T^and
f-yuAuce.->
NO. 151
Domovi m
/* flA E RI e/* IIH-HOME
AMERICAN IN SPIRIT FOR6IG& IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 9, 1960
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LIX - VOL LIX
Kennedy ne bo priznal sovjetske oblasti nad narodi Vzhod. Evrope
Demokratski ip r e d sedniški kandidat je dejal, da ne bo nikdar priznal trajne sovjetske oblasti nad narodi vzhodn'e Evrope.
HYANNIS PORT, Mass, — Sen. John F. Kennedy je sprejel preteklo soboto skupino zastop-mlkov raznih narodnostnih skupin ov Združenih državah, ki jo je vodil michiganski guv. Williams. Izjavil je, da njegova vlada ne bo nikdar priznala obstoječega stanja v Vzhodni in Srednji Evropi 'kot nekaj trajnega. Amerika mora biti “baklja svobode,” ki naj budi v narodih za železno zaveso upanuje, da bo tudi za nje napočil čas svobode.
Pri tem ,se je skliceval na ge-«lo pok. W. W'ilsona o samoodločbi narodov. Poudaril je, da 'no njegova vlada delala z mirni-, rni sredstvi za dosego samoodločbe, pa zavrnil “osvoboditev,” kot jo je obljubljal Eisenhower med volivno borbo 1. 1952. Te obljube so po besedah Kennedy,a Privedle do tragičnega upora-v Vzhodni Nemčiji in kasneje na Madžarskem.
Dom bo začel dejansko zasedali šele 22. avgusta
WASHINGTON, D. C. — Bilo je sicer sklenjeno, da začne Predstavniški dom s svojimi sejami že 15. avgusta, toda verjetno se bodo seje stvarno začele šele 22. avgusta. Tisti kongresniki obeh strank, ki iso odgovorni za dbisk na sejah, so namreč sporočili v še m svojim tovarišem, naj se jim ne mudi na zasedanje pred 22. avgustom, kajti šele takrat se bo nabralo ?-a plenum toliko materijala, da bodo seje res potrebne.
Tako bodo kongresniki imeli en teden več za svojo agitacijo. Vsi so namreč kandidatje pri jesenskih volitvah. To ne velja za tiste kongresnike, ki delajo odborih. Nekateri odbori bodo
res začeli z delom že 15. avgusta .
Prihodnjih 10 do 14 dni se bomo morali torej omejiti samo na no-v'me, ki bodo prihajale iz sena-'la' Te pa ne bodo ravno dolgočasne, vsaj tako trdijo senatorji.
tešite Kubo komunističnega objema!
„ MIAMI, Fla. — S Kube je zbe-zaloi že toliko političnih ljudi, da "° lahko ustanovili v svojih vr-atah posebno krščansko demo ' ratsko gibanje. Voditelji gi-1 ajuja so sedaj naslovili na ame-1 ^ke katoličane poziv, naj pomagajo reševati Kubo pred komunisti.
V pozivu trdijo, da je Caistro ®rqpal vseh pravic na tisoče ka-oličanov, pobrali jim je premo-!fenje, drži jih v ječah brez vsa-e preiskave in goni na prisilno Mo. Ceilkvi odtujuje mladino k* jo sili v organizacije, ki so pod komunistično kontrolo.
Vremensk
Novi grobovi
Ludmilla Gruden in Slavi Aikens
Na poti s počitnic se je pripetila blizu Noifth Springfield, Pa., težka prometna nesreča, ki je zahtevala življenje sester 47 let stare Ludmille (Millie) Gruden in 48 let stare Slavi Aikens. Ludmillin soprog Frank, ki je avto vozil in mati pokojnih Frances Milavec sta težko ranjena v bolnišnici v Conneaut, O. Pokojna Ludmilla -je živela z možem na 480 E. 140 St. Poleg tega je zapustila tudi sina Franka, nečaka ter več drugih sorodnikov. Pokojna Slavi je živela na 14504 Jean Ave. Bila je vdova. Soprog Francis ji je umrl pred tremi leti. Zaposlena je bila pri National Acme Co. Nesreča se je zgodila okoli poldne na U.S. 20, ko je voznika Franka zadela srčna kap, nakar se je avto zaletel v drevo ob cesti. Mati Frances Milavec je vdova, mož Joseph ji je umrl pred 13 leti. Skupni pogreb bo v četrtek zjutraj ob osmih iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vne-bovzete ob devetih, nato na Ali Soul’s pokopališče. Na mrtvaškem odru bosta pokojnici nocoj od 7. do 10. in jutri od 2. pop. do 10. zv.
Mitzi Ringenbach Po dolgi in mučni bolezni je preminula v Charity bolnišnici 63 let stara vdova Mitzi Ringenbach, roj. Ženko, z 12927 St. Clair Ave., rojena na Reki, kjer zapušča sestro Antonijo Ženko. Tu zapušča sorodnike — druži-Bernetich. Bila je članica
Kardinal Spellman: Najnevarnejie poletje
Newyorski nadškof kardinal Spellman je na evharističnem kongresu v Muenche-nu dejal, da je letošnje po-Jetje najnevarnejše od L 1939.
MUENCHEN, Nem. — Kardinal Spellman je na evharističnem kongresu govoril ameriškim romarjem o nevarnem svetovnem položaju. Dejal je, da je letošnje poletje najnevarnejše od 1. 1939, Iko se je začela druga svetovna vojna. Svetovna napetost je dosegla nov “izredno nevaren vrh” zaradi vedno novih kriz, ki jih povzročajo komunisti po vsem svetu.
“Komunisti so pijani želje po oblasti in moči,” je dejal kardinal. Primerjal jih je “divji zveri, ki je okusila kri svoje žrtve.” Opozoril je, da smo Amerikan-ci na nevarni poti, ko se nevarnosti, ki grozi naši svobodi od strani sovjetskega komunizma ne zavedamo v potrebni meri.
Paz Estenssoro zopet predsednik Bolivije
LA PAZ, Bol. — Victor Paz Estenssoro, vodnik Narodnega revolucionarnega gibanja, je preteklo soboto znava prevzel predsedstvo Bolivije. Prvič je bil za predsednika izvoljen 1. 1952, pa je nato 'vodstvo države .prepustil svojemu somišljeniku v gibanju Hernamu Silesu Zuazu.
Estenssoro je dobil pri volitvah 70 odstotkov vseh glasov. Z njim je kandidiral kot podpredsednik Juan Lechin Oquendo, vodnik Delavske konfederacije, ki je znan kot vodnik levega krila Narodnega revolucionarnega gibanja.
Ladies Auxiliary W.F.W. No. 3003. Pogreb bo jutri ob 8:45 iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Alojzija ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Na borzah močno povpraševanje po federalnih obligacijah
NEW YORK, N. Y. — Naše federalno tajništvo za finance je moralo pretekli teden obnoviti 8.7 bilijonov dol federalnih zadolžnic, To ni mala vsota in v tajništvu so ise bali, da ne bo dosti kupcev zanje. Proti pričakovanju se je kupcev javilo kar za vsoto 22.5 bilijonov dol.
Federalno tajništvo za finance bo dodelilo polne zneske samo malim 'interesentom, večji se bodo morali zadovoljiti le s 25% tega, kar bi radi dobili. Interes za zadolžnice je zato tako velik, cer se ljudje bojijo kupovati delnice, kajti ne verjamejo, da bi ne mogle padati še naprej.
Hruščev v Peipingai ni posebno dobro napisan
WASHINGTON, D. C. — V Peiipingu se je vršil posvet voditeljev komunističnih sindikatov vsega sveta. Posveta so se udeležili tudi vodilni komunisti iz zapudoe Evrope. O posvetu niso bila objavljena, nobena poročila. Neki udeleženec iz Evrope pa je na skrivaj povedal, da je posvet potekal burno. » Najbolj so si bili v laseh tovariši iz Moskve in njihovi pristaši iz P e i p i n g a. Sam ministrski predsednik ičiu-En-Laj se je posebno znašal nad Hruščevirn. Trdil je, da ideja o “mirnem sožitju” ni vredna počenega groša in samo škoduje komunističnemu gibanju po vsem svetu. Razlagal je Leninov nauk tako, da nova svetovna vojna ni samo neizogibna, ampak naravnost potrebna iza komunistične cilje. V taki vojni naj bi se vse kapitalistične države zrušile same po sebi, dočim bi komunistične ostale pri življenju.
Ču-En-Laj je menda napadal Hruščeva s tako nemarnimi besedami, da je ruška delegacija že hotela zapustiti posvet. Šele ta grožnja je kitajskega komunista pripravila do treznega govorjenja.
------o------
— Samo nekako polovica površine ZDA, kjer sodijo, da so ležišča petroleja, je dejansko preiskana.
Indonezijski armada nastopa proli rdečim
Armada hoče predstaviti Komunistično partijo kot nevarnost dežele,
DJAKARTA, Indonez. — Komunistična partija je v zadnjih letih precej okrepila svoj položaj v deželi, največ po zaslugi ipredsednika Sukarna. Armadi to ni všeč in je začela proti ko-mubistom javno nastopati po vsej deželi. Tako so pretekli teden čete pregledale glavni stan partije v prestolnici. Po izjavi oficirja, ki je preiskavo vodil, so zasegli več dokav.ov “sumljive dejavnosti.”
Armada je odločno protikomu-niskčna in hofe V’'.ravnosti partijo predstaviti kot nevarno obstoju in svobodi dežele. Predsednik Sukamo te napore v javnosti smeši, vendar trdijo v vojaških krogih, da ni nevarnosti spora med vodstvom armade in predsednikom republike.
------O-------
VARNOSTNI SVET Z. N. DAL KATANCI ZAGOTOVILO
Varnostni svet je v zgodnjih jutranjih urah sprejel soglasno resolucijo Tunizije in Ceylona, ki zahteva takojšen umik belgijskih čet iz celega Konga in daje Katangi zagotovilo, da se čete Združenih narodov ne bodo vmešavale v notranje zadeve dežele. — Sovjetski predlog za nasilen nastop zavrnjen.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Vprašanje Konga je mednarodno napetost prignalo do take mere, da se je glavni tajnik ZN Dag Hammarskjoeld čutil dolžnega opozoriti Varnostni svet, da utegne kriza v Kongu sprožiti vojno, ki ne bo omejena na Kongo. Sovjetsko resolucijo, ki je predlagala, naj čete ZN gredo v Katango s silo, je zavrni!, Varnostni svet je sprejel resolucijo, ki sta jo predložila Tunizija in Ceylon. Ta je v glavnem odgovarjala načrtom Ham-marskjoelda. Za njo so glasovali vsi člani sveta razen Francije in Italije, ki sta se vzdržali glasovanja, poziva Belgijce,	*
Sovjetsko in ameriško premoženje v številkah
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski gospodarski strokovnjaki so ocenili vrednosti vsega sovjetskega premoženja — brez zemlje — s
Preskusili so telefonsko zvezo preko - lune
, NEW YORK, N. Y. — Naša največja telefonska družba bi rada ustvarila svetovno telefonsko mrežo s pomočjo kakih 50 satelitov, ki bi stalno letali oko-X zemlje. Sateliti bi sprejemali pozive z telefonskih postaj in jih potem oddajali nazaj na zemljo na namembne postaje.
Da je to mogoče je pdkazal poskus, ki so ga napravili pred par tedni. Neka radio-telefonska postaja v New Jersey je usmerila svoje valove proti luni. Ko so valovi dosegli luno, jih je lunino površje odbilo nazaj na zemljo v Kalifornijo, kjer jih je ujela namembna postaja. Telefonski pogovor se je tako vršil preko lune, pri čemur ni bilo nobenih izrednih motenj.
Resolucija naj takoj umaknejo svoje čete iz celega Konga, tudi Katange, tej daje zagotovilo, da se čete Združenih narodov ne bodo mešale v notranje zadeve Konga in odnose Katange do osrednje vlade.
Hammarskjoeld zavrnil sovjetski predlog
Glavni tajnik ZN, ki šo ga podprle zahodne sile, je dejal o sovjetskem predlogu:
“Jaz osebno ne verjamem, da bomo pom agali kongoškemu ljudstvu k dejanji, v katerih bodo Afričani pobijali Afričane ali Kongoičani KongdlČane. To bo moje vodilo v bodoče!” Sovjetska delegacija je pustila Hammarskjoeldu samo tri dni, po katerih naj bi Varnostnemu svetu sporočil o svojih uspehih. Zastopnik ZSSR Kuznecov je dejal, “če čete ZN nočejo v Katango s silo, jih je treba nadomestiti s četami, ki bodo to storile”.
L januarjem letošnjega leta na 1,400,000,000,000 rubljev, kar bi neslo po uradnem odnosu rub-.ja do dolarja 600 bilijonov dolarjev, po turističnem tečaju pa 240 bb'ijonov.
Ameriški gospodarski strokovnjaki so na istem temelju kot •cvjotski ocenili vrednost ameriškega premoženja na en trilijon (tisoč bilijonov) dolarjev. Amerika je torej na temelju teh cenitev dvakrat do štirikrat boga-ejša.
Lumumba doma
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Predsednik vlade Lumumba se je vrnil s svoje poti v Združene države in Kanado potem, ko je obiskal večino zahodno-afri-ških prestolic. V Gani se je dogovoril o skupnem vojaškem nastopu, če bi čete ZN ne mogle opraviti svojih “nalog” v Kongu.
Položaj doma se je v času njegove odsotnosti spremenil. Pokrajine so se začele nagibati k misli, da centralna vlada ne vrši svoje naloge in da je potrebno večja samostojnost posameznih pokrajin. K taki rešitvi se je izgleda nagnil tudi predsednik republike Kasa Vubu.
Novi volivci Cuyahoga okraja za - Kennedy a!
CLEVELAND, O. — The Cleveland Press je ob sodelovanju volivnega urada povprašal nove volivce, koga bodo volili prihodnjo jesen, Kennedya ali Nixona, demokrata ali republikanca,
Novi volivci so sami mladi ljudje. Nihče od povprašanih ni imel preko 25 let. Za demokrata Kennedya se jih je izjavilo 56.7 odstotkov, za republikanca Nixona le 43.3 odstotka. Zanimivo je, da je za Kennedya sorazmerno več žensk kot moških. Od žensk se jih je izjavilo za Kennedya kar 59.7 odstotka, od moških pa le 54.7 odstotka.
Sodijo, da je v vsej deželi kakih 10 milijonov novih volivcev, od katerih bo nemara zavisela odločitev pri volitvah. V Ohio bo volilo letos prvič kakih 450,-000 ljudi, od tega okoli 70,000 v okraju Cuyahoga.
Političen pomen zadnje italijanske vladne krize

Belno oblačno, milo. Najvišja temperatura 78, najnižja 60.
RIM, It.—Ko je odstopila prejšnja vlada predsednika Tambro-nija, je laška politična javnost vedela, da bo vladna kriza v nekaterih točkah izjema od pravila. Bo kratka, ne bo spremenila sestava nove vlade; nova vlada se bo opirala na sredinske stranke, iki pa ne bodo udeležene na vladi.
Verjetno bo pomenila začetek poskusov za nove politične kombinacije in da se ji radi tega ne bo treba bati za zaupnico v parlamentu.
Vse te domneve so se uresničile v večjem obsegu, kot so pričakovali, in pomenijo radi tega ne majhno senzacijo. Glasovanje o zaupnici je namreč dalo vladi nepričakovano veliko večino. Za vlado so glasovale vse struje krščansko - demokratske
stranke, dalje republikanci, liberalci in Saragatovi socialisti. To so vsi pričakovali. Cesar pa niso pričakovali, je bila abstinenca Nennijevih socialistov, ki so se glasovanja vzdržali. Proti vladi je glasovala samo čudna tovarišija komunistov in takoime-novanih neofašistov.
Potek glasovanja je povedal, da so se Nennijevi socialisti prvikrat po vojni ločili od komunistov in šli svojo pot. S tem je vsaj začasno razbit blok laških levičarskih strank, ki je igral v laški politiki tako veliko vlogo. Nekateri opazovalci sicer mislijo, da igrata socialist Nen-ni 'in komunist Togliatti dogovorjeno igro, toda dokazov za to domnevo ne morejo nuditi. Bolj verjetna je domneva, da sta se za kulisami vsaj deloma pobotala
sedanji predsednik Fanfani in občinske volitve. Nenni želi že socialist Nenni. Fanfani je imel j dolgo časa spremembo tega vo-pri tem skoraj večje težave kot j livnega reda, da utrdi svoj po-
Iz Clevelanda in okolice
Fotografije—
Fotografije z biserne maše duh. svet. A. Merkuna so na o-gled pri J. Kokain na 15228 Saranac Rd. Tam jih je tudi mogoče naročiti.
Piknik—
Baragov dom bo imel v nedeljo, 21 t.m. piknik na Kaliopovi farmi.
Seja—
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ imajo jutri zvečer sejo v Slov. domu na Holmes Ave.
Premeščena—
Mrs. Jennie Prah je bila premeščena iz Ingleside bolnišnice v Glen Cliff Sanatorium na 25900 Euclid Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo od 2. do 4. v sredah in nedeljah. Rojstni dan—
Mrs. Rose Eckart, 21931 West-port Ave., obhaja danes 69. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
Pozdravi—
Iz Grand Canyona v Arizoni pošiljata pozdrave August in Agnes Prinčič.
Mr. in Mrs. Joseph Strekel z 11210 Greenwich Ave., pošiljata pozdrave iz Pikes Peak Region. Colo.
Rokoborba—
V četrtek zvečer ob 8:30 se bosta brata Brunetti pomerila z bratoma Tolos za naslov prvakov, ki sta ga imela dve leti. Na sporedu je še več drugih zanimivih nastopov.
Seje ne bo—
Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ v avgustu in septembru ne bo imelo seje. Prihodnja redna seja bo šele drugo nedeljo v oktobru. Asesment bo tajnik kot običajno pobiral 25. v mesecu v SND.
Zedušnica—
V	četrtek ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Perše ob 1. obletnici smrti.
V	četrtek ob osmih bo v cerkvi Brezmadežne v Genevi, O.,
. maša za pok. Mary Strojin ob 11. obletnici smrti.
Nenni. Proti pogajanjem med krščansko demokracijo in Nen-nijevimi socialisti so bile namreč zmeraj močne desničarske struje v krščanki demokraciji, ki :so uživale podporo tudi v nekaterih cerkvenih krogih. Te struje so gotovo vedele o pogovorih med Fanfanijem in Nen-nijem, pa so kljub temu šle v Famfanijevo vlado. Zakaj so se odločile za tak koraik še ni jasno.
Fanfani je moral seveda Nen-niju tudi nekaj plačati v političnem denarju. Plačilo menda obstoji v Fanfainijevem namiga vanju, ki ga je napravil v svojem govoru pred parlamentom, da misli spremeniti volivni red za
ložaj naipram komunistom, ki so zanj včasih zelo nadležni tovariši. Občinske valitve naj bi bile še letošnjo jesen, dočim bi parlamentarne volitve preložili na prihodnjo pomlad. Tudi to gre Nenniju v račun.
Laška politika je tako prišla v nov tir. Morda bo pripeljal do koalicije krščanskih demokratov z Nennijevimi socialisti. Ta koalicija bi imela v parlamentu tako veliko in sigurno večino, da b'i lahko zmeraj računala na zaupnico. S tem bi seveda iz laškega političnega življenja izginila rak-rana laške po. Utike: večen strah pred neprestanimi vladnimi krizami, ki je Italiji veliko škodoval.
Cerkev nastopila znova proli koirunizmu na Kubi
HAVANA, Kuba. — V vseh cerkvah na Kubi je bilo preteklo nedeljo prebrano pismo katoliških škofov vernikom o nevarnosti komunizma na Kubi “Absolutna večina kubanskega ljudstva', ki je katoliško, je proti materialističnemu komuniz mu ... in more biti spravljena pod komunistično oblast samo s prevaro ali s silo,” pravijo škofje v svojem pastirskem pismu.
Med tem izjavlja Castro, da so “protikomunisti protirevolu-cionarji,” sovražniki vlade. V kolikor bosta obe strani začeli nastopati odločnejše, mora priti med njima do javnega spopada. Kubi se torej obetajo novi notranji boji, ko se skuša na njej zasidrati s sovjetsko pomočjo komunizem.
Sev. Koreja prijela ju-žnokorejske ribiče
SEOUL, Kor. — Severnokorejski patrol ni čolni so zajeli in odvedli tri južnokorejske i'ib'ške ladje z 28 ribiči.
Zadnje vesti
BANGKOK, Taj. — Laoška armada je izvedla državni udar in odstavila zahodno-usmer-
jeno vlado. Vodniki upora so se izjavili za popolno nevtralnost. ZDA so laoško armado vežbale, opremile in vzdrževale. V ta namen je tam številnejša vojaška misija.
WASHINGTON, D.C. — Predsednikova poslanica senatu ob otvoritvi nadaljevanja zasedanja je povzročila burno politično debato, namesto da bi zakonodajalce spravila k mirnemu treznemu dehi za “ljudsko dobro”. WASHINGTON, D.C. — Organizacija ameriških držav je odobrila z 20 proti 1 glasu ameriški predlog za dnevni red sestanka zunanjih ministrov 16. avgusta v Kostariki. Kubanski ugovori so bili zavrnjeni.
Ameriška Domovina
/% /Vl C ■*■<=/« MOME
______ mJSXUSnm	mJSSbm
«117 St Clair Are. — HEndergon 1-0628 — Cleveland S, Obl«
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sunday«, Holidays and let week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA I
ga Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 *a > sw««c* ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S meeece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
KJnlted States:
$12.00 per year; $7.00 for 8 months: $400 for 8 months Panada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio.
No. 151 Tues., Aug. 9, 1960
Obrobne misli ob začetku volivne kampanje
Obe konvenciji sta za nami, ljudje so jih večinoma že pozabili, toda udeležencem nista zapustili ravno samo prijetnih spominov. Na obeh straneh, demokratski in republikanski, sta zapisani kot mešanica posrečenih in ponesrečenih političnih potez, ki je vsaka od njih že rodila posledice in jih še bo.
Na demokratski strani niso z rezultati konvencije zadovoljni mnogi odlični pristaši z njihovimi prijatelji vred Truman je javno pokazal svojo jezo. Z njim so potegnili vsi tisti člani demokraskega posvetovalnega odbora, ki ne pričakujejo od Kennedyevega režima nobenih koristi. Steven-sonovi pristaši so nezadovoljni, ker njihov duhovni vodja ni dosegel ničesar, dasiravno bi ga njegovo poznavanje zuna-nje-političnih vprašanj upravičevalo vsaj do zmernesa uspeha. Liberalni demokratje se počutijo slabo, ker je Johnson postal podpredsedniški kandidat. Iste občutke imajo tudi južni demokratski konservativci, toda iz ravno nasprotnega razloga: mislijo, da je Johnson predsedlal med “napredne’ politične elemente. Vsi demokratje skupaj vzeti so pa neza dovoljni, ker niso našli nobene take formule, ki bi jim dovoljevala, da napadajo republikansko administracijo, pri tem pa prizanašajo Eisenhowerju radi njegove popularnosti.
Enako razočaranje vlada tudi med mnogimi republikanci. Pristaši guvernerja Rockefelerja se jezijo, zakaj niso predvideli možnosti liste Kennedy-Johnson. V tem slučaju bi bili namreč lahko postavili Rockefellerja za kandidata in bi verjetno zmagali, kajti Rockefeller ima med republikanci velik ugled, izvzeta je samo republikanska stara garda, ki ga ne more trpeti. Republikanski konservativci so nezadovoljni, ker jih je Nixon pustil na cedilu in prevzel Rockefellerjevo politično filozofijo. Nixonovi pristaši se čutijo osamljene; stara garda jih ne mara, Rockefellerjevi prijatelji se jim še niso pokazali kot zanesljivi zavezniki. Vsi republikanci skupaj vzeti pa ne vedo, koliko jim bo pomagal pri kampanji predsednik Eisenhower, ki tudi ni zadovoljen s potekom konvencije. So ga precej brezobzirno porinili v kot; pri sestavi besedila platforme so ga čisto prezrli, prezrli so tudi njegovega kandidata za podpredsednika Andersona. Sicer jim je obljubil, da jih bo podprl tekom volivnega boja, toda, kako pojmuje svojo obljubo, tega pa ne vedo.
Pri vsem tem sta morali obe stranki, vsaka iz svojih razlogov, odobriti volivne programe, ki gredo močno na levo. Ne razlikujejo se v političnih ciljih in tudi ne v izbiri potov, kako te cilje doseči. Kar je razlik, niso načelne. To bi moral imeti pred očmi Hruščev, da se ne bo kam zaletel. Razlika med programi obstoja dejansko samo v izbiri metod, kako cilje doseči. Ta okolnost bo spravljala politike v veliko zadrego. Ne bomo lahko raztolmačili navadnim vo-lovcem, v čem se obe stranki razlikujeta.
Zato je zelo verjetno, da se bodo volivci ravnali pri glasovanju po motivih, ki nimajo s politiko nobene zveze. Veliko jjh bo glasovalo kar po simpatiji in se ne bo nič spraševalo, kako so prišli do take simpatije in koliko je simpatija v skladnosti z' njihovim političnim prepričanjem, ako ga sploh kaj imajo. Veliko jih bo glasovalo po tradiciji, družinski, občinski, mestni, podeželski. Ne bo jih malo, ki bodo imeli pred očmi tudi verski moment. Na konvencijah so se sicer vsi izogibali temu kočljivemu problemu, le Kennedy ga je enkrat omenil, toda vsi so ga imeli v mislih in nekateri celo na plakatih, namreč na demokratski konvenciji.
Beseda ni konj. Kar se je govorilo na konvencijah, še ne pomeni čistega zlata. Nixon sam je odkrito izjavil, da se sicer drži vseh načel, ki jih izraža republikanska platforma, toda pridrži si pravico do tolmačenja teh načel. V tej točki mu Kennedy gotovo ne bo oporekal. Šele tekom volivnega boja bomo zvedeli, kako je treba razlagati posamezne točke v platformah. Razlage ne bodo usmerjene samo na pridobivanje volivcev, imele bodo ravno tako namen pomiriti pobite in malodušne pristaše in bodriti strankine agitatorje.
Razlage bodo seveda morale tudi popravljati razne zaletele trditve, obdolžitve in napade na obeh straneh. V mnogih stvareh nosita namreč odgovornost za politiko obe stranki. Težko je valiti na demokrate odgovornost za povojno inflacijo, ker so takoj, po vojni ravno republikanci zahtevali popolno gospodarsko svobodo, torej tudi svobodo dviganja cen. Težko je na republikance valiti odgovornost za vse polomije v zunanji politiki. Večina teh polomij ima svoje.korenine v časih, ko so v Beli hiši gospodarili demokratje. Težko je demokratom govoriti o porazih v pregovorih z Moskvo, saj so njihovi pristaši najbolj agitirali za politiko “osebnih stikov.”
Oba kandidata in njihovi sodelavci se bodo torej lovili na mnogih besedah, ki ne bodo veliko pomenile, zato pa begale navadne volivce. Kar bo ena stran trdila, bo druga z večjim ali manjšim uspehom pobijala, javnost se bo pa spra-
ševala, kdo ima prav. Ugibanja v odgovorih na to vprašanje zgubijo precej na svoji vrednosti, ako pomislimo, da v naši zakonodaji Bela hiša ne pomeni to, kar navadno mislimo. Še celo ves Kongres je včasih brez moči proti samovolji posameznih kongresnikov ali senatorjev. Hočete imeti primero? Obe platformi govorita o tem, da je treba postaviti vseljevanje v našo deželo na moderno osnovo. Prazne besede, prazne obljube! V predstavniškem domu bo zopet vedril in oblačil na področju imigracije kongresnik Walter in odločal, kaj naj bo z zakonodajo na tem polju. Podoben je tudi položaj v drugih političnih zadevah.
Vkljub temu je volivni boj potreben. Bo vsaj v glavah nekaterih volivcev vzbudil zanimanje za politična vprašanja, ki ga je pri nas bore malo. V tem tiči nevarnost za našo demokracijo. Pri vsem spoštovanju do politikov in časnikarjev ni dobro, da imajo samo oni po sili razmer monopol na formiranje političnih tokov. Hvala Bogu, da nima Amerika strank na skrajni levici ali desnici. Lahko bi pomenile veliko nevarnost za našo svobodo. Tudi tega se Amerika premalo zaveda.
BESEDA IZ NARODA
Nekaj misli k bodoči “Slovenski pristavi”
Cleveland, O. — Svet polnega veselja iin dar uživati čuda stvarjenja je prihranjen otrokom in svetnikom. Njim sije stvarstvo v tisti prvi svetli luči, v kateri vidijo veliko in mogočno, kakor tudi majhno in preprosto tako kot je. Mi odrasli, ki se pehamo v službi sveta, imamo motnejše oči. Vendar se tudi nam pogled odpre in ikdo izmed nas si vsaj včasih ne zaželi tisočerih oči, da bi se mogel do sitega nagledati m v eriem samem požirlku izpiti vso lepoto okoli sebe.
živo se še spominjam tistih poletnih mesecev, ki sem jih s skavtinjami preživela v južno ohijskih gozdovih. Sredi življenja dreves in temno zelenih mahov v tisočerih radostih, ki nam jih je prepsosto življenje v naravi nydilo, so se mlade Amerikanke, navajene le na velemestni vrvež učile gledati življenje z nekoliko drugačne strani. Brez televizije, ki jim je bila v mestu vsakdanja hrana, brez radija, gramofona, celo brez bonbonov in žvečilnega: gumija, jim je neka posebna sreča žarela z oči. Se sedaj, po nekaj letih, jih slišim prepevati njihovo najljubšo: “Oh, I feel so very happy in my heart. . .”
Mi navadno opazujemo svet ekrog sebe le z očmL Na taborjenju smo se učili rabiti vse čute za dojemanje stvari in nešte-vilnih življenj, ki so utripala ob nas. Deklice so vedele, da morajo skozi gozd s počasnim in mehkim korakam, znale so se v trenutku ustaviti lin vzdržati nepremično na mestu, da so natančno ugotovile, kateri ptič je ravnokar vzletel na bližnjo vejo, kako živo zna gledati veverica, kje in kako živi negodni rod divje kure. Poslušati klice in odgovarjajoče vrišče ali prijetne melodije ptic, razlikovati šum vetra v vrhovih dreves od onega v grmovju ali visoki travi — je bilo svojevrstno doživetje, in v neko posebno veselje jim je bilo, če so po potipanju drevesne skorje ali kosmatega lista spoznale drevo, ali če so smele pogladiti sluzasti in 'bleščeči hrbet martinčka, ki se je sončil na skali, streho želve, ki smo jo našli v potočku za hribom ali samo (kamenčke, ki jih je oblizala voda. Naučiti se čutiti z nogami je bilo vsekakor koristno za. tiste noči, ko so nam bili še odprti šotori prezeprti in smo hoteli spati na jesi pod zvezdami, pa nas je nočni vlihar v najgostejši temi spodil p:d platheno streho.
Prijetno je bilo spremljati to mlado življenje pri delu, igri in ip::mi. Pesem ni samo sledila ielu, ampak je neprestano ■ premijala delo. Ko so še ne-ikue:ne kuharice pripravljale ogenj .n večerjo na prostem, pospravljale in čistile, so prepeva-■e. Komaj je ena skupina utihnila, je že druga začela. Toda najlepši del dneva so bili večeri ob ognju. Komaj je sonce zdrknilo v pokojni pristan za hribi, je skupina za skupino prihajala brez govorjenja, zioranosti z bakljami v rokah «na določeno mesto. Ko je po kon-
čanem programu tudi ogenj ponehavati in so v krogu stoje zapele “tapa,” zahvalo Bogu za preživeti dan in voščilo za lahko noč, so mali in mi odrasli ob njih občutili, kako vse drugače je svet, če ga gledam© v odsvitu pravega veselja lin ljubezni. Veselje je namreč brat ljubezni.
Te in podobne misli in spomini na mnoge odtenke nepozabnih doživetij se vzbujajo, ko berem v Ameriški Domovini o načrtih, poročilih in naznanlilih o nakupu “Slovenske Pristave,” ki naj bi služila v potrebno razvedrilo odraslim, posebno pa še slovenskim otrokom.
Ameriški sociologi in vzgojitelji priznavajo, da je eden glavnih problemov tukajšnje mladine ta, da je nezaposlena. Posebno, ko pridejo počitnice, so otroci brez pravega dela. Prepričana sem, da to težavo slovenski starši še najbolj živo občutijo, že če jim pristava ne bi drugega nudila kot prijeten in zdrav počitek in delo, bi jo morali vsi Slovenci, posebno pa 'še (starši, podpreti. Ker pa pristava obeta še poseben slovenski značaj, tam bi se namreč samo slovensko govorilo, pelo in učilo, je nje vrednost toliko večja. Noben denar ne bo otrokom kupil tega, kar bi jim življenje v naravi male Slovenije nudilo. Kot je razvidno iz poročil pripravljalnega odbora, delo lepo napreduje. Prisrčne čestitke z uspehom in zahvala tem delavcem za vsa pota in skrbi in osebne žrtve, ki ,so jih že doprinesli za dobrobit nas vseh Vendar oni sami brez nadaljne gmotne in moralne podpore nas vseh ne: bedo 'mogli z delom nadaljevati. Zato si starši in prijatelji slovenskih otrok in slovenske družabnosti odgovorimo na vprašanje: Koliko dobre volje smo že mi pokazali, kaj in ko. luko smo že sami doprinesli k uresničenju naših sikupnih načrtov?	F. B.
---—o--------
Res pravo romanje
Lemont, 111. — Kadar pridejo naše matere in žene iz Clevelanda k Mariji Pomagaj v Lemont, takrat je na Ameriških Brezjah res pravo, resnično romanje! Le berite, kaj vse bodo vsebovale te romarske pobožnosti: Ko' bodo romance po celonočni vožnji v soboto zjutraj okrog osmih dospele v Lemont, jim pride Marija Pomagaj naproti na pročelje cerkve in sicer v pomenjivi zastavi, ki je ameriške Slovence v Marijinem letu 1954 zastopala v Rimu. Ta zastava je blagoslovljena od sv. očeta papeža Pija XII. in ima tudi posebno odlikovanje: papeško svetinjo. Na zastavi je seveda podoba Marije Pomagaj.
Duhovnik pelje potem med molitvijo skrivnosti sv. rožnega venca “Kj je tebe, Devica, v nebesa vzel”, pred milostni oltar. Tam je najprej blagoslov romarjev, nato pa takoj sv. maša neki svati'v prekrasnem plašču ‘“Marijine
slave”,
štev.
dar žena Oltarnih dru-
V soboto popoldne je prvi govor duhovne obnbve v cerkvi, nato spovedovanje. Ob 5. uri popoldne je pobožnost sv. križevega pota v Baragovem parku. Letos ga bomo molili za dušo pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana in za vse padle žrtve druge svetovne vojne. — Zvečer ob 7:30 bo romarska pridiga v cerkvi z blagoslovom, nato pa bo nočna procesija z lučkami od cerkve, mimo Romarskega doma ob Roženvenski dolini in ob postajah sv. križevega pota, okrog jezera k Lurški votlini. Med procesijo bomo po zvočniku molili sv. rožni venec, ko pa pride procesija do votline, začnemo po mikrofonu prepevati litanije Matere božje. Potem gremo k počitku:	“Vsako
noč želim pod Tvojim varstvom spat, vsako jutro s tabo vstat.” V nedeljo bodo romarji doživeli Jezusovo in Marijino jutro, ko bo ob 7. uri pred milostnim oltarjem Marije Pomagaj sv. maša s skupnim sv. obhajilom romarjev. Med mašo bo primerna pridiga.
Ker je na romanja Oltarnih društev skoraj vsako leto prišel pokojni škof dr. Gregorij Rožman in se je točno udeleževal vseh romarskih pobožnosti, bil je ves čas z organizacijo tesno zvezan: Ko je prišel leta 1948 v to deželo, je prišel prvič na Ameriške Brezje kot romar z Zvezo oltarnih društev in zadnja javna pobožnost, ki jo je opaavil škof Rožman v Lemon-tu pri Mariji Pomagaj, je bila na romanje Oltarnih društev iz Clevelanda za praznik Marijinega vnebovzetja leta 1957.
Zato se bo na letošnjem romanju Zveza oltarnih društev slovesno poklonila spominu velikega romarja: Ob 10:30 dopoldne bo sprevod od Velikega križa na pokopališče. V sprevodu bomo nosili sliko pokojnega škofa in spominski venec. Molili bomo žalostni del rožnega venca za pokojnika in položili bomo venec na njegov sveži grob. Potem se procesija nadaljuje do votline pri jezeru, kjer bo pozna sv. maša za dušo pokojnega škofa.
Ako kdo ni imel prilike, da bi se bil poklonil spominu velikega škofa na prvem letošnjem romanju meseca julija, lahko to stori zdaj in se pridruži tej poklonitvi. Predvsem velja to bližnjim naselbinam Lemonta, ker za prenočitev ne bo prostora v Romarskem domu.
V nedeljo popoldne ob 2:30 bodo pete litanije v cerkvi Marije Pomagaj. Ob 4. uri popoldne bo pobožnost sv. rožnega venca sedmerih vesel j Marijinih, in sicer v Fatimski dolini, kjer bo med molitvijo rožnega venca tudi kronanje podobe Fa-timske Kraljice.
Zvečer ob 7. uri v nedeljo bo v cerkvi ganljivo slovo romarjev od Marije.
Na letošnje romanje pride tudi duhovni voditelj Zveze oltarnih društev: Rev. Julij Slap-šek, ki bo vodil vse procesije, ki bo položil na grob škofa Rožmana spominski venec in bo o-pravil tudi glavno sv. mašo po poklonitvi pri votlini za dušo pokojnega škofa.
Predsednica Zveze Mrs. Catherine Roberts bo letos pripeljala svojo skupino v Lemont k Mariji Pomagaj s posebno globoko hvaležnostjo do Marije, ker bo nekaj dni po romanju postala odlikovana mati sina-novomašnika. Njen sin Edvard bo namreč 31. avgusta v cerkvi Marije Vnebovžete v Clevelandu posvečen za duhovnika in bo v nedeljo 4. septembra pel svojo novo mašo v cerkvi sv. Kristine. To bo veliki družinski praznik za vneto predsednico in dobro mater, veliki praznik za faro sv. Kristine in praznik Zveze oltarnih društev. Hvala Mariji!
P. Odilo, OFM
Na počitnicah na Balm Beach v Georgian Bay
Cleveland, O. — Prijeno je kukalo sonce sikozi gosto drevje na dvoru med Frankovimi poletnimi hišicami. Zamikalo me je, da bi se vsedel na klopco ob steni, si prižgal cigareto in sledil biblaSkom, iki so se preganja-iii brezskrbno po svetlomodrem nebu.
“Smem nekaj predlagati,” se je oglasila žena, pa nato, dodala: “Saj ne boš hud, kajne da ne!” Kako naj bi bil hud po tako prijazno izgovorjenih besedah. No, le povej!” sem dejal prav tako prijazno, čeprav ms1 je v notranjosti nekam grelo, da še tu na — počitnicah nimam miru, da je tudi tu nekdo, ki misli, da mora kaj “predlagati.”
H/itro spraviva najine stvari v hišico, se malo okrepčajva, potem pa pojdiva na jezerski breg na sonce,” je hitela razlagati svoje želje žena. Meni se je v tem vsiljevalo vprašanje, čemu naj bi hitel, ko so vendar počitnice za to tu, da počivam.
Ko sem pri tem zgrešil zadnji del ženinega predloga in nekaj trenutkov nisem odgovoril, se je žena ozrla na me, če nisem morda slabe' vodje, nato pa že hitela v hišico. Kaj sem hotel drugega, kot vstati in iti za njo s kosi prtljage, ki .sem jih vzel iz avtomobila.
Iz male veze sva prišla v precejšnjo dnevno sobo s kaminom, v katerem so bila pripravljena drva. Na desno so vodila vrata v eno spalnico, na levo ena v malo kuhinjo, druga pa v spalnico poleg nje. Polic in obešalnikov je bilo povsod dovolj, vse je bilo snažno, prah lepo obrisan. V kuhinji je bila mala električna peč, ledenica in tekoča voda umivalnikom za posodo. Nobeden od prostorov ni imel stropa, končavali so se visoko v lesenem ostrešju. V tem je bila neka svojstvena domačnost, ki me je spominjala na koče v slovenskih planinah. Ker sva z ženo oba Gorenjca, nama je bilo to prav posebno všeč.
Zložila sva svojo (kramo na mesta, ki jih je žena izbrala — to je njena pravica in dolžnost, v katero se nikdar ne vtikam, pa naj bo že doma ali na poti — nato je nekaj prigriznila, saj je sonce že: prešlo svojo najvišjo točko na nebu.
Sonce je kar lepo sijalo in ženo je vleklo k jezeru. Šla sva in se vlegla na pesek ob bregu. Bilo je dosti toplo, pred prehudo vročino, naju je varoval lahen vetrič, ki je pihljal z jezera proti obali. Ko sem se le: nekam ogrel, ?em se dvignil in stopil do vode. Previdno sem pomočil vanjo palec noge, pa ga naglo umaknil. Voda se mi je zazdela silovito mrzla. Takoj sem se; spominil pripovedovanja Milkota Pusta 'in dr. Maksa Raka, da je vada tu gori prijetno topla in začel sem na tihem dvom/iti o njuni resnicoljubnosti. Da moja sodba ne bi bila prezgodnja, sem počasi zakoracal v vodo, nato pa se naglo pognal ves vanjo. Po nekaj močnejših zamahih se mi ni zdela več tako hladna. Ko sem se jo malo privadil, je bila naravnost osvežujoča in celo — pitna.
Na, bregu je bilo precej ljudi v kopalnih oblekah, v vodi pa sem bil razen par otrok sam. Ko sem prišel na breg, so me vsi spraševali, kakšna je voda. “Topla,” sem odgovarjal in se pri tem držal na moč modro zroč v njihove obraze, ki so kazali očiten dvom.
V kratkih nekaj minutah so zagrnili nebo oblaki in vise je kazalo, da bo skoro dež. Ni kazalo drugega kot iti domov. Po-čaši sva šla po ozki poti, ki se vije od jezerskega brega do Frankovega dvora kakih tisoč čevljev daleč in nato dalje skozi naselje letnih hišic proti Pene tangu.
Pred najino hišico sva se spravila vsak na svoj stol im se pripravila k čitanju, jaz prav za prav k dremmanju. V tem so se
temni oblaki nekam porazgubili in sonce se nama je zopet začelo prijazno smejati z neba.
Frank Žumer je prišel mimo, in naju povprašal, kako je z vodo. Ce je topla. Hitro je dodal, da je letos nekam nenavadno hladno in da naj ise ponoči dobro odeneva, da naju se no zeblo. Čudil se je, da Milka Pusta z njegovimi' še; ni. Rad bi bil z njim govorili, pa se mu je že mudilo domov. Zanimalo ga je, če sva se že oskrbela s pivom. Ko sem dejal, da ne, je povedal, da je treba iti ponj v Penetang, da pa Milko vse to dobro ve in bo gotovo tudi naju rad oskrbel s pijačo.
Za pivo mi ravno ni dosti, ko pa so mi povedali, da v Kanadi dobrega vina ni povsod, sem se odločil, da bom šel ponj, posebno, ker je bila drugi dam nedelja, ko je v Kanadi vse zaprto. Res ne bi bilo lepo, če bi moral človek na počitnicah žejo trpeti!
Po vseh teh nasvetih je Frank “navil” svoj Volkswagen in zavil proti domu. žena je že tiščala nazaj k jezeru češ, da je sedaj tako lepo sončno in toplo, da bi bilo res škoda, da sediva “doma.” Ni se m'i dalo in dejal sem odločno: “Za mene je dosti!” Ona seveda v vodi ni bila! '
Mimo hišice je tekel majhen potoček. Njegovo žuborenje je prijetno motilo tihoto okolja. Čista voda se je prelivala preko kamnov in mimo njih, delala ovinke in se 'izgubljala pod koreninami ob bregu rastočih dreves. Potoček me je spomnil na dom, kjer je tekel na koncu vrta pravi potok, v katerem smo se kopali, pa ob njegovih stranskih rokavih kot otroci tudi gradili mlinčke.
Spomnil sem ise na pomladi, 1«) so cvetele ob potoku kalužni-ce in se s svojimi velikimi listi sklanjale vanj. Trobentice, vetrnice in celo vrsta drugi cvetic z rumenimi, temno in svetlomodrimi cvetovi, ikaiterih imena sem žal pozabil, so krasile potokove bregove, ki so bili nam otrokom najbolj zaželjeno bivališče. Kolikokrat me ni bilo domov po ure in ure, ko sem izginil od doma, ne da bi komu kaj zinil. Prišla me ,ie iskat mati ali oče in me včasih vodila domov tudi za ušesa. Včasih sem se ustavil na brvi, se zazrl v naglo tekočo vodo in začel kmalu z brv j a drveti po potoku navzgor, med tem ko je voda pod menoj obstala.
Iz spominovig in sanjarjenja me je zbudil avto, ki je zavil na dvor. Iz njega so se veselo prismejali Milko Pust, njegova žena Dragica in otroci Marjan, Dragica ter Vddka.
Veselo smo se pozdravili. Milko je še povedal, da sta se s Frankom Žumrom srečala na poti, nato pa predložil, da gremo v Penetang — žene so krstile to naselje za Pentagon — da nam ne bo treba trpeti preko nedelje žeje.
(Dalje drugič.)
Listek na šipi
Šofer taksija Schreiber iz Cux-havena je moral plačati 70 mark globe, ker si je na avtomobilsko šipo prilepil značko, ki je od daleč zelo podobna policijskemu znamenju.
Stražniki so ga pozdravljali, kadar se je peljal mimo njih, ker so menili da je v avtomobilu visok policijski funkcionar. Schrei-ber ni bil dve leti niti enkrat kaznovan zaradi prometnega prekrška.
Odškodnina za kuharske recepte
Neki angleški avtomobilist je moral plačati 5000 funtov odškodnine gospodinji,- ki jo je med prometno nezgodo na cesti poškodoval.
Gospodinja si je sicer kmalu opomogla, tudi praske so se j* zacelile, vendar je sodišče upoštevalo njeno tožbo, ker je do-' kazala, da je med tisto nesrečo pozabila na vse kuharske recepte, ki jih je prej znala.
K A IV A O » k: a.
Kako dolgo vzdrže ljudje brez hrane in vode
OKS/o*
Ata no sjioSuce..
/Imeri^k/i Domovi ima
l/m- ivirm €/% i%i—ho/vi e
AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN IANGUAG6 ONLY
SLOV6NIAN MORNING NfiWSPAMR
Košček Slovenije pri Boltonu
Toronto, Ont. — Avto je mir-no vozil po zelo prijetni pokra-]ini, grič se je vrstil za gričem, in za vsakim se je odprl pogled na Polja z raznimi žitaricami, vse v skoro dozorelem stanju.
Zlato-rumenkasta barva pšeni-
ce je bila lepa kombinacija z Sozdom in travniki. Človek je Ekoraj mislil, da je na Dolenjskem.
Ta lepota pokrajine me je skoraj uspavala, šele ko se avto nstavi, in ko mi povejo, da smo Prišli, sem se zbudil iz prijet-ne8a premišljevanja o Slove-niji, ob opazovanju lepe kanad-ske zemlje.
Ko pogledam malo bolj toč-ino> kje sem, mi najprej vzbudi Pozornost napis “Slovensko letovišče”. Priznati moram, da je krai primeren za letovišče, ne samo zato, ker je relativno blizu Toronta, ampak predvsem zato, ker pokrajina vsaj malo spomi-n]a na Slovenijo.
Upoštevajoč, da se Slovenci običajno ne zadovoljimo samo 2 opazovanjem lepe pokrajine, ampak želimo še kakega druge-8a razvedrila, so organizatorji letovišča uredili umetno jezero, kakih petdeset metrov dolgo in štirideset široko. Toda zvedel Sem, da nameravajo jezero še Podaljšati prav do železniške proge. Tako bo večje in voda bo bolj čista.
Poleg kopanja si pa obisko-valci še lahko privoščijo igranje Nogometa, odbojke in se lahko razvedre s plesom v lopi, ki je kila zgrajena v ta namen.
Omenili so mi razne načrte o izboljšanju in o eventuelni kupeji še dveh akrov zemlje na za-Padni strani letovišča. Tam je mali. grič, ki gospoduje nad vso pokrajino. Povzpel sem se na ta §rič in je res lep pogled z nje-
ga na slovensko letovišče in na ostalo pokrajino.
Toda ta “farma” kot jo običajno imenujejo, ne bo služila samo za razvedrilo Slovencem, ampak je tudi prijeten kraj za razne prireditve. Bl'P je organiziranih že več “pikvkikov”, ki so vsi lepo uspeli.
V bližnji bodočnosti bo ta
Letala namesto raket!
Liberalna stranka se je v parlamentu izrazila proti uvedbi rakete Bomarc v obram-na sredstva dežele.
OTTAWA. — Paul Helyer, liberalni kritik oboroženih sil, je V/parlamentu nastopil proti u-“Košček Slovenije” tudi pozo- vedbi rakete Bomarc, ki naj bi rišče “Slovenskega dneva”. To c atomskimi polnitvami brani-naj bi bila nekhka manifesta- la Kanado pred napadi iz zraka, cija kanadskih Slovencev tu v Namesto raket naj kanadska Torontu. Vršila se bo v nedeljo, obramba uporablja letala, ki bo-28 avgusta 1.1. Program bo zelo do sposobna prestreči najhitrej-pester in zanimiv.	še sovražne bombnike.
“Slovenski dan” organizira Liberalni govornik se je izra-“Pripravljalni odbor za Sloven- M proti oborožitvi 'kanadskih ski svet”, vseslovenska nepoli- vojaških enot v okviru NATO •	••„	z atomskim orožjem m je pred-
tuna orga	i ložil ukinitev naročila bombrti-
Orgamzatorji upajo da se b° koV; M naj lbi nosili take bom-na ta dan zbralo na Scenske ^	^ je za ^ da na;j
letovišču lepo število kanads h ka(nadska bri|gada v sestavu NA-Slovencev iz Toronta m drugod	mnrlprnr> meatomskc
Zakon o “pravicah” 'sprejet v obeh zbornicah
OTTAWA. — Zvezni senat je po tretjem čitanju odobril zakon o pravicah, ki ga je predložila konservativna vlada Diefen-haikerja pretekli mesec. Zakon določa v glavnem pravice, ki jih Kanadčani uživamo že zdaj, zato so se nekateri senatorji izjavili, da je dejansko nepotreben.
O zakonskem predlogu je bilo dosti debate tudi v spodnjem domu. . Ta ga je vendar odobril soglasno.
in da bodo tudi počaščeni z obiskom ameriških Slovencev.
T. D.
TO dobi moderno neatomsko orožje in dovolj letal, da bo lahko takoj prepeljana na kraj, kjer bd bila potrebna v okviru nalog
' j • [Združenih narodov.
Posojila za gradnjo	je praJk>_
OTTAwIa-”“ter za ^ S' “ f ^
w	zavrgel. Njegovpredlogzana-
lo David Walker je o javi ^	icdn0 cbrambo predvideva 1.6
lamentu, da bo a a zvezn	bilijcina dolarjev v tekočem pro-
da onim, ki vključijo v nacrte rax' kem Ju Za gradnjo novih domov zakloni- | računskem letu.
šča proti atomskemu prahu, $500	°	7
več posojila v okviru zakona za Cene za spoznanje padle gradnjo domov.	OTTAWA. — Po uradnih po-
lž listih sredstev bodo na raz- datlkih so cene tekom junija pa-polago posojila za gradnjo zaklo. die v toliko, da je indeks življen-nišč v že obstoječih domovih, sh;h stroškov padel od 127.6 v juniju na 127.5 v juliju. Od lanskega novembra, ko je dosegel zadnji višek s 128.3, je od osmih mesecev padel v sestdh.
Indeks je sestavljen na temelju cen v 1. 1949 kot 100. Za kar smo 1. 1949 plačali $1.00, mora-| m o plačati sedaj $1.27.
Glavni vzrok padcu cen je padec cen hrane, posebno sočivja in sadja.	, '
Obstoj nenavadnega bitja v Manitoba jezeru potrjen
WINNIPEG, Man. — Od ,1. 1940 sem so ljudje ponovno videli nenavadno žival v jezeru Manitoba. Dolga naj bi bila po različnih opisih od 10 do 50 čevljev in; imela okroglo ali oglato glavo v obliki diamanta. To bitje so poimenovali Manipogo.
Nekateri v njegov obstoj verjame j o, drugi se vsemu smejijo in smatrajo nenavadno bitje za stvaritev domišljije.
Prof. J. A. McLeod z zoološkega oddelka Manitobske univerze se je lotil preiskave tega vprašanja in dognal, da obstoja “nekaj” nenavadnega v jezeru Manitoba, ni pa nujno, da bi moralo to biti ravno tako velikansko bitje, kot trdijo nekateri.
kadar te prenavljajo.
NAZNANILO
Cenjeni javnosti sporočam, daj sem odprl svojo odvetniško pisar- j no in se obenem priporočam, da se, obračate v vseh pravnih zadevah s| polnim zaupanjem na:
ANTHONY AMBROŽIČ slovenski odvetnik in notar 714 College St. Toronto, Ontario Telefon LE 1-0715
■ A ■
It.

Blaupunkt radio
ZDA dovolile uvoz plina iz Kanade
WASHINGTON, D. C. — Zvezne oblasti so dovolile uvoz 584,-000,000 kubičnih čevljev plina dnevno iz Kanade v Kalifornijo, Oregon, Washington, Idaho in Montano.
Poznan Evropejcem kot najboljši radio na svetu, ker ima podaljšano skalo na kratke valove, polom katerih lahko slišite EVropo (v kolikor do- „ v°l.iujejo to vremenske prilike). Ima 8 do 12 žarnic. 6 do 10 zvoc-nikov in stereofonični zvok. V njem je vdelan gramofon za 4 hitrosti in priključek za magnetofon.
COlfflET
Radio, typewriter and sewing machine co.
5'15 St. Clair Ave. West, Toronto, Ont.	Tel. LE 5-7269
(Prodajamo tudi Avsenikove in druge gramofonske plošče.)
PISALNI M ŠIVALNI STROJI
Milejši zakoni za prodajo alkoholnih pijač v Quebecu
QUEBEC, Que. — Glavni pokrajinski tožilec Georges Lapal-me je dejal, da razmišlja vlada o spremembi zakonov, ki določajo prodajo alkoholnih pijač v pokrajini.
Sodijo, da bodo nove določbe precej milejše od sedanjih, da pa jih bodo zato strožje izvajali, med tem ko so pri izvajanju sedanjih predpisov često pogledale oblasti skozi prste.
Mednarodni Marijanski kangres v Kanadi 1. il962
CAP DE LA MADELEINE, Que. _ Prvi mednarodni Marijanski kongres izven Evrope bo 1, 1962 tukaj. Z njim bo združena blagoslovitev in otvoritev nove bazilike Naše Gospe s Kapa.
Nova bazilka, katere kupola s križem se dviga skoro 260 čevljev visoko, je zunaj skoraj gotova. Notranjost bo pa zahtevala še skoro dve lefli dela. Ko bo končana bo v njej 2,000 sedežev in še prostora za okoli 6000 vernikov, ki bodo stali.
križehpoIanadi
Vlada Britiske Kolumbije je napovedala za 12. september volitve. Social Credit, ki ima zdaj vlado v rokah, bo skušala dobiti znova večino v parlamentu, ki ima 52 članov. Sodij a, da bo votivna borba zelo ostra.
•
Socialistična stranka (CCF) ima ta teden v Regini, Alta, svojo zadnjo konvencijo. Na splošno velja prepričanje, da se bo še tekom tega, če ne pa gotovo tekom drugega leta zlila s Canadian Labor Congressom v novo delavsko stranko z levičarskimi tendencami. Glavna naloga konvencije bo volitev novega predsednika stranke, ki bo nemara postal nato tudi predsednik nove delavske stranke.
*
Zvezna vlada je naročila dekanu Torontske univerze V. W. Bladenu, naj pt^išee razmere in položaj kanadske avtomobilske industrije, ki je zašla zadnja leta v precejšnje težave.
Medicinski strokovnjaki, ki proučujejo vzdržljivost človeškega organizma, se že dlje časa vprašujejo, koliko časa lahko človek živi brez hrane. Po najnovejših izkušnjah odgovarjajo: brez hrane in vode lahko človek živi najdlje štiri tedne. To so spoznali tudi pri opazovanju ljudi, ki so napovedali gladovno stavko. Najkasneje po tem času nastopi popolna izčrpanost, še poprej pa izgubi človek 40 do 50 odstotkov teže.
Po prvih dveh dneh stradanja izgubi človek 9 odstotkov teže, tretji dan še pet odstotkov, v naslednjih dneh pa po 1,5 odstotka. Če je človek mlad in ima pitno vodo ter je razen tega rejen, ima znatno več upanja, da bo prenesel popolno stradanje.
Prve dni je žeja neznosna, potem pa postopno popušča in po-* vsem izgine. Ustrezno se zmanjšuje tudi količina seča. Telesna temperatura zdrkne na 36, 35 in celo 34 stopinj, srce pa udari le še po 40- ali celo 30-krat v minuti.
Hkrati doživlja organizem velike spremembe v kemičnih
je prinesla podzemeljska reka. Pred dvema letoma je vzdržalo dvanajst rudarjev teden dni braz hrane in vode 4000 m globoko v kanads kem rudniku Springhill. Lani julija sta dva francoska jamarja (20 in 23 let) vzdržala v podzemeljski jami Crochet devet dni ob nekaj koščkih sladkorja in čokolade.
— V državi Ohio izdelajo nekako dve tretjini vseh jeklenih blagajn v Združenih državah.
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
Trisobno neopremljeno stanovanje s kurjavo na plin, pritlično, z garažo oddajo na 1086 E. 71 St. Kličite po peti zv. UT 1-5839.	(155)
Sobe se odda
3 lepe sobe se odda v slovenski naselbini blizu cerkve sv. Vida in bus linije. Kličite UT 1-2226.	(X)
Sobe se odda
Tri sobe in kopalnica se od procesih. Porablja lastne rezer- dajo novoporocencem na 986 E. ve.	Čeprav	se	stradajoči	človek 163 St. Kličite HI 2-4479.	(X)
niti	ne premakne,	porabi	na dan
okoli 2000 kalorij. Najprej jih organizem najde v sladkorju, ki je nakopičen v jetrih v obliki glikogena, vendar so te zaloge, ki ne presegajo nekaj sto gramov, le neznatne. Poglavitni vir energije dobi človek med stradanjem v svoji maščobi
Lastnik prodaja
6-sobno hišo za eno družino na School Ave., v fari Marije Vnebovzete. Kličite RE 1-5892.
(154)
m v
SVOJEVRSTEN SPOMENIK — Kitajski komunisti so v preteklosti ponovno močno obstreljevali otočje Que-moy. Tam je sedaj v spomin junaškega prenašanja teh obstreljevanj postavila nacionalna vlada spomenik — veliko granato na podstavku.
Kanadski duhobori, ki so se .naselili v Kanadi še v času carske Rusije, ki jih je preganjala, bedo baje na svojem sestanku v Brilliamtu, B. C., izvolili jutri novega duhovnega vodjo.
*
V	Torontu je začelo pretekli teden stavkati več tisoč gradbe nih delavcev-imigrantov, ki niso člani delavskih unij. Zahtevali so enake delovne pogoje in enake plače, kot jih imajo člani unije gradbenega delavstva.
Prizadeta je največ gradnja hiš.
•
V	Twin Falls na Labradorju so začli graditi veliko vodno elek trarno, ki bo stala okoli 30 milijonov.
Parlament je odobril sklep vlade, da pošlje v Kongo v okviru Združenih narodov 500 vojakov, večinoma strokovnega osobja. Del je odletel tja že koncem tedna.
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 5 sob in kopalnica spodaj, 4 sobe in kopal-tkivnih beljakovinah. Ko so iz- niča zgoraj. Naprodaj zaradi črpane rezerve maščob, preosta- selitve. 965 E. 77 St. AT 1-4256. nejo še beljakovine, potem pa	—(151)
nastopi smrt. Zanimivo je, da ---------------------- "
stradajoči organizem troši naj-	?,os“tvo za { ohodek
w , -u v„i •	• Na E. 74 St., naprodaj 2 hiši
prej maščobe m beljakovine iz	,	,	, . _
v„.u - .	„ ,_____na enem lotu, 6 sob spredaj, 5
najmanj vaznm, šele postopno ,	, .	’ , . , r . J’
„•	-	sob zadaj, plinski furnezi, veli-
pa ,z najvažnejših tk.v. Tako dvorišče!^ EN 1-3734.	(154)
izgubijo možgani in srce med1
stradanjem le tri odstotke teže, I	Lot naprodaj
medtem ko izgubijo mišice in Severno od bulevarda na E.
jetra 31 in celo 67 odstotkov 216 St., 40x135, privilegij do
teže.	obrežja. Kličite IV 1-7381.
Ljudje so sestavili grozljive!	(155)
statistike o tistih, ki so postav-.	rw r
jali tragične rekorde. Leta 1906	*on °U . . f ■
f ^	.	7-sobna hiša naprodaj v fari
je bila katastrofa v Courneresu.
Umrlo je 1100 ljudi, trideset ru- - V‘da-	l S
darjev ipa so rešili po 20 dneh Pf°8e-stradanja v podzemeljski gale- 91 pQ ' un riji-	Sobo oddam
Leta 1952 so bili štirje ja- Oddamo eno opremljeno sobo marji enajst dni v “Peklenskem moškemu. Si lahko tudi kuha. koritu” blizu Interthala v Švici. Kličite UT 1-3788.	—(152)
Aprila 1953 so rešili dva fanta ------------- —
Išče delo
Prodajalka za trgovino išče
— enemu je bilo 15, drugemu 21 let — ki sta bila na Indijskem
let — Ki sta ona na	^	„ o orro
oceanu 17 dni brez hrane in Vo- zaP°slltev- *llclte HE 2-°5^
de. Novembra 1956 je bilo enajst rudarjev d\ajset dni zasutih v rudniku 200 km od Kalkute. Rudarji so pojedli le kdaj
(153)
Prvič oglaševana
Lična dvodružinska hiša blizu
^dThZ —T«
Ženske dobijo delo
Prodajamo z dolgotrajnim jamstvom in izvršujemo popravila na vseh modelih. Na Vaš poklic pridemo v hišo neobvezno zaradi nakupa ali popravila. Pojasnila pošiljamo 'tudi po pošti. Obrnite se v svojem materinskem jeziku in to s polnim zaupanjem na nas.
Se priporoča: M. Koledin.
Delo za žensko
Išče se starejša ženska, ki bi rada živela na deželi in pomagala materi skrbeti za tri otro-te ter opravljati lahko hišno de-o. Imela bi svojo sobo, hrano n plačo. Mora ljubiti otroke. Katero zanima, naj kliče AV 5-4267 ali piše na Mrs. Paul Kovač, Villa Mir Farm, RD 2, Chardon, Ohio.	(151)
ipJ[
ŽIVI PRED MRTVIM — Pogrebni sprevod v Tuniji v Kolurpbiji se je umaknil s ceste, ko je srečal kolesarje pri tekmi.
| neza, garaža za 2 kare, lepo ' dvorišče. Samo $18,500.
Blizu Grovewood
6-sobna enodružinska hiša, 3 spalnice, ena spodaj, dve zgoraj. Velik lot, na lepi mirni cesti, blizu transportacije, šole in trgovin. Davki nizki in cena tudi. $15,900.
PAGE REALTY GO.
455 E. 200 St. KE 1-1030
Vprašajte za Johna Laurich.
(152)
KADAR ST p PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad pojavi!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE 1-0034
Cleveland 10, Ohio Naročila spreiemamo in razpošiljamo tudi po pošti!
Hiša v najem
Na Norwood Rd. se odda enodružinska 6-sobna hiša, kopalnica, plinski furnez in vse udobnosti. Kličite UT 1-0378.
—(9, 12, 15 avg)
ZULICH
- INSURANCE AGENCY
18115 Neff Rd. IV 1-4221 Clevelppd 19, Ohio
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo blizu E. 185 in Cherokee Ave. 7-sobna, enodružinska, 4 spalnice in kopalnice. Kličite KE 1-5542.
.	(154)
Sobe se odda
4 sobe na novo dekorirane se oddajo odraslim ali novoporocencem. Kličite WH 4-2360.
(154)

I Očetov greh


Drugi dan je Dvornik umrl. Že jutro na vrh je prišel župan z dvema občinskima možema, da poiščejo testament. Prede-jali so vse papirje rajnega, vse kote so preiskali, vendar niso ničesar našli. Čudili so se, da ni testamenta, in ko so odhajali, so menili: Je bil pač čudak.
Zdaj je šlo vse svojo pot, kakor jo kažejo paragrafi. Sodišče je postavilo Jozana, Dvornikovega nečaka, za edinega dediča, Juriju in Cenci ni priznalo ničesar. Tej je čez nekaj časa Joža plačal tistih tri tisoč in Cenca se je omožila z Blazinom. Zaradi dote je rekla, da ji je rajni Dvornik že poprej podaril večjo vsoto denarja. Jurij, ki po svojem očetu ni dobil niti počenega groša, se je bridko žalil in ni hotel več pri hiši ostati, ampak se je šel za krojača učit. Preden se je spravil, mu je Dvornik dal dva tisoč raj niš. U-bogi, dobri Jurij je bil ves iz sebe in se svojemu dozdevnemu dobrotniku ni mogel dovolj zahvaliti. Nikoli ni mogel Dvorniku pozabiti, kako dobrotljiv mu je bil, ostal mu je najsvetejši prijatelj in ko se mu je rodil sin, je naprosil Dvornika za botra. Z Blazinovo Cenco pa je imel Dvornik križe. Zopet in zopet je prišla po denar na posodo. Če ni več rad dal, mu je namignila, češ, da je vso bogatijo njej dolžan. Sicer pa: saj mu vse povrne. Dobil pa ni od nje niti pare. Tako je dolg ra-stel in narastel in zdaj ga je
kakih dvajset tisoč dinarjev. Kakih petnajst njenih zadolžnic je hranil v omari, toda vse jih lahko zažge; vrnila mu itak ne bo nič. Niti opominjati je ni smel.------
Vse to je pripovedoval oče Dvornik sinu Tevžu; večkrat je težko zahropel, zaihtel in zastokal, in ko je končal, je s solznimi očmi rekel:
“Tevž, kaj praviš zdaj? Kajne, da sem hud grešnik? Zaničuj me, zapusti me; nič ti ne zamerim!”
“Zdaj šele prav ostanem pri vas,” je rekel sin, ki ga je oče-
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE and LIGHT HOUSEKEEPING — Stay. Own room, bath and TV. Employed couple. Call LI 9-7073.	(152)
WORTH — By owner. 7 rm. brick, 3 bdrms., paneled fam. rm. with firepl. Full bsmt. 2 car att. gar. Tile bath, alum. S & S. Lndscpd. 2 blks. to schools, shop., buses. Priced for quick sale. For appt. call GI 8-8542.	(152)
HELP WANTED—FEMALE
PEDIATRIC
NURSES
Enjoy your work! Give love and care to youngsters at
CHILDREN’S
HOSPITAL
Excellent opportunities for advancement, the best in salaries and fringe benefits.
Near beach, mountains and educational facilities.
Apply, write or wire complete resu'me to
Dept. B
Miss Louise C. Woermbke Director of Nursing 4614 Sunset Blvd.
Los Angeles 27, Calif.
NO 3-3341
(155)
THE DELATES OF ST. JOSEPH
Consecrated Women In the World1
Living the Life of Tptal Dedication, According to the Principles of St. Francis de Sales Planned Particularly for Nurses
School Teachers Business Women Professional Women
A Potential Secular Institute Offering Both Resident and Non-Resident Membership HEADQUARTERS AT MARYDAWN, PITTSFORD, VERMONT Approved by
THE MOST REV, ROBERT F. JOYCE, D.D.
Bishop of Burlington
INQUIRE OF: REV. JOHN A. LYNCH, Director Write for Literature, Dept. P.
P. O. BOX 123	PITTSFORD, VERMONT
_______________________________	(159)
HELP WANTED MALE
KELLOGGS
HAS THE FOLLOWING POSITIONS FOR:
JOBBERS
Men with some background in machine work and layout Will train qualified men in this capacity
PUNCH PRESS OPERATORS
Must have 2 or 3 years experience on small or medium presses
MILLING MACHINE OPERATORS
Young men with 1 or 2 years experience on light milling work required
SPRAYERS
Qualified men with 1 or 2 years experience on mowing conveyers spraying
TINNING OPERATORS
Good opportunity for the right men to advance in this department
SEE MR. DALY
KELLOGGS
COMMUNICATIONS DIVISION OF I. T. T.
6650 SO. CICERO AVENUE
(152)
tova spoved pretresla; “smilite se mi, moj ubogi oče.”
“Da, da, ubog sem in nesrečen. Kar sem Dvornik, nisem imel srečne ure. Ne, ni res! S tvojo materjo sem bil srečen, zelo srečen, in ti si mi bil veliko veselje in dekleti tudi. Tre-zika in Nančka. Toda vest mi ni dala nikoli miru. Mnogo, mnogo sem razdal med uboge in sem upal, da bom krivico popravil. Večkrat sem sam sebe tolažil, da jaz nič hudega nisem storil, storala je Cenca. Ali je je prazna tolažba! Dokler je mati še živela, je bilo bolje; odkar pa je umrla, me silno tišči. Vedno vidim večnega Sodnika in pekel odprt; v sanjah mi pri-laja Nana, tvoja mati, in me opominja: Joža, Joža, popravi, drugače se ne vidiva! Strašno je to, Tevž, ti si misliti ne moreš, kako strašno je.”
Nekaj časa sta molčala. Stari se je tresel kakor trepetlika, mladi pa je bil bled ko zid. Tedaj je oče zavpil:
“Tevž, tega vendar nočeš, da pridem v pekel. Kajne da ne, Tevž?!”
“Ne, ne, ne, oče!” je zahripal sin. “Zaradi tega ne smete trpeti, oče!”
“Tedaj boš ti revež, Tevž, tebi ne ostane nič več.’”
“Revščina ni najhujše.” ’ “Najhujše ne, gotovo ne. Hujša je sramota. Zaradi mene je vseeno. Ali da boš ti zaradi mene ob dobro ime, to, to, to me strašno boli.”
Tevž je prijel očeta za roko in rekel prisrčno:
“Pomirite se, oče! Zdaj se bova po pameti zmenila. Kaj pravite, kaj bi bilo, ko bi Juriju, krojaču, vse povedala in lepo vse z njim uredila?”
‘Nikar, nikar!” se je branil stari. Še v oči bi mu ne mogel pogledati, kaj šele svoj greh priznati. Saj bi tudi nič ne pomagalo, nič, nič . . .’”
Jurij je dhber. Morda bi se dalo z njim tako napraviti, da bi bilo na vse kraje prav.” Tega ne bo mogel, ne bo. Otroka ima: sina financarja z revno plačo in hčer. Že zaradi otrok ne more nič popustiti.” Poizkusiti bi mogla.”
Ne, ne! Prosim te, Tevž. Od sramu bi me bilo konec, ko bi me Jurij pogledal s svojimi velikimi očmi.’”
Kaj boste potem, oče?”
Na sodnijo pojdem in jim vse povem. Sodnija bo že napravila, da bo prav.”
Potem se bo vendar razglasi lo in ljudje bodo vse izvedeli.”
Moj Bog, saj drugače ni mogoče! Da mi le z Jurijem samim ni treba govoriti! To bi mi bilo najstrašnejše.”’
Zopet sta umolknila. Tevž je stisnil obrvi in napeto premišljal. Potem je rekel odločno, skoraj osorno:
Pred sodnike ta reč ne sme priti, oče!”
Mora, mora,” je stokal stari. Dovolj sem trpel vse življenje. Na večno ne morem trpeti, na večno ne.”
Sin je nekoliko 'preudarjal,, nato pa spregovoril:
Poslušajte, oče! Nikomur ni treba o tem nič vedeti. Midva sama bova vse uredila.”’
Kako? Kako?”
Prepisali mi boste domačijo.”
Seveda tebi. Komu pa? Dekleti sta svoje dobili, vsaka petdeset tisoč. Izplačani sta.” Potem vzamem jaz vso stvar nase. Odslej je to moja zadeva. Čujete, oče? Moja! Vi ste je odrešeni.”’
Kaj, ti? Ti? Ti hočeš . . . Toda Jurij mora priti do svoje pravice.”
“Vse mu povrnem. Še pare ne bo utrpel.”
“In povedal mu ne boš, dokler bom živ?”
“Ne, dokler ste živi, in tudi potem ne. Nikoli!”
“Kaj praviš, Tevž? Kako se boš tega lotil?”
“Zaupajte mi, oče, in nič ne sprašujte! Že vem, kako.”’
“In za goljufijo ne bo nihče zvedel?”
“Nihče nikoli! To vam sveto obljubim.”
“Tevž! Tevž!” je kriknil oče.
Iznenada je sklonil glavo na sinovo ramo, krčevito se ga je oklenil, iz prs pa mu je zahroplo.
“Ježeš Marija! Oče, kaj. vam
je?” se je sin prestrašil.
Pol minute je stari še hropel in strmel v sina s široko odprtimi očmi. Potem si je globoko oddahnil in zašepetal: “Moj Bog, zdaj sem mislil, da bom umrl. Srce mi je obstalo in pred očmi mi je bilo vse temno.”’
Naglo je potegnil sin iz žepa steklenico žganja.
“Nate, oče, pijte!”
Stari je malo goltnil; videti je bilo, kakor da se bo začel ko-tlati. Čez nekaj časa je dejal: “Hvala Bogu, zdaj mi je odleglo.”
“Da bi le doma že bila!” si je v strahu želel sin.
“Ne, Tevž, domov ne pojdeva. Peljala se bova v mesto k dohtarju. In še neki drug opravek imam.”
“Preveč vam bo, oče.”
“Ne, navzdol grem laže kakor navzgor.”
Sin mu je pomagal, da je vstal, in ga nekaj pota še podpiral, potem pa je šel oče sam do vasi. V krčmi ‘Pri pošti’ je pojedel skledico tople juhe in popil kupico vina. To ga je o-krepčalo, da se je brez težav pripeljal v mesto. Tu sta takoj šla v bolnišnico k zdravniku. Ta ga je skrbno preiskal in dejal, da ima hudo srčno napako, ki jo je dobil ali od prevelikega napora ali pa od prevelikega
AVB
AFELV
razburjenja. Naročil mu je, da se mora zelo varovati, ne sme hoditi v hrib, niti po stopnicah ne, da, še pripogibati se ne sme. Zapisal mu je neke kapljice, ki naj jih jemlje, kadar ga bolezen huje napade.
Tevž je zdravniku že na licu bral, da za očeta ni več mnogo upanja; to ga je močno potrlo. Stari pa se ni prav nič zmenil. Od zdravnika sta šla k “Dalmatincu” in se pokrepča-
la. Nato je hotel oče v samostan. Tu je šel k nekemu staremu patru v celico in ostal pr' njem več ko eno uro. Ko se je vrnil, je bil videti zdelan, oč* pa so mu gledale mnogo bolj vedro ko prej.
“Tevž,” je zašepetal, “zdaj nii je lahko. Kakor da bi mi bil vzet mlinski kamen s srca, tako se mi zdi. — Kajne, Tevž, nate se smem zanesti?”
(Dalje prihodrjič.)
AVINGS
•13 !a»t ISSth Sira*« 35000 ludid Avanaa «,335 St. Clolr Avanaa
rieveland. Ohio

“AIRCONDITIONERS” - PIHALNIKI - RADIJE - TV Pohištvo - oprema - preproge - vse za vaš dom vam nudi
OBLAK FURNITURE CO.
6612 ST. CLAIR AVE.	HE 1-2978
Dajemo zelene EAGLE znamke! Lahki plačilni pogoji!
Poslušajte naše oglase na
slovenski radijo oddaji Ančke Traven
vsako soboto večer ob 7. na radijo postaji WJMO, 1490 kc.
Mullally Funeral Home
zracevalni sistem
AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156tb Street
KEnmore 1-9411
V blag spomin
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠE DOBRE HČERKE IN LJUBLJENE SESTRE
Bridget Marie Resnik
ki je v cvetu mladosti stara 19 let se preselila k nebeškemu ženinu dne 9. avgusta 1952 /
Let že osem v tihem grobu, truplo Tvoje mirno spi.
Duša pa je zdaj pri Bogu, v družbi med devicami.
Prosi Boga, hčerka naša, za očeta, mater in za vse, da kadar bo to božja volja, da v nebesih zopet vidimo se.
Še vedno žalujoči;
JACOB in JENNIE RESNIK, starši BRATJE in SESTRE SORODNIKI
Cleveland, Ohio, 9. avgusta 1960.
Petinšestdeset let
nudi'KSKJ ljuheznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrtL
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900
če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —	*■
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote // $400.00. '	U
Ako še nisi ^lan ali Slanica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutriI
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, lil.
Kramer’s
je prav tako blizu kot vaš telefon
Samo pokličite in ocenjevalec bo prišel do vas in naredil
BREZPLAČEN
PRORAČUN
PREDELAVO VAŠEGA DOMA
•	STREHE
•	GARAŽE
•	KOPALNICE
•	OMET
•	ŽLEBOVI
•	PRIZIDKI
•	KUHINJE
•	VERANDE
•	SPALNICE
Do 60 mesecev za odplačevanje ... F. H. A.
CHAS. KRAMER and SONS
POSLUJEMO ŽE OD LETA 1934
PREDELAVA DOMOV
3690 East 93rd St.
PODNEVI: BR. 1-4800
PONOČI: SK. 1-4429 ER. 1-9665
i
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1033 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEmnore 1.6301
Moderno podjetje — Zmerne ceni
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ........................
Moj novi naslov: .........................
MOJE IME: ......................i.........
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
STARODAVNA LADJA — H.M.S. Victory, admiralska ladja Nelsona v bitki pri Trafalgarru, igra važno vlogo v igri v čast padlega admirala. Ladjo vzdržujejo v pristanišču Portsmouth kot zgodovinski spomenik.