so se privadili Nemci. Zdaj so bili lepi dnevi. Najlepše je bilo, ko so spravljali žito in je sodeloval tudi naš župnik in s svojimi fanti priskočil na pomoč zdaj temu, zdaj' onemu kmetu, zdaj na tej — zdaj na oni strani mostu. Če kak kmet 111 /dovolil, da bi mu prečastiti tlačanil, in je dejal, da ima z božjo službo dovolj opravka, se je stari gospod nežno nasmehnil, rekoč: »Najlepša služba božja, ki jo more opravljati kak človek, je pač ta, da deluje skupno s sovražniki, ki so se pobotali.« Navzlic vsemu delu -pa je prirejal župnik z vladarico in Avtrtrijko tudi lepe izlete. V vladarico, ki je bila tako nedeljska ta dobrosrčna, teko nežna in angelsko lepa so bili vsi Berlinčani zaljubljeni. Pariz in Dunaj pa sta se ivnemala za Avstrijko. Avstrijka jim je bila pameten to-/vmM, nikoli ni skazila kake Šale in je znala mnogo po-verti. Vpričo nje se ni bilo treba nI« sramovati, če so I® imele hlače kako luknjo in tudi, če je koga trebuh bolel. Razumela je vse, kar je človeško. Župnik, župnik je bil najboljši oče vseh, ki je slehernemu pregnal domotožje in je vsakega že po očeh spoznal, ali hrepeni po domu in domačem zavetju. Te duševne popike, ki so prifrčali k njemu, je negoval ko svoje krasne vrtnice. Ne blata ue slane, ne vihre ni pustil do njih. Za slehernega poedinca se je boril in povedal s prižnice: »Ljubi moji otroci, lamottskemu župniku je malo mar, če odnesete domov za nekaj gramov masti več ali manj. Dobro veste, kaj si želi on: da bi imeli tako očiščeno srce, da bi se zmeraj naš ljubi Gospod zrcalil v njem. Tako srce nesite domov in pa — ljubezen, oh, veliko ljubezni!« Zares, to so bile počitnice! Samo solnce, sama ljubezen, sam mir! Še čudovit dogodek je bil zraven. In ta je prispel nekega dne z lepim, razkošnim avtom, ki y hotel ko vihra skozi obe vasi. Se dobro, da je obtičal na meji, ker so ga morali cariniki pregledali. — Kmalu je bilo veliko otrok krog avta. V njem je sedela imenitna gospa. Otrokom se je smehljala in se milostno pogovarjala 7. njimi. Slabo je govorila po francosko, še slabeje po nemško in o taborskem jeziku sploh ivi imela pojma. Prav težko so ji dopovedovali otroci, kdo da so. Madame est americaine< (»Gospa je Američanka«) je vljudno pojasnil Tintin. »Yes!« (»Da!«) Ali se ji je dobro zdelo, ko so jo koj spoznali! ' »Torej ni nič z njo!« je rekel Dttnajčan Američanka je slekla rokavice in brskala po torbici. Otroci so radovedno gledali, kako so se lesketali dragoceni prstani. »Bonbone kupiti, yes?« je rekla smehljaje. Po načrtih Maksa Valerija b • fnbil.i rakcu ,1 Ev rope v Ameriko samo 100 iniiiut. laka vojni raketa bo napolnjeni « kemično maso, tekoči™ ognjem ali pa s krni-kalijumi. ki ra/vijajo dim. Navdajala bo 1 grozo vojake in civi-listc, ki se ue Iiodo znali in ne mogli branili proti njenim učinkom. V Kgiplii odkrili » ene piramida, h Hai" poročajo, da so odkrili raziskovalci pri tiizeh ft-trto piramido lnraono' Piramida zavzema Slirjaški' metrov Sine. Odkril jo je profesor egiplske univern Šalim Hassan. Kolikor i» mogla ugotovili dosedanja preiBkava. so letali1v lej piramidi kralji dinastije i 1. 18. 'k* pr. K. l'o drugih pa ni izključeno, d« '' bila četrta piramida gr«? kakšne kraljice četrte iH-n. '.ije iz 27. do 38. »I«" lelja pr. Kr. Je to »aanieiij' "!"' Francosko vojno minisr-sivo je naročilo vec ra jonov najmodernejši« mask proti strupen'"' plinom. V naslednji« -letih se bo število « « pomnožilo na 50 miHP nov kosov, tako d« w imel vsak Fran«« •• nv PO DOMOVINI Zopet požar pri Žužemberku Okolica Žužemberka je imela v zadnjih letih ci katastrofalnih požarov. Še vsem je v groznem itoniir)" požar, ki je lani uničil Stavčo vas. Enako hi lahko bM požar v letoinjem poletju v Žužemberku uničil skoroda polovico trga. Mesec nato je zo-„{1 gorelo v Žužemberku. Nekaj tednov nato sta biia dva požara v šmihclski fari pri Žužemberku, Sinoči 22. oktobra ob pol osmih pa je zopet strašilo zažarcio nebo. Bližnja in daljna okolica jc v strahu zatrepetala: »Zopet ogenj!« Ognjeni zublji so pričeli s silovito naglico uničevati vas Dolenji križ. ki spada v župnijo in občino Žužemberk. Kako je požar nastal, doslej ni bilo mogoče loino ugotoviti. Vedo le, da je začelo goreti ne-k|C v gospodarskih poslopjih, ki so last posestnika {kufce in posestnice Benčič. Ogenj je v nekaj tre-notkil> objel ta gospodarska poslopja in se takoj začel s strahovito naglico Širiti na sosednje objekte. ki so bili kriti s slamo. Ogenj je uničil štirim posestnikom vse, kar so imeli. Pogoreli so sledeči: Posestniku Papežu (p. d. Bobru) je pogorela stanovanjska hiša, dva poda, dva hleva, eu svinjak in dve kašči. Del Bebrovega posestva in hišo je imel v najemu Feliks Hrovat, ki mu jc ogenj uničil popolnoma vse. — Posestniku Hrenu (p. d. Zorinu) je pogorela hiša, kaiča, hlev, ki so gn pa deloma rešili, kjub temu, da jc bil krit s slamo in je že pol strehe pogorelo, ter svinjak. — Pocestnici B e n č i č c v i (p. d. Ribičevki) je za-feia goreti hiša, ki jc bila edina krita z opeko, pa so jo vendar šmihelski gasilci rešili. Pogorel pa ji jc skedenj, hlev, kašča in svinjak. Zgorelo ji jc popolnoma vse orodje in ves živež. Niti prešiča iz sviniaka niso mogli oteti. — Posestniku Škufci (p. d. Markcu) je do tal pogorela hiša, hlev in svinjaki. Razumljivo je, da so se pri požaru, ki je na-slal prav takrat, ko so se ljudje podali k počitku, strahoviti prizori. Nevarnost je bila, da bi »e po-iar razširil na vso vas. Le skrajni požrtvovalnosti domačinov in gasilcev, ki so obupno branili že užigajoče s objekte, se je zahvaliti, da ni bila ka- tastrofa še večja. Vse »trehe v okolici ognjenega gnezda so bile pokrite z mokrimi rjuhami in odejami in moški so lih v največji vročini neprestano oblivali z vode ki so jo donašale ženske iz vodnjakov. Živine to spustili na prosto, kokoši so pa večinoma vtn zgorele. Samo poscstnici Benčičcvi je zgorelo 35 kokoši. Beda ..bogih pogorclcev jc velika. Res je, da so bili vsi zavarovani pri »Vzajemni zavarovalnici«, vendar vsa zavarovalnina niti oddaleč ne bo mogla kriti škode, katero cenijo na več kot pol milijona dinarjev. !Cako jc ogenj nastal, ni bilo doslej mogoče ugotoviti. Sumijo pa vsi, da je bila tukaj, kakor tudi p. i vseh prejšnjih požarih v žužemberški okolici na delu zločinska roka. Pogorelce toplo priporočamo usmiljenim srcem. Potrebni so hitre in izdatne pomoči. —0— igra in drugo (St. Andraž pri Velenju) Katol. prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 5. novembra v Društvenem domu 4-dejansko igro: »Keroški tihotapci«. Snov igre je zajeta iz časa bojev za Koroško ter je vseskozi zanimiva. Začetek ob 3 popoldne. Vstopnina: sedeži 5, stojišča 3, za otroke 2 Din. Takoj po igri se vrši v Društvenem domu vinska trgatev. Vse domačine in sosede vljudno vabimo, da nas poselijo. Odbor. Tatovi gredo (Metlika) Prišli so v Metliko kar z avtom. Taka gospoda seveda ni prišla po grozdje in hruške. Na denar so se vrgli, pa so slabo pomerili. Na pošti ga je najbrže največ, tako so si mislili, pa niso prišli dalje kot skozi glavna vrata. iPostalo jih je strah in so jo pobrali. Kar po amerikansko so se potem vozili z avtom. Najprej so se oglasili pri notarju — seveda ne uradno, kar so tudi pričali sledovi za njimi. Dobili niso nič, pustili pa so velik ne- red. Tudi v zemljiško knjigo so 811 gledat. Mordi 1K> podatke, kam bi veljalo iti na krajo! Odnesli niso nič. Potem so se spravili nad konzum. Spretno so odklenili veliki vrata, prerezali so železna vrata iz hodnika v trgovino, lesena vrata naprej so odklenili, a ko so zadeli še na eno oviro — na železen zapah — so obupali in pustili. Niti salame si niso privoščili, ki jim je bila na ponudbo v malem magazinu, ki so ga tudi z vetrihom odprli. Morda so zbežali zalo, ker se je oglasil poslovodja, katerega jc njihovo rogovilenje zbudilo. Poskusili so na to sRevčka Andrejčkac, imajo že drugo igro pripravljeno, namreč »Mlinar in njegova hči« za B. in 19. novembra ob 2 popoldne. Obetajo tudi, da bodo za gotovo točno ob napovedani uri pričeli. Povodenj (Mekinje) Povodnji v sept. in okt. sta tudi našo župnijo težko prizadeli, zlasti J. Iskro (p. d. Močnika) in J. Martinca (p. d. ErjavškaJ. Vsled porušenega Erjavševega jeza sta oba imenovana mlinarja in Žagarja ob svoj glavni zaslužek, kar prvi kot oče več. nepreskrbljenih otrok tem težje občuti. Dalje je Bistrica nekaterim odplavila mnogo plodne zemlje; pri hiši Smolnikarja v Godiču je pa le betonska podlaga zabranila, da ni zagrmela v vodo in so živino komaj še rešili. Da se preprečijo slične nezgode v bodočnosti, je edina rešitev, če se čimprej postavi nov močan jez mesto razdrtega in se Bistrica regulira. Le to jo bo ugnalo, sicer bo ob vsakem večjem nalivu nadaljevala svoje uničevalno delo. Predstav« (Ig) V nedeljo, dne 29. oktobra ob 3 popoldne priredi naše prosvetno društvo igro: »Mlinar in njegova hčic. Ta igra je kakor nalašč primerna za čas okrog Vseh svetih. Igro ponovimo v nedeljo 5. novembra ob 7 zvečer. Povpraševanje po igri Je že veliko, ker že dolgo ni bilo nobene igre; zato pričakuje društvo velike udeležbe. Vstopnina je ista kot lani. — Društveni moški zbor se tudi pridno pripravlja za svoj nastop o Vseh svetih, ko zapoje žal osti nke pred vojnim spomenikom in na pokopališču. Novice. (Sneberje-Zadobrova.) Dramatični odsek »Pevskega društva* priredi v nedeljo, dne 29. okt. ob 6 zvečer žaloigro »Zla-tarjevo zlato«. — V soboto 21. t. m. je naznanil mrtvaški zvon, da je Vsemogočni poklical k sebi Miha Ložarja. Bil je vzoreu krščanski mož, dolgoletni naročnik »Domoljuba« in drugih dobrih listov. Bolezen ga jo že dolgo časa nadlegovala, a vdan v božjo voljo je troel do zadnjega diha. Pokoj blagi duSi, Vsemogočni r.aj ti bo plačniki Razno (Dovica Marija v Polju) Slavnosti za jubilej 150-letnioe tare se prično ■ tridnevnico, v četrtek 26. oktobra ob 7 zvečer. Na praznik Kristusa Kralja, bodo sv. maše ob <$, 8 in 10. Pri prvi sv. maši bo skupno sv. obhajilo v »mikov. Popoldne ob 2 bo po govoru g. kanonika dr. T. Klinarja, blagoslovitev kipa presv. Srca Jezusovega in posvetitev far« presv. Srcu Jezusovemu, nato darovanje i« s kipom. Verniki, udeležite se v »Mlbem številu tridnevnice ln skupnega sv. obhajila. Knjižice za uro molitve se dobe v župnišču. Vernik', naj bo to naše slavje ob 150-letnici fare, v svetem letu odrešenja, izraz globoke vernosti in zvestobe cerkvi in Kristusu Kralju. — Vinoencijeva konferenoa bo pobirala na praznik Vseeh svetnikov pred vrati pokopališča prispevke za podpiranje siromakov in ubožcev, predvsem brezposelnih. Vsak dinar, dan v dobrodelen namen, »e bogato obrestuje. Nabirajmo si zaklade zi nebesa s podpiranjem siromakov in Za živahnejše gospodarsko življenje V »Trgovskem listu« z dne 19. oktobra t 1. čitamo članek sledeče vsebine: Stiska je najboljši učitelj, pravi pregovor, a vse kaže, da se ta učitelj pri nas ne bo izkazal. Saj vidimo, da nas na vseh koncih in krajih pritiska kriza, toda mi ostajamo brezbrižni, kakor da bi šlo vse v redu. In vendar vemo, da je kmet v stiski, ker ni izvoza in je zato cena njegovih pridelkov slaba. A ker je v stiski kmet, zadenejo zle posledice njegove zmanjšane kupne moči vse druge stanove. In kaj se stori, da se kmetovalcu dejansko pomaga? Nad vse trpi tudi naša lesna proizvodnja. Izvoz je padel naravnost v velikanski meri, a še to, kar se izvaža, se prodaja v tujino za do skrajnosti znižano ceno. In kaj se stori, da se pomaga kmetu in lesnemu trgovcu? Velik del naših industrij dela v skrajno zmanjšanem obsegu, vsled česar je delavstvo v največji stiski, ker ni zaslužka. Tolažimo sicer sebe, da je v drugih državah brezposelnost še večja, a pozabljamo, da v mnogih teh državah živi brezposelni boljše, kot pri nas zaposleni delavec. In kaj se stori, da bi zmanjšali z javnimi deli brezposelnost, ki se bo na zimo prav gotovo še povečala? Trpimo vsled previsoke obrestne mere, trpimo vsled krize naših denarnih zavodov, trpimo zaradi cele vrste neprilik, ki nas tarejo. Nikakor ni res, da bi bile vse te nepri-like nepremagljive, če bi le hoteli delati, če bi se le mogli povzpeti do složnega dela, če bi bilo v nas le nekaj ustvarjajoče smelosti. Toda vse kaže, kakor da bi naša volja ohromela, da mladi jugoslovanski narod ne bi znal več delati. Pa to ni res, ker delavnost našega naroda je skoraj ptegovorna, le prave vzpodbude ni, da bi se pričelo delati in sicer na vsej črti. Vsak se trudi in peha le v lastnem delokrogu, vsak se ukvarja le s svojimi težavami, nikjer pa ne pride do večjih skupnih podvigov, ki bi edino mogli poživeli vse naše narodno gospodarstvo. Gledamo, kakor v drugih državab po velikih načrtih izpopolnjujejo svoje gospodarstvo, prenašamo posledice gospodarske osamosvojitve, ki so jo druge države izvedle, a sami ne sledimo njih primeru, temveč ostajamo tam, kjer so bili naši očetje. In vendar je jasno, da nas čakajo nedogledne oosledice, če zaostanemo mi za vsemi drugimi narodi. Treba je zato, da naše gospodarske organizacije same poskrbe, da pride zopet naše gospodarsko življenje v živahnejši obrat. Na vsak način, pa najsi bi bilo to še tako težko, moramo postaviti tudi mi svoj gospo- ubožcev. Kdor je še tako srečen, da ima zaslužek in zdravje — in teh je še večina — naj si odtrga fsaj en dinar in ga spusti v nabiralnik. Konferenca bo ob tej priliki prodajaln tudi bloke za prosjake. En blok 20 listkov 5 Din. Istotako se bodo tam dobile tudi vse vrste nagrobnih svečk. Praznik Kristusa Kralja (Dol pri Ljubljani) Kristus kraljuj nam, bomo prosili v nedeljo v eni skupni molitvi, da nam Kristus res zavlada. — Katoliška akcija priredi v nedeljo 29. oktobra ob 3 popoldne v cerkveni hiši »slavnostno akademijo« v čast božjemu Kralju, s sledečim sporedom: govor, deklamacije in petje, ki se zaključi z himno »Povsod Boga«. - Pridite vsi, da skupno m javno manifestiramo za Kristusa Kralja in da njemu brezpogojno priznamo: Čast fu \Mt«ll — Vstopnine ni. Bog živil darski načrt in pripraviti potrebna sredatv. In ta gospodarski načrt mora potem posta« temelj vse naše gospodarske politike in se mora i>odrediti tudi državna politika. Res ni nič novega, zahteva po tem g0. spodarskem načrtu, res tudi ni nič novega da bi moral postati ta načrt os vsega našem javnega življenja, toda tudi to ni novost, da vsi spoznavamo potrebo izvajanja tega načrta a da se dejansko nič ne stori. Te naše bren' brižnosti je že toliko, da postaja greh. In nj{ ni bolj žalostnega, kakor to, da nas niti težka stiska ni zganila iz mrtvila in da še vedno vse zastaja v tem mrtvilu. Res ni nič bolj žalostnega od človeka, ki si noče pomagati niti v stiski in temu f|», veku smo podobni mi. Ni ravno ponosno, dj treda to ugotoviti. Radio od 26. oktobra de 2. novembra 1938 Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Poročila —- 13 čas, plošče — 23 Konec. — Četrtek, M. oktobra: 18 Otrok in knjiga — 18.30 'Pogovor i poslušalci — 19 Srbohrvaščina — 19.E0 1'loSče - 20 Prenos iz agreba: Francoska glasba — 22 Cas poročila, Radio-jazz. —■ Petek, 27. oktobra: 11 So|. ska ura: Jadransko morje — 18 Plošče — 18.30 17. konferenca dela v Ženevi — 19 Sokolstvo -19.30 Sarujevo in Hercegovina — 20 Prenos ii Uniona: Koncert češkoslov. lige — 22.30 čas, po-ročila. — Sobota, 28. oktobra: 18 Plošče, stanje cest — 18.80 Zabavno predavanje — 19 Ljudski nauk o dobrem in zlu — 19.30 Zunanji politični pregled — 20 Radio orkesler, plesna glasba — 20.30 Havajska kitara — 21 Kvartet -Glasbene Matice- poje Zdravice in Napitnice. vmes saksofon solo, g. Ziherl — 22 Cas, poročila Radio-jazz. — Nedelja. 29. oktobra: 8.15 Poročila - 8.30 Gimnastika — 9 Versko predavanje — 9.30 Predavanje za delavce — 10 IPrenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11 Radio orkester — 12 Cas, plošče — 1(1 Kmetijska ura: Francoski kmet — 16.30 Pevski koncert — 17.30 Plošče — 20 Operna to-repeticija: gdč. Sokova, g. Jelačin in Eržen — 20.45 Harmonika solo, r. Kovač — 21.30 Cas, poročila — 21.45 Radio orkester in Radio-jazz. — Ponedeljek, 30. oktobra: 18 Gospodinjska ura — 18.30 Krompir kot hrana — 19 Plošče — 19 30 Slavonija v šegah in navadah — 20 Pevski dueli, gg. Goslič in Rus (Vmes duet harmonikarjev Kosec) — 21.30 C?s. poročila - 21 45 Radio orkester. — Torek. 31. oktobra: 11 Šolska ura — 18 Otroški kotif»k 18.30 Plošče — 19 Francoščina — 19.30 Položaj Slovencev v letu 1848 — 20 Dvoboj na hermoniki: Stante : Kovač — 20.45 Pevski koncert ne. Tnvle Lovšetove v originalu in na plo!čah — 21 30 Ors, poročila — 21.45 Radio orkester — 22 30 AngleSke plošče. — Sreda. 1. novembra: 8.45 Poročila - 9 Versko predavanje — 9.P0 Orgelski koncert - 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11 R"1'0 orkester — 12 Cas, plošče — 20 Oktet »ljubljanskega Zvona«, vmes klavir in hornionij-duel - 21 Prenos z Dunaja: Requiem (Verdi) - 22.80 Cas, poročila. plošče Nagnila k Ljudski odri, režiserji in igravcil Pričela «e je nova geldališka sezona, sestavljali boste repertoarje, začeli z novo delavnostjo na s">P odrih. Toda še tako dober repertoar, še tako velika delavnost ne prinaša pravega uspeha, če man|-Ka poglavitnega: režijske in igravske izobrazbe, Še danes je v tem pogledu na splošno zelo slabo. Pa temu niso krivi odri. igravci sami. temveč nc-dostajanje potrebne prilike. Založba Drama, ki se je osnovala v Ljubljani, bo to vrzel na nafin odrih temeljito izpopolnila; zbrala je okrog seM najboljše gledališke strokovnjake in z n:!mi "<* nuditi ljudskim odrom in igravcem priliko. '*obr ' žili se v oderski stroki do čim vi^je stopnie, naši odri ne bodo le gola zabavišča, temveč resnični hram; umetnosti. Naša kultura je naš n»|-večji narodni zaklad in ta zaklad moramo^ m žiti. Ljudski odri naj postanejo tvorišča nase n-rodne kulture. To pa je možno le z resnim deio . odločnim »trcmljenjem k izpopolnitvi. Kako, na lak način naj »e to vrli in kakšne prilike nudi taloiba Dram«, bi bHo tu preobširno razlagati; vse oa je ločno pojasnjeno v reviji »Drama«, ki likajo mesečno in ie pokg posvetovalnice prava jranialska šola za ljudske igravcc. Prva itevilka iste je izšla in se naroča pri: Založbi Drama, Ljubljana, Tržaška c. 10/1. Mesečna naročnina 6 Din. Pišite takoj po prospekti Maj ne bo nobenega resnega slovenskega odra, bi to priliko prezrli n Šmarje pri Ljnbljani. Prosvetno društvo ima v nedeljo ob 8 popoldne v proev. domu, redni letni občni zbor. Odbor vljudno vabi, da se občnega ibora udeležite polnoStevilno, ne .samo funt je in Jeklcla, tudi možje in žene, sploh vsi, ki se zanimalo za katoliško prosveto. n Prosvetnim odrom, ki žele uprizorili igro >Cnrski sel«, sporočamo, da se glede te obrnejo na avtorja: g. Ivana Redenška, Domžale. »Carskega sla', ki je v zadnjih sezonah bil z uspehom upri-torjen na mnogih naših odrih, vsem društvom loplo priporočamo. n Jesenice. Opereta »Miklova Zala«, ki je bila doslej vedno igrana ob nabito polni dvorani, se ponovi v nedeljo ob 3 popoldne. Konča se pred odhodom večernih vlakov. n čevljarski vajenec, priden a reven deček, išče mojstra z vso oskrbo. Javiti takoj. Naslov pove urednik »Domoljuba«. Z ljubljanskega trga V Ljubljani, dne 24. oktobra. n Živinski sejem v Ljubljani se mesto v sredo 1. novembra 1933 (praznik Vseh svetnikov) vrli žc v torek 31. oktobra, naslednji pa 15. novembra, to je tretj- sredo. Na ljubljanskem trgu je zdaj zlasti ob sredah in sobotah močno živanno. Na Sv, Petra nasipu, kjer se ob tržnih dneh razvija prava borza za krompir in zelje, stoji navadno vsak tržni dan od 70 do 100 voz krompirja in zelja. Naravno, da zaradi tolike množine blaga cena močno popušča. Zadnjo soboto je bilo na trgu okrog 30.000 kilogramov krompirja, ki so ga na debelo prodajali po 15 do 85 par kilogram. Povpraševanja za krompir je zaenkrat precej ter se blago še precej lahko proda. Podoba je namreč, da bo letos "irompirja za prodaj nekoliko manj, kakor !«nsko in predlansko leto. Cen« se bo pozneje najbrž dvignila. — Približno i«tO je tudi z zeljem. V nekaterih krajih, kjer ie leta in leta goje prvovrstno zelje, letos »ploh niso pridelali zelja niti za dom ne. To se pozna tudi na trgu, kjer je zeljnatih glav sicer dovolj na prodaj, ne pa toliko, kolikor lansko leto. Zato se cene zelju še precej dobro drže. Kilogram zelja prodajajo po 40 do 50 par. Cen« žlvii' In meius Voli I. vrste 4.4.75 Din, voli II. vrste 3—4 Din, voli III. vrste 2—3 Din; te-iicc I. vrste 4—4.75 Din, Ulic« II. vrste 3—Din, telice III. vrste 2—3 Din; krave I. vrste 3—4 Din, krave II. vrste 2—3 Din, krave III, vrste 1.50—2 Din; teleta 1. vrste 6 Din, teleta II. vrtte 5 Din; prešiči: pršutarji 6—7 Din, ipeharji: domači 7.50 do 8.50 Din, hrvaški 7.50—9 Din — Goveje meso I. vrste: sprednji del 8—9 Din, zadnji del 10—12 Din; goveje meso II. vrste: prednji del 7—8 Din, zadnji del 9—10 Din; goveje meso III. vrste: prednji del 5—6 Din, zadnji del 7—8 Din. Telečje meso 1. vrste: prednji del 12 Din, zadnji del- 14 Din; telečje meso II. vrste: prednji del 10—12 Din zadnji del 12—14 Din. Sveža domača svinjina velja 13—18 Din, hrvaška sveža svinjina 12—16 Din. Prekajena slanina velja 16—22 Din, svinjaka mast 18 Din, domača slanina 14 Din, hrvaške slanina 15 Din, konjsko meso 4—6 Din, ovčje meso 6—10 Din. Surove goveje kože: vdovske 10 Din, kravje 9 Din, bikove 7 Din, telečje 14 Din hrvaških prešičev 2 —4 Din, domačih prešičev 6 Din. žitne cone: pšenica 135—165 Din, ječmen 115 do 135 Din, rž 115—135 Din, oves 105—130 Din, koruza 115—125 Din, fižol 250—325 Din. — Borzne cene: nova pšenica 142,50 Din do 147.50 Din, koruza 112.50 do 115 Din. Pšenična moka v nadrobni prodaji velja 2—3.50 Din kilogram, na borzi 2.50 do 2.70 Din kilogram. Drobni kmečki in gozdni pridelki: Največ je seveda na trgu sadja, ki pa je letos razmeroma drago. Na debelo so prodajali prvovrstna jabolka P" 4.50 do 4.75 Din kilogram, hruške po 5 Din, grozdje po 4.50—5 Din, kostanj po ^.30—4 Din kilogram. _ Kislo zelje velja 3 Din, kisla repa 2.50 Din. Drage so tudi gobe, ki jih nudijo merico po 4—5 Din, kilogram pa po 10—12 Din. Sivke in lisičke so po 2 Din liter. Mali oglasnik Vaaka drobna vrstica aH nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov alf vajencev in narobe. MIZBfshBgii uitnts sprejme takoj Fr. Ce-peljnik, mizarstvo, Viž-marje, pošta St. Vid. Dobre čevlje dobite pri Jerneju Jera j. Zapoge 10. Smlednik. Nova titia $par! skimi poslopji, sadnim vrtom in njivo naprodaj v ljubljanski okolici. V hiši elektrika. Vprašati Dragomelj št. 36, pošt« Domžale. nhlttklt Parilo, usnjato UUIBtiB, suUnjjč0 naj. canelf pri Pre9kerju, Ljublj ina, Sv. Petra 14. EFIBIB h prv® 10ke hi isi]« naprodaj pri Mihellču Ivanu. Stari trg ob Kolpi. 0milem ugodno vse že- rronnm iezne deie k žagi samici. — Gvido Tondolo, St. Rupert, (Dolenjsko). itipiricB - TS Naslov pod Šifro »čevljar 12583«. Mlanra deklo, pasti r-niapoa, ja itd., dobite najhitreje in najzanes-Ijiveje, alto ga iščete potom malega oglasnika v »Domoljubu«. Vaš naslov se lahko natisne v oglasu ali pa ga pove uprava — če tako želite — samo vprašeual-cem ali ponudnikom. Pehalo A .-Ž. >n druge VbuEId pf.nja kakor ludi vso druge čebelarske potrebščine in sploh vse poljedelsko orodje, poljedelske in obrtniške stroje kupite ali prodaste najugodneje potom »Domoljuba:. n Godbeno društvo v Domžalah otvori gledališko sezono v nedeljo 29. t. m. s pretresljivo povojno dramo »Ves t«. Začetek zvečer ob 7. Igro, ki je zelo lepa in primerna za ta dan, tudi okoličanom priporočamo. Pridite, ne bo vam žali Pozor zamudniki! Nekaj naročnikov še ni poravnalo naročnine do konca tekočega leta. Opozarjamo jih tem potoni, da takoj po prejemu te Številke odpošljejo dolžni znesek, ker bi sicer ne prejeli več nadaljnjih številk našega lista. Uprava »Domoljuba«. Za smeh »Torej, vi hočete mojo hčer poročiti. Ali imate kaj dolgov?« »Ves dolg, kar ga iinam na svetu, znaša dva kovača.« »Ce pa niste več vredni kot dva kovača, vam pa ne zaupam svoje hčere.« Priporočamo trgovino z mešanim blagom filiaSler, Grosuplje Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino ADLER-GRItZNER za dom. Industrijo In obrt v vseh opremah. Islotam Švicarski ptelllnl •Iroi DUBIED 1'oufc v vezenju brezplačen. — Nizke cene JOSIP PETELINC LJUBLJANA Telefon 2913 Dllsu 1'relernovcfln spo mentka (za voda). Večletne Garancijo. Tudi na obroke. /.aloirn Kranju: Trgovina Levičnik._ zopet znižane cene! VELIKO veselje bode celo leto v rodbini, ako si nabavite manufakturno blago v Trgovskem domu Stermecki, ker tu so cene zelo nizke, izbera ogromna, blago pa izvrstne kakovosti. Zahtevajte vzorce platna, gradi*, flanele, barhenta, cefirja, sukna, kamgarna, volne, svile, klota, poplina, kretona, tiskanine, sploh vse manufaklurne robe. rKKA-fl-OBLEK Celje S«. 19 Vzorci in cenik zastonj I »Kako ste mogli sestaviti in zbrati tako obširen besednjak; gospod profesor?« »Tako nekako, kot bi se prepiral s svojo ženo, namreč, beseda je dala besedo.« Brinje in fige kak0V09ti FRAN POGAČNIK, d.zo.z. Ljubljana, 'fyršcva (Dunajska) št. 67 nasproti mitnice. Trgovec: »Ako vam prodam avto za to ceno, zgubim pri kupčiji iiaoč dinarjev.« Kupec: »Veste kaj, avta ne bom kupil, pa si raje tistih tisoč razdeliva na polovico.« Prodajalna if. Miran ljubila na. Kopitarieva ulica 2 opozarja cenjeno občinstvo na ravnokar došle novosti devocijonalij, križev, kipov, nastavkov, kropivčkov na kamnu in lesu, rožnih vencev, svetinj itd. v veliki izberi do najfinejše kvalitete Cene komrcnlne Za obilen obisk se priporoča tvrdka 18. MlCmon tli ;ur: ' -Ul LU1&V OMI |i ,t,-Jia -tu i hitMao jj :ir % ama riH r iCW SOO. rettiR ta* -o«e» ; s> ;a uioecc«. a u aaaa »•H« 3St 1 mmianii oaniai-u :os«» tui ii "K; cir~n •■ZttZJ- ■ ..... .; ;,,r (., TT -*tb«. — >hnS=tr« TU* isi ?Jg 0 rr rrnann ctnrijuit :r ootrtiioina ^ Sfci il (, OdCamiK evcr od t tr , !1>U JMt. TKirr:", asi: •••* <•' i ur®*--■NR »rrait «rf TOSC -- . Trt'..r